Leto XYm.
r Celju, dne 27. marca 1908.
Štev. 35.
> ot tsv&m&u

ttf jEfcssMi-. .kiii <i um 4 Is r.
Poludnevni pouk v ljudski
r >: nvjs •■»	- ) •
Na nekaterih shodih se je, pav-garjftla potreba upeljave poludnevnega ponka ter se v tem obziru tudi stavila resolucija. Nekatere občine celo stremijo na tihem pa tudi. javno o raznih prilikah za npeljavo tega načina pouka. A še yeč: obljuba upeljave poludnevnega pouka od strani kandidatov raznih strank služi celo kot najnovejša agitacija v prid izvolitve. Oglejmo si torej poludnevni ponk! Že beseda »poludnevni"' zveni čudno za nevajeno uho«; Delajmo torej vsako delo le pol dneva, pa se bomo kmalu prepričali o svojem uspehu; opravili smo le polovico, ko bi bili lahko znabiti vse. Poludnevni pouk je zastarela naprava in je tam vreden upeljave, kjer okolščine in krajevne razmere celodnevni pouk ne dopuščajo, kakor v težavnih hribih. Učenec, ki je obiskoval poludnevno šolo, reeimo res osem let ima v resnici štiri leta. Ako pa je bil med tem časom celo dvakrat postavno oproščen, komaj tri leta šolske dobe. Kje so še opravičene in neopravičene zamude? Z npeljavo poludnevnega pouka, kjer je dozdaj bil celodneven, se bo v začetku šolski obisk, povzdignil, a sčasoma pa pade na isto stopinjo kakor je bil celodnevni. To so pokazale izkušnje. Učna tvarina se mora pri po-lndnevnem pouku zelo skrajšati, kar pomeni korak nazaj v naobrazbi. Ako učenec hoče nadaljevati pouk na srednjih šolah, obiskovati mu bo poprej mestne razrede ljudskih šol in še le potem bo vstopil ako vzprejemni izpit naredi, v srednjo šolo. S tem se pa oškodujemo v gmotnem obziru sami.
Dozdaj sem imel v mislih normalno nadarjenega učenca, a kaj se naj
!. r i	s ■	t .c«
nauči slabo nadarjen otrok v pičlo odmerjenem času? Nič. Ta ostane an-alfabet, čez katere se itak že pri celodnevnem pouku toži.
Slovenska inteligenca rekrutira se iz naše sedanje ljudske šole. Odkod jo naj jemljemo potem, ako nastopimo pot nazadnjaštva ? o
Poludnevni pouk ima sicer navidezno nekaj za-se, t. j. toliko povdar-jani telesni razvoj v zdravniškem obziru. Ta ovira pa se tudi lahko ublaži z npeljavo. šolarske kuhinje, kakoršne že na mnogih šolah imajo in prav dobro uspevajo.
Pred nekaterimi leti se je uči-teljstvo in ljudstvo jako ogrevalo za nerazdeljeni pouk, a zdaj .-so glasovi o tem skoraj popolnoma utihnili.
Iz nerazdeljenega pouka bi še. en korak prestopili in bili bi pri polu-dnevnem pouku. Dični Rokitansky zahteva pouk v kmetijstvu na ljudskih šolah, a žal za čas v tem pouku pa nihče ne vpraša. Res lep in tudi za bodočega kmeta pomenljiv in važen je pouk posebno v sadjarstvu in čebelarstvu. a žal da pri obilici drugih predmetov ne najde primernega prostora. Pisec .teh skromnih vrstic deluje že 21 let na ljudski šoli s polu-dnevnim poukom prav vestno* premišljeno svoj čas v pouk natančno uporabljajo, a se mora le odločno proti tej napravi izreči, če bi se tudi čas počitnic podaljšal, kar vsekakor ne bi šlo povsod z lahka. Pri nas odločuje trganje hmelja čas počitnic. Ob tem času ne bi gotovo nobeden učenec obiskoval šole, čeprav bi se žugalo s kaznijo. Kajti v i enem dnevu zasluži otrok več v hmelju, nego iznaša mesečna kazen. Slišal sem pa tudi iz ust pedagogov, kakor g. H. Schreiner-ja, da so šole s poludnevnim poukom ma-
lovredne, da nikakor ne dosežejo svojega ali bolje rečeno učnega smotra. Tem tudi iz lastne skušnje pritrdim.

■(f
II
> Shod »Narodne stranke1 v Grajski vasi. Shod, katerega se je udeležilo nad 300 zborovalcev je otvoril g. dr. Karba kot predsednik okrajnega odbora ,, Narodne stranke" za vranski okraj, predsednikom je bil izvoljen g. Mazil, ter je dal kot prvemu govorniku besedo gosp. državnemu poslancu Fr. Robleku.
Burno pozdravljen razvijal je nato g. državni poslanec v poljudnem govoru sedanji sistem,, vlade in deželne uprave, naslikal v živih barvah krivice* katere se gode Slovencem na Štajerskem glede šolstva in gospodarstva vsled nepravične sestave deželnega zbora in odbor%
G. dr. Božič je pojasnjeval po tem Uvodnem govoru stališče „Narodne stranke" glede spremembe deželnega volilnega reda in deželnega reda. Narisal je zborovalcem sedanji krivični volilni red, po katerem ima 200 veleposestnikov, po večini nemških grofov in baronov, 12 poslancev, nad 1 miljon kmetov pa 23 poslancev, — ki dopušča^ da je v mariborskem volilnem okraju v splošni kuriji majoriziranih 83 tisoč Slovencev od 11 tisoč Nemcev, — in ki uzakoni krivico, da volijo v četrti splošni kuriji vsi volilci iz prejšnjih kurij ter s tem udušijo one vo-lilce, katerim je zastopstvo v tej kuriji prav za prav namenjeno, namreč delavske sloje. — Zborovalci so se z velikim, navdušenjem izrekli za splošno in enako, tajno in direktno volilno pravico ter se pridružili onim rezolu-cijam, katere so sprejeli štajerski Slo-
venci na shodih 23. svečana t. 1. — Glede izpremembe deželnega volilnega reda izrekli so se zborovalci odločno za to, da se ustanovi deželni kultnimi svet, razdeljen v nemškega in slovenskega, da se deli ravnotako po narodnostih -deželni šolski -svet ter da se zahteva za štajerske Slovence narodna samouprava. r	rf <
Kot tretji govornik je pojasnjeval g. dr.,Karba zm» f prodiranje napredne »kmečke misli pri nas in v drugih deželah avstrijskih, posebno ua Češkem in Goriškem, je povdarjal, da se tudi na Kranjskem začne kmet otreSati klerikalnega jarma in navduševal zborovalce za svobodni napredek in za .»Narodno stranko" kot nosite-ljico naprednega kmečkega programa.
Na vprašanje posestnika J. Radi-šeka pojasnil je državni poslanec Fr. Roblek zadeve glede trgovinske pogodbe s Srbijo. Vlada je sklenila to pogodbo na podlagi pooblastilnega zakona, s katerim je prejšnji državni zbor, v katerem poslancev ..Narodne stranke" še niti bilo ni, vlado za to pogodbo pooblastil. Odgovorna je za pogodbo vladna večina, v kateri so tudi klerikalci, ,,Narodna stranka'1, ki pogodbo iz kmečkega stališča pobija in obsoja, pa ni imela pri sklepanju pogodbe ničesar opraviti. Gonja klerikalcev proti „Narodni stranki" zaradi te pogodbe je politična nepoštenost, katere je zmožna edino-le „Zvezarska stranka".'
Dr. Božič primerjal je na to nastopanje ,,Kmečke zveze" v zadevi pogodbe s Srbijo z nastopanjem njenih poslancev v zadevi pogodbe z Ogrsko. Pojasnjeval je, kako so klerikalni poslanci, ki so pred volitvami zastopali stališče popolne gospodarske ločitve obeh državnih polovic in obljubovali
LISTEK.
Poezija in proza.
(Dr. K. Ozvald.)
(Dalje.)
Istega mojstra „Vojska" ! Mirno, majestetično, „ktihl bis ans Herz hinan" sedi jezdec na konju. Glava mu je oyita z zlatim vencem in konj mu oprezno stopa čez kupove mrtvih trupel, ki jih kakor polnočni strahovi bledo obseva svit požarja v ozadju. Pretresljiva alegorija o trdnem miru — na bojišču. Kdo bi se spričo nje ne spomnil realizma BOcklinove „Vojske" in nje apokaliptičnih jezdecev ali Verešča-ginovih „bojišč" ali Holarekovih „Re-fleksij iz katekizma" !
Ako si prijatelj heroične pokrajine, evo ti divna Rottmannova dvorana, polna grških pokrajin. Ako ti je portret pri srcu, Lenbach in Kaulbach živita tukaj „v svojih
delih". Ako hočeš občudovati ponos krasne žene, ki niti pred silo najtrp-kejše usode ne klone, oglej si „Pilo-tyjevo „Tusneldo v triumfalnem sprevodu Germanikovem" na ogromni sliki!
A tudi „duh slovanski" žije po teh dvoranah: reprezentujejo ga imena Stabrowsky, Marold, Ko-w al s k i, Gierymski, -A i v a-' sovski. —
V „S e c e s i j i" !
Ako se je govor pletel o umetnosti, sem neštetokrat opazil, da se je spričo poglavja „secesija" ta kraso-umec pomenljivo namrdnil, drug lepo-znanec na določnejši način dal duška svojemu estetičnerru čustvovanju. Temu je secesija isto kar zverižene črke in njih polomljeni udje na modernem plakatu, oni jo vidi vtelešeno v pisani hiši poleg frančiškanske cerkve v Ljubljani, tretjemu je istovetna z rdečelasimi in kuštravimi ženskami na novodobni sliki itd.
i)f V moji duši beseda „secesija" redno obudi dvoje spominov. Eden je globoki dojem, s kterim nas je duhoviti profesor Sirzygowski --r- menda 1. 1898. it— v svojih kolegijih opozoril na rojstvo njene dunajske hčerke; drugi pa prizor za bogove, ki sem ga doživel, ko sem si dve leti pozneje ogledoval, budimpeštansko secesijo: možic motri velikansko sliko s poslednjimi, prst debelimi žarki zahajajočega soinca ter pohvali nje — široki okvir.
Nekaj v svojem jedru resnega, dobrega, morda velikega, še le nastajajočega, a od občinstva nerazumljivega, to je meni secesija.
Suho kljuse, da se človek nehote spomni na Krpanovo kobilo! Zamišljeno korakajoč možak je na vojki vleče za seboj, a kljusetu na hrbtu sedi žena z otrokom. Toda to ni Martin Krpan, ki s svojo kobilico pleše po cesti, ko se bliža cesarska kočija, to je — Speyerjev — „Beg v Egipt", najsi tudi božje dete nima zlatega sija krog dolgokodre
glave in sv. Jožef pa njega deviška žena ne običajne jutrovske obleke. Dokaz: št. 149. v — oficielnem katalogu mednarodne umetniške razstave društva upodabljajočih umetnikov mo-nakovskih z imenom „Secession" za 1. 1906.
Če bi obveljalo Tolstojevo načelo, da prava umetnost mora biti slehernemu človeku .umljiva, tedaj bi pač bore malo tega, kar nosi na sebi pečat secesije, bilo prava umetnost. Recimo št. 66! Vrhunec gore, a na njem stoji mlado dekle slabotnega, rekel bi jetič-nega telesa ; nič več obleke nima na sebi nego je je prinesla ob rojstvu na svet. Motrimo šibko telesce in ne vem, sem li indiskreten opazovalec zračne kopeli ali pa se dekle s samomorno mislijo v drobni glavici zdaj zdaj zažene v vratolomni prepad. A tako sama ob sebi umljiva se mi zazdi ideja in oblika vsebine, ko mi katalog zove, da gledam neprikrito, edino le sebi
glasovati proti vsaki pogodbi z Ogrsko, to dano besedo snedli in glasuvali za pogodbo, z Ogrsko, ki našo živinorejo in naše vinogradništvo naravnost uničuje. — Po tej pogodbi dovolili so Ogrski n. pr. prosti uvoz živine, ki je znašal leta 1905 vsega skupaj 890.000 glav. Sedaj pa zavijajo oči, ko je vlada dovolila, da sme Srbija uvažati proti plačilu precejšnje colnine 35.000 go-vedov in 70.000 svinj! — Tako postopanje je hinavsko, nepošteno in vredno le ljudij, ki so zbrani v „Kmečki zvezi".
Poslanec Roblek je na vprašanje nekega zborovalca glede korakov, katere je storil v hmeljarstvu, pojasnil kako se mu je z brezprimernim trudom v zadnjem trenutku še posrečilo, doseči spremembo izvršilnih naredb k hmeljarski provenijenčni postavi, kar so vzeli zborovalci v zahvalo na znanje.
Državnemu poslancu g. Robleku se je izrekla zahvala za njegovo delovanje in popolno in neomejeno zaupanje.
Po shodu je bil gospodarski pogovor glede regulacije Bolske. G. dr. Božič je razložil zbranim posestnikom pomen in način uravnavanja potokov, jih podučil v prvih pripravljalnih korakih ter o snovanju vodne zadruge. Sklenilo se je pripraviti tla za vodno zadrugo in vodno zadrugo osnovati.
Shod je pokazal, da stoji „Na-rodna stranka" v Savinski dolini trdno in neomajeno.
Iz Braslovč. Odgovor na dopis iz Braslovč v „Domovini" št. 25 zaradi tukajšne požarne brambe: Dopisnik piše: „Pred poldrugim letom pa smo čitali v „Slov. Gospodarju", da se je ta „feuerber" prelevil v prostovoljno požarno hrambo, a to se je !„le navidezno zgodilo in ljudi farbalo tačas kadar je bilo treba kaj prispevati". Sedaj pa k stvari: Požarna bramba v Braslovčah je spremenila samonemški napis v samoslovenskega, povelje je izključno samo slovensko, znaki na uniformah so se spremenili iz nemških v slovenske. Najuglednejši in najza-vednejši posestniki iz Braslovč so njeni izvršujoči udje, podpira nas tudi vsa prečastita braslovška duhovščina, ravno tako gospodje učitelji. Zdaj pa vprašam ali je to res lice nemčursko?
Podučen po informacijah moram zabilježiti, da se je maloštevilno moštvo, ki se je udeležilo pogreba g. Priboschitza dostojno obnašalo, po pogrebu se je korakalo do hotela „Rak", potem je bil razstop in naše moštvo se je podalo samo v krčmo k g. Skazi potem se je v drugem vozu na železnici domov vozilo ne pa v tistem kakor eno od nemških požarnih bramb, zatoraj vendar ni naše moštvo hailalo in pelo Wacht am Rhein, kakor je pisal g. dopisnik.
Kar se pa tiče psovanja prč. bras-lovške duhovščine, sem sam govoril z g. kaplanom, ki je bil tudi tam navzoč in je naravnost izjavil, da pri izzivanju od strani nemških požarnih bramb našega moštva niti zraven ni bilo in zatorej tudi našega moštva ne zadene nobena krivda. Mi se radi podvržemo sodbi, samo da bo odgovarjala resnici.
Braslovče, 23. marca 1908. Prostov. pož.bramba Braslovče.
Florjan Rak 1. r, t. č. načelnik.
Iz Hrastnika. (Schiitzen Klub v Hrastniku.) Že dolgo sem se pritožujejo stanovalci nekdanje rudniške restavracije, češ da nimajo v dneh ko ima nemški Schiitzen Klub v svojih prostorih (v zgorn. nadstopju restavracije) sestanke celo noč miru. Kajti ta takozvana nemška inteligenca se ne zabava kakor je navada v olikanih krogih, temveč tako hrupno in
glasno, da se trese cela hiša. Lahko si vsak misli kako prijetno mora biti to delavcem, stanujoči m pod dvorano. Delavec, ki se trudi ves dan v potu svojega obraza ter že komaj pričakuje večernega počitka, nima miru, ko se truden vleže in ne more po napornem delu zaspati.
Tega seveda ti gospodje ne pomislijo. Kaj briga te ljudi delavec. Njim je delavec le „ein schwarzer Teufel", a nič druzega. Da imajo le svoje „ zabave", kakoršne se mnogokrat v istih prostorih vrše. — Hočete dokazov gospodje? Na razpolago!
Stanovalci bi se radi pritožili, toda kje?
„Bog je v nebesih, a car je daleč".
Pritožba pri ravnatelju, famoz-nemu Leilerju bi ne izdala ničesar, kajti ravno ta gre temu društvu najbolj na roko. Vsaj da vendar ta gospod temu društvu vse na razpolago: prostore, kurjavo ter svečavo, baje s privoljenjem dunajske centrale. A če je to resnica, da ve zato centrala, je to krivica, ki vpije v nebo, in ka-keršnih delavci sicer niso z Dunaja vajeni.
Radovedni smo samo, kaj bi storila centrala, ko bi pri nji slov. del. podp. društvo prosilo podpore ? Poskusite! Ne bojte se Leilerja, vsaj on ni vsemogočen, kar mu je sedaj, mislim že precej jasno ter mu bode še bolj! Upajmo, da se bode tudi njega spomnila nekoč družba ter mu poslala plavo polo ali ga pa kam prestavila, makari naj ga kje drugje poviša za — finančnega ministra. — Mnogokrat se je že slišalo, da se ne gode nikier takšne krivice delavcem kot pri nas, toda prenašati jih morajo mirno. — Radi bi se pritožili, toda delavci pravijo, da ni gospoda pri centrali nič boljša kot tu, kajti tudi tam so Nemci.
V dokaz, kako zagrizen nasprotnik je Leiler slov. delavstvu ter njegovemu konzumu, bodi sledeče:
Nek delavec je hotel iti na Nemško, pa se je premislil ter je šel prosit Leilerja, naj ga vzame nazaj. Ta mu je dvakrat prošnjo odklonil, a ko je delavec prišel tretjič, ga je vprašal: Kje si sedaj „fasal" (kupoval)? On mu je odgovoril, da v rudniškem konzumu. Na to je bil takoj zopet na 4elu, a dotični delavec knpuje sedaj res v rud. konzumu, ker se boji ravnatelja Leilerja.
Da, takšen terorizem vlada pri našem rudniku, a upajmo, da ne za večno!
Ponovljeni „Rokovnjači" v Središču. Moje zadnje poročilo v „Domovini" (glej štev. 30) o uprizorjenih „Rokovnjačih" je bilo, kakor znano, polno hvale, ker so si to upri-zoritelji tudi v polni meri zaslužili; le ob koncu mojega članka sem napravil par skromnih opombic, ki so imele dober namen, opozoriti na dejstvo, da bi se dalo o ponovni uprizoritvi igre tu in tam še kaj izpremeniti, kar bi bilo predstavi le na korist. Mislil sem in z mano gotovo tudi Vi, gospod urednik, ki ste poročilo priobčili, da smo v Središču že tako daleč, da lahko prenesemo majhno kritiko, zlasti tedaj, ako se nikjer ne navajajo imena. Toda motila sva se oba.
Ali veste, gospod urednik, kaj sva dosegla z dotičnim poročilom ? Nič drugega kakor to, da je par moških diletantov, ko se je zadnjo nedeljo igra ponovila, Govekarjeve „Rokov-njače" „popravilo" in „spolnilo" s slabimi dovtipi, ki so imeli namen žaliti Vašega poročevalca ter mu namigniti, da nima pravice, izrekati svojega mnenja o temu, kar je v javnosti videl in slišal. Mojo sodbo je imenoval „dov-tipni" diletant v igri „čohanje" tam, kjer me ni srbelo.
Na to duhovito opombo, ki me sicer nikakor ne žali, izjavljam na tem mestu, da bodem i v prihodnje ob takih prireditvah povedal javno svoje mnenje, ako me bode to veselilo, kajpada le v slučaju, da bodo igre še tudi* v bodoče javne, vsemu občinstvu pristopne.
Da je bil tokrat Blaž Mozol „po-mlajen", torej primeren zahtevam Go-vekarjevih „Rokovnjačev", to je jasen dokaz, da je nekaj mojih besed v recenziji padlo vendarle na plodovita tla, in to me — veseli.	K.
Iz Prage. Jubilejna razstava. Dne 1. majnika t. 1. začne izhajati v Pragi v slovenskem jeziku pisan časopis, ki se bo imenoval „Jubilejna razstava trgovske in obrtne komore v Pragi" z ne-brojnimi krasnimi ilustracijami in z bogato in prav zanimivo vsebino. To pa radi tega, da se bodo mogli i ti, ki ne morejo priti osebno na razstavo v Prago, seznaniti z njenim obširnim programom, z obrtjo in trgovino češko.
Navajamo tukaj nekoliko vrst iz tega mnogo obetajočega lista: Na raz-prostranem, krasnem razstavišču v Kralovski Obofi v Pragi je že naraslo skoro celo mesto, in vsi slovanski narodi pričakujejo z velikim zanimanjem odkritja tega krasnega spomenika vstrajnosti in dela, in se veselijo trenutka, ko na tisoče posetnikov napolni lepe in široke pasaže, mogočne kolose zidanih in železnih stavb in manjše pavilone, ki so s finim okusom razpostavljeni med krasnimi skupinami drevja in po tihih parkih, kateri bodo s svojim zelenjem tvorili živo okrasje jubilejne razstave.
Program neštevilnih in skrajno zanimivih zabav jubilejne razstave v Pragi je zelo bogat ter bode tudi jubilejna, kakor vsaka druga razstava, svojim gostom in posetnikom za dobro in poučno zabavo. Glavni namen razstave pa ni zabava — vsaj za slovenske goste ne. Slovenec bo imel priliko, da vidi na razstavi živo sliko češke industrije, zlasti trgovine in poljedelstva — s kratka, videl bode, kako daleč je dospel češki človek v duševnem, umstvenem in kulturnem razvoju na začetku dvajsetega stoletja. Primerjal bode lahko naše domače razmere s češkimi — in začel bode spoznavati, kaj in koliko nam manjka, koliko nam je še dohiteti, da dospemo tudi mi tako daleč. Ta razstava bodi naša šola.
Naročila in predplačila (5 kron) na časopis sprejema administracija lista: „Cementa Železa - Beton" Praga-Vinohrady, H&lkova št. 56.
Politični pregled.
Domače dežele.
Državni zbor se snide 2. aprila ter pojde 11. aprila na velikonočne počitnice. V tem kratkem času mora rešiti predlog o rekrutih. Ker bode tudi več nujnih predlogov na dnevnem redu, razpravljalo se bode tudi o rekrutih v
obliki nujnega predloga.
*
V	proračunskem odseku pride sedaj na vrsto proračun pravosodnega mini-sterstva ter je pričakovati burnejših debat. Vlada si prizadeva izogniti se razpravam o jezikovnem vprašanju in odložiti to pereče vprašanje kolikor časa mogoče. Ni prav verjetno, da bi se tudi v tem vprašanju posrečilo dr. Kramdfu tako obvladati Česky klub, da bi se dali Čehi tudi v jezikovnem vprašanju na tak način potlačiti, kakor v prašanju drugega češkega vseučilišča.
V	proračunskem odseku je poročal o vseučiliščih dr. Bilinjski. Ta konser-
vativni šlahčič je govoril pač, kakor je bilo pričakovati da bode govoril poljski klerikalec. Dejal je, da so od vseh vseučiliških vprašanj aktualno samo vprašanje o italjanskem in o rusinskem vseučilišču. Bilinjski je dejal, da bi se nova vseučilišča ne smela snovati potom boja ampak potom mirnega sporazumljenja vseh narodov in strank. V tem smislu naj bi se rešilo najprej vprašanje o nemškem in češkem vseučilišča na Moravshem potom resolucije. Z resolucijami se seveda še ne snujejo vseučilišča, resolucija marveč kaže pot po kateri se pride do sporazumljenja, kedaj in kje naj se osnujejo te univerze. Aktu-valnojesedajsamoitaljansko in rusinsko vprašanje. Bilinjski kot poročevalec je govoril gotovo v sporaznmljenju z vlado. Te njegove besede izražajo torej točno in jasno, kaj si vlada misli o češki, slovenski in hrvatski zahtevi na vseučiliškem polju. O tem naj se še le sklepajo papirnate resolucije brez vsake veljave za nas in vsake obveznosti za vlado. Važno in nujno je samo italjansko vseučiliško vprašanje, mi še lahko čakamo in sklepamo še nekoliko let resolucije. Naši in češki poslanci pa lepo služijo Beckovi vladi, — glasovali so za kršč. soc. predsednika zbornice, člani Slovenskega kluba gredo sploh s temi nemškimi kršč. soc. čez drn in strn. In zahvala za to je ta, da so se kršč. socialci z nemškimi svobodomiselci in naprednjaki zvezali in glasujejo složno proti slovanskim vseučiliščem. Aktualno je samo italjansko in rusinsko vprašanje. — Nemški „svobodomisleci" so pa dobili nemško klerikalce za se v tem vprašanju za to ceno, da so jim prof. Wahrmunda žrtvovali. Nemški liberalci se ne bodo potegovali ne za Wahrmunda ne za svobodo vseučilišč ter ne bodo delali iz tega nikake afere, za to pa kršč. socialci ne bodo glasovali niti za papirnato resolucijo o drugi češki in tudi ne o slovenski univerzi. — V proračun za leto 1906 ne pride niti vinarja za pripravko dela za slovensko vseučilišče. To je plod te modre zveze z Luegerjanci. Kake koristi ima
slovenski narod od take politike? *
V istrskem deželnem zboru je bil sprejet nov volilni red z vsemi glasovi proti dvema. Proti novemu kompromisnemu načrtu sta glasovala samo prof. Spinčič in Mandič. Prof. Spinčič je izjavil, da bi bilo proti njegovi vesti in njegovemu prepričanju glasovati za ta volilni red, kateri je našemu narodu krivičen. Prepričan je, da so imeli oni naši poslanci, ki so ga sprejeli najboljše namene in želi, da bi se njih nade, ki jih stavijo nanj tudi spolnile. Bojimo se le, da bo že najbližja bodočnost dokazala kako opravičeni so bili Spinčičevi in Mandičevi pomisleki ter da je bilo pogrešeno vezati si roke na'tako dolgo italjanski manjšini nasproti.
Zagovorniki kompromisa pravijo, da bi naš narod ne vzdržal več dolgo dosedanjega laškega tiranstva v deželi Nam se pa zdi, da bi bili mi to še dlje vzdržali nego italijanski liberalci, ki so dosedaj absolutno vladali v deželi. Nevarnost je bila za italijanske liberalce velika — z jedne strani kršč. soc., z druge italijanska in jugoslovanska socijalna demokracija kakor tudi splošna nezadovoljnost z gospodarstvom v deželi bi bila liberalce pokopala; ko bi teh več ne bilo, bil bi položaj drugačen, z novimi strankami bi se dalo drugače govoriti in dosegla bi se bila morda tudi pravičnejša sprava.
Slovenske novice.
Štajersko.
—	Radi celjskega gimnazijskega vprašanja se je vršilo v sredo na Dunaja posvetovanje, katerega so se poleg ministerskega predsednika bar. Becka tudi udeležili gg. dr. Hrašovec, dr. Vek. Kukovec, dr. Ploj, dr. Benkovič in dr. Korošec. Posvetovanje ni imelo nobenega rezultata, ker je vladno stališče Slovencem naravnost nasprotno.
—	O okrajnem komisarju g. dr. Brescharju smo v zadnji številki poročali, da nalaga denar, katerega plačujejo naše slovenske občine v jubi-lejske namene, v celjsko nemško hranilnico. Kakor smo se sami prepričali, ne odgovarja to poročilo popolnoma resnici. Denar slovenskih občin nalaga g. dr. Breschar v Južnoštajerski, denar mešanih občin pa v nemški hranilnici, obe vsoti sta si sedaj približno enaki, Slovenska vloga bo pa še narasla. Naš vestni in navadno dobro informirani poročevalec je bil ^o pot napačno informiran; ker pa ne maramo delati nikomur krivice, lojalno popravljamo to poročilo.
—	Občni zbor političnega društva »Naprej" se vrši dne 4. aprila 1908 ob 8. uri zvečer v čitalniških prostorih »Narodnega doma" v Celju s sledečim .dnevnim redom: Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora, poročilo tajnika, poročilo blagajnika, volitev novega odbora, sprememba pravil in slučajnosti. K obilni udeležbi vabi
odbor.
—	Lovski zakon za Štajersko, z dodatkom. Priredil dr. A. Božič, zagovornik v Celju. Cena K 1'20. Naroča se pri založnici, Zvezni trgovini v Celju. Z »uvodom" pravimo tudi mi, da je poznanje tega važnega zakona neobhodno potrebno, v prvi vrsti za župane, obč. odbornike in tajnike ter tudi kmečke posestnike. Knjiga nima samo radi tega velike vrednosti, ker se je g. dr. Božič potrudil posloveniti zakon in tozadevno odredbo štaj. namestnije lahko umljivo, temveč posebno vsled raznih dodanih obrazcev za uradne zapisnike in tiskovine glede lovskega zakona, ki bodo izborno služili občinskim uradom. G. dr. Božič si je pridobil s tem delom lepo zaslugo, naše gospodarsko in politično slovstvo pa praktično in izborno knjigo.
—	Ustrelil se je v Gaberju pri Celju novoimenovani sodnijski adjunkt za Ptuj g. dr. Franc Koroschetz. Pokojni je rojen Celjan in ni bil zagrizen nasprotnik, v službi pa je bil zelo vesten. Znal je dobro slovenski. Nesrečo je povzročila neurastenija, na kateri je trpel in ki je postajala vslec preobloženja z uradnim delom v Ptuju čedalje hujša — Včerajšnji pogreb je pokazal, da vse sočustvuje z njegovimi sorodniki in njegovo mlado nevesto gdč. Anko Elgersdorferjevo, s katero se je mislil v nekaj tednih poročiti.
—	Izjava. V št. 20. »Domovine" od 19. februarja 1.1. je bila ponatisnena iz »Slovenca" od 14. februarja t. 1. neka notica: Od Nove cerkve pri Voj-niku, vsled katere se je čutil Franc Šander žaljenega. Dne 21. febr. 1.1. je prišel imenovani Franc Šander k meni v uredništvo ter mi je prinesel popravek, kateri je bil dobesedno v štev. 22. »Domovine" od 24. februarja t. 1. objavljen. Pojasnil sem mu že takrat ustmeno, da je bila dotična notica v »Domovini" prevzeta iz »Slovenca", kateri je pa do takrat ni bil še ne popravil ne preklical. Izjavil sem mu, da mi je žal, da je notica prešla v »Domovino", da pa v našem uredništvu ni imel in ni mogel nikdo imeti namena ga žaliti ali mu na časti škodo-
vati. To je stalo že v »Domovini" od dne 24. februarja t. 1., to ponavljam tudi še danes.
V Celju, dne 24. marca 1908.
Ljudevlt Furlanl.
—	Za eeljsko „Dij. kuhinjo" je darovala konjiška »Posojilnica" 50 K. Prisrčna hvala!
—	Imenovan je poštni upravitelj Krischan v Ptuju višjim poštnim upraviteljem.
—	Na Bregu se snuje bralno društvo. Želimo snovateljem in novemu društvu mnogo uspeha, predvsem pa vstrajnosti' Snuje se tudi olepševalen odsek, ki bi bil uprav na Bregu z ozi-rom na velik tujski promet v poletju zelo na mestu.
—	„Sava", društvo svobodomiselnih slovenskih akademikov na Dunaju, naznanja, da se je na I. red. občnem zboru XI. tečaja izvolil sledeči odbor: predsednik iur. Ciril Pavlin, podpredsednik phil. Evgen Vavken; tajnik phil. Franc Zidar, blagajnik pharm. Makso Hamerlic, knjižničar iur. Pavel Debeljak, arhivar tehn. Franc Boris Tavčar, gospodar med. Anton Košmelj, namestnika med. Ivan Pintar in vet. Anton Sok, pregledniki phil. Rado Pavlic, iur. Franc Košmelj in med. Josip Klun, člani legitimacijskega odseka phil. Evgen Vavken in pharm. Makso Hamerlic.
—	Razveljavljena obsodba. Poročajo, da je najvišje sodišče na Dunaju razveljavilo pravorek okrožnega sodišča v Mariboru, s katerim je bil orehovski Wratschko obsojen radi podkupovanja volilcev.
—	Občinski vodovod v spomin 60 letnice vlade našega cesarja napravijo v trgu Ljubnem v Sav. dolini.
—	Lepa starost. V Spuhlji pri Ptuju je umrl pred nekaj dnevi kmet Golob, star 96 let.
—	Izrabljanje narodnosti v reklamne namene. Iz Maribora se nam piše: Pretekli teden je razposlala »Čitalnica" vabila na koncert, katerim so se tudi predložili reklamni listki za nekega krojača, kateri se je šele pred kratkim naselil v Mariboru. Čudno se mi je zdelo, kako da je ta mož sedaj naroden, ker v Ptuju je bil mož bolj nemški, enako tudi v Ljutomeru. Pisal se je takrat tudi z nemškim »pravopisom". Sedaj v Mariboru pa je naenkrat naroden. Ali morda s tem dela le reklamo za sebe? Zdi se nam, da tu ni vse prav in želimo, da »Čitalnica" v prihodnje ne dovoli enakih stvari.
—	Kdor zna, pa zna! Zgodilo se je, da je bila nekje blizu Celja neka stranka od okrajnega šolskega sveta kaznovana, ker svojega otroka ni več v šolo pošiljala, dasi še ni spolnil 14. leta. Zoper omenjeno razsodbo se je stranka pritožila s sledečim pozivom:
»Ich Bithe Ser schOnn inschul-dckten meine Herrn das di M. M. ware so 6. Jare indi Schul gangen um 31. Nowember wara so 14. Jara Alt unč. ih bin So krank war das Lage war ich bin schon das Elfman so krank das wara nid kan arbeiten wegen das chabe praucht noht wendik zuchaus jetz mir schriben der Herr Lerer imer straf ichbitte ich chabe so gesakt warum bleiben zuchas. Pitte ser SchOn machens si eine ordnung wi oder was das ist jezt kan nicht straf žalen wal die Jare aus ist. Ich bitte Ser schonn inschul-dikten meine cherna.	A. M."
Predragi čitateij! Te li ne pograbi nekaka sveta jeza, ko čitaš to strašno spakedrijo slovenskega kmeta. Ubogi uradnik, kteri se mora s to bu-.dalostjo ukvarjati! Ljudje se takemu neumnežu ali smejijo, ali pa ga pomi-lujejo, ker mislijo: »meša" se revežu in bilo bi najboljše poslati ga v oni znani zavod blizu Gradca.
Toraj slovenski starši, ne sramujte se svojega materinega jezika in občujte tudi z uradi v svojem milem materinem ; eziku, v katerem se znate izraziti, da vas vsakdo lahko razume.
Svoje otroke pa pošiljajte v svoje domače slovenske šole, kjer se v svojem materinem jeziku podučujejo, da bodo enkrat značajni in pošteni občani. Ne tlačite pa otrok v nemške šole, kjer vaši otroci leta in leta le v nižjih razredih zlati čas mladosti zapravljajo. Pri izstopu iz šole pa ne znajo ne slovenski ne nemški; slovenski ne, ker se učili niso, nemški pa ne, ker poduka v šoli razumeli niso in tak otrok ostane po vaši krivdi dušeni siromak skozi celo svoje življenje.
— Blažena nemščina. Mariborski trgovec J. G. je dobil iz Gradca naročilo na blago s sledečim naslovom: »J. G. Šnitvarnhanluk Gracavorštat oder teget hovštrasse svojem novem hramu in Marburk onde Drau" in na zadnji strani »op zendernt Kotzbek Lichtenfelsgasse 13 Graz".
K temu naj pripomnim, da je to pisala ženska, rodom Slovenka in usluž-bena v Gradcu.
Videl sem sicer že dosti jednakih naslovov, ali takega še vendar nisem imel veselja poznati. Vprašal bi se marsikateri, kaj je temu krivo ? Krivde ni treba dolgo iskati. Naše ljudstvo, posebno mladina, ima to slabo navado, da se, če pride v mesto, bodisi v Maribor, Gradec, Celje ali kam drugam služit ali se kake obrti učit, začne sramovati svojega jezika. Če le nekoliko besed lomi po nemško, mu je že slovenščina pre »gmajn". Raji vidi, da se mu drugi posmehujejo, a nemško mora biti. Kateri pa ima bolj trdo bučo, da se ne more nemščini tako hitro privaditi, ta pa se že čuti srečnega, če more v slovensko govorico vplesti tu-intam kako nemško besedo, kajti to je j,nobel". Taki ljudje so za nas izgubljeni. Mestno življenje jih spridi in izneveri svojemu narodu. Ta mestni strup se jim vsesa v kri, da začnejo sovražiti narod, iz katerega so vzrasli ter mu najbolj nasprotujejo, kar nam pričajo vsakdanji slučaji. Žalostne razmere, a vendar gola resnica.
Slovenci, bodite ponosni na svoj materni jezik in ne pačite svoje govorice z nemškimi besedami, katerih mnogokrat niti ne razumete. »Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti".
— Iz mariborske okolice. Gotovo še ne bode znano vsem častitim bralcem »Domovine", da imamo v deželni hiši v Gradcu Slovenci izvrstnega strokovnjaka v vinarstvu in sadjarstvu v osebi deželnega vinarskega pristava g. Antona Puklavca. Ta je priobčil v časopisu »Landwirtschaftliche Mittei-lungen 1908, št. 2" velevažen članek: Ein Beitrag zur Regenerirung des steirischen Weinbaues (Donesek k regeneraciji štajerskih vinogradov),članek katerega I. del je prinesel sedaj v 6. štev. »Gospodarski Glasnik" v slovenskem prevodu. Strokovnjak Puklavec ima jasen pogled v prihodnost pa svetuje našim vinščakom, da naj pri obnavljanju svojih vinogradov sadijo le malo trtnih vrst, ki pa morajo biti res dobre in za posamezne lege in okoliše primerne. V priznano najboljših legah naj se pridelujejo sama plemenita namizna vina, v vseh manje dobrih legah pa le navadna konsumna vina. Treba je pridobiti in ohraniti vinom posameznih leg in okolišev značaj in dobro ime; kajti le taka v dobrem glasu se nahajajoča vina se bodo vsako leto najložje spravila v drag denar. O najprimernejši razdelitvi štajerskih vinogradov v posamezna vinarska okrožja prihodnjič. Na Puklavčeve članke o obnavljanju vinogradov opozarjamo vse slovenske vinščake.
—	Tožba Lakitsch - Diamant.
Zadnji pondeljek se je vršila pred tukajšnjim okr. sodiščem obravnava v zadevi Lakitsch proti gostilničarki »Zelenega travnika" Diamant. Meščanski učitelj g. Lakitsch je tožil gostil-ničarko radi razžaljenja časti in da ga je poskusila telesno poškodovati. Go-stilničarka je bila obsojena radi razžaljenja časti na 40 K globe, bila pa oproščena drugega prestopka. Ker sta si v tej zadevi g. Lakitsch, znani duševni vodja tukajšnjih socijalnih demokratov in pa »vahtarica" že nekaj časa v laseh, je vzbudil izid obravnave v Celju dokaj zanimanja.
—	Št. Janž na Vinski gori. Šaleška posojilnica v Velenju je darovala za uboge učence 10 K, za kar se tuk. krajni šolski svet v imenu učencev iskreno zahvaljuje.
—	V Velenju so izvoljeni pri obč. volitvah na celi črti Skasovi pristaši. O »zmagi" se ne more govoriti, ker se je udeležila volitev komaj jedna desetina volilcev. Naprednjaki niso posegli v volilni boj.
—	»Slovenski Gospodar" — in narodna zavednost. Mislim, da ne izide številka »Slov. Gosp.", v kateri se ne bi kričalo, Slovenci, občujte z uradi le slovensko, vrnite nemške odloke itd. Res, vse lepo in hvalevredno. Gospodje okrog »Slov. Gosp.", zakaj pa se sami po tem ne ravnate? Da, pred svetom se hočete kazati navdušene narodnjake, a tam, kjer mislite, da Vas nikdo ne vidi in sliši, tam ste največji strahopetci, pravi farizejci. Da se ne bode mislilo, da samo napadam te gospode, da jim delam mogoče iz strankarstva krivico, evo vam dokaza! Pred nekaj dnevi je prosil konzorcij tiskarne za časniške znamke pri poštnem uradu v Mariboru, in to, čujte, v nemškem jeziku. Gospodje, kaj porečete na to ? Ali je to tudi liberalno natolcevanje? G. dr. Verstovšek in »Kmečka zveza", rešitelji slovenskega naroda, kaj porečete k temu činu svojih ljubih prijateljev? Strinjam se popolnoma, če se poživlja po časopisih naše ljudstvo k narodni zavesti, a obsojam, in menda z menoj vsak zaveden Slovenec, naj si bode tega ali onega mišljenja, tako početje in postopanje, kakor se kaže okrog »Slov. Gosp." In ti hinavci še vedno smelo vpijejo, da so edini zastopniki in boritelji slovenskega jezika ter obrekujejo Narodno stranko, da se druži z Nemci.
Slovenski kmet, če ti pridejo te vrstice pred oči, premisli ter sodi sam, koliko smeš verjeti ljudem, ki govorijo tako, delajo pa drugače. V svetem Pismu pa stoji: Po njih delih jih boste spoznali.
—	Stanarine uradnikov na drž. železnici se zvišajo povsod, kjer so še odmerjene s 40% dunajske stanarine na 50% te stanarine. Zvišanje stopi v veljavo s 1. majem.
—	Slovenščina držav, poslanca Pišeka. Drž. poslanec Pišek ima sedaj nehvaležno nalogo po ptujskem okraju agitirati za »Kmečko zvezo". Mi se danes ne bodemo prepirali o njegovih zmožnostih in izobrazbi; samo pravilno slovenski govoriti pa bi se mož že lahko naučil! Pri Sv. Barbari v Hal. je govoril o »paurah" in »kaufmanih". Ljudje so začudeno gledali takega slovenskega poslanca, ki slovenski ne zna.
—	Shod na Ponikvi ob Juž. ž. se je zvršil ob udeležbi prilično 100 zborovalcev. Predsedoval je g. Rataj. O deželnozborski volilni reformi, o uradniških imenovanjih ter o rešitvi narodnega vprašanja je govoril gosp. dr. Janko Sernec iz Celja, kateri je tudi po zaslugi osvetlil perfidnost »Slov. Gospodarja", narodno mlačnost voditeljev »Km. zveze" in povedal marsikaj zanimivega o dr. Benkoviču.
—	Na shodu v Bogateti je govoril g. dr. Kalan iz Celja in g. Vinko Žurman. Navzoči štajercijanci so nekaj časa nasprotovali, potem pa so se dali prepričati, da našemu narodu ne more biti vsejedno, zasedejo li uradniška mesta Slovenci ali Nemci in so soglasno glasovali za resolucijo. Govorilo se je še o raznih gospodarskih vprašanjih.
—	Bučečovci na Murskem polju. Zaradi nemirnega vasovanja so bili obsojeni bučečovski fantje vsak na 8 dni zapora, ker so baje ponoči odnesli iz hleva Jožefe Viduer hlapcu posteljo in ga s posteljo vred v vodo (mlako) vrgli. Kdaj bo vendar v naši vasi mir? Tako bi se naši fantje ne smeli obnašati, take »šale" jim niso na čast.
—	Bučečovci. Naše prostovoljno gasilno društvo bode imelo prihodnji mesec svoje druge društvene volitve pri g. načelniku v Bučečovcih.
—	Pri Veliki Nedelji je imela „Kmečka zveza" minulo nedeljo shod. G. drž. posl. Pišek je prodajal zbranim ženskam, deci, nekaj kmetom in duhovnikom iz ,,celega ormoškega okraja" kakor piše „Slov." (dočim smo iz Ormoža izvedeli, da ni bilo iz spodnjega okraja nikogar) svojo piškavo politično modrost. Sprejela se je seveda nezaupnica drž. posl. Ploju in se ga poziva, naj odloži mandat (!). — Ustanovilo se je proti „Slogi" „Katol. slov. polit, društvo" za ormoški okraj s sedežem pri Sv. Tomažu. Ormoški okraj še danes ni klerikalen, pač pa je morda nevarnost za zgornji okraj. Položaj je sedaj dan in jasen. Pozivamo vse narodnjake in naprednjake na krepek odpor. Ne pustimo, da bi v okraju vladala dva ali trije duhovniki!
—	Žrtev žganja. Blizu slovenj-bistriškega kolodvora so našli zadnjo soboto v potoku mrtvega A. Eobina, delavca, doma iz Žabljeka. Robin je rad pil žganje in menda v pijanosti padel v jarek ter se zadušil. Ležal je že tri mesece v vodi.
—	Celo tatinsko družbo štirih moških in jedne ženske so ujeli pri Sv. Barbari v Halozah. Od 1. 1905. naprej se je zlasti v Gruškovcu in Brezovcu kradlo, da je bilo veselje, ne da bi se posrečilo ujeti tatu. Šele zadnje dpi se je posrečilo zavrčkima orožnikoma ptičke ujeti in jih spraviti v Ptuj pod ključ.
- -« — Štajerski deželni zbor bo imel svoje najbrž zadnje zasedanje meseca junija. Tedaj se bo odločilo tndi vprašanje volilne preosnove. Kakor se čnje, hočejo Nemci vzdržati vse drugo skupine nespremenjene, le v splošni skupini hočejo ustvariti več mandatov, največ socijalnim demokratom na ljubo.
—	V Dolu podirajo staro cerkev, da bodo postavili novo. Služba božja se vrši pod milim nebom pri kapeli.
s? — Šestdeset letnico bitke pri No-vari v Italiji je obhajal v Gorici peš-polk št. 47.	v
1» — 300 ljudi je bilo po poročilu »Slovenčevem" na Piškovem shodu pri SV.- Barbari v Halozah. Škoda, da dopisnik ni poročal 3000. Naši somišljeniki pri Sv. Barbari se bodo gotovo le smejali, ko bodo čitali o teh 300 zboroval cih!
i — Prestavljen je davčni asistent g. Maks Fekonja iz Celja v Cmurek.
—	Iz Buš. Tukaj se vrši v nedeljo ob 2. uri popoldne pri g. -Ant. Novaku velik shod »Narodne stranke", pri katerem se bode razpravljalo o volitvah v deželni zbor, o starostnem zavarovanju in še o marsičem drugem. Pridite v velikem številu prebivalci Pohorja, Kozjaka in Dravske doline!
—	Zaradi bogokletstva je bil obsojen v Mariboru viničar Apotekar iz Erjavec pri Šd. Lenartu v Slov. gor. k 3 mesečni ječi. .• ■< /
—	Nepremišljeno gospodarstvo.
Iz nekega okraja v ptujskem okrajnem glavarstvu nam je znano, da je tamošnja rajfajznovka že razposodila tekom malo mesecev 170.000 K. Pri razposojilih se vse premalo gleda na uporabo in namen, kar bi se moralo storiti; vsled tega ljudje jemljejo denar in si kupujejo zemljo, katera se je vzdignila pri oralu do 900 goldinarjev. To niso zdrave razmere za dotično posojilnico in za celi kraj ter utegne nastati jeden ali drugi dan velika nesreča.
—	Narodno - radikalno dijaštvo proti taktičnim »potezam" slovenske delegacije. Pri sestanku za prireditev manifestacijskega zborovanja, ki se vrši ob udeležbi vsega praškega slovanskega dijaštva, je slovensko nar. - radikalno dijaštvo vznemirjeno po časniških vesteh o taktičnih potezah slovenske delegacije sklenilo, da nastopi pri mani-festačnein zborovanju ostro proti resolucijam, ki se hočejo staviti v sporaz-umljenju slovenskih in romanskih poslancev v budgetnem odseku za nove visokošolske zavode v Avstriji. Pred vsem se slovensko dijaštvo ne more zadovoljiti s prazno resolucijo po pravniški akademiji, ki vlade nikakor ne veže in pomeni zgolj akademično demonstracijo. Obžalujemo, če je s predlagano resolucijo slovenska delegacija opustila edino pravo in naravno zahtevo po celotni slovenski univerzi, po takojšni aktivaciji pravniške fakulte v Ljubljani in po postavnem zajamčenju slovenske filozofske fakulte, ki naj se v določenem roku otvori v Ljubljani. Tukaj naj bi do otvoritve filozofske fakulte veljali izpiti in rigo-rozi položeni na univerzi v Zagrebu. Ogorčeni protestiramo, da je slovenska delegacija opustila tukaj strogo slovensko stališče, ki ne sme in ne more nikdar pripustiti ustanovitve italijanske univerze v Trstu. Na sestanku se je tudi poudarjalo, da . je nujna potreba, da se konečno naši zastopniki energično poprimejo dela za izdatne ministrske podpore slovenskemu dijaštvo, ki mbra študirati po krivdi vlade po tujih univerzah t«r je pri tem izpostavljeno velikim gmotnim oviram.
—	Velikanedelja se menda kmalu reši oskrbnika graščine nemškega viteškega reda, Flucherja. Red mu več prav ne zaupa. Govori se tudi, da so mu že odvzeli ključe. S tem bode v Mihovcih nemškutarstvu kmalu od-klenkalo.
—	Poštaricam v Šoštanju je imenovana tamošnja poštna oficijantinja Rosa Lissetz. Naši bralci se še gotovo spominjajo, da se je v našem listu iz krogov poštnih oficijantov protestiralo, da zasede to mesto ženska.
—	Poštne legitimacije. C. kr. trgovsko ministerstvo je vpeljalo pred kratKim poštne izkaznice, ki jako olajšujejo občinstvu prejem poštnih poši-ljatev. O njih veljajo naslednja določila: 1. Vsaka izkaznica mora imeti fotografijo, kratek popis osebe in lastnoročni podpis imejitelja. Veljajo le eno leto. 2. Pravico izkaznico podeliti ima isti poštni urad, v katerem dotična oseba stanuje, ali kjer dalje časa stanuje. 3. Vsaka izkaznica stane 50 v, ki se prilepijo v znamkah na izkaznico. 4. Te legitimacije se pripoznajo kot prave izkaznice pri avstrijskih, bavarskih in virtenberških poštnih uradih.
—	C. kr. skladišča v tržaški luki odklanjajo sprejem tovornega blaga vseh vrst izvzemši špirit v kotlih radi prenapolnjenih prostorov.
—	„Slepa ljubezen", 1. zvezek zbirke »Slike iz vzgojo", ljudska igra s petjem v petih dejanjih, je pravkar izšla. Naročuje se pri gosp. A. Pesku, šolskemu vodji v Narapljah pri Ptujski gori in stane 1 K. Knjižico toplo priporočamo vsem pravim prijateljem mla-
dine in našega naroda, posebno v današnjih časih, ko se toliko hujska proti šoli in izobrazbi. Iz »Slepe ljubezni" naj se uče starši, da jim mora biti v prvi vrsti vzgoja njih otrok pri srcu, da sta šola in učitelj njihova prijatelja in pomočnika pri tem važnem poklicu.
. — Badeckijev veteran, 83 letni vpokojeni višji orožni mojster Ivan Paher, rojen leta 1824. v Mozirju, je umrl zadnjo soboto v Mariboru. Služil je pri pešpolkih št. 47 in 15 ter pri huzarskih polkih št. 2 in 7 celih 55 let. Udeležil se je v 1. 1848., 1849., 1859. in 1866 vojsk v Italiji in slednjič zasedanja Bosne. Imel je celo vrsto odlikovanj. Pogreba zadnji pondeljek se je udeležilo mnogo častnikov, podčastnikov in drugega ljudstva.
—	Shoda pri Sv. Miklavžu nad Ormožem so se udeležili po poročilu „Slov- Gosp." sami štajercijanci* š n o p s a r j i in učitelji Somišljeniki, zapomnite si te psovke duhovniškega lista! -
—	Častnim občanom žerovinjske občine je imenovan gosp. Franc Vraz, stričnik pesnika St. Vraza, G. Vraz že vodi 20 let občino Žerovinci
—	Volitve v konjiški okrajni zastop. Volitve iz skupine kmečkih občin se vrše 30. marca ob 10. uri dopoldne. Kmečke občine volijo devet zastopnikov.
—	Od Sv. Antona v Slov. gor. G. kaplan Lassbacher še vedno ne da miru. Nismo doslej rabili ostrejšega orožja proti njemu; toda enkrat je pa vsakemu človeku dovolj in se osebnosti vračajo z osebnostmi. Ako si torej g. kaplan tega želi, pa naprej na bojno plan!
—	Zlomil si je roko v Rušah nad Mariborom 13 letni Mih. Gorjanc, ker je skočil 3 metre globoko.
—	V osrednji odbor štajerske kmetijske družbe so izvoljeni za Sp. Štajersko trije Slovenci: gg. Robič, Roš in Mursa. Obširnejše poročilo o občnem zboru priobčimo prihodnji teden. Posebno veselo znamenje je živahno gibanje slov. zastopnikov na obč. zboru.
—	V Sevnici sta govorila na shodu gg. Iv. Rebek in dr. Karlovšek iz Celja. Shod ni imel velike udeležbe; vodil je zborovanje g. Križan. Resolucija se je sprejela, glasovala sta za njo tudi oba domača duhovnika, katera sta se udeležila shoda.
—	Cesarjevo zdravje je že popolnoma dobro. Mučil je cesarja hud katar. Vsled slabega vremena pa se vendar še ne more nikamor peljati, tudi sprehajati se še ne sme.
—	Sijajni potek nedeljskih shodov je napolnil naše somišljenike z novim pogumom in vstrajnostjo, dočim pomeni za »Slov. Gospod." in z njim identično »Kmečko zvezo", k^ sta na vse mogoče načine hujskala proti njim, veliko blamažo. Žalostno je, da se pri nas stavi duhovniška »Km. zveza" v nasprotje odlično narodnemu delu — a veselo znamenje je na drugi strani, da ljudje sami spoznavajo in obsojajo to početje s tem, da odobravajo naše delo. Zatorej po začrtani poti naprej!
, — Poskušan samomor. Ustreliti se je hotel prostak Muršec 47. pešp. v Mariboru. Zadal si je samo nevarno rano v trebuhu. Bil je slu^a pri nad-poročniku Hočevarju in je baje vzrok samomora kazen, katero je dobil zaradi zanemarjanja dolžnosti.
-h- Okrajni zastop v Brežicah. »Slov. Gospodar" poroča v včerajšnji številki sledeče: »Poslanec dr. Benkovič je odložil svoje mesto kot član okr. zastopa, da se more zvršiti kompromis, sklenjen med njim in liberalno stranko radi volitev. Dopolnilne volitve se razpišejo. Ako se naši somišljeniki teb volitev udeleže, naj volijo
■ >■.»,.}<). i i»*M!fi s	;;;tt''
kompromisnega kandidata (naprednja-ka) g. M. Zevnika iz Kapel." Ta rest govori sama zase dovolj,
—	Gad je pičil učenko blanške šole Ano Bence zadnjo soboto pri nabiranju cvetlic na Rožnem ob Savi. Gotove smrti jo je otel zdravnik g. dr. Schmirmaul iz Sevnice. Letos imamo torej strupene kače že pred svetim Jurijem!
—	Sijajni barbarski shod ne da
nekemu »kmečkemu zvezarju" miru. »SI. Gosp." piše v včerajšnji številki: „ . . le učitelji so vpili obligatni (ta tujka kaže pisatelja dopisa, ki je po shodu naše ljudi spraševal, kako je bilo, a na shod si ni upal priti) živio, naši pa živio Kmečka zveza." Resnici na ljubo: en sam človek je vpil »Živio kmečka zveza" a še tistemu so se zborovalci glasno smejali. Pokličemo na pričo vse stotino zborovalcev, če to ni resnica! Nadalje: „na ovinkarskem shodu pa se je slišala iz kmečkih ust sama ne vol j a in nezadovoljnost," Da, slišala se je, a nad poslanci Km. zv., ki ne razumejo, da je polovica spodnještajerskega'ljudstva, posebej še pri Barbari, navezana na krajcar, da mora kupiti vse — in še vendar glasujejo proti draginji. Da. so doktorji popihali s kislim obrazom k Sv. Marku, to je videl menda samo g. kaplan Rabuza v svoji živahni domišljiji. Gg. Ogorelca, Rakuša, Gnii-šeka in drugih pa ne bodetoo zagovarjali, saj jim je za napade znanega dopisnika toliko kakor za lanski sneg »Resnicoljubnost" Slov. Gosp. pa se iz tega dopisa zopet jasno vidi in Bar-barčani lahko spoznajo, da so opravičeno sklenili ostro resolucijo proti njegovi pisavi.
—	Promocije. V petek dne 27. t. m. bo v slavnostni dvorani graške univerze promoviran doktorjem pra'/a g. Fran Irgolič, starešina društva Triglav. — V soboto dne 28. t. m. feode ravnotam promoviran doktorjem filozofije kand. fil. g. Franc Kotnik. (G. Kotnik je koroški Slovenec.)
—	Dvoboj v Konjicah. Kljub temu, da je postni čas pri koncu, uganjajo konjiški nemčurji v trgu vendar še »grand špase". Znani nemčurski izzivač in notarski kandidat Schmiod je napadel tokrat mesto Slovencev konjiškega treznomislečega Nemca, davčnega komisarja dr. Nowotnega. To pot jo je pa pošteno skupil ter je hodil drugega dne s povešeno glavo okrog.
—	Iz. Pušinee pri Ormožu. Pred nekaj dnevi se je odpeljal tukajšnji posestnik Andrej Verhovščak v Gradec po opravkih. Med potjo je zbolel in nato v Gradcu dne 17. t. m. v najlepši moški dobi umrl. Pokopali so ga,v Gradcu 19. t. m. Pokojnik je bil vri narodnjak, naprednega mišljenja, naročnik naših narodnih listov ter celih deset let ud Mohorjeve družbe. Sodeloval je tudi pri okoliški požarni brambi ves čas od nje ustanovitve do svoje smrti. Že na ustanovnem občnem zboru iste dne 22. listopada 1906 je bil izvoljen za vodjo plezalcev; pozneje je bil tudi vežbalni poveljnik.
Čudno, nad vse čudno se nam le zdi, da okoliška požarna bramba ni odposlala nikogar k pogrebu, četudi je umrl v tujini v nemškem Gradcu, ko je vendar toliko žrtvoval za isto, ne la kar se tiče naloge požarne brambe, ampak tudi k njenim prireditvam je veliko pripomogel. Omenim le veliko veselico, ki se je vršila pred dvemi ali tremi leti na njegovem vrtu. Zapuščeni vdovi pa izrekamo naše najiskienejie sožalje.	« .	,(y
—	Odgovora zahtevamo. S sladkimi besedami je obljubljal naš drž. poslanec Pišek ogromne podpore po
•ioju	o«t itt .i los n-u i
povodnji prizadetim. Vsi poslanci so osrečili svoje volilce z izdatnimi podporami. katere so bile razdeljene že pred petimi meseci. Dravinjska dolina pa. ki je vsled povodnji trpela lansko leto velikansko škodo, ni dobila do danes niti vinarja odškolnine. Ali nimajo na Dunaju niti novčiča več za nas? Čemu nam je naš državni poslanec? Podpor nam ne more ali ne mara izposlovati. z nagodbo z Ogrsko, ki ie nam .kmetom tako škodljiva, je pa glasoval, čeprav nam je pred volitvami sveto obljubljal, da bo glasoval za nagodbo samo če nam bode koristna. Kako je s temi vprašanji? Zahtevamo pojasnila.
Dravinjski kmetje.
Malo odgovora bodemo mi dostavili: g. Pišek misli da je važnejše po ptujskem in ormoškem okraju zdraž-bariti. kakor pa delati za svoje volilce.
—	Cene žiriue v Gradcu, dne
26. marca. Na sejem je bilo prignanih 1215 glav. Cene stalne. Plačevalo se je za 50 kg živfe teže: pitani voli 37—41 K, pol pitani 33—36 K, suhi 28—32 K, pitane krave 28—34 K. poipitane in snhe od 16—27 K. "biki 26—34 K. mlade molzne krave do četrtega teleta 29—36 K, starejše molzne krave 26—29 K. breje krave 25—27 K. Tuji, največ tržaški knpci so kupili 532 glav.
—	Cene klavne živine na Dunaja, dne 23. marca. Na sejm je bilo prignanih 4096 glav živine (2699 ogrske, 120 gaiiške in 1277 nemške), med njo 597 glav suhe živine. Trgovina je bila slaba, cene pri pitani živini 2 do 4 K slabše ko prejšnji teden, pri suhi 2 do 3 K. Plačevalo se je za 100 kg žive teže: ogrski pitani voli od 50—82 K, gaiiški pitani voli od 74—88 K, nemški od 66—92 K. slabši kmečki voli od 50—60 K, biki 50—64 K, krave od 50—72 K. Vse cene brez vžitnine.
Kranjsko.
—	Kranjski deželni /.bov zboruje danes prvikrat. Na dnevnem redu je konstituiranje deželnega zbora in druge formalnosti.
—	Deželnim glavarjem kranjskim je imenovan dež. poslanec Šuklje, njegovim namestnikom pa Nemec pl. Lichtenberg.
—	V Pivki so našli truplo Jožefa Giča iz Landola pri Senožečah. Dne 3*7 dec. je bil na sejmu v Postojni; vračal se je pijan domu in padel v Pivko.
. — Delavsko gibanje. Preteklo •soboto se je vrnilo iz Amerike 356 Kranjcev in Hrvatov. To dejstvo žo samo na sebi kaže, da se sedaj naj nikdo ne seli v Ameriko.
—	Ustreliti se je hotel v Ljubljani hotelir pri Iliriji", gosp. Fric Novak, pa se v razburjenosti ni dobro pogodil.
—	»Našemu listu"! Ta list piše v št. 12: „Domovina" pobija klerikalno „Km. zv." s tem, da vaii vse novejše poboje in pretepe na Spod. ■Štajerskem na „Km. zv.". — G. čian-karja opozarjamo, naj si raje prečita notico v našem listu ne pa „Slov." tfdgovora. Potem bi lahko videl, da v dotični notici ni - bilo niti govora o »Km. zv." Pripomnimo pa, da je bil naš list*prvi, ki je stvarno pobijal program in politiko „Km. tv." že takoj, ko je nastala. Članek od 8. febr. lansk. letn. je ponatisnil tudi »Naš list"! — Opomnimo tudi, .da se
menda kot jedini slovenski list trudimo uvesti stvaren in dosleden boj proti klerikalizmu. Naj se g. člankar prihodnjič v našem listu malo informira, ne pa nas napada s „Slov." izbruhi, čegar ,.gnojnico" vendar z nami vred obsoja!
—	Lepa dedščiua. Kakor poročajo ljublj. listi, je podedoval škof Anton Jeglič po gostilničarki Barberič „pri fajmoštru" v Ljubljani 165.000 K. Deset sorodnikov je dobilo po — 200 K.
—	Umor na Verdu. Poročali smo svoječasno, da so neznani zločinci oropali in umorili italjanskega delovodja Cedolinija v gozdu nad Verdom. Sedaj se je skazalo, da sta to storila 22 letni Štefan Samaržič, delavec iz Dalmacije in neki Spreic, ki sedi v zaporu v Ogrlinn. Žara i tega umora je bilo zaprtih že 7 oseb, ki so pa dokazale svojo nedolžnost in so jih morali zopet izpustiti.
—	Slovensko časopisje. Kranjski liaprednjaki začno izdajati za Belo-krajino tednik ,,Bclokranjca". — ,Nova Doba' bo odslej izhajala samo enkrat na teden. — „Naši zapiski" so prenehali izhajati. —Za povzdigo tujskega prometa bo izhajal časopis ,,Tujski promet in gostilna".
SY6
0Yne vesti.
—	Nemškemu ^Schulverelnu" je
daroval šlezijski posestnik Rohrman 300.000 K z naročilom, da jih porabi za vzhodno Šlezijo.
—	Stavokatoličanski zakoni so
po razsodbi najvišjega sodišča ločljivi in se smeta ločena zakonska zopet: ženiti, oz. možiti.
—	V Indokiui se upirajo prebivalci Francozom. Upor domačinov podpirajo tamošnji duhovniki, bonci, ki razširjajo med prebivalstvom letake z naročilom, da naj ne plačuje več davkov tujcem in se naj Francozom Upre z oboroženo roko.
—	Zmaga kršč. socijalcev pri dopoluihuh občinskih volitvah iz 3. razreda na Dunaju je po vseh okrajih popolna, dasi so dobili naprednjaki po nekaterih okrajih zdatne manjšine.
—	Poneverjenje. Običajno se sliši iz Rusije o velikih poneverjenjih. Toda poneverjenje, ki se je odkrilo pred kratkim na moskovsko - kasanski želoznici je vendar tudi v Rusiji nekaj neobičajnega: znaša namreč v našem denarju okroglo 500 milijonov kron. Železnica namreč dobro nese: letos je vrgla 28 odstotkov čistega dobička!
—	Iz ljubosumnosti je obstreJil 21 letni Lhota v Iglavi na Moravskem 19 letno Julijo Waisar na sprehodu z revolverjem. Nato je zbežal in blodil ponoči brez ciljev v okolici. Našli so ga do smrti potolčeneera v nekem ka-menolomu.
—	Velik pežar. Zgorala je Meh-rova cinkarna v Jezercih blizu Beljaka. Škoda je ogromna. Gorelo je 6 ur.
—	Profesor Sclinitzer v Mona-kovem ni hotel preklicati nekaterih svojih trditev, katere so v nasprotju s katoliškimi dogmami. Radi tega je izključen iz kat. cerkve.
—	Nemški cesar in cesarica sta se mudila v torek v Benetkah, kjer ju je sprejel italijanski kralj na zelo sijajen način.
—	Osrednje društvo poštarjev
je zborovalo zadnjo nedeljo na Dunaju. Udeležili so se občnega zbora vsi predsedniki deželnih skupin ter mnogo odposlancev in članov. Predsednikom je izvoljen poštar Sch&ffer. Prejel se je sklep, da dela društvo na izjednačenje z državnimi uradniki, vendar tudi z ozirom na službena leta ne le na urad. Nadalje sklep, da se dado legitimacije za polovične železn. vozne listke vsem poklicnim, poštnim odpravnikom. Ustanovi se nov dru-
štven list, v katerega se bodo sprejemali dopisi raznih skupin v materinščini.
—	Portugalsk. kralju Manuelu
se je po poročilih iz Lizabona roka, na kateri je bil pri atentatu na očeta in brata ranjen, tako razbolela. da zdravniki zahtevajo, naj se mu odreže, ako hoče, da ostane pri življenju. Kralj in pa mati se odrezanju roke odločno ustavljata.
—	Rop in umor. Blizu Landshuta na Bavarskem je vdrl ponoči v stanovanje kmeta Setla nek zločinec, prereza! ženi in šestmesečnemu otroku vrat in mislil nato ugrabiti denar, pa je našel le star tolar. Gospodarja ni bilo doma.
—	Stepli so se policaji in vojaki v mestu Pasovi na Bavarskem. Vojaki so hodili zvečer v večjih gručah po mestu, kar je hotela policija preprečiti. Nastal je prepir in pravcati boj, v katerem so bili trije policaji težko ranjeni.
■ <

Društvene vesti.
■ ,!V»
— Kmečko bralno dri^tvo na Planici bode imelo v nedeljo, dne 29. t. m. ob 3. uri popoldne v šoli svoj občni zbor z običajnim dnevnim redom. Vsi p. n. udje in prijatelji društva se najvljudneje vabijo.	Odbor.
polog sv. Jožefa pri Celju
je na prodaj
iz proste roke. — Ponudbe sprejema in pojasnila daje
912 3-1
dr. JKiirKo Grasseli, £joblja«a.
popolnoma vešč slovenščine in nemščine se sprejme v trajno službo pri
c. kr. okrajnem glavarstvu y Celju.
i .
Gospodje in dane
ki vedo slovenski v besedi in pismu in so pripravni za obisk zasebnih strank, se sprejmejo takoj za potovanje po Spod. Štajerskem in Kranjskem z dnevnimi dijetami in visoko provizijo. Predstaviti se je treba od pol 9.-2. ure pri J. Kitter-jn, hotel „Stadt Wien" v 207 Celju, I. nadstr., soba St. 9. 2-1
Nedvomno najceneje kupujete pri A. Grttnspannu na Dunaju II. Stephaniestr. 18;
tam so zmiraj naprodaj novosti v galanterijskem, Nurnberškem in papirnem blagu, največja zaloga dopisnic na Dunaju. Najnovejša privlačna novost je moja popolnoma urejena mapa za pisalne potrebščine. Cenik zastonj in 156	franko.	6-4 4
^TnTnTnTnYnY0T0TpT0Tr.To7oTnTf
Suhe gobe, brusnice, maline, želod, jabolko,
Si . ~ i 1 is	,	« h!
hruške, fižol, sploh vse deželne pridelke kupi
5i*	'
Anton Kolenc,
trgovec v Celju
Narodni dom in graška cesta.
'<4
M
IG
IC m
le
M
|C
le
M
IC M
IC
1 —8
je najsložtiejše in najbolj gotovo potovanje o
Najbližji odhodi iz Trsta i Slavonija 31. marca. Pannonia 14. aprila 1908. Carpathla 28. aprila 1908. Iz Liverpoolai Lusitanija (največji ln najkras-nejSl parnik sveta) dne 4./4., 25./4. in 16./5. Mauretanija dne
11./4., 2./B. in 23./5. Pojasnila in vozni listki se dobe pri Andrej Odlaskuj Ljubljana
SlomSeko™ ulica JI. 25, polag csrk»e Srca Jezusoveja.
"	ifi liHi fl rtll (a ift» iT
Vabilo
na
Hranilnice in posojilnice v Smarji
registrovane zadruge z neomejeno zavezo
v četrtek, dne 2. aprila 1908 ob pol 2. uri popoldne v lastni hiši.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Potrjenje letnega računa.
3.	Razdelitev čistega dobička.
4.	Volitev načelstva in nadzorstva.	210 2-1
5.	Nasveti načelstva in slučajnosti.
V slučaju nesklepčnosti občnega zbora ob pol 2. uri, vrši se isti ob 2. nri popoldne v lastni hiši.
Načelstvo.
Razglas.
Zaloga blaga konkurzne mase Ignaca Lorberja v Celju, sodnijsko cenjena na 2201 K 01 v, se bode ža ali nad cenilno vrednost prodala. Reflektanti naj se blagovolijo oglasiti pri oskrbniku konkurzne mase, g. dr. Alojziju Brenčiču, odvetniku v Celju, vsaj do 31. marca t. 1.
211 1
je ravnokar izšel, cena kartoniranemu izvodu K 1*20, po pošti K 1*30. Založila Zvezna trgovina v Celju
'» '	-	■'•■	■■-. •	v j « ■	j. v	f vv	<■	• r t " -v • •• . • .1 V i 'yi I
siinia
135 26-13
Hla
Milan Hočevar
Glavni trg št. 10
Priporoča za nakup bližajočih se velikonočnih praznikov:
popolnoma sveže in prve kakovosti ro3ine, civebe, grozdjiče, mandelne, pignole, lešnike, fige, rožiče, bosanske češplje, arancine, cltronado, čokolade, strd, maslo, pristno svinjsko mast, pienično moko vseh številk, izvrsten čaj, rum, konjak, slivovko, vinsko
===== žganje, brinjovec in vse druge vrste žganja. _
Vse vrste vrtnega in poljskega semena, rafije, galice žvepla, bartelnovo klajno apno, kakor tudi vse vrste cerkvenih sveč, kadilo in oljčno olje Rogaško in Radajnsko kislo vodo in tudi vse druge mineralne vode.
Savinski
izkuševališču
preiskan in preizkušen na ces. kr.
poljedelskem pre-na Dunaju.
Savinski liker
je pripravljen iz planinskih in gorskih zelišč, ter se priporoča kot krepčilni napoj v zdravstvene namene. Lastnik znamke
VINCENC KYEDER šč«
13 130—?1
IV9H RUMU, CELJE
priporoča svojo dobro založeno zalogo špecerijskega blaga, suhih in oljnatih barv, firneža, karboleja, ter vseh vrst lakov. Kupuje in prodaja deželne pridelke. Zaloga: najfinejšega čaja, ruma, 183 zdravilnega konjaka in zdravilnega vina vseh vrst. 3 Vsako konkurenco vzdržajočo kavo, surovo, kakor dvakrat na teden sveže žgano. — Za postni čas priporočam zlasti sveži sir, sardine, ruse in morske postrve na olju in na sveže, suho = in namočeno polenovko (Stockfisch).	:
Za spomlad imam v zalogi razno vrtno in poljsko semenje preiskano od c. kr. kmetijske družbe. — Poštna naročila se točno Izvrše. NA DEBELO!	HA DROBNO!
r
POSOJILNICA
i V
POSOJILNICA V CELJU, ki je bila leta 1881 z neomejeno zavezo ustanovljena, šteje sedaj naa 4100 zadružnikov, kateri imajo vsega nad 88.000 kron vplačanih deležev ter ima sedaj nad 6'/2 milijona kron hranilnih vlog in nad 830.OOO K rezervnega zaklada.
v lastni hiši Narodni dom
L
Posojilnica uraduje vsak dan od 9. do 12. ure dopoldne razun nedelje in = praznikov. =
J
80 48-9
CELJO
Hranilne vloge sprejema od vsakega, ako tudi ni član zadruge ter jih obrestuje po 4'/2°/o-Posojilnica plačuje rentni davek sama, ne da bi ga odtegnila vlagateljem. Posojila daje na osobni ali hipotekami kredit proti 5'/j0/® = in 5°/0 obrestovanju. =
{141 24 24—34 Nova vinska Dostava I^ikLp!rk± Zvezni trgovini v Celju JJJI Cena 60 vinarjev, po pošti 70 vinarjev. Znesek se pošlje po nakaznici ali v znamkah.			Ififf f**f
			
Ul £ za otroke> korbe in kovčege za potovanje, taške 1» U^Hl^flC? za v roko, palice, dežnike in galošne, priporoča n/	P. Kostič v 1	Celji	r LI. 3 —13
Učenca
205 1
iz boljše hiše išče za svojo trgovino
ft. £owy
trgovina mešanega blaga v Središču.
Kunce Velikane
belgijske velikanske, francoske ovnovske kunce in križanje teh pasem, od premiranih, ne pod 6 kg težkih plemenitih staršev prodaja najceneje
Rudolf £owy 206 5 1
reja kuncev v Središču na Štajerskem. — Za odgovor se naj priloži znamka.
jpisni
POZOR!
Polzela
mizarska delavnica s stroji
priporoča svojo veliko zalogo popolnoma izgotovljenih oken, v velikosti do 1-50, 1-60, 1*70, 1-80, 1-90 in 2 m po konkurenčnih cenah. Vrata istotako izgotovljena v velikost od 2, 2'20, 2-30, 2*40 m.
V zalogi je izgo-tovljeno pohištvo
Zajamčeno solidna in točna postrežba. Načrte za okna in .•. vrata pošiljam na ogled. .•.
Sprejmem Več spretnih mizarjih pomočnikov.
(Ll===1l=U==l>J

zdravega in krepkega sprejme takoj
Martin Grilec
kovaški mojster v Celju.
202 3-2
Teleposestvo
v Starivasi pri Vidmu na Štajerskem blizu Krškega, obstoječe s petero hiš, obširnimi vrti, veliko travnikov, njiv in hoste, poleg več obširnih vinogradov z novimi nasadi in zidanicami, vse v prav dobrem stanju, se bode na drobno in tudi na željo ku^ca več skupaj prodalo.
Razprodaja se prične 31. SUŠca 1908
in tako naprej do popolne razprodaje;	203 2-2
Anton Mausar, veleposestnik.
SUKNA
in modno blago za obleke priporoča tirma
a,t>i
n. a
točni zbor
„Posojilnice v Vitanji
registrovane zadruge z neomejeno zavezo
6t
v nedeljo, dne 5. aprila 1908 točno ob 2. uri popoldne v lastni hiši.
Dnevni red:
1.	Poročilo nadzorstva in potrjenje računa za 1. 1907.
2.	Razdelitev čistega dobička in privoljenje remuneracije načelstvu in sotrudnikom.
3.	Citanje revizijskega poročila in nkrepi vsled istega.
4.	Sprememba pravil.
5.	Volitev načelstva.
6.	Volitev računskega pregledovalcft in njega namestnika.	208 1
7.	Slučajnosti.
Opomba: V slučaju nesklepčnosti občnega zbora ob 2. uri se vrši isti ob 3. uri popoldne v smislu § 35. alinea a) zadružnih pravil.
Načelstvo.
ftNMMMVMNMM
sprejme takoj marljivega
učenca
s primerno šolsko izobrazbo.
J. JtočcVar
((rojaki mojster
v0 ^ / ^


spv
204 3-1
KolodVorsfa ulica 5.




1 PH. MAYFAHRT <& C O.
Patentirane, same ob sebi delujoče
škropilnice ,5yphonia'
za Vinograde in htneljnike
za zatiranje sadnih škodljivcev
proti bolezni na perju, za odpravo predenca, divje gorčice i. t. d.
Nosljive in prevozljive brizgalnice
za 10, 15, 60 in 100 litrov tekočine, s pripravo za mešanje na petrolej ali brez nje. Zahtevajte podobo in opis, katere Vam pošlje
195 11-1
Ph. Nlayfarth & Co.
tvornice strojev, specijalna tvornica vinskih stiskalnic in strojev za izkoriščanje sadja. Odlikovana z nad 600 zlatimi in srebrnimi medaljami.
DUNAJ II I, Taborstrasse št. 71. -
Natančni ilnstrovani ceniki zastonj.	Zastopniki in preprodajalci se iščejo.
MARIBOR!
MARIBOR !
sa
M. BERDAJS
najstarejša trgovina s semeni
priporoča svojo veliko zalogo raznih vrst deteljnega, travnega, vrtnarskega in gozdnega semena po nizki ceni. i8o 12 e
Glavna zaloga za Barthelnovo klajno apno.
Glavna zaloga poljskega gipsa, najboljše sredstvo za polje in travnike.
Častno priznanje Mariborske poljedelske razstave 1885.

MARIBOR! MARIBOR!
*' ........ *.....rrri.....|-|TirnTrirr<»-»fiiiimi mijumijjjju.
iH
> • *
ISPOPIPJI!
nim in risalnim on
prodaja c. kr. šolskih knjig in igralnih kart
Zvezna trgovina
Celje, RoMoul.št.2
priporoča
kancelijski, konceptni, pismeni, dokumentni, ministrski, ovitni in barvani papir.
za veselice:
serpentine kotiljone
čepice
svinčniki
peresa	tablice
peresniki	gobice
radirke	črnilo
TrgoVsHc Knjige
v vseh velikostih črtane, z eno ali dvema kolonama, v papir, platno, gradi, ali po usnje vezane.
OdjctnalneKnjižice
po raznih cenah.
flajVečja zaloga Vseh tiskovin
za občinske urade krajne - -
šolske svete, učiteljstvo, župnijske urade, okrajne zastope, užitninske zastope, hranilnice, posojilnice, odvetnike, notarje - in privatnike.	1
Lastna zaloga sol. zvezkov in risank.
papirnate Vreče
vseh velikosti po originalnih tovarniških cenah.
Milje
pečatniki, vig-nete, (Siegelmar-ken) za urade in privatnike izvršujejo se v najkrajšem času.
Dopisnice
umetne, pokrajinske in s cvetlicami od najpriprostejše do najfinejše izpeljave.
Albumi
za slike, dopisnice in poezije.
Zavitke za urade
v vseh velikostih.
Ceniki
ffgf za tiskovine in pisarniške potrebščine so brezplačno na razpolago.--------
Trgovci in preprodajalci imajo izjemne cene.
3 Priznano dobro blago, o Solidna ii točni postrežbi
ism-
ti
Celje « Botovška uliea 12, I. nadstropje.
-si.
__
MMMM
mt*#m
' m*-.
?rf 4'
»tu
f i ;-fi i v:; li ••. Celje « Motovška nliea 12, I. nadstropje.
DOM" f Celju
Uraduje vsako sredo in soboto pred poldne. Pojasnila se dobe vsak dan pri tajniku v pisarni ali pa pri udih načelstva. Zadruga »Lastili dom" je kreditni zavod in sprejema katere
se je preselila s svojo pisarno v lastne prostore
Rotovška ulica št. 12,
I. nadistr.
'f t
i?* r> >. 184 16-8
iUJiiJii.
hranilne vloge,
stalno po
P/o tm
od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentni davek plačuje zadruga sama, ne da bi ga vlagateljem odtegovala. Zadruga dovdljuje v prvi vrsti stavbeni kredit ter predujme tfa knjižne terjatve, račune itd. do gotove visokosti in - po dogovoru. ——
S, JMl*«
m
Uraduje vsako sredo in soboto predpoldhe. Pojasnila se dobijo vsak dan pri tajniku v pisarni ali pa pri udih načelstva.^ Zadruga »Lastni d»m" je kreditni zavod in sprejema hranilne vloge, katere obrestuje • stalno po
.(. ! E U J tt	
	
■	m
hm
Vlagateljem so na razpolaganje hišni nabiralniki (pušiee), ki so najpriprav-iejše sredstvo za varčevanj«. Izmed slovenskih zavodovima le ta zadruga vpeljane te hranilne nabiralnike.
-iT'*!
5%
od dneva vltfge do dneva vgdiga. Rentni davek plačuje 1 zadruga sama, ne da bi ga vlagateljem odtegovala. Zadruga dovoljuje v prvi vrsti stavbeni kreflit ter predujme na knjižne terjatve, račune itd. do gotove visokosti in —— po dogovoru. ——
r s




1

f
domu
' » ,■ ■ «rj "v/'-, ji	kf? '	r-	^ " » t (>.i ^	•• „ » t j
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od- 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po štiri odstotke 'ter pripisuje vsakega pol leta h kapital«. Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Gornjigrad, Sevnica, Šmarje, Šoštanj in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 280.000 K. Zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. Dosedaj jo dovolila za dijaške ustanove 30.000 K, za vodovodne naprave 10.000 K, za napravo potov 1500 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 2.400 K, za podpore različnim požarnim brambam
in v kmetijsko gospodarske namene nad 2.000 K, skupno tedaj nad 45.000 K.
Slovenci, poslužujte se	,	«i<; « , i »o •	7» 48-9
• h



pri nalaganju svojega denarja ali kadar nalagate denar za mladoletne ali varovance in zahtevajte pri sodiščih, da se naloži denar za mladoletne in varovance izključno le v
-f—
* v*» jftizU iiutj "S

ft,») A nri
l s-a O js. X
Ur
II
Velika manufakturna trgovina
Karol Tanič, Celje, Nar. dom.
Moderno volneno in snkneno blago
, v	J v. ^	■
** v vseh barvali in kakovostih.
<1 < i o
(I
o
t) I) I)
o
(> (I
o o o
o o o
<1
< > I>
0
1	>
o o o
1» 64 13
Perilno blago v velikanski izberi. Izključno nizke cene.
" - ■ • • - - /, ,'iiu ki	- *
" sT* f S T cr-f S% T-:
; «c~5r <r% r «¥