11 b ■ I ■ »aak Četrtek. Cena na ?e
t K d« lato. (Za Nemčijo 3 K 00 *, ■a Ameriko In drage taja driaae 4 K 00 *.) — Bplal Io doplal aa po-filialo i Uradalltaa ..Domoljuba", UJablJana, Kopitarjeve ulica itn. I. NaroCnlna, reklamacije la Inaeratl pai Upraanlitau ,.Domolluba", LJnblJana, Kopltarlava allsa it. I.
SLOVENSKEMU LJUDSTVU V PODUK IN ZABAVO.
Inaaratl aa •prejemalo po ale-daCIb canabi Enoitopnn petltvrata (iaatlaa „Domol]ubove" ilrlne I« ■m) atana aa enkrat 30 v. Pri laC-kratnam objavljanju primaren pa-paat po dogovora. — Poaananas itavllka aa prodajajo po 10 f. Čekovni prometpoitno-branllnlCnace. arada itav. 824.797...........■ ■
Štev. 8.
Zaupni shod S. L. S.
Dnč 28. t. m. ima S. L S. zaupni shod. Iz ctle dežele pridejo možje, da se pogovore o prihodnj'h volitvah. Vabila so se povečini že razposlala. Kdor se izmed zaupnikov želi udeležiti shoda in ni dobil vabila, naj pise v Ljubljano na naslov bogo-slovskega profesorja dr. Kreka, da se mu dopošlje.
Na shodu bo poročal najprej dr. Šusteršič o volivnem oklicu, ki ga naša stranka izda za bližnje državno-zborske volitve. Važno je to, ker zdaj čakajo stranko težke naloge. Na Dunaju bo morala vzeti nase skrb za celo kranjsko deželo. Dozdaj je imela 6 poslancev, liberalni Slovenci 3, Nemci pa 2; zdaj pa liberalni Ncmci popolnoma odpadejo; slovenski liberalci bodo pa tudi skoraj gotovo pogoreli. S. L. S. bo torej imela v Kranjski deželi na Dunaju edino besedo. Zato je gotovo velikega pomena, kaj pove taka stranka pred volitvijo svojim prijateljem pa tudi svojim sovražnikom. Teh ne sme prezreti. Pri socialnih demokratih smo že dozdaj vedno videli, da hočejo s predrznostjo zamašiti svojo beračijo; kriče kot bi bilo vse nji-
V Ljubljani, dne 21. februarja 1907.
| hovo, da pripravijo krotke duše v strah; od njih so se naučili tudi liberalci te stvari. Tudi oni hočejo pokazati neupogljivo predrznost. Slo vensko vernost kličejo na boj. Na svojem zaupnem shodu, dnč 15. novembra 1906 so sklenili, da hočejo uvesti francoske razmere pri nas in da jih je volja pognati duhovnike iz šol. Tudi razporoka jih srbi. Tem ljudi m bo treba povedati na vsa usta, kar jim gre. Če hočejo boja, naj ga imajo ih sicer do konca, dokler ne bodo popolnoma tepeni.
Še pri socialnih demokratih je bahava predrznost smešna; mnogo bolj pa še pri liberalcih. V odseku za volivno preosnovo je dnč 11. jul. 190o izpregovoril bivši liberalni poslanec Plantm te-le besede: »Gorje vladi, če se bo z liberalnimi Slovenci nesramno igrala ... Vlada doživi, da bo tudi doslej tako potrpežljivi slovenski rod izpremenil svoje politiške nazere in se z viharno silo uprl usužnjevanju in poniževanju, ki ga poizkušajo nad njim. Razvil se bo boj na življenje in smrt in vlada bo nosila za to odgovornost." To je korajža. Plantan je torej žugal, da se bodo takorekoč liberalci spuntali, da bo država prišla v nevarnost, če se sklene splošna in enaka volivna pravica, ne da bi se
Leto xx.
liberalcem zagotovili mandati. Splošna volivna pravica ima že postavno veljavo; torej bi že morali videti punte in čutiti kaj boja na življenje in smrt. In kaj je ? Doli v Krškem je Romih skrbno zakrivaje liberalne rožičke klical župane in svetovavce v posvete; ogromna večina županstev mu je pa javno odgovorila, da neče imeti ž njim nič opraviti. To je bil doli boj na življenje in smrt — smešen, kar se je dalo, edino primeren za pustne dni. In na Notranjskem, kjer imajo liberalci nekaj mogotcev? Tam se je pričel ta boj še bolj smešno. Neki ljubljanski pisar, po imenu Kam, je prepotoval nekai občin in tam spravljal liberalce skupaj za kmečko zvezo, ki se ima ustanoviti dnč 17. marca v St. Petru. Kmetje S. L. S. bodo pa kmečko zvezo ustanov ili že ta mesec. Zdaj pride še Ljubljana Tam bi človek mislil, da bo res kaj boja, toda še kandidata ne morejo dobiti. Dobro vedo, da bi sploh silno težko zmagal; in če zmaga, bo na Dunaju — en sam med 516 poslanci — brez pomena.
To je torej njihov boj na življenje in smrt! Neki latinski pregovor pravi: Gore se zvijajo v porodnih bolečinah; rodi se pa — miš. Naša stranka bo že povedala tem ljudem, kar*jim gre
s primerno zahvalo za zabavo, ki jo ima od njih. Drugo poročilo ima dr. Krek o kandidatih. Za v prihodnje bo treba urediti stvar tako, da bodo posamni volivni okraji po svojih zaupnikih sami postavljali kandidate; za zdaj to ni mogoče, ker so volivni okraji novi in se še ne poznajo med seboj. Vendar je pa izvrševalni odbor že zdaj vse storil, da zve. kakšno je splošno mnenje. Po nekaterih okrajih je pismeno povprašal; po drugih je pa po svojih zastopnikih imel zaupne shode. Kandidatje. ki jih bo priporočal poročevalec pri shodu dne 28. t. m., so že zdaj po dotičnih volivnih okrajih splošno sprejeti, seveda ima shod pravico sklepati po svoje, kakor sam spozna za dobro.
Domoljub prisrčno pozdravlja vrle može, ki se bodo danes teden zbrali v Ljubljani. Ta shod bo iznova pokazal, kako trdne so naše vrste in kako nepremagljiva je naša moč. Od visokoizobraženih in slovečih mož pa doli do zadnjega preprostega dninarja, ki stoji v naših vrstah, smo vsi ena celota, zveza enakovrednih bratov, ki imamo vsi en namen — povzdigniti našo zanemarjeno domovino in priboriti srečnejših dni našemu ljudstvu.
Volivno gibanje.
Romihov shod na pustni pondeliek je bii •-krajno slabo obiskan, prav po beraško. Bla-rnaža pa. ki jo je dožfvel Romih in liberalci sploh, je sijajna. Liberalno geslo: liberalcem groš, klerikalcem knof, je bilo to pot neveljavno, liberalci so morali s hvaležnim srcem spraviti knof. S svojo navzočnostjo je počastil ta shod nevstrašeni g. Globočnik iz Kostanjevice, mož. čegar zasluge zvene od obale tihe Krke do Gorjancev in še dalje, za katere pa nihče ne vč, mož, ki zasluži časten naslov pašeje s tremi konjskimi repov i. Prišel je na shod tudi bližji Rotšildov sorodnik gospod Lenarčič, prišel Marinček in Arh, prišel zvesti Romihov oproda Puntar z Pijav-škega, zraven še nekaj neodvisnežev in zbran je bil ves štab skupaj, ki je prišel na Romihov furež. Kakor vpijoči v puščavi, je čakal drugih povabljenih, se oziral na cesto, rotil se pri Belcebubu in menda stiskal fige v žepu, a ni jih bilo in jih ni bilo. Načrte, ki si jih je sestavil, so niti spodleteli, in nado, ki jo je gojil, inu je vzel bližajoči se Kurent. Ce je vredno kaj da se zapiše v zgodovinsko knjigo našega naroda, potem je v prvi vrsti vredno, da se zapiše Romihov shod in sicer s krvavimi črkami. G. Romih so na pustni ponedeljek gotovo sprevideli, ko jim je narod daroval tako ogromno blamažo, da so dolenjska tla za njih delovanje prepolzka. In od tod prihaja kal potrtosti v ude moža veleuma. Ce bi ga liberalci videli, kako potrto hodi sedaj po krškem mestu, gotovo bi se jim smilil, če le nimajo kamenitega srca. A nam se ta mož prav nič ne smili, ker preveč gori za brezverski
liberalizem, pa ne samo. da se nam ne smili, ampak mi hočemo delati za to, da se njegova krona in žezlo zdrobita v prah. Mi Golenjci vstajamo, a vas ie strah liberalci!
g Iz Križev pri Tržiču. V nedeljo, dne 10. t. m. je prišel g. deželni poslanec Pogačnik na prošnjo mož, da naj jim pojasni kako jim je ravnati pri odkupu zemlje za novo Tržiško železnico. — Smrt pri nas prav pridno gospodari. V nedeljo, dne 10. t. m. imeli smo kar štiri pogrebe. — Dne 24. t. m. skliče naše izobraževalno društvo svoj letni občni zbor. Ali bi ne kazalo malo premišljevati, da se ustanovi dekliška zveza pri katoliškem društvu, tako bi imeli dvojni dobiček, prvič bi društvo dobilo novih članov, dekleta pa priliko se izobraževati, saj prostorov imamo dosti. Nadalje. ali bi ne kazalo društveno in farno knjižnico spojiti v eno knjižnico in jo tako urediti, da bi si vsak lahko izposodil knjige proti plačilu 4 vinarjev, ker ljudstvo pri nas rado bere, pa nima česa. Sedaj si v Tržiču pri nekom iz-poso!ujejo tiste šundromane, kakor »Grofica beračica«, »Cigan baron« itd. Možje, malo premislite, čas je resen, ker v Križih ima društvo jako viharno prihodnjost. ker liberalizem in socialna demokracija se vidno širita.
Političen pregled.
koroško.
Vsem našim bravcem bo še znano, kako so se razdeljevala volivna okrožja na Koroškem. Slovencev je na Koroškem ena tretjina in Nemcev dve tretjini. Slovenci bi morali torej dobiti izmed 11 poslancev vsaj 3 poslance za državni zbor. Toda Nemci, ki so imeli vso moč v rokah, so dali Slovencem le enega poslanca, vse druge Slovencc so pa tako odtrgali in razmetali med nemške okraje, da nikjer ne bodo mogli dobiti svojega poslanca. To je očividna krivica, katere pa naši poslanci, ker niso imeli dovolj moči, niso mogli preprečiti.
Še par opazk o Koroški moratno pristaviti, da bomo poznali položaj na Koroškem. Slovenci so na Koroškem precej politično zanemarjeni. Oni, ki se imenujejo voditelji, so tega veliko sami krivi. Tudi duhovščina ne stori vsega, kar bi morala. Govori še na shodih in v časopisu »Mir« le o narodnosti, nimajo pa smisla za gospodarsko in strokovno organizacijo, brez katere ne bo nič pomagalo. Kar je liberalcev, so navadno nemčurji.
V slovenskem volivnem okraju pravijo, da slovenska zmaga ni gotova, in sicer zavoljo nemčurjev, to je takih kmetov, ki volijo Nemce, četudi so Slovenci. Glavni nemčurji so učitelji. Drugič pa zavoljo socialnih demokratov, ki jih je precej v okraju. Kranjska industrijska družba, ki ima na Jesenicah tovarne. ima tovarne tudi na Koroškem, in pritiska povsod na delavce. Kdo bo izmed Slovencev kandidiral za poslanca, še ne vemo. SocialnodemokraSki kandidat je Etbin Kristan iz Ljubljane.
goriško.
Na Goriškem so razmere precej našim enake. Liberalci so pa morebiti še bolj surovi, kakor naši. Vodja Gabršček. ki izdaja »Sočo«, dan na dan zabavlja čez »farje« in «nunce«. Delajo nič ne za ljudstvo, zato je pa tudi malo kmetov in delavcev in obrtnikov tako neumnih, da bi šli z njimi. Večino ima katoliško-narodna stranka. Posebno kmečki okraji so ji zagotovljeni. Stranka ima več poslancev v
deželnem zboru, ki so posebno v zadnjih letih mnogo koristnega storili za deželo. Po deželi jc že veliko posojilnic, ki so združene v goriški »centrali«.
Goriška ima i>o novem volivnem redu šest poslancev. Izmed teli so trije slovenski in trije laški. Za Lahe je en poslanec v Gorici in dva pa v Purlaniji. Tudi med Lahi je katoliška stranka, ki jo vodi prošt Pajduti, in liberalna. Upati jc, da dobijo katoliški Lahi dva, liberalci pa enega poslanca.
Socialnih demokratov je precej v Gorici in okolici in še v par okrajih. Postavili bodo gotovo par kandidatov.
Pred enim mesecem so imeli liberalci shod v Gorici. Bilo je kakor na Kranjskem: prišli so namreč največ advokatje in učitelji, kmetov pa malo. Zabavljali so čez vse, povedati pa niso mogli ničesar, kaj so storili. Ker gre liberalizem h koncu, so osnovali novo stranko, ki seveda ni nič boljša, kot prejšnja. Izvolili so tudi odbor 36 mož, ki ima nalogo, voditi nove volitve in agitirati za liberalce. V odboru je toliko liberalnih doktorjev, da se je sploh čuditi, kje so jih mogli toliko skupaj spraviti. Nam se zdi, da so ljudje neumni, ker jih rede s tožbami. Pa tudi nova liberalna stranka ne bo rešila liberalcev pogina.
Cez dober teden dni potem je pa imela naša stranka shod v Gorici. Prišlo je okoli 800 ljudi. Poročali so državni in deželni poslanci, in sicer Gregorčič o novi volivni postavi in sploh o državnem zboru in o političnem stanju v deželi. Profesor Berbuč, deželni poslanec, je poročal volivcem o delu v deželnem zboru. Omenil je posebno, da so uvedli in da je dežela sama prevzela v svojo oskrbo dac. Liberalci so jim prej rekli zato, da so izdajavci. Pokazalo se je pa. da so na ta način prigospodarili že pol milijona kron. Dermastia Je govoril o pripravah za bodoče volitve. Postavili bodo povsod lastne kandidate in upati jc, da tudi zmagajo. O zadružništvu je govoril Premrov. Navdušenje volivcev je bilo velikansko. Izrekli so zaupnico svojim poslancem in jih prosili, naj še nadalje vztrajajo v tej borbi za ljudske pravice. Glasili naše stranke sta: »Gorica« in »Primorski List«.
nemška kršcansko-socialna stranka.
Ta stranka, ki je bila dosedaj razširjena najbolj na Nižjem Avstrijskem in na Dunaju, Je razširila svoje delovanje na vse nemške kraje celega cesarstva. Po Koroškem bo postavila mnogo Kandidatov, kakor tudi po Zgornjem Štajerskem in Tirolskem. Tudi v naši deželi bo kandidiral en nemški krščanski sociaiec, in sicer profesor Oberkfel v Kočevju za Kočc-varje. Njegov nasprotnik bo baje knez Auer-sperg. Nič se ne ve, kdo bo zmagal.
dunajski Zupan dr. lueger.
Dunajski župan je žc dalj časa bolan. Za njegovo zdravje so jako v skrbeh. Najboljši zdravniki ga zdravijo, toda zadnje dni je jako slab, ker ne more ničesar vžiti razen par žlic mleka. Ker je jako šaljiv človek, se je do zadnjega vedno šalil z zdravniki in z vsemi, ki so ga obiskali, toda sedaj so mu moči pošle. Včeraj so poročali, da se mu moči zopet vračajo. Za nemško krščansko-socialno stranko bi bila njegova smrt velika izguba. Sedaj hodi okoli podžupan Oessmann in agitira za volitve mesto Luegerja.
. ogrsko.
Državni poslanec Lengjel jc dobil od nekega uradnika tajne listine iz ministrstva in jih sedaj objavlja. Iz njih je razvidno, kako se
vlada na Ogrskem. Vse je podkupljeno. Vsi večji listi so dobivali leto za letom velike svote iz državne blagajne, seveda zato, da ne zabavljajo čez ministre in čez vlado. Nekemu časnikarju je minister Košut, ki je sin onega Košuta, ki se je leta 1848 uprl našemu cesarju, dal 50 tisoč kron, ker je posredoval med našo in ogrsko vlado. Vedno lepše stvari prihajajo na dan. Ogrska vlada je umazana, da sc bo težko oprala v javnosti.
Legjel je tudi objavil, da so ministrski predsedniki dobivali po več sto tisočakov od uprave državnih železnic. Nobeden ne ve, kam je šel ta denar. Poslanci so pa ministrom enaki z malimi izjemami, zato pa lahko vlada gospodari z davki, kakor hoče.
novice z balkana.
V Srbiji se pojavlja vedno večji odpor proti sedanji gospodarski politiki. Posebno hudo občutijo sedanji položaj kmetje, ker ne morejo izvažati živine iz Avstrije. Skoro vsak dan hočejo priti kmetje do kralja, da mu predložilo svoje želje, naj se Srbija sporazume z Avstro-Ogrsko, da se bo mogla izvažati živina. Dosedaj je imela srbska vlada upanje, da se ji bo posrečil izvoz rogate živine v Italijo po morju, toda to ne bo šlo tako gladko. — Na Bolgarskem je bila velika železniška stavka, ki je pa sedaj končana. — V Makedoniji so izbruhnili na več krajih upori vsled iztir-ianja davkov. — V Črni gori so dobili ministrstvo. Člani novega ministrstva se zadovoljijo s plačo 6000 kron na leto.
angleško.
Na Angleškem se je vnel hud spor med višjo, gosposko zbornico, in med nižjo, ljudsko zbornico. Vzrok temu sporu je ta, ker je gosposka zbornica odklonila postavo glede verskega poduka, katero je odobrila nižja zbornica. Ta šolska postava je bila nasprotna angleški cerkvi, najbolj pa katoličanom, ker prepoveduje šolski poduk na podlagi verskih resnic. Zato so nekateri ministri celo zagovarjali misel, naj se gosposka zbornica odpravi. Vso stvar misli vlada poravnati na ta način, da bo omejila gosposki zbornici pravico, odklanjati postave, katere izdajajo zastopniki ljudstva. V gosposki zbornici vlada zato veliko ogorčenje. — Nedavno tega so uprizorile angleške žene demonstracijo za volivno pravico žensk. Morala jih ie razgnati policija.
Z RUSKEGA.
Na Ruskem se vrše sedaj volitve v državni zbor, ki se imenuje duma. Zadnjič smo povedali, kako se vrše volitve na Ruskem, da volijo volivci najprej volivne može in šele ti volivni možje potem izvolijo poslance za državni zbor, danes se pa ozrimo na volitve sanic. Kakor je šla na Nemškem vsa pruska vlada, na čelu njej cesar sam, v boj proti katoliški stranki, nekaj podobnega se dogaja pri sedanjih volitvah tudi na Ruskem, le s to izjemo, da se vrši ta boj proti drugačni stranki. Ta stranka, ki se imenuje stranka kadetov, stoji na demokratičnem, ustavnem stališču, ki si je postavila za cilj vpeljati polagoma v Rusiji enake razmere, kakoršne so v drugih, moder-' nih državah. Predvsem je njen namen, doseči, da bo tudi ljudstvo prišlo do besede pri vladanju. Proti tej stranki je pognala ruska vlada v boj vse vladne, domoljubne stranke, toda vkljub vsem naporom ni mogla izpodko-pati vpliva in delovanja teh strank, ki bodo v novem državnem zboru imele okrog 1,50 poslancev. Pri volitvah volivnih mož je dosegla demokratična ljudska stranka veliko zmago. To je zelo potrlo rusko vlado, najbolj pa še iz-
id volitev v stari ruski prestolnici Moskvi, kjer je tudi zmagala stranka kadetov. Vsled tega se jc bati, da lahko ruska vlada razpusti tudi to drugo dumo, ako ji ne bo po volji. Vendar, ker ruska vlada sedaj ne rabi državnega zbora samo zato, da uredi svoje notranje zadeve, ampak tudi zato, da povzdigne v tujih državah svoj kredit, ji bo sedaj težje razgnati ljudske poslance.
nameravani napad na ministrskega predsednika.
Bivši ruski ministrski predsednik grof Vite bi bil postal kmalu žrtev bombnega napada. V njegovi peči so našli bombo, ki bi se imela o |wlnoči razpočiti. K sreči je bil pri grofu njegov prijatelj, ki je brskajoč po sobi v peči našel bombo. — V Odesi vladajo strašne razmere. Pomorščaki štrajkajo ker niso dosegli nobenih uspehov, so sklenili pomoriti vse kapitane in razstreliti ladje. Po celem mestu se vrše poboji, pri katerih je cel kup mrtvih. — Proti portarturskemu generalu Šteslu se bo vršila v kratkem obravnava. Izpovedbe prič so za generala, ki je predal trdnjavo Port Artur, jako neugodne.
Listek.
Prstan in nesreča.
VII.
(Dalje.)
Prijateljici sta prihiteli v dolino. Na .ozki ravnici je bilo razpotje. Počivaii sta, ker sta bili zelo utrujeni. Jerica je s solzami v očeh pogledala svoji spremljevalki v obraz in ji zašepetala:	4
»Ne bi se bila smela izdati. Toda, kakor hitro sem spoznala v dečku svojega otroka, se nisem mogla vzdržati več ... Z nepopisno silo me je potegnilo k njemu, in nič se ne ke-sam, da sem se izdala. Še vesela sem . . . Ne veš, Tilka, kolika sladkost ie v otrokovem objemu! . . . Toda, kaj sedaj, Tilka? Bernard bo šel za nama in me bo iskal povsod ... Zato ne morem iti več s teboj v Vrbje. Našel bi me in izdati bi mu morala vse, in tako bi prišla sramota tudi nadenj. Nesreča bi bila še večja . . . Tega pa ne storim za nobeno ceno! Zato moram stran iz te okolice — daleč stran . . . Toda kam?«
Tilka je žalostno pogledala svojo prijateljico. Nastal je med nima molk. Šele čez dolgo je spregovorila Tilka:
»Zelo težko te pustim od sebe. Sestra si nam bila vsem, ne — mati, dobra mati si nam bila — meni, mojemu ntožu in otrokom. Vem, da bode v naši hiši mnogo joka, ko te ne bo več. Toda v teh razmerah je res najboljše, da greš. Uvidim, da je stvar zelo kočljiva, zato ti ne branim. Pozneje, morda čez pol leta, ko se razmere zasučejo, lahko zopet prideš . . . Glej, prišlo mi je na misel to-le: Daleč od tu, na Spodnjem Bavarskem, kakor ti je znano, imam omoženo sestro. Ima nekega krčmarja. Prav dober možak je m tudi Rezika je bila vedno jako ljubeznjiva in postrežna gospodi-njica. Lipovje se imenuje kraj. — Torej k Re-ziki boš šla v Lipovje; tja doli te Bernard gotovo ne pride iskat . . . Sedaj greva takoj v Tegrnje. Ob desetih sva lahko že tam. O polu-noči vozi iz Tegrni dostavnik (vozovi, ki so prejšnje čase vozili ob določenih časih, ko še ni bilo povsod železnic) v Mnihov. Toliko denarja imam s seboj, da ti bom lahko kupila listek do Mnihova. V Mnihovu pa pojdi k
»zlatemu angelju«! Krčmarica je moja prijateljica. Dala ti bom zanjo pismo s prošnjo, naj ti posodi nekaj denarja, da boš lahko prišla v Lipovie. Denar ji bom vrnila o prvi priliki, ko pridem v Mnihov. —Tudi za Reziko ti napišem pismo, tako, da boš lahko brez skrbi. V Tegrniah bom pisala. Glej, Jerica, in pojutrištrem boš lahko že v Lipovju . . . Si-li zadovoljna?«
»Zadovoljna,« ie vzdihnila Jerica. »Tilka, kdaj ti bom povrnila, ker si tako dobra z menoj — siroto?«
»Tiho o tem! Z delom v naši hiši si desetkrat več zaslužila, in nikdar te ne bomo dovolj poplačali . . . Veš. medve se kar lepo odpraviva! Cas ie drag in not pred nama ie še dolga. Tudi naju lahko Bernard dohiti, če se bova obotavljali. Kar na desno io kreniva! Tu-le. morda po bližnjici! . . . Nihče naju ne bo videl« . . .
Prijateljici sta izginili med grmovjem. • * •
Solnce ie bilo že zašlo za mogočne gore k počitku in je dihalo rdeče oblačke iz svoje kamenite nostelje, ko ie prisopihal v dolino truden moški in obstal na razpotiu. Bil ie Bernard. Za klobukom je imel droben nagelinov šopek. Troie potov se je križalo na ravnici, in Bernard ni vedel, po katerem naj gre, da pride do cilja. Vzel ie z glave klobuk, pogledal v nebo, poduhal šopek, kakor naj bi mu ta povedal. kam naj krene. Globoko je vzdihnil:
»O Jerica, Jerica — kaj si mi zopet storila!«
S hriba ie začul zvonek ženski glas. Nežno in vabljivo je odmeval po gozdu.
»Vesela je ptička med drevjem, na gori prepeva pastir, od radosti vriska narava — a v mojem je srcu nemir.______^ _ _
Od žalostnega slovesa bledi mi rožni obraz, od žalostnega slovesa objel mi je srčece mraz« . . .
Bernard jo je že hotel zaviti na desno, kamor sta bili prej odšli ženski. Vabliiva pesem pa ga je zmotila. Otožni, hrepenenja polni napev se je tako leno vjemal z niegovim dušnim stanjem, in mislil je. da sliši svojo ženo. Zdelo se mu ie prav tako. kakor ono noč, ko je sanjal o Jerici. Potisnil je klobuk na glavo in krenil na levo. Z urnimi koraki je stopal navkreber in tako zgrešil sled svojo žene.
VIII.
Cel mesec je že minul in Bernard ie še vedno blodil med bavarskimi gorami. Mislil je, da bo precej prve dni našel Jerico, ki se je bila tako nepričakovano prikazala pa zopet tako nenadoma izginila. Pa se je zmotil. Povpraševal in iskal je povsod, pojasnil mu niso mogli dati nikier nobenih. Zato je poslal otroka in deklo domov, sam pa ie prehodil potem še vse doline, vse kraje gorenje Bavarske, pre- • taknil vsak kot, vsako vasico — vse zastonj! Žalosten in ves upehan ie prišel nekega dne v Tolico, kjer se visoko gorovje polagoma znižuje v gričevje. Krenil je v gostilno k »skočnetnu jelenu« in potrt sedel k prazni mizi. Komaj je bil naročil pijačo, stopi od ene sosednjih miz k njemu postaven možakar. — Bil je voznik.
»Pozdravljen, rojak! — Odkod pa in kam?«
Bernard se je presenečen ozrl in z očmi ošinil voznika od nog vdo glave. Čimbolj ga je opazoval, tembolj so se mu zdele znane poteze njegovega obraza. Šele čez nekaj časa je odgovoril:
»S Tirolskega prihajam.«
»Vidim po obleki, da ste Tirolec. A rad bi vedel odkod ste? Zdi se mi, da vas poznam« . . .
»Jaz pa vas . . . Najbrž sva se nekje že videla, pa mi ne pride v glavo, kje . . . Jaz sem s Poljan in če vas zanima moje ime — Jelarjev Bernard s Poljan.«
Voznik ie kar poskočil od vesel a.
»O, potem sva si najbližja rojaka in se tikava ... Tj mene najbrž ne poznaš — Špe-harjev Jošt!« . . .
»Špcharjev Jošt — za božjo voljo!« Bernard ga je začudeno meril z očmi. »Kdaj si jo pa popihal?«
»Pet let ie že. Saj si gotovo že slišal, da sem ubežal in da so me iskali vojaki in žan-darji. He — pa me niso dobili. Pred nosom sem jim jo popihal-čez mejo. Zdaj sem v Mni-hovu pri »konjičku« in vozim pivo. Ciodi se mi prav dobro. Ravno danes sem pripeljal pivo semkaj v Tolico. Kdo bi si mislil, da bom v tej samoti našel znanca?«
»Glej ga, slej, Jošta! Torej popihal si jo? Nekaj sem slišal, da so te iskali žandarji, pozneje so pa govorili, da so te vjeli. Vesel sem, da sva se dobila, vesel tudi, da se ti dobro godi. No, pa Poljan menda vendar ne pozabiš za vedno! Pred kakimi osmimi tedni je namreč prišlo od gosposke pomiloščenje za vse begunce.«
»Pomiloščenje? . . . Beži, beži! — Res?«
»Res! Kaj se ti bom izmišljal?«
Jošt ie kar poskakoval od veselja: »Veselo novico mi prinašaš! ... O seveda! Zdaj bom pa že enkrat obiskal svojo domovino . . Veš, ic vseeno malo dolgčas v Mnihovu . . . Pa kaj te je pravzaprav privedlo semkaj na Bavarsko in kai ti je, da si tako hudirjevo bled, kakor bi že danes zapuščal dolino solz?«
»Zeno iščem.« je odgovoril Bernard žalostno in oko se mu je stemnilo.
»Zeno? — kaj se ti >e izgubila?«
Bernard je prikimal. Povabil ie Jošta, naj sede. Potem pa mu je začel pripovedovati dolgo povest: Kako .ie Jerica pred petimi leti nenadoma izginila, kako jo ie iskal, kako žalostno je umirala Piskovka in kaj vse ie takrat starka govorila, kako se je Jerica zopet nenadoma pokazala na Gori in kako tudi meni nič, tebi nič — zopet izginila.
Jošta je zelo ganila Bernardova povest. Prepričan jc bil, da jc vsega kriva edinoie Piskovka. Pač se je šc spominal Tadejevega prstana, za katerega ga je bila takrat starka ukanila, a kaj vke jc pozneje Piskovka s prstanom počela, v kaki zvezi nai bi bil prstan 7. Bernardovo povestjo, o tem ni imel niti najmanjše slutnje, — Jošt je bil nekoliko prazno-veren: večkrat ie slišal, ko je bil še doma. da ie Piskovka čarovnica. Zato mu je prccej prišlo na misel, da ie starka s Tadejevim prstanom Jcrico najbrž začarala. V teh okol-nostih sc ie Joštu zdelo najboliše, da Bernardu popolnoma zamolči sestanek, ki ga ie imel takrat s Piskovko. Bal se je. da ne bi po nedolžnem prišel v past, ki mu je bila zdaj nastavljena. Zato je raztegnil obraz v skrivnostne gube in rekel:
»Nekaj ti povem. Bernard . . . Verjemi, da ic res tako! Piskovka ie Jerico začarala.«
Bernard je skomizgnil z ramami in rekel napol zaničljivo:
»Beži, beži! Misliš, da sem bab;evcrcc? — Takih stvari veš, da ne verjamem!« . . .
»Kaj? — Kakor hočeš! Silil tc ne bom! Jaz bi ti lahko iz svojega življenia povedal marsikako zgodbico o čarovnicah. Preganjale so me že. tebe pa še niso. kaj bi potem govoril, da jih ni. R. Bernard, ne boš me ugnal ne!« —
»Zato se zdaj ne bova kregala. Jaz ostanem pri svojem, kar sem rekel!«
»Jaz pa pri svojem!«
Bernard se ie nasmehnil, Jošt pa je molčal in gledal pred-se ua mizo. Ni mu šlo v glavo, da Bernard noče verjeti v čarovnice, ko ie skoro ves svet prepričan o njih. Cez nekai časa sc je menda potolažil, ker je hipoma planil po koncu. Na obrazu se mu je pojavila živahnost in dobra volja.
»Bernard, nekaj se mi ie posvetilo v glavi! Cc sc prav spominjam, sem videl tvojo ženo. Videl sem jo, in mislim, da je bila prav Je-rica« ...
Bernard jc vstrepetal od veselja. Skočil jc izza mize. prijel Jošta za rame in klical ves iz sebe:
»Kie? —■ Kdaj? — Jošt govori, govori!«
»V Mnihovu . . . Bila je bleda, potrta ženska v gorn cbavarski noši, kakor si mi jo prej opisoval. Njen obraz mi je bil tako znan in mislil sem, da me bo prav gotovo ogovorila.«
»Kdaj si jo videl? Ob kaki priliki in pri kakšnih ljudeh? — Jošt, govori! Če mi najdeš Jerico, ti pri priči izplačam tisoč goldinarjev.«
»Nc bilo bi napačno! Tisoč goldinarjev je lep denar in ž njim sc postavljajo lahko samo ljudje, kot si ti! Veš, Bernard, za tako malenkost jih pa ne vzamem. Pomagal bi ti iz prijateljstva. če bi ti mogel, ker si revež in se mi smiliš.«
»Torej, kdaj si jo videl,« jc silil naglo Bernard.
»Kaj bo tega? — Morda dober teden, če nc več. Prav dobro sc ne spominjam, kateri dan je bilo. Bila je med izseljenci, ki so odhajali v Ameriko.
»V Ameriko . . . Moj Bog!« Bernard si jc z rokama pokril obraz in zastokal. Pa kmalu ie zopet dvignil glavo in žalostno za-iečal:
»V Ameriko torej? ... Da, da. prav ona ie bila ... Po onem srečanju pri »Materi božji na Gori« se ni več čutila na varnem . . . Vse sc vjema! — Jošt. ali je družba izseljencev že odpotovala?«
»Najbrž! — Predvčerajšnjim so se menili v naši kleti, da bode družba odhajala preko Frankobroda.«
»Potem moram kar brž za njimi! Naravnost v Frankobrod odpotujem.«
Bernard jc kar divjal po sobi. Razburjal se ic čedalie bolj in iskal svojih stvari, da bi kar odhitel. Voznik ga je miril, kolikor ga je mogel, pa ubogi mož se ni dal potolažiti. Čas se mu je zdel zelo dragocen in res bi bilo škoda vsakega trenutka, ki bi ga bil porabil takrat za nepotrebne marnjc.
»Moram, moram! Ni drugače,« ie silil v cnomer.
»Glej, Bernard, da sc ne prenagliš,« ga ie miril voznik. »Bolj pametno je, da greš najprej v Mnihov in tam poprašaš pri potovalnih zastopnikih. Povedali ti bodo, če je bila tudi tvoja žena med izscijenci. Saj irna.io imena vseh, ki so odpotovali.«
»Jerica gotovo ni povedala svojega pravega imena,« je ugovarjal Bernard.
»Čeprav! Nekaj boš pa le izvedel . . . Sicer se ti lahko pripeti, da izseljencev v Frankobrodu več ne dobiš. Pri agenturi v Mnihovu pa ti bodo povedali, čez katere kraje bodo še hodili izscijenci in kje se ukrcajo.
»Imaš prav! . . . Tam bom pa res najbolje poizvedel. Brihtno glavo imaš Jošt! Sam na to nikdar nc bi bil prišel . . . Zato pa moram takoj v Mnihov! — Niti minute nc smem čakati . . . Krčmar ima gotovo hitrega konja in voz — ne-li?«
»Ima pač dvoje starih kljuset, ki niti pes za njima ne zalaja. Ni vredno, da bi Izpra-ševal. — Na pošti bi dobil kočijo, pa se tudi ne izplača. Čemu bi po nepotrebnem tratil denar! Glej, jaz tudi takoj odhajam proti Mnihovu. Imam dvoje iskrih vrancev, ki se ko-
sajo lahko z vsakimi. Čc se ti zdi, lahko pri-sedeš. — Voz seveda ne bo najboljši. Jutri zjutraj bova žc v Mnihovu, prej tja tako ali tako ne prideš . . . Tudi ti bom — če ti drago v Mnihovu za vodnika, da se nc izgubiš.« •Jelar jc ponudbo hvaležno spre.el. Cez pol ure sta že drčala proti Mnihovu.
V Mnihovu jc Bernard res izvedel, da se jc hotela z izseljenci odpeljati tudi mlada bleda ženska, katere opis se je popolnoma ujemal z Joštovim. Ker ni imela dovoli denarja za vožnjo, .ie niso pustili. Imena in rodnega kraja ženska ni povedala. Zastopnik je Bernardu tudi dovolil, da jc smel pogledati v zapisnik izseljencev, kjer so bili vsi popisani po imenu, starosti, domovin. Vsa imena so bila taka, da Bernard ni mogel iz nobenega sklepati, da bi bilo Jeričino. — Kljub temu ie odpotoval za izseljenci v Frankobrod. Tam se je na lastne oči prepričal, da Jerice ni med njimi. Iz Frankobroda pa ie odpotoval Jelar naravnost domov. Imel je namreč več nujnih opravkov, ki so nemudoma čakali rešitve. -Obljubil pa si jc, da bode po končanih opravkih takoj odšel zopet čez mejo — poizvedovat po svoji ženi.	(Dalje prihodnjič.)
— Kanonična vizitacija in birmovauje v ljubljanski škofiji v letu 1907: I. V dekaniji Kranj: 1. Mavčiče 5. aprila, 2. Kranj 6. in 7. aprila, 3. Besnica 8. aprila, 4. Tržič 13. in 14. aprila, 5. Kovor 15. aprila, 6. Križe 16. aprila, 7. Duplje 17. aprila, 8. Goriče 18. aprila, 9. Trstcnik 19. aprila. 10. PredosPe 20. aprila, 11. St. Jurij 21. aprila, 12. Olševek 22. aprila,
13.	Velesovo 23. aprila, 14. Šenturška gora 24. aprila, 15. Preddvor 25. aprila, 16. Kokra 26. aprila, 17. Smlednik 27. in 28. aprila, 18. Zapoge 29. aprila, 19. Cerklje 1. in 2. junija,
20.	Naklo 3. junija, 21. Podbrezje 4. junija, 22. Šmartin 24. junija. — II. V dekaniji Radovljica: 23. Koroška Bela 9. maja (tudi po-svečenje oltarja), 24. Sv. Križ (Rovte) 10. maja, 25. Jesenice 11. in 12. maja, 26. Dobrava pri Bledu 13. maja. 27. Ljubno 5. junija (tudi posvečenje oltarja), 28. Ovsišc 6. junija, 29. Kropa 7. junija, 30. Radovljica 8. in 9. ju-ni a, 31. Bohinjska Bela 10. junija, 32. Bohinjska Bistrica 11. junija, 33. Srednja vas 13. junija (tudi posvečenje oltarja), 34. Koprivnik
14.	junija, 35. Gorje 15. in 16. junija, 36. Zasip 17. junija. 37. Grad 18. junija, 38. Ribno 19. junija, 39. Lesce 20. junija (tudi posvečenje oltarja). 40. I.eše 21. junija, 41. Breznica 22. in 23. junija, 42. Dovje 7. septembra, 43. Kranjska gora 8. septembra, 44. Radeče 9.septembra, 45. Bela peč 10. septembra. — III. V dekani i Trebnje: 46. Trebelno 25. maja. 47. Mokronog 26. maja, 48. Sv. Trojica 27. maja, 49. Št. Janž 28. maja, 50. St. Rupert 29. ma.ia, 51. Sv. Križ 16. in 17. julija, 52. Čatež 18. julija. 53. Št. Lorenc 19. in 20. julija, 54. Trebnje
21.	julija, 55. Mirna 22. julija. — IV. V dekaniji Idrija: 56. Idrija 29. junija (samo birma), 57. Vojsko 30. junija (posvečenje župne cerkve in sv. birma). — V. V dekaniji Postojna: 58. St. Peter 6. julija (posvečenje oltarja in sveta birma), 59. Trnje 7. julija (posvečenje nove cerkve in sv. birma), 60. Paličje 8. julija (posvečenje oltarja). — VI. Dekanija Kočevje: 61. Ebental 14. septembra, 62. Nesseltai 15. septembra, 63. IJnter-Deutschau 16. septembra. 64. Unterlag 17. septembra. — VII. V dekaniji Litiia: 65. Kresnice 22. septembra. 66. Štanga 23. septembra, 67. Janče 24. septembra. 68. Prežganje 25. septembra, 69. Javor 26. septembra, 70. Primskovo 27. septembra.

Razgled po domovini.
Osebna vest. Gospod p. Engelbert Pollak jc prestopil iz frančiškanskega v benediktinski red in je te dni Kamnik zapustil ter se preselil v Št. Lambert na Zgor. Štajerskem.
Zaupni shod Slovenske Ljudske Stranke se bo vršil danes teden v veliki dvorani hotela »Union«. Opozarjamo somišljenike na ta shod, na katerem se bodo postavili kandidati za državnozborske volitve. Kdor ni še dobil vabila, pa želi priti, naj se nemudoma obrne na gospoda dr. Kreka. Pridite mnogoštevilno ta dan v Ljubljano!
Posnemanja vredni so nemški katoličani. Pri zadnjih volitvah za nemški državni zbor so se cerkvi sovražne sile vzdignile, da porazijo nemške katoličane. Imeli so dosedaj 99 poslancev. Sam nemški cesar, ki je protestant, in državni kancler grof Bilov sta posegla v boj proti katoličanom. Pa glejte! Katoliški možje so stali kot skala in sijajno so odbili vse napade. Mesto 99 imeli bodo v novi zbornici I Hi poslancev. To zmore le katoliška zavest iu trdno versko prepričanje. Okrog tri milijone glasov so dobili zase nemški katoličani. Ves svet se jc čudil tej slavni zmagi. — Možje mladeniči slovenski, tudi vas čaka nekaj takega. Dne 14. maja bo treba na volišče. Pripravljajte se žc sedaj, da zadaste s svojimi glasovnicami sovražnikom cerkve liberalcem m socialnim demokratom smrtni udarec. Sovražnik se že giblje in stika okrog sebe, da bi vjel nekaj ljudi, zato pozor pred njim. Bodimo edini in zmagali bomo tudi mi sijajno!
Liberalci so si povsod enaki. Dokaz za navedeno trditev lahko najdemo, ako prebiramo liberalno časopisje. Vsi liberalni listi pišejo in udrihajo po poštenem kmečkem ljudstvu. »Slovenski Narod« je to storil opeto-vano. Z najgršimi psovkami je obkladal našega kmeta, urednik »Narodov« dr. Tavčar je sramotil kmeta na Dunaju pred vsemi avstrijskimi poslanci. Toda ne mislite, da so samo kranjski liberalni listi sramotilci kmečkega stanu, prav tako nasprotujejo kmetom tudi primorski in štajerski liberalci. Zgledov bi lahko našteli premnogo. A zadostuje naj samo en dokaz, ki ga je nedavno podala celjska »Domovina«, glasilo celjskih advokatov in drugih liberalcev spodnješta.ierskih, O »prijateljstvu« tega lista do kmeta piše »Slovenski Gospodar« to-le: »V zadnji petkovi izdaji skuša celjska »Domovina« dokazati, da škodi našim kmetom, če se zaprejo meje kmečkim pridelkom in se na ta način zvišajo njih cene. Pravi, da naši srednji kmetje ne prodajo na leto več kakor 3 do 4 glave in da jim je torej pač vseeno, če je cena živini višja ali nižja, ker je pri posamezniku dobiček malenkosten. V zadnji štev. našega lista dokazuje posestnik Pišek v prvem članku, da bi kmet moral prodati živino v svojo škodo, če bi se količkaj cena živine znižala. Celjska »Domovina« se ie torej postavila na popolnoma protikmečko stališče. Niti teh borih krajcarjev ne privošči našemu kmetu, nasprotno želi celo, da bi kmet prodajal živino v svojo lastno škodo. Tako more pisati le najhujši sovražnik kmeta.« Ali ni torej resničen zgornji stavek: Libcralci so si povsod enaki? Sedaj se sicer prilizujejo kmetu, ko se bližajo volitve, a mi smo trdno prepričani, da se slovensko ljudstvo tem političnim sleparjem ne bo vsedlo na lim.
V ljubljanski škofiji je bilo 1. 1906 17 ka-nonikatov, 294 župnij, 231 kapelanskih mest in j 20 samostojnih kapelanij; praznih mest je 121. \ — Vseh cerkva v škofiji je 1332, od teh 10 redovnih, kapel pa je 225. — Duhovnikov I
šteje škofija 550, od katerih jih živi 16 izven škofije; redovnikov je 259 in sicer: cister-cijanov 28, kartuzijanov 59, frančiškanov 93, kapucinov 14, usmiljenih brato 16, jezuitov 11, lazaristov 19, redovnikov nemškega vitežkega reda II, selezijancev 8. Redovnic je -538 in siccr: uršulink 185, karmeličatik 16, usmiljenk 268, šolskih sester 61, križark 8. — Po vero-izpovedanju ima škofija največ katoličanov; po sodnijskem okraju metliškem in kostanje-viškem prebiva nekaj unijatov, po črno-meljskem nekaj pravoslavnih; okrog 600 živi v škofiji protestantov in Židov.
Umrl je v Mostah pri Komendi zlato-mašnik vlč. g. Andrej Stritar, roj. dne 22. novembra 1823, v mašnika posvečen 1. 1848. — V tukajšnjem Leonišču pa je umrl po dolgem bolehanju duhovnik g. Janez Bezeljak, roj. v Ornem vrhu nad Idrijo dne 6. oktobra 1866, posvečen v mašnika 1. 1889. N. v m. p.!
Iz neke vasi v ljubljanski okolici se nam piše: Po naših krajih je splošna navada, da ie »zagradi« novoporočencem in da ob tej priliki da ženin neko odkupnino. Tako se je zgodilo tudi pri opisanem slučaju. Dotični mladenič, ki ga ie nekdo v »Domoljubu« napadel iz osebnega nasprotstva, je ravnal po dogovoru z drugimi fanti. Toliko resnici na ljubo.
Umetni zobje se zopet podražijo. Ruska vlada zabranjuje izvoz »platine«, iz katere so napravljeni majhni koželjčki v umetnih, porcelanastih zobeh. Tovarne za umetne zobe kupujejo torej »platino« mnogo dražje in so zvišale ceno umetnim (neobdelanim) zobem tekom enega leta za 100 odstotkov (!) in pričakovati je, da se cena zviša tekom enega leta še za 100 odstotkov. Naši gg. zobozdravniki bodo torej, kakor slišimo, v kratkem zvišali ceno umetnim zobem.
Bolnišnica cesarice Elizabete. Cesar je dovolil, da se ženska bolnišnica v Novem mestu sme imenovati »Bolnišnica cesarice Elizabete«.
V zaporu se je obesil. 52 let stari Janez Pleško, po domače Cuk, mesarski pomočnik iz Srednjih Oameljnov, se je dne 8. t. m., med 3. in 4. uro popoldne, ne da bi ga bil kdo opazil ali zabraniti mogel, v svoji celici obesil. Bil je v preiskovalnem zaporu, ker je v Spodnji Šiški izmaknil nikelnasto uro z verižico in mesarsko brusilo. Kaj da ga je k temu obupnemu koraku tiralo, se ne ve, bojazen pred kaznijo gotovo ne, ker je bil že večkrat kaznovan.
Premestitev poveljnlštva 56. pehotne brigade iz Ljubljane v Gorico se izvede dne 11. majnika. Od navedenega dne nadalje prevzame obmejno službo v Gorici in v Gradišču brambovski polk št. 27.
Ponarejale! denarja v Šiški prijeti. Pretekli teden so v Šiški v prvem nadstropju hiše gostilne Štirn nasproti Juvančiča štirje orožniki prijeli ponarcjalce petkronskega denarja: nekega Zlebnika, njegovo soprogo in še nekega drugega moža, ki je ondi stanoval. Pet Žlebnikovih otrok je sedaj brez matere in očeta..
Tržne cene. Položaj na svetovnem trgu je ostal neizpremenjen. Vreme jako ovira promet. Ogrski veletrgovci zadržujejo svoje zaloge, ker čakajo, kako bodo prezimile setve. Lanska bogata letina pa še vedno drži cene ueizpremenjene. Pšenica je ostala neizpreme-njena in samo na amerikanskem trgu so se zvišale cene. Istotako je ostala rž. Oves poskuša doseči višje cene in ako se mu posreči dobiti nekoliko vinarjev, pa to zopet izgubi.
Turšica je izgubila nekoliko na svojem prometu. Moka se množi v zalogah mlinov, ker je premalo odjemalcev in ker je promet vsled vremena otežkočen. Otrobi se živahno zahtevajo in so jako stalni v ceni, a zaloge so nezadostne.
Smrtna kosa. Umrla jc v ljubljanskem ur-šulinskem samostanu 15. t. m. ob 1. uri ponoči častita M. Antonija Murgel, prefektinja tega samostana. Pogreb je bil 17. t. m. popoldne ob pol 3. uri. Pokojnica je bila ljubljanskemu širšemu občinstvu znana po svojih delih in vrlinah, pa tudi izven Ljubljane poznata pri ne-brojnih bivših gojenkah ljubljanskega samostana. — Umrl je v Pletcrskem samostanu dne 12. t. m. brat Filip Perret. To je že četrti samostanski brat, ki bo počival na novem samostanskem pokopališču. — Iz Slovenske Bistrice smo dobili poročilo, da je č. g. župnik Martin Gaberc umrl. Pogreb je bil v petek, dne 15. t. m., ob 10. uri dopoldne. Naj v miru počivajo!
Poizkušenl samoumor grofice Lichten-berg. Ida grofica Liehtenbcrg, katere oče stanuje na ljubljanskem Gradu, je ustrelila pretekli teden ob 3. uri popoldne nase iz revolverja. Zadela se je v čelo. Vzrok baje »nesrečna ljubezen«. Prej ta dan je bila še na »Slav-čevi« maškaradi. Težko ranjeno so prepeljali v bolnišnico. Kakor kaže, bo okrevala.
Belokranjska železnica. Železniško ministrstvo je naznanilo načelniku konsorcija belokranjske železnice, grofu Harrachu, da je pripravljeno dati 10.000 K za trasiranje belokranjske železnice, ako tudi deželni odbor odloči v isti namen primerno podporo. Kon-sorcij bode storil primerne korake.
Zlato poroko sta praznovala v Stranjah dnč 11. t. m. zaradi svoje skromnosti in dobrotljivosti obče priljubljena Janez Balantič iz Županjih njiv št. 7 in njegova žena Katarina. Lepo je bilo, ko sta zlatoporočenca med slovesno sveto mašo sprejela sv. Reš-nje Telo in je za njima tudi lepa vrsta svatov sprejela sveto obhajilo. Čast takim svatom! — Istega dne sta praznovala v Zatičini na Dolenjskem zlato poroko Uršula in J. Skubic iz Dobrave. Tudi te lepe slovesnosti se je udeležilo poleg sorodnikov lepo število ljudi. Le škoda, da se ni istega dne vršila tudi poroka sinova. — Zlatoporočencein daj Bog sreče in zdravja do skrajnih mej življenja!
IX. redni občni zbor »Slovenskega osrednjega čebelarskega društva« v Ljubljani se je vršil v nedeljo, dnč 17. t. m. v mali dvorani »Mestnega Doma«. Društvo ima 17 podružnic. Predavanj je bilo 22. Koncem leta je imelo društvo 758 članov. Iz blagajnikovega poročila je razvidno, da je bilo čez 9000 K prometa. Dohodkov je bilo 5000 K, stroškov okoli 4000 K. Skupnega imetja je v gotovini skoro 2100 K. V odbor so bili izvoljeni: predsednikom Gustav Pire; podpredsednikom Anton Znidaršič iz II. Bistrice; odbornikom: Črnagoj, Likozar, Jarc, Iv. Babnik in Zirkelbach.
Kmetska županska zveza je imela dne 16. t. m. dop. v Ljubljani v hotelu »Union« svoj drugi občni zbor, katerega se je udeležilo okoli 40 županov in občinskih odbornikov ter deželni poslanci dvorni svetnik Šuklje, dež. odbornik Povše, Demšar, dr. Schvveitzer in dr. Žitnik. Načelnik županske zveze gospod A. Belec je pozdravil navzoče ter poročal o razvoju zveze. Ustanovljena je bila lani dne 16. avgusta ter šteje 105 članov, društveno glasilo »Občinska uprava« pa 900 naročnikov. Načelnik se med odobravanjem zahvali marlji-
vemu gospodu dr. Peganu, ki na splošno zado-voljnost urejuje list. Nato gospod dr. Pegan obširno poroča, kako si je društvo pridobilo svoje strokovno glasilo. Listu je sicer obstanek zagotovi en, toda navzlic temu ima še premalo naročnikov. Vsaj vsi župani in posamezni občinski svetovalci naj bi si naročili »Občinsko upravo«, ki daje pouk in pojasnila v raznih občinskih in gospodarskih vprašanjih. Županska zveza doseza svoj namen, ako tudi po svojem glasilu širi strokovno izobrazbo, ki je potrebna občinskim zastopnikom. — Za pre-gledovalce računov so bili izvoljeni župan A. Hladnik in Josip Šusteršič ter dež. poslanec dr. Sch\veitzer. Članarina za ude znaša 6 K na leto, s tem je plačano tudi društveno glasilo. Pri slučajnostih so se oglasili dvorni svetnik Šuklje, Povše in Žitnik. Dvorni svetnik Šuklje je pozdravil župane kot zastopnike občin, ki so podstava samoupravi, želeč jim veselega napredka. Nato je obširno pojasnil vse dosedan.e priprave za podaljšanje dolenjske železnice do Siska na eni, v Dalmacijo na drugi strani. Deželni odbornik Povše ie navduševal navzoče za skupno delo v blagor kmečkega prebivalstva in dežele vobče. Le v edinosti je moč. Združeni župani in občinski odborniki morejo uspešneje na merodajnih mestih zastopati koristi kmečkih občin. Deželni poslanec Žitnik naglaša, da treba župansko zvezo podpirati sploh s kmečkimi zvezami, da se utrdi kmečka zavest ter razširi na shodih splošna gospodarska in politična izobrazba. Po dveurnem zborovanju predsednik zaključi občni zbor.
Listnica uredništva. Prosimo dopisnike, da opuste osebne napade. — Pišite na vsako drugo stran papirja. - Dopisi brez podpisa romajo v koš. — (j. Jakopu Cernaču v San Paulo v Braziliji naznanjamo, da smo naročnino hvaležno prejeli. Pozdravljeni!
Iz ljubljanske okolice.
Iz ljubljanske šentpeterske okolice. Liberalni dopisnik v »Narodu« nam kmetom očita, da smo analiabeti (da ne znamo brati), da smo sploh nevedneži, da smo jerušovci, da smo mi vzrok, da je šentpeterska šola za nič in da jo hočemo še v slabem stanju ohraniti. Mož ie pisal iz jeze in iz nevednosti. Zato nam ne bo zameril, če ga mi »nevedneži« nekoliko podučimo. — Nepravilne volitve. Dopisnika se je lotila jeza zaradi kraj-nega šolskega sveta. Volili so nove zastopnike, in izvolili može, katerih kruh je »Narod«. A žalibog ie bila volitev nepravilna. Prvič ni bil pravilno razglašen dan volitev, drugič so pa volili več zastopnikov, kakor določa postava. Po postavi se volijo v krajni šolski svet. Možje, ki so tedaj vodili volitve, Ali se volijo trije ali pet, to določi okrajni šolski svet. Možje, ki so teadj vodili volitve, so pa volili kar šest mož, kar je zoper postavo. — Pritožba. Zaradi teh nepravilnosti smo se mi pritožili — ker so nam točke in postave znane, — in pristojna oblast je volitve razveljavila in določila nove volitve. — Pri novih volitvah so bili izvoljeni možje. In takrat se ie »Narodovega« dopisnika piskerc, v katerem je vrela jeza, prevrnil, in zato je bilo v »Narodu« najti nekaj »oslovske dlake«. — Kdo je pri teh volitvah pokazal nevednost? Ali možje, ki so zoper šolske postave napačno volili, ali tisti, na katerih pritožbo so bile prve volitve ovržene?! Dopisnik, primite sebe in prve volivce trdo za nos! — Nevednost je pokazal posebno še tisti gospod, ki je govoril, da župnik nima ničesar opraviti v krajnem šolskem svetu. Pa podučil ga je kmečki mož. ki mu je dopovedal, da ima po šolski postavi župnik vedno mesto v krajnem šolskem svetu kot zastopnik cerkve, če ga kdo voli ali pa nobeden in zato ga sploh ni
treba voliti. Oospod Matija, ali ste to točko že prebrali, saj šolski zakonik ste menda že kupili? — Nevednost je pokazal ves odbor, ki se je sedaj pritožil zoper nove pravilne volitve. Gospodje, ali veste, da pravi šolska postava, da volilo zastopnike v krajni šolski svet vsi občinski zastopi (torej cel odbor) vseh občin, katere so v šolskem okolišu. Pri nas so v šolskem okolišu mošanska in ježiška občina, zato imajo po postavi pravico voliti tudi vsi odborniki mošanske n ježiške občine. Zato nc moremo verjeti, da bo sedanja pritožba zoper nove pravilne volitve kaj izdala. Ce bi vi gospodje to postavo poznali, bi svoje neumne pritožbe niti vložili ne bili. — In taki nevedni ljudje hočejo komandirati, in očitajo nam nevednost. Seveda po sebi hlače merijo. Prej morate kaj znati in vedeti, potem boste komandirali, če se vam bo kdo dal. — Zakaj ne naznanite izida novih volitev na pristojno mesto? Ali ste za vsako reč tako malo natančni in tako hudo netočni? — Šmartinski »gospod« Matija! Zakaj pa nas slepite s tem, da pripovedujete, da vas naš gospod župnik hočejo imeti za predsednika? Gospod župnik o tej stvari z vami šc govorili niso, in vas tudi nočejo za predsednika. To mi vemo. — Na svidenje prihodnjič.
Ij Dobrova. Naša mlekarska zadruga je imela dne 3. t. m. svoj drugi redni občni zbor. Štela je ob koncu leta 1906 77 zadružnikov z 113 deleži, ki so vrgli skupaj 678 K- Denarnega prometa smo imeli v tem računskem letu 54.291 K 29 h. Zadružnikom je bilo pa izplačanih čistih 19.950 K 43 h. S takimi uspehi moramo žc biti popolno zadovoljni. Iz poročil ob tem zboru posnamemo nakratko sledeče: Naša zadruga je imela v pretečenem letu več sitnosti in zaprek prestati. Največ zmešnjav in sitnosti jej je bil napravil Seliškarjev kon-kurz. Seliškar je bil odjemalec našega mleka. Ob tem konkurzu nam je za mesec avgust in prve dni meseca septembra pretečenega leta pretila zguba do okroglih 231MJ kron. Dobro je bilo, da je odbor še o pravem času zahteval in dobil od Seliškarja 2000 K varščine, katero je pa tudi še o pravem času tako porabil, da konkurzna masa Seliškarjeva do nje ni imela nobene pravice več. Pri vsem tem so nam bili pa od neke strani nastavili past, v katero pa nismo šli, čeravno so nas imeli za pravcate nevedneže. Tako nam bode ob najneugodne-jem slučaju polirustal Seliškarjev konkurz k večjemu okroglih 200 K. Oče načelnik je zadružnikom odločno naročil, da naj bodo edini in delajo vsi za enega in eden za vse, ker v slogi je moč, v razdoru pa pogin. Bodo naj tudi odkritosrčni, ne pa zahrbtni, kar pa dosc-daj ni bilo vedno tako, kot bi bilo želeti. Ce se ima kdo pritožiti, naj to stori pri odboru, ali pa pri nadzorstvu, ne pa za hrbtom jezičiti in obrekovati, ker to ni možato, ampak je sramotno za vsakega prizadetega. Torej vse le iz oči v oči in red bode povsod. Priporoča zadružnikom povsod red, snago, vestnost in točnost. Odbor in nadzorstvo ostala sta tudi za leto 1907 neizpremenjena. — Gospod Jakob Legvart, mlekarski nadzornik, se je bil tudi udeležil našega drugega občnega zbora. Prav skrbno je sledil vsem obravnavam. Priporočal nam je nabavo »pasterizatorja« in malega »posncinalnika«, da se tako ob hudi vročini zavarujemo pred veliko pokvaro mleka. Stvar sc bode pravočasno preskrbela. Nato je v prav poljudni besedi in dovršenem govoru zadružnikom predaval o mlekarstvu sploh; o molži, snagi v hlevih, ravnanju z mlekom precej po molži, da se dobro ohrani in pride zdravo v mlekarno ter je nam povedal še veliko dobrega in podučnega. Za ta zanimivi, potrebni in koristni poduk smo se mu prav iskreno zahvalili. On je pa tudi izrekel odboru, nad*-
zorništvu in zadružnikom svoje popolno pri-znanje. S tem je bil naš drugi redni občni zbor | zaključen. Bog nam tudi v bodoče daj svojo j pomoč in obilnega blagoslova!
Ij Rakitna. V ponedeljek, dne II. t. ui„ i obhajali smo v Rakitni redko slovesnost i blagoslovljenjc parne žage v ki si jo je zgradil Franc Kržič, po domače Šinit. Popoldne oh •4. uri se je zbralo vkljub hudemu mrazu precej ljudstva, med drugim v si domači občinski odborniki, k blagoslovljenju. Gospod župnik Jožef Juvanec ic v primernem govoru nagovoril navzoče in voščil novemu podjetju obilo blagoslova. Po končanem blagoslovljenju je začel delati parni stroj in pognal v tek cirku-lar, da je z vriščečim glasom odločil rob od žaganice, pa tudi žaga se je vzdignila in si začrtala prvo pot v novem vozu, po katerem se lx> odslej sprehajala. Zvečer je podjetnik navzoče zbral pri sebi na domu k veselemu li-kofu, kjer se je marsikatera modra razdrla. Kdo bi si pred kakimi desetimi leti mislil, da je kaj tacega v Rakitni mogoče? Podjetni duh Franceta Kržiča je premagal vse zapreke in sedaj imamo na visoki Rakitni tovarniški dimnik. — Sploh je v Rakitni v zadnjih letih opaziti veliko napredka. S pomočjo velezasluž-nega gospoda župana A. Kobija na Bregu smo dobili od cestnega odbora vrhniškega okraja podporo, da smo preložili in zložno na novo izpeljali precejšnji del ceste; upamo pa še na podporo, da se bo cesta naprej proti nižavi popravila. Zupna cerkev je znotraj in zunaj okusno prenovljena s prostovoljnimi doneski raranov, tudi Amerikanci so priskočili na pomoč. Zupnišče .ie popravljeno. Na trgu pred cerkvijo stoji nova lična kapelica, ki čaka, da po končani hudi zimi sprejme v svoje okrilje kip presv. srca Jezusovega. Polovico denarja je nabranega, pa tudi ostalo se bo dobilo od dobrih src in radodarnih rok Rakičanov. Sredi vasi vidiš novo šolsko poslopje s prijaznim vrtom v ospredju. V kratkem nas zapusti gospod učitelj Ivan Cepon, ki se poda na novo službo v Polhov gradeč. S prijaznim, mirnim, nastopom pridobil si je spoštovanje vseh va-ščanov. Težko nam bo za njim. Želimo mu na novi službi med domačini obilo sreče, sebi pa \ rednega naslednika.
u I/. Verda pri Vrhniki se nam poroča: Sedaj pa Vam že lahko povem kako se je »riganjc« končalo. Gospod Karlici sc je nam porogljivo smejal in nas za osle imel, ker smo z upravičeno zahtevo hoteli imeti od njega občinske račune. On si je mislil: Cemu bi takim bebcem kazal račune? Ima nas že od nekdaj za sila »zanikane«. No, in vse to ni njemu prav nič pomagalo. Mi smo mu napravili nezaupnico, padpisano od mož, kateri nimajo »zajčjega srca« ter poslali na naše županstvo. Ker se pa naš župan in Karlici nič prav rada ne vidita, se je naši upravičeni zahtevi takoj ugodilo. No, in tako je bil Karlici prisiljen od županstva račune položiti. In kako jo jc »po-gruntal« naš prebrisani oskrbnik? Račune je sicer predložil pri županstvu, obenem tudi odstopil od oskrbništva, a preostanek od leta 1906, namreč 265 K, pa dal na dolg v posojilnico. Tukaj imate! Sedaj pa s svojim gozdnega in nočnega čuvaja plačujte. Tako si je mislil naš oskrbnik! No, pa brez skrbi g. Karlici! Mi bomo stroške že poravnali, akoravno ste nam blagajno popolnoma posušili. V znak te prijaznosti naj še mimogrede omenimo, da ie g. Karlici naš občinski denar — tako se govori — rabil v svoje namene. Pa menda vendar ne bo to res, g. K.?	Podgorčan.
Gorenjske novice.
Iz kranjskega okraja.
K Cerklje. »Liberalni pratkarji« so že skuhali eno. V svojih »pratkah« so imeli zapisano, da ie gospod kaplan zabavljal čez »liberalno mlekarno*. Odbor liberalne mlekarne je z veseljem prijel za to novico. Sklenili so odborniki Jenko Jožef iz Zgor. Brnika, Kern Matevž, gostilničar v Cerkljah, Jožef Lapajne, učitelj v Cerkljah, Zupin Tontaž iz Pšate in Barle Janez iz Grada, kaplan mora biti obsojen in so vložili tožbo. Bila je v Kranju pri sodniii obravnava, pri kateri sta stala nasproti dva odvetnika iz Ljubljane. Toda odbornikom prerokom se ni uresničila najsrčnejša želja, da bi bil gospod kaplan obsojen. Gospod kaplan je bil oproščen, tožitelji, oziroma liberalna mlekarna pa obsojena na povrnitev vseli tožbenih stroškov, katerih ni malo. Zdaj imajo malo več dobička pri mlekarni. — Še drugo so »pratkarji« skuhali. Naiarbali so »mladi« »stare« odbornike, češ, da je neko dekle okle-lo liberalno mlekarno. Tožba seveda je sledila takoj. Zdaj se pa stari odborniki liberalne mlekarne jeze nad mladimi, ker je bilo dekle pri sodniji oproščeno. Imela je pa tudi ta ob-toženka svojega zagovornika, katerega mora plačati tudi liberalna mlekarna. Dr. Hribar, katerega je imela liberalna mlekarna, računa za eno razpravo v Kranju 75 kron. Pametno bi ne bilo, ko bi zagovornik nasprotne stranke manj računal. Tako so se opekli modri možje pri liberalni mlekarni, da morajo plačati dva odvetnika iz Ljubljane za dve pravdi. »Kdor drugim jamo koplje, pade sam v njo«. Ljudje razumejo to iu beže od liberalne mlekarne, ker je odbor tako pogorel v pravdi, da še priziva na deželno sodišče ne upa vložiti. — Ponesrečil se je v Cerkljah Kern Matevž, gostilničar v Cerkljah. Padel je po stopnicah in si zlomil tri rebra.
g Iz Podbrezja. V nedeljo, dne 10. svečana so priredili podbreški mladeniči in dekleta predstavo, dve šaloigri, prvo »Krčmar pri zvitem rogu«, drugo »Boj za doto«. Igralkam se mora izreči vsa čast in hvala, ker vsaka izmed njih je izborno rešila svojo vlogo. Veliko hvale smo dolžni prejšnjemu učitelju Šprahmanu, ker to je še vedno sad njegovega dela. O sedanjem učitelju pa se ne moretno pohvalno izraziti. Kakor se sliši, hoče napraviti neko društvo. Toda, kakšno bo to društvo, si lahko mislimo. Svetujemo mu, naj gre s svojo liberalno modrostjo le spat, ker liberalizem na Kranjskem je že na tleh in tudi 011 ga ne bo spravil na noge. Ne misli naj, da bo eno gnjilo jabolko celo faro okužilo, ker mačka sc le en čas igra z miško, potem ji pa pokaže zobe. Za sedaj- naj zadostuje to, drugič kaj več.
g V naklem pri Predosljah so vpeljali občinsko naklado na žganje.
g Iz preddvorske občine: Bašljani, Bab-Uani, Povljani, Založani in nekateri Preddvor-ci imajo na Storžcu, na Zaloški gori in v Ba-šeljskem sedlu svoje planine. V zadnjem času so dobili lastniki teh planin od c. kr. okrajnega glavarstva naznanilo, da hoče poljedelsko ministrstvo marsikaj prispevati za uredbo in zboljšanje planinskih pašnikov. Razume se samo po sebi, da bi bilo nespametno, če bi prizadeti gospodarji te prilike ne porabili. Bab-Ijani so vže naredili prošnjo za podporo za novo kočo v Javorniku. — Prav pa bi bilo, da se lastniki planin skupno pomenijo in skupno v tem oziru stavijo svoje želje.
g Predoslje. Ogenj je uničil v noči od 23. na 24. januarja cvetličnjak grajščine brdske
pri Predosljah. Požarna bramba je bila takoj na mestu, delovati pa le ni mogla, ker ni bilo vode. Ribnjk je bil zamrznil, druge vode pa tudi ni bilo. To je dobro, da stoji drugo gospodarsko poslopje nekoliko v stran, da se ni ogenj razširil. Ogenj je menda nastal po neprevidnosti. — Neki cerkveni ženski sedež v župni cerkvi je bil prodan za. 144 K. Lep denar, kaj ne, — Zenitovanj smo imeli v naši fari letošnji kratki predpust precej. Vsako smo obhajali še po stari gorenjski navadi dalj časa. — Dragi »Domoljub«, sedaj po novem letu si se še nam ženskam posebno prikupil, ker nam prinašaš vsaki teden nekoliko poukov. Odo-brujem misel, ki te je pripeljala do tega. Le nadaljuj to lepo delo, ker gospodinji sta potrebna tik in veda tega sveta, da za hišo bolj skrbi in tako podpirajo vogle tri. — Zato ti list Ic podučuj, — in vse v dobrih mislih potrjuj, — da te vsak poželi, — brati, čitati veli.
g Iz Šenčurja. Na Visokem bodo mil. g. stolni prošt Janez Sajovic v nedeljo dne 24. t. 111. posvetili tri nove zvonove. Ob tej priliki bo na Visokem ob pol desetih slovesna služba božjo, popoludne bodo litanije in ob polu štirili priredi katol. slov. izobraževalno društvo igro »Novi zvon na Krtini« pri Majerju.
Iz kamniškega okraja.
g Iz Doba. Za prihodnjo nedeljo, 24. t. m., je sklicala Hranilnica in posojilnica v Dobu izredni občni zbor, na katerem se bo vršila dopolnitev načelstva in izvolitev nadzorništva. Čudno, da nekateri možje nimajo pravega zaupanja v našo hranilnico in posojilnico. Dobri so in naši so — a nam ne pomagajo. Nemara nosijo šc v žalostnem spominu nekdanji do-bovski konsum, ki je bilo »kraljestvo razdeljeno samo v sebi« in brez jamstva, in je torej moral zaspati. Naša hran. in posojilnica pa ne stoji na lastnih nogah, marveč je pridružena »Zadružni zvezi«, ki ima pod svojo kontrolo nešteto drugih zadrug, ki se je vse oklepajo z velikim zaupanjem. Koliko je krog nje zbranih hranilnic iu posojilnic — in še nobena ni propala. Poglejte na Rova, na Mengeš, Kamnik, Gornji Tuhinj, Ihan itd. itd. Kako tam vrlo uspevajo hranilnice in posojilnice, dasi ima nekatera izmed njih manjši delokrog, nego do-bovska. Nezaupnost do naše zadruge je torej neopravičena, ker je le strah pred lastno senco. Možje, več pogumnosti in značajnosti — in strah bo v sredi votel, okoli ga pa nič ne 1)0. Pridite torej v nedeljo na izredni občni zbor in velezanirnivo predavanje gosp. profesorja dr. A. Ušeničnika
Novice iz blejskega kota.
g Za vsevednega so se imeli naš občinski tajnik, pa. jih je vendar vsevednost tako zapustila, da so kot tajnik posojilnice izplačali neki ženi en tisoč kron preveč. Seveda je poštena žena, ko je zapazila zmoto, nesla denar nazaj, kar pa visokemu gospodu ni bilo nič kaj po godu, zakaj njih nezmotljivost in vsevednost je šla v franže. Seveda se zdaj pere, oziroma umiva ga njega veliki prijatelj in zaveznik Petemel, češ, da je Repe sam našel pomotb. Tako jo vsak najde, če mu drugi prinese tisočak nazaj in pove kje je zmota. Zato pa vse to nič ne pomaga, nezmotljivost jc žalostno končala. Nam je vsa ta reč le nov dokaz, da imajo gospod Repe že dosedaj služb preveč, naj torej nikar ne gledajo za drugimi. G. Peternelu pa — ker jim hočemo dobro — svetujemo, naj nam Blejcem nikar ne skušajo vtepsti v glavo, da je to belo, kar vemo, da je čezinčez črno.
g Kdo n8 novori resnice? Oče župan Pretnar se hvalijo po časnikih, da je občinski odbor (navzočih je bilo 14 odbornikov) soglasno
sklenil podpreti enega bleških učiteljev in učiteljico, ki sta — uboga — prosila pomoči. To ni nič hudega, če se podeli podpora dobrim in potrebnim vzgojiteljem mladine. Ampak to je hudo, da. se oglašajo odborniki, ki o »soglasnem« sklepu nič ne vedo; sai so bili štirje (eden iz Grada, dva iz Zeleč in eden iz Mline-ga) nasprotni in niso glasovali za podporo, ampak so obsedeli in roke v žepu tiščali. Govori se tudi, da so trije odšli. — Kdo potemtakem ne govori resnice? Mi, ki nas ni bilo zraven, ne moremo vedeti, pa bomo si skušali stvar pojasniti.
g Led na jezeru bo še nekaj čaa držal, ker je zelo močan, čeprav pokrit s snegom. Tujci, zlasti Tržačani ne morejo prehvaliti izredne zabave, ki se jim nudi na zmrzli jezerski gladini. Ce bo šlo tako naprej, postane Bled lahko prezimovališče, saj ima jako ugodno lego, zavarovano proti hudim vetrovom in tudi pred preostrim mrazom. Pa če že ne prezimovališče, bo vsaj zabavišče za naše južne sosede vsled ugodne železniške zveze.
g Zabavni včer so priredili pustno nedeljo udje bleškega izobraževalnega društva. Izvrstno so pogodili igro »Čevljar«. Nasmejali smo se za cel post. Le tako naprej. Pustni torek so bila pa dekleta v službi »Pri gospodi« in moramo reči, da so prav dobro izvršile svojo službo. Obisk je bil vselej ogromen. Da bi se le mogla dobiti kdaj prostornejša dvorana, ta je odločno pretesna!
g V taki gnječi pa še ne! Tako se je hu-doval star bohinjski očka, ki je priromal sv. Blaža dan na božjo pot na Jezero. Pa se je tudi po pravici hudoval mož, saj je prišlo sila vernega ljudstva od veji vetrov. Z Jesenic in iz Ikihinja jih je železnica pripeljala cele množice, pa tudi Goriško jih je dalo precejšnje število. O ogromni udeležbi sosedov Gorjancev, Ribnjanov, Beljanov itd. naj kar molčim. Posebno se jc odrezal vrli pevski zbor, ki je z neumorno vnemo med slovesno mašo, pa tudi ves čas med delitvijo »Blaževega blagoslova« poviševal čast božjo.
g Ključavničar J. Triller je za pevski kor jako lepo iz kovanega železa izvršil ograjo. Delo hvali in priporoča mojstra. Cerkev je jako veliko pridobila na lepoti. Kaj pa tista stara, črvojedna, prehlajena škatljica za ograjo — mislim namreč orgle —ali bo šla kmaJu v pokoj? Tako krasni cerkvi bi se pač spodobilo kaj boljšega.
g Nad 160 Blejcev je zmanjkalo. Menda vendar ne? Od kod? Iz šematizina (zapisnika o stanju župnij). Kaže namreč le 1840 duš za grajsko župnijo, čeprav jih je bilo že lani 1842 in se je domače prebivalstvo tam pomnožilo; pa tudi naselilo se Je več družin. Samo z železnico je prišlo nad 10 družin, poleg tega pa še več zasebno živečih uslužbencev.
Bohinjske novice.
g Izboljšanje plač. Ko ie imel dr. Šusteršič poletu javen shod na Bohinjski Bistrici, prosili so ga gozdni čuvaji pomoči za zboljšanje mesečne plače. Obljubil jim je svojo pomoč. Dne 6. t. m. naznanja poljedelski minister gospodu poslancu v lastnoročnem pismu, da ]e gozdnim čuvajem plačo izboljšal, in sicer trem na 70 in osmim na 60 K. Namesto natu rahlega stanovanja dobe 50 kron na leto, deputati drv jim ostanejo. — Gozdni čuvaji radovljiškega okraja poslali so gospodu poslancu pismo, v kojem se mu iskreno zahvaljujejo za njegovo skrb in trud.
g Divjačina. Pravijo, da je letos izvan-redno veliko divjačine. Srnjaki pri svislih, kjer nakladajo seno, pobirajo ostank«. Pozimi »o kakor domač« živali.
E Pot čez Bačo Odkar drdra železnica skozi predor, ni pregazila čez zimo živa duša sedla čez Bačo. Pred železnico ni ga bilo dne va. da nc bi bil prišel kak Tolminec čez Bačo; a sedaj je starodavna pot zasnežena.
g Prometno društvo. V nedeljo, to je dne 17. t. m. jc bilo v Bistrici v šolskem poslopju ustanovljeno prometno društvo za Bohinj. K zborovanju jc prihitelo mnogo odličnih gostov iz Bohinjske Bele, Bleda in Oorij. Deželno prometno društvo pa je zastopal dr. Mahr. Namen društva je, pripravljati udobnosti tujcem v poletnem času. — Pristopilo je takoj precej članov. Obilo uspeha!
g Misijon. Na Bistrici se bo pričel dne 24. februaria sv. misijon. Vodili ga bodo čč. gg. J. Kunstelj, Fr. Tome in J. Pristov. Vsi trije iz Jezusove družbe. Bog daj obilo blagoslova!
g Člani in članice izobraževalnega društva Savice v Srednji vasi so priredili dne 10. in '2. svečano gledališko predstavo. Članice so prav dovršeno igrale igro »Pri gospodi«. Nato pa še mladeniči šaloigro »Krčmar pri zvitem rogu« in »Kmet in fotograf«. To je bilo smeha in veselja. Igralcem pa vsem iskrena zahvala, da so ga nam napravili. Le naprej tako !
g Okoli 70 kron čistega dobička je prišlo za zastavo kljub zelo majhni vstopnini. Naložile so sc v hranilnico. Niso jih zajedli igralci in igralke, kot mislijo nekateri. — Gledavcev pa toliko, posebno v nedeljo, da se je vse trlo in je klet zelo velika. Celo ob strani in za odrom jih je bilo i>olno. — Za zastavo pobirata v Čcšnjici dva člana. Darovi so prostovoljni, kdor nc misli dati, naj vsaj godrnja nc.
g Umrl je na Poljeh 72 let stari fant Matevž Rozman, rojen leta 1835. — Pri Fužini f>a je umrla 13. t. m. mati rajnega visokošolea »Daničarja« Antona Cvetek — po domače Jakova mati, Uršula Cvetek,stara 70 let. Odkar je Toncj umrl, je vedno bolj bolehala. Sedaj ju je dobri Bog združil na veke. Naj v miru počiva!
g Ponesrečil se je dne 13. t. m. cerkvenik France Orni. Ko je šel v cerkev, mu je izpo-drsnilo in zlomil si je nogo pod kolenom. Nesreča nikoli ne miruje.
g Na novo nam ie prineslo in nasulo mnogo snega — kot bi že starega ne bilo dovolj.
g Nov zvon napravijo pri Stari Fužini, tehtal bo 16 meterskih centov. Veljal bo 3800 kron. Podobčina Suidor z Fužino jc nakupila od verskega zaklada "planin za 100.000 kron. Sedaj so prodali samo lesa za 116.000 kron, zato so pa tudi sklenili napraviti nov zvon. Je že naročen.
g Veselica. Minolo nedeljo je naša požarna bramba v salonu gospoda Markeša napravila običano veselico. O. Markeš je lično ozaljšal restavracijo, na pročelju z napisom: »Na pomoč!« Domači pevski mešani zbor je izborno pel dokaj novih pesmi. Ljubki čisti glasovi in točno izvajanje težkih skladb spri-čuje. koliko talentov je v našem dobrem ljudstvu. Le malo vaie in povsod lahko nastopijo naši pevci in pevke.
iz raznih krajev Gorenjske.
g Iz tihega Loma. 24. t. m. na sv. Valentina dan, je bila tukaj občinska seja v svrho pregledavanja občinskih računov za preteklo leto, ki so bili v popolnem redu. Da se je dobro gospodarilo, razvidi se iz tega, da občinska blagajna hrani višek 337 kron in nekaj vinarjev. Občinski odbor se ie vrlemu županu Gregorju Šokliču za njegovo vztrajno, požrtvovalno in vspešno delovanje dostojno zahvalil. — Na predlog nekega odbornika se je soglasno sklenilo, da se v bodoče vsa službena pisma kolekujejo z znamkami družbe sv. Ci-
rila in Metoda. Še nismo zadnji v našem tihem, skritem Lomu.	. .
g Iz Breznice. Ze je približno štiri tedne, odkar so šli naš kaplan g. A. Medved v Ljubljano v bolnišnico. Bili so operirani na slepem črevesu. Zelo s strahom smo pričakovali novice ali ozdravijo ali ne. Cerkveni pevci smo posebno težko pričakovali ozdravljenja. A vendar jim je ljubi Bog povrnil zdravje. Dal Bog, da bi popolnoma okrevali in da bi bili še mnogo let zdravi med nami.
'TtJ^
Dolenjske novice.
iz ribniškega okraja.
d Iz Sodražice. Na dopis v »Slov. Narodu«, kateri se zaletuje v tukajšnje občinske odbornike, župna, župnika ter sedanjega občinskega komisarja, naj pojasnim sledeče: Dopisni! pravi, da vladajo v tej občini žc nad eno leto prave turške razmere, in da so vsega tega krivi edino kleirkalni odborniki. Da javnost zve, kedo da je kriv nesrečnega boja v tukajšnji občini naj pojasnim sledeče: Dne 13. se jc vršila zopet nova volitev občinskega svetovalca. Prišel je tudi okrajni glavar sam. Ko je bila napovedana ura prišli smo vsi odborniki S. L. S. v občinsko pisarno. In za nami tudi liberalni »ta velki«, kakor se sami cimc-nujejo. Eden »ta velcih« vzame papir iu prebere ta velcih zahteve ali kompromis. Ko pa naši zahtevajo edinole postavno volitev po listih, nastane med liberalci strašen vrišč in hrušč. Bijejo po mizah , premetavajo stole ter vpijejo: mi smo »ta velki.« Slednjič pode-rejo še mizo in se odstranijo iz dvorane. Res so pokazali da znajo delati še slabše kot po turško. In to so oni možje, kateri se vedno bahajo, da bodo delali edinole v blagor občine. Posebno se je odlikoval v tem razgrajanju eden ta velcih, o katerem vemo, da ako mu ne bi bil zapustil neki slugec veliko vsoto premoženja bi bil danes eden bolj ta malih.
Pristaš S. L. S. d Umrl je dne 11. februarija v Bukovcu pri Velikih Laščah posestnik Anton Grm, bil je zvest in delaven somišljenik S. L. S. Udeleževal se je marljivo vsega društvenega življenja. Bil je odbornik »Kmetijskega društva« in ud »Kmetske zveze«. Naročnik »Domoljubov« je bil od začetka. Še v zadnjem času, ko je bil že bolan, se je pridno udeleževal vsakega shoda. — Svetila mu večna luč in lahka mu žemljica!
d Od Velikih Lašč. Veselo svatbo smo obha ali 4. t. m. Po naročilu so postavili dolinski fantje običajni slavolok. A to pa ni bilo po volji Kekavcem. Ti so vzeli slavolok in so ga nesli v gostilno k Logarju. Vsled tega je prišlo do spopada med fanti. V tem boju so bili zmagovavci manjštevilni nad močnejšimi. Upamo, da se bo to nasprotstvo med obema strankama kmalu poleglo.
d Od nekod. Ko sem bil pred kratkim na potovanju obiskal sem tudi svojega prijatelja in tovariša v Loškem potoku na Dolenjskem. Reči moram da se je v ondotnem kraju zadnje čase vse nekako prenovilo. Vas Retje ima sedaj po požaru dosti zidanih in z opeko kritih hiš in drugih gospodarskili poslopij. Vas Hrib zlasti ob okrajni cesti se mi je zdela vsa prenovljena, lepo prezidana hiša in tik nje poslopje mlina ondotne gospodarske zadruge, nadalje občinska hiša, potem novo šolsko poslopje. A tudi druge hiše ob cesti so precej okusno in lepo izdelane. Samo sekaj mi ni ugajalo in to je lesena baraka, ki kazi vas. Ta baraka je najpripravnejši prostor za razne nerodnosti. Kako lahko bi nastal tu požar ln v
nevarnosti bi bila vsa vas. Dolžnost županstva bi bila to kolibo odstraniti, toda liberalni gospod župan iz Travnika se še ne zmeni za kaj tacega, iu zakaj ne? Kakor mi je moj prijatelj pripovedoval je ta gospod župan preobložen z »delom«, pa kako bi tudi ne bil, kot županu mu občinski tajnik in povrhu občinski sluga vse opravita. Če to občino dosti stane, to nič ne dc. Priti h kaki seji ali podpisati, to ni take težave; drugič župan kot načelnik travniške posojilnice ima zopet tajnika, in pri uradnih dnevih sc vrstijo odborniki, torej zopet veliko »dela«. Več opravila ima seveda tam kjer sc dobi več dobička, to je v trgovini, pri mesariji, v gostilni, v trafiki, v žganjariii in v usnjariji. Povrhu ima še bralno društvo. Čudil sem sc, ko sc mi je pravilo, da so v odbor izvoljeni večinoma sorodniki, prijatelji ali kak svak župana. Dopisnik teli vrstic bi priporočal občanom, da si pri bodočih občinskih volitvah izvolijo za župana kakega katoliškega moža iz Hriba ali iz sosedne vasi Retje. Gotovo se ne manjka v teh dveh vaseh za županski stol sposobnih mož. Liberalce iz Travnika pustite, občinski odbor malo spremenite in samo žlahto skup ne tlačite. Torej možaki bodite previdni pri volitvah, in ne dajte se motiti in varati obljubam in sladkim besedam. Tih opazovalec.
š Iz Ponikve pri Velikih Laščah. Nikoli ne bi odgovarjal, oziroma se branil zahrbtnemu napadu, ki sc je učinil na mene v našem »Domoljubu«. Da bi pa zvedel zahrbtnega napadalca, stavim sledeča vprašanja: Ali mu k znano, kedo ima pravico nastavljati strup lisicam? Ali mu je znano, da mora imeti vsak človek, kateri nastavlja strup lisicam, posebnega dovolila od okrajnega glavarstva? le-li zamore dokazati kje in kedaj sc je zastrupila katera domača koristna žival ali pa koristni ptič? Pove naj tudi kateri človek je nastavljeni strup odnesel in ga potem drugje nastavil. Podpiše pa naj svoj odgovor s polnim imenom, da bodem vedel s kom imam opravila. Zahvaljujoč se za izkazano dobrohotnost, bilježim s spoštovanjem Franc Adamič.
d Iz Roba. Robarska dekliška Marijina družba jc priredila predpustno nedeljo popoldne ob 3. uri gledališko predstavo »Zakleta soba pri zlati goski«. Prav dobro so rešile svoje vloge vse igralke. Ker pa jc bilo manj ljudi vsled velikega mraza, se bo igra ponavljala. — Iz raznih krajev se nam poroča o nesrečah. Pretečeni mesec sta bila v robarski fari dva posestnika hudo oškodovana. Janez Pcterlin iz Dolšaka, občine Turjak, je imel bika robarske občine na hrani skozi tri leta. Ker pa jc dotični bik naredil vsako leto nekoliko zgube, so letos ob novem letu občinski možje sklenili, da se bik proda na dražbi. Ker se je pa stvar nekoliko zavlekla, se je pripetila predzadnji ponedeljek grozna nesreča. Janez Pcterlin jc imel v hlevu poleg občinskega bika še svojega bika in štiri konje. Bik se odtrga od žleba, nato plane v domačega bika. Ta sc tudi odtrga. Občinski bik tišči domačega, domači pa najboljšega konja, ki je bil vreden 700 kron. Zabodel ga je, da je čez pol ure poginil. — Anton Zgonc iz Vclicega Osolnika se je na potu spodtaknil in si nogo zlomil. Odpeljali so ga v ljubljansko bolnico.
Iz litijskega okraja.
d Sv. birmo v liitjskem okraju bodo letošnjo leto Presvetli delili v sledečih župnijah in na sledeče dni: Čatež pod Zaplazont 18. julija; Sv. Križ pri Litiji 16 in 17. julija in St. Lovrenc 19. in 20. julija; septembra meseca pa 22. v Kresnicah, 23. v Štangi, 24. na Jan-čem, 25. na Prežganju, 26. v Javorju, 27. na Primskovem. Botri in otroci le pripravite sel
d Zagorje ob Savi. C. g. Jernej Podbev-šek je imenovan za soupravitelja župnije Sv. Planina. — Kap je zadela ženo Jero Kraus-kopf. — Propadli kotredeški župan je sklical sejo starih oČčinskili odbornikov in baje prosil, naj mu dajo kaj penzijona. Pa so ga raje izvolili za častnega občana, kar je bolj poceni. Seveda to ni veljavno. — 3. februarja je bilo 9 porok na en dan, poprej pa samo ena in potem samo ena.
d Zdravstveni zastop za litijski okraj je H. februarja volil predsednika. Izvoljen je dosedanji predsednik gospod Mrva iz Vač.
d Šmartno. Umrl jc po kratki, a mučni bolezni gospod Andrej Stopar, tukajšnji krojaški mojster in posestnik. Zapušča vdovo in dve nedorasli deklici. Umrli je bil vrl katoliški mož in priljubljen pri vseh. O tem je pričal tudi veličasten pogreb dne 14. februarja. Nosili in svetili so gasilci, gasilno društvo ga jc spremilo z zastavo, in »Zvon« mu jc zapel tri žalo-stinke. Naj v miru počiva! — Vesel dan, znanilec boljše prihodnjosti, jc bil za Šmartno 17. iebruar. Bil jc namreč ustanovni shod »Slov. katoliškega izobraževalnega društva«. 7x pred 2. letoma sc je nameravalo ustanoviti to društvo, a ni bilo pripravnega prostora. Posojilnica pa jc kupila svojo hišo iu ta bo poslala pravo skupno ognjišče cele šmartinske tare. V nji je tudi naše novo društvo. Po li-tanijah se ie nabralo v obeh sobah in po hodnikih do 200 vrlih mladeničev in mož. Gospod dekan je otvoril shod, pozdravil navzoče in dai besedo glavnemu voditelju gospodu Luku Smolnikarju iz Ljubliane. Ta jc v več kot uro trajajočem, poljudnem in krepko osoljenem govoru predaval o pomenu in namenu izobra-žev. društev. Vsi smo ga tuneli in mu pritrjevali. Hvala mu za trud! Nato je šc gospod dekan povdarjal, zakaj je potrebno naše društvo zlasti za Šmartno. Prebrala so se pravila, določila udnina in nato se ie izvolil odbor iu se sprejeli udje . 2e to pot se je oglasilo do 90 udov in sc še vedno oglašajo. Da se pa društvo ni samo rodilo, ampak bo tudi rastlo ni se krepko razvijalo, o tem nam jamči izvoljeni odbor. Predsednik je naš vrli župan sam gospod Leopold Hostnik. Kot župan pač najbolje ve, kako potrebna je prava izobrazba ljudstva. Zato vsa čast mu! Podpredsednik gospod Ernst Drčar, pekovski mojster v Šmartnem; blagajnik, gospod Oroslav Bric, pekovski mojster v Litiji, njegov namestnik gospod Franc Rozina, sobni slikar iz Litije. Tajnik, gospod Anton Rus, Šmartno; namestnik gospod Jožef Strojan, posestnik na Bregu in knjižničar: gospod Janez Copar iz Ko-strevnice. Namestniki so: Jožef Poglajen, M. Fortuna, Jožef Zupančič, Matej Rihar, župan Leopold Hostnik in Bernard Zeleznik. Bog dai svoj blagoslov!
d »Bog In narod.« To je klic liberalcev. Kaj je več, Bog ali narod? To uganjko je raz-vozljal oniledan tajnik kmečke posojilnice, ki ie pa tudi v Šmartnem za nadučitelja. Bil je v vasi C in trosil svoje nauke. Pogovarjala sta se z nekim vrlim možem. Prišel je pogovor tudi na greh. In nadučitelj je trdil ,da ni greh nič. »Kai pa če jaz vas ubijem, ali bo to greh?« vpraša mož v svoji razboritosti. — »O to je pa kaj drugega, to pa je greh,« pravi prestrašeni nadučitelj. Ker nadučitelj zastopa »narod« kot kmečki tajnik, je s tem določeno, kdo je več Bog ali narod. Mi nismo bili zraven, a tako smo slišali. Če ni res, naj pošlje gospod nadučitelj popravek.
d Iz občine Št. Vid - Zatičlna se nam piše: Zopet žalostno novico. 18 let staro dekle se je obesilo v gozdu. — Ako poizvedujemo po vzrokih raznih nesreč, ki se dogajajo, tedaj moramo priznati, da je teh mnogo krivo nesrečno žganje. Koliko je dandanes žganjarn. Po hribih se skoro povsod kuha žganje in kar
je najhuje jc to, da se tudi na drobno prodaja. 1 To bi se moralo na vsak način onemogočiti. Ni čuda, ako niso ljudje, žganju udani sposobni za nikako delo in tudi kako težko jih je pripravili k delu. Orožništvo bi moralo na to strogo paziti. Sa mislim, da jc vendar dovolj, če sc prodaja to nesrečno žganje po gostilnah iu trgovinah, čemu šc po posamnih hišah! I reba bo skrbeti deželnim in državnim poslancem, da sc v tem oziru vse potrebno ukrene in zabrani vedno večja nevarnost, ki preti našemu ljudstvu od žganja.
d Zatičina. Dne 11. svečana se jc vršila v tukajšnji samostanski cerkvi redka slavnost. Oče in mati, Mihael in Uršula Skubic iz obče spoštovane hiše na Mali Dobravi, naše fare, obhajala sta slovesno svojo zlato poroko, ravno isti dan, ko sta bila pred 50 leti poročena v 2upui cerkvi na Krki. Lepe ccrkv. slovesnosti, kakoršne mlajši rod ne pomni, so sc udeležili poleg jubilantov eden sin in štiri hčere, čez dvajset vnukov in pravnukov, trije zetje dva brata in šc mnogo sorodnikov poleg druge množice ljudi. Točno ob pol deseti uri napravi vikar o. Lavrencij ginljiv govor na zla-toporočenca, pokladajoč njima na srce, da nikoli nc pozabita vseh dobrot, ki sta jih sprejela v 50. letih od Boga, kateri je pokazal svoj blagoslov v obilnem številu krepkih potomcev, otrok, vnukov in pravnukov, odgojenih v pravem krščanskem duhu, v veselje in ponos zlatoporočencema. Po dovršeni zlati poroki so tukajšnje pevke Marijine družbe zapele zahvalno pesem; prepevale so tudi med zlatopo-ročno sveto mašo, pri kateri sta starčka-ju-bilanta sprejela sv. obhajilo. Po končani slovesnosti so sc podali vsi svatje paroma k g. Fricu, kateri jc udeležencem pripravil okusen, fini obed. Tukaj je zlatoporočenca nagovoril prav prisrčno o. Lavrencij. ter v spomin podal vsaccmu kip Jezusa in Marije. Milostni gospod opat je pa poslal svatom nekaj butelk finega vina. V imenu zlatoporočencev se je zahvalil mil. gospodu opatu in župniku o. Lav-renciju, gospod nadučitelj Kovač. Pevke so razvescl evale goste z raznimi pesmimi in zdravicami. Veliko navdušenja in tudi solz gi-njenosti jc bilo med svati, zlasti pa pri zlato-poročencih, ko je na posebno prošnjo zlatoporočencev došla od prevzvišenega knezoškofa brzojavka, v kateri podeljujejo jubilantoma apostolski blagoslov. Končno je zet zlatoporočencev. višnjegorski fotograf J. Erjavec fotografiral vse udeležcnce. Zlatoporočencema pa želimo, da včakata zdrava in vesela še svojo biserno poroko!
d Iz Vač. Pri nas imamo par liberalcev, kateri že tudi ušesa vzdigujejo za nove dr-žavnozborske volitve. Svetujemo jim, naj bodo le mirni, ker na Vačah še niso nikoli nič dosegli, in tudi nikoli nič ne bodejo. — Smrt se letos pri nas pogosto oglaša. Pretečeni mesec jih jc umrlo precejšnje število, prva je bila Marija Strmljan v 75 letu. Njen pogreb je bil 3 p. m. Bila je mati tukajšnjega znanega bori-telja S. L. S. Njen pogreb je bi! tembolj sijajen, ker so se ga udeležili tudi trije sosedni župniki. Bila je dobra katoličanka. N. v m. p.!
d Sv. Križ pri Litiji. — Nobene poroke ni bilo ta predpust pri nas. če je prav velika fara, bo pa po Veliki noči menda toliko več, ko še kaj nabere. — Huda zima je bila pred nekaj dnevi pri nas, tako da je gozdno drevje pokalo, bati se je. da je tudi trsje pozeblo. — Kar na en dan so tri ženske mrtve ležale v vasi Vodice, čudno, menda so bile dogovorjene. — Obstrelil sc je neki mož v Javorju, ko je segel svojemu prijatelju v roko meneč da gre v Ameriko. V tistem hipu se sproži revolver, ki ga je tiščal pod pazduho ter ga zadene v prsi. Rana ni smrtnonevarna. — Pogorel je Anton Meserko v Gobniku m. m. Po-
gorela mu je hiša iu nekaj denarja. Vzrok ognja je neočiščen dimnik. Tudi zavarovan ni bil nič. — Jaz tudi! Jaz tudi! se sliši vedno od moških pa tudi od žensk, da gredo v Ameriko. No, kdo bo pa doma delal, če bo vse šlo tja, saj jih je že na stotine tam iz fare, sedaj ne bo mogoče še za veliko plačo dobiti delavca ker ga ni. Dokler ni za rabo je doma, ko pa odraste pa lia.id v Ameriko, k vojakom in v rudokope. Kai bo za delavce na kmetih, sc povprašujejo bolj priletni možje, saj včasih niso šli v Ameriko, ko smo bili mi mladi, pa so vseeno živeli ampak pridno smo delali in obdelavali domačo zemljo in varčevali. No kaj hočemo, čas se spreminja. —
Posestnik.
Iz Šmarja pod Ljubljano.
d Slaba kupčija. Kar jih je pri nas sedlo »Mladoslovencu« na limanice in plačalo naročnino na ta liberalni list, so naredili slabo kupčijo. Agent je namreč spravil denar, pa je k sreči pozabil na obljubo, da jim bo časopis tudi poslal. Sedaj nimajo ne denarja ne časopisa in vedo, da je liberalna vest hudo zaspana. D u-gič povejte liberalnim agentom, naj vaša vi ita kakor hitro mogoče od zunaj zapro!
d 50letnico zakona sta obhajala dne 10. svečana Martin in Marija Gliha iz Šmarija. Teža let se očetu veliko manj pozna nego materi. Zanimivo je tudi to, da so očetovi stariši I. 1855. na en dan umrli za kolero, materini pa so dočakali visoko starost.
d Sedanji učitelj na Grosupljem gospod Fr. Lončar zapusti svoje dosedanje mesto in gre v Rakitno pri Borovnici. Tekom pol leta, kar jc deloval na grosupeljski šoli, se je priljubil s svojo skromnostjo in s svojim mirnim značajem.
d Šmarska Kalvarija se lahko imenuje podružnica sv. Križa, ki leži deset minut od žu-pne cerkve v smeri proti Ljubljani. Par sto let je že, kar stoje pri tej cerkvici žalostne Matere božje trije križi. — Cerkev je posvečena sv. Heleni in sto.u ravno nad prvim tunelom med Šmarjem in Škofelco. Ni sicer bogve kako velika, vendar ie že veliko poskusila. V njej ie menda pridigoval Jurij Kobila protes-tantovsko vero, pa so ga ljudje vrgli s prl-žnice. Hrvaški graničar, ki je srečno prišel iz vo.iske, je ti cerkvici daroval majhen kanon, o katerem se pa ne ve, kam je prišel. Na moški strani je vzidana kamnita plošča z napisom, ki se pa ne da prebrati, ker je na debelo z beležem pokrita. Ta napis najbrže ne bo kar tako in ve kaj več iz starih časov. — Kjer stoji sedaj kapelica s tremi križi je stal nekdaj en sam velik kamnit križ v spomin, da je bil leta 1683. Dunaj rešen turške oblasti. Tega križa sedaj ni več, pač pa se je od njega ohranil še en kamen. Ta kamen leži v sedanji kapelici na tleh in služi kot klečavnik. Na njem je vse polno črk, ki so pa že deloma zbrušene, deloma zamazane. Vendar se še lahko berejo besede: turški paša Kara Mu-stafa. — Stari ljudje pravijo, da je bila ta podružnica nekdaj dobro obiskana, ker leži nad sotesko, ki je med ljubljanskim močvirjem in šmarsko dolino. Skozi to grlo pri Sv. Križu je šlo torej vse, kar je hotelo priti na Dolenjsko ali iz Dolenjske. Ta cerkvica je bila Dolenjcem sploh priljubljena, zato Ahlinov oče iz Šmarija pravijo, da so v starih časih pri kriški kapelici ljudje »hudo vbogajme dajali.«
d Volka je videl pretečeni teden cerkovnik iz Gatine, ko jo je brisal čez travnik pri cerkvi. V-same torej puško in dva psa, da bi ga zasle-,1. Toda psa sta se ustrašila njegove sledi in sta cvileč nazaj pribežala. Mrcina se je nabrže prišel pokazat gori od Hrvaškega in jo naprej potegnil v Poliške hribe.
Iz Št. Ruperta.
d Umrla je Marija Majcen na Cešnjevcu stara komaj 23 let. Omožila se je semkaj iz dobrepoljske fare. Lep pogreb je pričal, kako je bila pril ubljena. Naj v miru počiva! — Bila je že letos 23 mrlič.
d Sejem na Cirkniku je bil kljub velikemu snegu dobro obiskan. Živina je bila jako draga.
d Občni zbor hranilnice in posojilii.icc v Št. Rupertu bode 3. marca v prostorih kap-lanije. Želeti je obile udeležbe 1
d Kmetijska podružnica bode imela 17. t. m. predavanje in seje v Št. Rupertu. Predaval menda bode gospod Gombač potovalni učitelj.
d Božji prst. Nagloina je umrl na Hrast-nem Janez Gorenc brez sv. zakramentov.
d Kdor hoče kaj dobrega storiti — naj daruje kako knjigo »Kat. slov. izobraževalnemu društvu v Št. Rupertu!« Prosimo.
d Dom in svojo dvorano bi rabili pri izobraževalnem društvu. Odbor si je stavil nalogo pobirati prostovoljne prispevke v ta namen. Vse prijatelje napredKa in omike vaoi odbor, naj pridenejo kamenček k nameravani stavbi!
Lep ie Št. Rupert, ali še lepši bi bil, ako bi imel poleg krasnega božjega lirama tudi lep in prostoren »Dom« za omiko in časni napredek. Prijatelji na dan! Za odbor — Ivan Strajhar — podpredsednik.
d Huda zima, pravijo ljud e, da je letos. Pač huda, posebno za šolske otroke, katerih včasih v oddelku za oddaljene skoro nič ni. Ljudje se boje pozebline.
d Stalnim učiteljem v Št. Rupertu je imenovan gospod Matija brezovar.
Iz krškega okraja.
d »Posavska Straža« se je z zadnjo številko nagnila na strankarsko stališče in sicer na liberalno. Prinesla je namreč na svetlo sladko Romihovo vabilo na župane in njih svetovalce nam že znanih štirih okrajev Opozarjamo jo tem potom, naj v bodoče malo bolj pazi kaj prinese na dan. Ce pa ne bo nič pomagalo o bomo toplo priporočili kot zaščitnico liberalizma na Posavju. Torej pozor! Vaša tarča bodi Nemec.
d Ženin v Savo skočil. V Zatonu pri Krškem se je predpustno soboto na večer spri Jože Lavrinšek s svojim očetom nakar je ta zapustil hišo in odšel po cesti. Sin ki je bil precej vinjen je hitel za njim ga klical in spravljal nazaj na dom. Pa oče ni hotel iti, nakar se je sin ujezil. Da maščuje očetovo trdovratnost zato se zakadi nizdol pod breg naravnost v hladni ob.em Save. Ljudje so bili hitro na mestu bridkega prizora in nekaj jih je oblečenih planilo za njim v globoko vodo, pa ker se je trdovratno ustavljal so ga le s težavo rešili iz mrzlih toplic seveda še živega. Ta malenkost je bila gotovo že drugi dan pozabljena, ko je peljal družico pred oltar.
d 40urna pobožnost se je pustne dni v kapucinski cerkvi dokaj dobro obnesla. Ljudi, ki so častili Najsvetejše je bilo vedno dovolj, oso-bito pri pridigah. Pa ne mislite da so bili sami Krčani. Ka.i še! Ko bi bilo to odvisno samo od njih, potem bi se vse izvršilo sila siromašno. V tem oziru so vsekakor skromni. No pa vsi niso taki, vsak devetindevetdeseti naj bodi izvzet kot častna izjema. Pustne dni imajo druzega dela dovolj, namreč z neumornim pa-ganskim norenjem. In to bi menda ne opustili, če bi jih tudi biriči preganjali kakor so jih že v davnih dneh.
Da bi se vendar že pustne šeme enkrat spravile s pametjo. Letošnji maškaradj je na-čeloval mož ki se je pred dobrim letom obesil a bil rečen še pravočasno. Bivši načelnik
l pa se .ie ustrelil pred kakimi desetimi leti. Napredni svet!
d Leskovec pri Krškem. Kakor smo že ejikrat poročali, postavili so vrli in pošteni vaščani vasi Malo Mraševo lično kapelico, katero so jim 13. maja minulega leta gospod dekan leskovški slovesno blagoslovili. Kmalu nato so kupili za božjo čast vneti vaščani nov zvon. kateri je bil blagoslovljen 21 oktobra lanskega leta. Od 13. maja do konca leta se ie darovalo v tej kapelici od pet tnašnikov ; 41 sv. maš. Najlepši dokaz, da ljudje v tej vasi i vedo, kje morajo iskati pomoči v svojih po-! trebah, namreč pri Bogu. Naj bi Malomraševci to versko mišljenje in veselje do cerkve ohra-; ni!i tudi v prihodnje. — Domačinom so pomagali s svojimi darovi gospod dekan, ki so po-I darili lepo tnašno obleko. Posebno so se še obnesli rojaki-Amerikanci, ki so darovali nad ■400 kron za kapelico. Bodi vsem dobrotnikom tukaj izrečena javna zahvala. Kakor čujemo manjka prav posebno rdeče mašne obleke. Naj bi dobri Bog vnel kakega dobrotnika, da bi neka.i daroval v ta namen. Kdor da cerkvi vbogajme, on posodi Bogu, ki bo vrnil z velikimi obrestinii.
Iz raznih krajev Dolenjske.
d Svlbno. V nedeljo, dne 27. m, m. smo obhajali obletnico, kar se je v naši župniji fstanovila bratovščina sv. družine. Ob tej priliki so nam blagoslovili krasno podobo sv. družine, pred katero smo se nanovo posvetili vsi skupaj sv. družini. Vse družine naše župnije si vpisane v to pobožno družbo. — Snega pa tudi pri nas ne manjka. Od sv. Nikolaja pa kar do pusta nas i>okori ta nesrečna zima. Pa kdo ve, koliko časa nas še bo.
d Iz Čateža pod Zaplazom. V Gorenji .vasi je 14. t. m. umrla Marjeta Jamnik v 62. letu. V poncleljck jc še opravljala vsakdanja dela, zvečer pa jo je zadela kap. Bila je blaga žena, delavna in pobožna. Pred kratkim časom je bila šc pri spovedi, zato upamo, da se veseli v nebesih. Naj ji sveti večna luč!
d Iz Strug. Primožič Martin iz Ruplovega, župnije Struge, sc tem potoni svojim sosedom in sovaščanom najprisrčneje zahvaljuje za vse dokaze sočutja in prijateljstva, katero so pokazali ob smrti in pogrebu njegove rajnke soproge Marije. Povrni Vam vsem Bog v obilni meri!
š Pri Št. Juriju nad Kumom je umrl dne
13. februarja 80 let stari Kraljev Janez (Janez Cerar). Devet let neprestano je bil pri drago-narjili. Leta 1856. je nastopil službo kot čuvaj pri Južni železnici. Leta 1882. se je ponesrečil. Hoteli so m ii dati enkrat za vselej 700 gld.. Že je stegnil roko po bankovcih, pa ga je zdravnik Kučera sunil v rebra in odkimal, naj nikar nc jemlje odpravka, ampak letno pokojnino (283 gld. 92 kr.). Dostikrat je rajnki rekel: Bog mu daj dobro, in po pravici: v 25 letih je mož dobil pokojnine in še izvanrednih podpor 15 tisoč kron. — Vidite, koliko je vredna pokojnina ali renta. Moža bi bila redila občina, če bi bil takrat vzel 700 gld.
d Iz Bele Cerkve. Bojimo se sicer, da bi nečedni odpadki gotovih faliranih abecedarjev in sorodnih jim žalostnih vitezov z velkimi in majhnimi trebuhi ne oneečedili našega kraja še kje drugje, kakor vdomači in v obmejnih farah. Da se to godi radi bližajočih se vdlitev sc jasno vidi, zato skušajo sedaj vzbuditi nezaupanje do vseh, o katerih vedo, da jih bo-demo v važnih zadevah z malimi izjemami gotovo vsi poslušali. Pa se motijo, koga bodemo volili, zato bomo poskrbeli že mi brez sveta takili pobalinov, ki so za domačo in sosednjo faro to, kar je razbit klopotec za človeški nos, sram jih bodi! Prav ima naš gospod župnik, da jih prezira in se ne zm®ni za njih fonže,
čeprav bi jih lahko že večkrat prav občutno potipal, da bi potem stokali, kakor se sedaj godi, nekemu, nekdaj c. kr. možakarju, ki je gri-zel okolu »farjev« kakor stekel pes, dokler ui dobil, kar jc iskal in kar bo pomnil svoj živ dan. Pazi o naj dokler jc še čas, kajti lok preveč napet poči. Sicer se jim pa le smejemo, ker nam naprošeni kažejo svojo surovo neumnost.
Harakiri orožniškega stražmojstra. V
Zagrebu si ie vpokojeni orožniški stražmojster Vckoslav Kiseljak z britvijo prerezal žile na roki in si nato preparal trebuh.
Notranjske novice.
Vipavske novice.
n V Podragi je zadnji čas jako živahno ljudsko gibanje. Vkljtib kratkemu letošnjemu predpustu so imeli ondi šest oklicev in štiri poroke. Lansko leto so odšli prvi Podražani iskat sreče v Ameriko, sedaj pa jili je tam že dvanajst in Se mislijo nekateri oditi. Marsikoga je že ogoljufala tujina, dal Bog, da bi Podražanov nc prevarila. Doma jc p?, le doma in ljubo doma, kdar ga ima. Le malo več varčnosti in pa treznosti, pa se bo izhajalo trdi doma in sicer še lepše in zadovoljnejše, nego na tujem. Zakaj pa krčmarjev ne sili nobeden v Ameriko? Torej mesto da daste krčmarjem, prihranite zase in imeli boste srečo doma in ne bo vam je treba loviti po Ameriki. — Dalje ima Podraga tudi neko posebnost, kakoršne nima nobena vipavska občina, ima namreč domačina-odpadnika, pravoslavnega veroizpovedov.. Tudi odpadnikov štiriletni sinček je očetove vere. In človek bi pričakoval, da mož-odpadnik pri podraških obči-narjih ne bo vžival nobenega spoštovanja in zaupanja. Toda temu ni tako. Mož-odpadnik je občinski odbornik in celo prvi občinski svetovalec in njegova beseda v Podragi še več velja, nego beseda župana samega. Iz tega vsakdo lahko posname, koliko jc liberalnim podraškim očancem za vero; toliko kot za obleko, ki jo lahko slečemo in zamenjamo z drugo boljšo ali pa šc z bolj umazano in raztrgano. Kaj takega je menda samo v Podraži mogoče. Kaj se hoče! Huda je vipavska burja, Božičevega duha pa vendar le do zdaj še ni mogla izpihati iz Podrage.
n V šentviški župniji v Podbrjih hišna št. 2 je unirla dne 30. januarja vsled opeklin dveletna deklica Ivana Furlan. Stariši, pazite na otroke vsaj toliko, kolikor pazite na svojo živino!
n Liberalci med seboj. V zadnjem času jc izginila v Št. Vidu s hiše mesarja in gostilničarja Jožefa Bizjaka tabla liberalnega društva »Sloga«. To društvo je namreč na Svečnico priredilo ples, pa ne v gostilni svojega gospodarja, ampak v gostilni svojega predsednika nadučitelja Rudolfa. To je pa strogega očeta Bizjaka tako razkačilo, da je vrgel tablo s svoje hiše dol, češ, kjer plešete in pijete, pa šc tablo in stanovanje imejte. Bravo, oče Bizjak ! Tako moške in modre že davno niste naredili, kot je bila ta. No, društva se je pa usmilil predsednik Rudolf, ki bo kot skrben in po-strežljiv gostilničar z dobro kapljico navajal »Slogovce« k varčnosti in treznosti, kar je vsekako blag in plemenit namen. Društvu pa svetujemo, naj od zdaj naprej živi v lepi ošta-rijski slogi, kajti če boste še nadalje kot mačka mlade prenašali svojo tablo od oštarije do oitarij«, bost« prižli kmalu vsi na boben.
n Sv. Valentin — prvi spomiadin, veli pregovor. In vendar, ko to pišem, brije tako ledena, burja in vlada uprav strupen mraz. Druga leta v tem času je že klilo iz zemlje, letos pa je še vse trdo in zmrznjeno. Dolina vipavska, ne poznani te več!!
n Vrlipolje. V svarilo vsem mladim ljudem! Zelo pretresujoča nesreča se je pripetila v noči od 10. do 11. t. m. na Vrhpolju. Vršila se je namreč neka svatba, nakar je dotični ženin naprosil gostilničarja g. župana za dovoljenje, da sme prirediti mali ples pri niem za fante. Sešli so se pa fant e iz bližnjih vasi. Pri plesu pa ni bilo najmanjšega nemira, še le po polnoči so se sporekli vrhpoljski m dupeiski fantje. Kmalu nato se je Matevž Krašna podal za nekim diipelskim fantom, ka-tsreg* — kakor se ie do sedaj dognalo je tuui zabodel. Blizu ceste pred šolo ga najdejo že skoraj mrtvega. Prenesejo ga k g. županu, hitro gredo po duhovnika, toda predno gospod pride, je že revež izdihnil svojo dušo v žalost svojih domačih. Bil je priden zidar, siar 26 let. Bog mu bodi milostljiv!
Oj mladina, pusti alkohol, ki rodi tako strupenih in groznih sadov!!
Idrijske novice.
n Konji so se splašili fantu gospoda Kosa
na pustni poned. na trgu pred Črnim orlom m obleteli mesto ter razbili sani. Drugič vpre-ženi so zopet utekli. Poškodoval se pri tem ni nihče.
n Pustno nedeljo so naredili socialni demokrati javni shod v pivarni. Ponujal se je Kopač za poslanca in rekel, da noče nič obetati, pa je vseeno marsikaj obljubil. Kopač sme biti zagotovljen, da bo kmalu prost teh obljub, ker bo zahajal v tak parlament, kakor ie zadnjih šest let v njem sedel. — Zadnje volitve na Nemškem in slavna »zmaga« soc. demokracije! Kako si upa ta stranka v Idriji še kandidata postaviti.
n Pred kratkim je imel poslanec gospod dr. Krek več zaupnih shodov v idrijskem sodnem okraju: v Ledinah, Črnem vrhu, Sp. Idri i, na Vojskem in v Idriji. Govoril je o sedanjem političnem stanju v Avstriji, o začetku, pomenu volivne reforme, o borbi za njo. Pojasnjeval je razmere na Kranjskem, kjer bo imela S. L. S. brez dvoma 10 poslancev, toda boju se ne bomo izognili. Dotaknil se je nekaj točk kmečkega in delavskega programa naše stranke. Povsod so se možje udeležili v obilnem številu teh shodov, razprave z zanimanjem poslušali in govornikovim besedam pritrjevali. Vse kaže, da se bodo odslej S. L. S. še tesneje oklenili.
Soc. demokratje idrijski so bili »pouka« željni in so prosili, naj bi smeli priti na shod, kar sc jim je pa odreklo, ker njih namen je le stare fraze mleti ein motiti govornika.
n Iz Zirov. V nedeljo 24. februarja se to-raj snidemo v gostilni »pri Katri«, da sc posvetujemo zaradi železnice, ki si jo Zirovci želimo od polhograške strani skoji Ziri. Srečna misel je to, da so vzele občine v roko ta načrt. Zupani kakor Stanonik, Rihar itd. vrli možje, odločni pristaši S. L. S. razumni in delavni, bodo znali tudi pri naših poslancih zastaviti odločno besedo za svoi načrt. In ako kateri poslanci morejo pomagati, pomagali bodo poslanci S. L. S. ki so že dozdaj dokazali, da imajo srce za potrebe ljudstva. Zato pa, žirovski občani, — v nedeljo, sv. Matija dan, na shod h Katri.
n Iz Zlrov. Ker se zadnji čas mnogo govori o idrijski železnici, moram tudi jaz raz-edeti nekatere želje. Ali ne bi bilo koristno, da bi se zanimale občine Ziri, Oselica, Tratav Javorje, Poljane, da se železnica spelje na Sko-fio Loko? Zirovci bi se morali bolj zanimati za
to železnico, ker se ravno v žirovski občini rokodelstvo neprestano množi. Gotovo nam bodo naši vrli poslanci pri tem pomagali.
Iz Št. Petra.
n Občinske volitve vršile so se 14. t. m. v Št. Petru precej mirno. Hoteli so sicer liberalci dobiti v roke našo občino, toda volivci so pokazjali posebno z obilno udeležbo —- saj jih je bilo vseh blizu 600 — da v Št. Petru liberalcev ne marajo. Izid je sledeči: Podob-čina Trnje naših 64; nasprotnikov 0; podob-čma Selce naših 21; nasprotnikov 0; podob-čina Petelinje naših 67; naspronikov 41; prvi razied naših (okrog 300 došlih) volilo 150; nasprotnikov 0; drugi razred naših 41; nasprotnikov 24.
n 14 mož smo pa morali v prvem razredu spraviti v lonec, drugače ni šlo, ker je bilo glasov na obeh straneh jednako število (7). Malo težko sc da to narediti, a pomenljivo je pa le, da smo pet liberalcev dobili v odbor šele, ko smo jih malo prekuhali.
n Kaj hočejo liberalci — je preveč jasno povedal nekdo v Petelinjah — zato je mož doživel, česar ni nikdar pričakoval. Vsa vas je sedaj zoper njega in se zgraža nad tako brez-verskirn govorjenjem. Pri volitvi skoro nobenega ni manjkalo. Glasovali so vsi za naše može. Čast jim!
n Za poraz so se pa liberalci sami preskrbeli. Agitirali so, kar se da. Seveda jim pride vse prav. Tako so šli v Nemško vas — »drva kupovat«. No, kupčija se je prav dobro obnesla, — zakaj volilci iz Nemške vasi so prišli vsi — kot en mož volit poštene može pristaše S. L. S. in tako so preskrbeli, da so liberalci pošteno — pogoreli.
n Kaj bodo naredili Trnjani? Ko bi bili ti naši! To pobožno željo so imeli liberalci in ker vsem dobro žele, sta šla dva odlična (!) iiberalčka pripovedovat, da stane vsaka seja 100 kron (vsak odbornik dobi po 4 K) — zato nikar klerikalcev voliti! — Ker pa imajo »klerikalci« občino v »rokah« že skozi kacih 10 let, o tacili stroških pa nič ne vedo ljudje sploh, toraj tudi ne Trnjani, (znabiti so se pri tem nekoliko prenaglili nasprotniki in nehote povedali, kako bi bilo, ako bi bili oni gospodarji), zato so Trnjani stali razun treh trdno na strani resničnih kmečkih prijateljev.
n Kaj pa druge vasi? Selčane poznamo, nobenega — rekel bi — in manjkalo. Take sloge in vzajemnosti — ne najdeš zlepa nikjer, kakor v Selah. — Palčjani, tako oddaljeni in zraven še slaba pot. udeležili so se polno-številno, enako tudi iz Klenka. — Gradec, to je pa trda kost za liberalce, nobeden si ni upal do njega. —- Tako je prav možje, kadar se gre za dobro stvar, le vsi skupai. V St. Petru so mislili tudi nasprotniki, da je vse njihovo, a so se zelo zmotili, več je še vseeno naših!
Iz raznih krajev Notranjske.
n Prem. Ne pomnim še dopisa iz naše fare. Za danes to malenkost. Imamo prav mrzlo zimo, manjka nam drv in vode, ker živino doma napajamo. Proti vasi je pot tako pre-prežena z ledom, da se komaj pride v vas. — Dekleta so imele žalosten predpust, nad petdeset deklet je v fari, pa samo pet porok je bilo. Še od teh sta šli dve v drugo faro. — Fantje odhajajo v blaženo Ameriko. Po večini pošiljajo lepe svote denarja. Tudi nekaj deklet je šlo tja. — Na pustni dan smo imeli pogreb treh mrličev, enega starega moža in dveh otrok. Prihodnjič kaj več! — Premski fant.
n Iz Logatca. Slovensko katoliško izobraževalno društvo je priredilo zadnjo nedeljo, 10. t. m, veselico z govorom, deklamacijo in
predstavo. Gospod kaplan je prav v poljudnem govoru opisal kakšen namen ima izobraževalno društvo, dotaknil se je tudi življenja velikega pesnika Simona Gregorčiča. Nato so nastopili fantje. Posebno krasna je bila dekla-macija »V pepelnični noči«. Bolj resna pa je bila »Bog hoče«. Dosti smeha pa sta naredili igri »Kmet in fotograf« in »Krčmar pri zvitem rogu». Igralci so vsi prav dobro pogodili svoje vloge. Zato mladeniči, vpišite sc v društvo. Čini več nas bo, tem več bomo lahko naredili.
u Iz postojnske okolice nam piše naš naročnik: Občini Matenja vas in Rakitnik sta se posvetovali radi'vodovoda, ki je nujno potreben, ker nam ob vsaki mali suši zmanjka vode. Upamo, da se nam bo posrečilo ga napraviti. — Nedavno sem kupil v neki trgovini petrolej. Zavili so mi steklenico v grdega »Notranjca«, ki tako nesramno ob-rekuje naš priljubljeni »Domoljub«. Ce mislijo liberalci na ta način list razširjati, jih moramo le pomilovati. Z »Notranjcem« v peč!
Primorske novice.
p Iz Št. Ferjana pri Gorici. V Gor. Cero-vem se je slišalo dne 10. t. m. pritrkovanje zvonov, pa tudi 11. t. m. zjutraj. Štefan Prin-čič, 74 let star, obhajal je dne 11. t. m. 501et-nico svoje poroke. Povabil je k tej slovesnosti vse svoje otroke in tudi sorodnike. Lepo je bilo videti 74 let staro Terezo s šopkom na glavi iti k sveti maši, njenega soproga pa s šopkom na prsih. Sveto mašo je daroval č. gospod vikar Matija Ivančič, Zlatoporočence-ma čestitamo!
p Od Sv. Lucije. Dne 9. t. so prišli naši dijaki domov na počitnice, med njimi tudi desetletni Miljutin Vuga, sin tukajšnjega posestnika in gostilničarja gospoda Antona Vuga. Dečko je gotovo že v Gorici mislil na to, kako se bo doma na ledu drsal, kolikor bo le sani hotel. In res, komaj se ie malo doma oddahnil, vzel je seboj svoj avtomobil, male sanke, šel za hišo, prav tja, kjer visi svet doli proti Soči. Tu je zasem svojega konja in zdr-čal neopazen čez skalnati rob 15 metrov globoko v ledeno-nirzlo in zeleno Sočo. Ostrmele so ribe in druge vodne živali pred lepo podobo božjo. Dečko je v mokrem elementu pogledal Soči na dno. A iz teh prozornih gl bo-čin je naš dečko koj vzdignil mokro glavo ter junaško plul 40 do 50 metrov do kraja, kjer se .ie s težavo skobacal na skalnato obrežje, premočen ves in trepečoč od mraza. Od tu pa si je mogel manj pomagati dalje, kakor prej v vodi, ker ni imel nobenega izhoda. Začel je tedaj mamo klicati na pomoč, ali mama, sladka in dobra mama ni slišala in ni mogla, slišati obupnih klicev svojega ljubljenca, in niti ni vedela, kaj se je ž njim zgodilo. K sreči pa so zaznali klicanje drugi, neka perica in dva moža, a ti so spoznali šele za dolgo časa — trenutki so bile ure od kod in od koga prihaja. Zdaj pa je prihitela vsa vas na pomoč. Polde Toncov je po lestvici prišel do njega ter ga oprtiv prinesel na vrh pr-poškodovanega. Ko se je fant dobro prespal, je ves vesel pripovedoval o svoji zabavni vožnji z avtomobilom v Sočo. Rešitev pa se je zdela vsem čudežna.
p Krvavi prizor pri sodišču. Pri neki obravnavi pri okrajnem sodišču v Kopru, kjer se je obravnavalo o tožbi nekega Ivana Hro-vatina proti lastnemu sinu, se jc dogodil sledeči prizor: Ko so obsodili sina Hrovatiuo-vega, se je ta zagnal v svojega brata, ki je bil pri obravnavi navzoč, ter ga hotel raniti z nožem, kar se mu pa ni posrečilo. Nato se je
vrgel še na očeta ter ga ranil v levo lice. Advokat dr. Belli ie prijel napadalca, katerega so takoj zvezali in odpeljali v zapor.
p Skesana samoumorilka. I61etna služkinja Ana Štrukelj, ki je v službi pri družini Stabile v ulici Giorgio Vassari v Trstu, jc šla prejšnji teden malo pred 7. uro na dvorišče hiše št. 78 v ulici (jiulia in skočila v vodnjak, ki se nahaja tam. A kakor hitro jc prišla v dotiko z mrzlo vodo, se je skesala storjenega koraka - ali pravzaprav skoka in je začela vpiti na pomoč. Prijela se jc za verigo, na katero je priklenjen vrč za zajemanje vode in se iste krčevito držala, dokler niso prišli stanovalci iste hiše in io potegnili iz vodjaka. Ženske iste hiše so jej dale na razpolago obleke, da se je preoblekla, nakar je bila odvedena v bolnišnico, kjer so io zaprli v opazovalnico za umobolne. Izjavila je, da si je hotela končati življenje radi vednih sporov z mačeho.
Koroške novice.
k Čudna naravna prikazen. Pretečeni teden so opazovali v Kobercah čudno naravno prikazen. Sneg jc bil namreč na nekaterih gozdnih obronkih in bližnjih njivah črnkast, kakor bi bil s premogovni) prahom potresen. Dognalo sc je, da to črnkasto tvarino tvorijo male žuželke, katere so skakale po površini zmrzlega snega! Sneg je bil poln teh živalic črnkaste barve. Neki opazovalec je eno tako žuželko pod povečalnim steklom opazoval in prišel samo toliko k zaključku, da je žuželka precej podobna kresnicam. Vzel jih je tudi nekaj na dom v gorko sobo. kjer so pa čez nekaj minut že poginile, medtem ko so žuželke na prostem, torej v snegu, vedno gibčno skakljale. Iz tega sledi, da te živalice nc prenašajo gorkote, ampak samo na mrzlem žive. Ljudstvo jc marsikaj ugibalo o tej prikazni, ker do zdaj kaj tacega ni doživelo, da bi sc kake žuželke pojavile v mrzlem snegu.
k Čudna rešitev. Ko je pretečeno sredo, dne 13. t. m., jutranji poštni vlak zapustil postajo Tešnje ob Vrbskem jezeru, se je dozdevalo vlakovodju Miihleggerju, da sliši klicanje na pomoč. Meneč, da je skoraj gotovo kdo povožen, jc dai znamenje za ustaviti. Ko sc jc pa hotel prepričati o dozdevni nesreči, pa zapazi neko žensko na jezeru, kateri se je led udri in ši ni mogla pomagati iz zagate, ker je skoraj do vrata stala v vodi in je bila žc v skrajni smrtni nevarnosti. Vlakovodja je takoj potrebno ukrenil, da so žensko z lastno nevarnostjo iz vode potegnili. Ko bi vlakovodja klicanja ne slišal, bi ženska gotovo izginila pod led. Ženska ic bila neka 30lctna okoličan-ka, katera si je mislila pot proti jezeru okraj šati, pri tem se ji je pa led udri.
k Iz zapora je pobegnil 13. t. m. zvečer v Beljaku neki bavarski podanik Gabler, katerega bi morali drugi dan prepeljati v Mona-kovo, ker je sodnijsko zasledovan radi tatvine. Všel je na ta način, da ic v občinskem zaporu prodrl z nekim orodjem zid. Zvečer je še po begu popival v nekaterih gostilnah v Beljaku, ko so ga že varnostni organi po mestu povsodi iskali. Veselil se pa ni dolgo časa prostosti. Včeraj ga je neki službe prosti stražnik, kateri je bil pri pogrebu v Lipi, zapazil v tem kraju ter ga aretiral in v Beljak nazaj pripeljal. Po popisu je imenovani tiček zelo nevaren tujemu imetju.
k Žalostna socialna slika. Dne 13. t. m. popoldne je neka popolnoma pijana ženska kolovratila po Novem trgu v Celovcu. Imela je steklenico žganja ter vabila otroke k sebi.
Čudno pri tem je pa bilo, da ravno ob tem času ni bilo nobenega stražnika na mestu, ker Novi trg je v sredini mesta iu o popoldanskem času največ obiskan od boljših krogov. Ko bi se kaj tacega prigodilo v slovenskem mestu, bi kmalu vsi nemški časopisi kazali in pisali, kakšni so Slovenci.
k Desno roko je železniški voz zmečkal N. t. m. dopoldne fta Južnem kolodvoru v Beljaku premikaču Ortnerju. Ponesrečencu je pri premikanju vozov izpodrsnilo na ledenih tleh. da ie padel na šino ravno ko je voz priči rdral.
k Nova železnica. Trg Greffen sc poteguje za železnico, ki bi šla iz Eibis\valda, Št. Ožbolda, Spod. Dravograda, Št. Pavla do Celovca.
Štajerske novice.
š Štajerski deželni zbor bo sklican na dan 25. februarja. Zasedanje bo trajalo več tednov.
š Novo postavo za pse nameravajo vpeljati na Štajerskem. Po tej bo moral imeti tudi vsak pes na deželi marko in biti natančno zaznamovan v posebnih registrih tiste občine, pod katero spada njegov gospodar. S tem mislijo preprečiti nevarne pasje bolezni, ker bo ložje nadzorovati pse. Pasji davek naj bi znašal po deželi 1 K.
š Sveti misijon. Pri nas pri Sv. Trojici v Halozah sc bode obhajal od 3. do 10. sušca misijon, katerega bodo vodili čč. oo. kapucini iz Celja, katerim voščimo obilno uspeha.
š V blaznosti je ubil svojo ženo pri Sv. Nikolaju neki kmetovalec.
š Vsled prehude ieze umrla. V Mariboru ic hotel trgovec Poseli, naj mu žena prepusti hišo. Poscheva žena sc jc vsled tega tako razjezila, da jc nevarno obolela. Poschcvo taščo je pa v jezi zadela kap ter je vsled tega umrla.
š Nevesto in ženina so natepli štirje fantje v Škokah pri Mariboru na potu v cerkev. Po poroki so šli vsi štirje na gostijo, kjer so jim morali dati jesti in piti. Proti polnoči pa so začeli znova nabijati goste ter so jih več ranili z noži. Potrli so vso posodo in kozarce in ukradli mnogo mesa. Slednjič se je posrečilo gostom, vreči suroveže na cesto. Zunaj so šc potem dve uri oblegali hišo in pri tem zdrobili vse šipe. V torek so prepeljali tc štiri razgrajače orožniki v Maribor.
š Imenik štajerske kapucinske provincije 1907. Dobili smo v roke imenik štajerske kapucinske provincije, iz katerega posnamemo, da ima provincija 13 samostanov, 2 hospica, 75 duhovnikov, 6 klerikov, 3 kier. novince, 60 bratov lajikov, 4 Iajik. novince; skupno 148 redovnikov. Provincija ima samostane v petih škofijah, in sicer: 2 na Kranjskem, v Škofji Loki in v Krškem; 2 na Goriškem, v Gorici in v Sv. Križu; 2 na Koroškem, v Celovcu in v WoIfsbergii; enega v lavantinski škofiji v Celju; 6 v sekovski škofiji, in sicer: v Schuanbcrgu, kjer jc novicijat, v Lipnici, v Hartbergu, Muravi, Knittelfeldu in Irdningu; 2 hospica v Gradcu in Mettersdorfu. Duhovniki delujejo v spovednici, tudi kot katehetje Največkrat pa pomagajo |X)svetnim duhovni-ko
m v dušnem pastirstvu. Sedanji provincijal ie P. Donat Zupančič iz Št. Vida na Dolenjskem in biva v Celju na Štajerskem.
Iz raznih krajev.
Vesti iz Amerike. V Lorainu je umrl v bolnišnici Alojzij Debevc, doma iz Begunj na Notranjskem. — V rudniku v Beaverdale je ponesrečil Franc Šebcl, doma blizu Gorice; vendar ne smrtno. — V Steeltonu je ponesrečil v rudokopu Anton Težak, doma iz Lo-kovicc pri Metliki. V Jolietu .ic umrla 38-letna Katarina Štajdohar in par dni kasneje Marija Habinc. V Ely (Min.) ic ponesrečil \ rudniku Janez Rožič, doma s Primorskega.
V St. Lorainu je umrla 301etna soproga Antona Kerhina.
Poenesrečeni Slovenci v Ameriki. V Clintonu so ponesrečili v rudniku štirje Slovenci obenem. Prvi je Leopold Pajek, doma od Sv. Pavla v Savinjski dolini, drugi je Fran Do-brovnik, ki je le težko ranjen, a imeni ostalih dveh sta še neznani.
Hamborn ob Reni. Dne 2. t. m. je imelo tukajšnje »Slov. društvo sv. Barbare« svojo predpustno veselico, dve gledališki igri, namreč »Kmet Herod« iu »Kovačev študent«. Tu so zopet igralci pokazali svojo pridnost, nazadnje je bila tombola. Nekateri so predlagali tla bi si društvo napravilo tudi svojo godbo, namreč tamburice. Gotovo bi bilo to v prid društva, žal da imamo vedno premalo denarjev, ker pri društvu jc največ družinskih očetov. Da bi le našli tam v domovini kakšno dobro srce. da bi nam kai k temu pripomoglo, da bi tudi tukaj pokazali, da smo Slovenci izobražen narod. Ko bi nam kdo hotel kai pripomoči. b imu bili iz srca hvaležni. — Ti pa, »Domoljub«, prijatelj moj mili, pozdravi mi vse tam v domovini, saj za kronce tri, lahko vsak zaveden Slovenec tc dobi.	A. M.
Iz Gorenje Avstrijske se poroča: V nedeljo, dne 10. februarja, smo slovenski fantje v Vorhdorfu napravili veselico. Godba ie igrala od polu štirih popoldne do osme ure zvečer. Po dolgi in mrzli zimi smo sc tudi mi enkrat pošteno veselili. Zahvaljujemo se »Domoljubu«, ki nam prinaša toliko lepega. Dobimo ga vsako nedeljo in marsikatero kronico nam prihrani. Zdravi! Fr. B.
Kako žanje smrt. Na svetu .ic okrog 1500 milijonov ljudi. En rod živi povprečno 30 let. Torej umrje vsakih .3(1 let 1500 milijonov liudi. Ko si ti preživel eno leto, šlo je v večnost 50 milijonov ljudi; vsak mcscc sc jih vleže k večnemu počitku 4 milijone 150.000; vsak dan jih leži na mrtvaškem odru 137.000, vsako uro jih stopi pred večnega Sodnika 57.000. Vsako minuto jih umrje 95, vsako sekundo pa trije.
iNarodno gospodarstvo
Pincgavške konjerejske zadruge na Solno-graškem.
Pri nas, posebno na Gorenjskem so udomačeni pinegavski konji. Pincgavski konji so zelo težki, močni in vztrajni, torej prav primerni za težka dela in bremena.
Domovina te vrste konj je Solnograško, predvsem pa goje te konje v pinegavskem okraju. Dežela je razdeljena v 12 konjerejskih okrajev, vsako okrožje ima lastno konjerejsko zadrugo. In ravno zadružno združenje je povzdignilo ondotno konjerejo in konjerejcem prineslo že veliko dobička. Kupci vedno bolj povprašujejo po čistokrvnih pinegavskih konjih in kako iih cenijo, kaže neprimerno visoka cena, ki jo dajo zanje.
Za enoletnega konja ali kobilo se je dobilo po 600 in celo do 1200 kron. Zadnja leta je
cena pincgavskim konjem še bolj poskočila, lako da je stal linpol leta star žrebec 1600 kron in eden dva in pol leta star žrebec pa 3000 kron.
Namen konjerejskih zadrug je povzdigniti konjerejo čistokrvnih pinegavskih konj in jim pridobiti še večjo velavo in tudi ceno, kot jo imajo sedaj. Zato pa vodijo zadruge natančno knjige o vseh za rejo sposobnih konjih, tako da ima vsak, ki kupi pinegavskega konja, /rebea ali kobilo, zagotovilo, da je čistokrvne pasme.
Te zadruge prirejajo vsakoletno premova-n c konj. Za celo Solnograško je tudi vzajemna zavarovalnica za konje.
V poživljenje planinskih pašnikov in prospeh planšarstva.
izdalo je naše pol edclsko ministrstvo začetkom tega leta poseben ukaz na vsa podrejena gozdna in domenska ravnateljstva. V tem ukazu sc povdarja, da morajo imeti živinorejci za vspešno živinorejo na razpolago zadostnih in primernih pašnikov in prostorov za pridelovanje krme ali klajc, česar pa sedaj v naših planinskih deželah ravno najbolj primanjkuje. Zato bode treba v prihodnje posebno skrbeti, da prideio ona planinska posestva, katera so v državnem oskrbovanju, kolikor le mogoče v prid kot planinski pašniki in v prid za pridobivanje živalske krme ali poklade. Gozdna in domenska oskrbništva imajo dolžnost v smislu gornjega ukaza delovati in skrbeti, da bodo planinski pašniki in drugi planinski svet, ki je primeren za pridobivanje klaje, na razpolago v porabo domači živinoreji in da postane ravno planšar-stvo na državnih posestvih dober vzgled za vse druge posestnike planin in planinskih se-nožeti.
Slovenska gospodinja.
Dolžnosti, pravice in obnašanje poslov.
II.
Sloga. Kjer je več poslov skupaj, na.i natančno opravlja vsak nakazano delo in naj svojih dolžnosti ne zvrača na druge, ravnotako nc kazni, katere ic sam zaslužil. Če je naredil svoje delo pred časom in vidi, da so drugi šc zaposleni, naj jim pomaga. Le tako je možno ohraniti mir. Če pa le vendar pride kai malenkostnega navskriž, ni treba skli.cati s hrumom in šumom vse hiše skupaj. Kolikokrat se lahko ublaži prepir s par tihimi in mirnimi besedami. Zelo grdo je. čc posel toži druge posle gospodarju in če izblebeta vsako ničvredno malenkost. Lc tedaj, kadar vidi da ie to, kar sc godi v hiši, pregrešno, da bi lahko škodovalo dobremu hišnemu imenu, le tedaj je njegova dolžnost, da na to opozori gospodarja.
Uljudnost. Dandanes ko se izobrazuje vse. bi ne bilo prav, ko bi posli zaostajali za splošno izomiko. Uljudnost zahteva, da hlapec in dekla želita gospodarju in gospodinji sleherni dan: »Dobro jutro!« in ravnotako zvečer »Lahko noč!« Vselej naj se zahvalita kadar sta kaj dobila, vselej prosita, kadar bi rada kai imela. Ugovarjati, povpraševati po nepotrebnih stvareh, nevprašano govoriti, vse to ni spodobno, kakor je tudi nespodobno, loputati z vrati in preglasno hoditi po sobah.
Posel naj se vselej poslovi, kadar gre ob nedeljah in praznikih v cerkev. Domov naj prihaja točno ob uri, ob kateri se mu je za-ukazalo priti. Če se zakasni nehote, naj se opraviči in naj se ne začne prepirati, če bi
gospodar ob taki priliki izustil kako strogo besedo. Brez gospodarjevega dovoljenja naj Posei nikdar ne zapušča hiše in brez njegovega dovoljenja naj ne vabi v hišo svojih tovarišev in tovarišic. Če ima posel priliko slišati, kaj govorita med seboj gospodar in gospodinja naj tega ne raznaša po hišah.
Morda se bo marsikomu vse to zdelo pretirano, češ, vse to ni za kmete, le v mestu sc drže teh neumnosti. Kdor tako misli, naj potem ne zameri, če se ga upa vsakdo pitati z »neumnim«, »zabitim« kmetom. Koliko mla-deničev, koliko dckcl si išče dandanes službe v mestu. Kako mučno jim mora biti, ko se izpočetka vsak posmehuje njihovi neokretnosti In koliko trpijo pri vojakih fantje-novinci, ki se ne znajo obrniti ne na levo, ne na desno. Vsemu temu bi se dalo vsaj deloma odpomoči, ko bi vsak posameznik gledal na to, da se že doma na kmetih nauči količkaj občevati z ljudmi. Mnogo store v ta namen izobraževalna društva, pa kdor se noče sam izobraževati, temu tudi društva malo pomagajo.
Snažnost. Ena poglavitnih čednosti, katero naj bi gojil vsak posel, predvsem pa še vsako dekle, ki služi, je snaga. Vsako jutro ie treba umiti vsaj obraz in roke in počesati lase. V nedeljo umiti in počesati se za ves teden, to ni dovolj. Dekle ki se počeše vsak dan, to naredi v par minutah, dočim rabi ona, ki se češe le vsako soboto, gotovo pol ure predno spravi svoie lase narazen. Umazan in zanemarjen hoditi po svetu, to ni ponižnost, to je zanikrnost, ki ni samo grda ampak tudi škodljiva zdravju. Človek ne diha samo s pljučimi ampak tudi skozi kožo, to pa le tedaj, kadar njene znojnice niso natlačene z nesnago. Prepotrebno je tudi, čistiti zobe. V eni ali dveh minutah vsak dan je to narejeno in ščetka za zobe se dobi za nekaj vinarjev. V skledi, katera se rabi v kuhinji za kuho, naj se nikdar nihče ne umiva. Odpadki od las se zavijejo v papir in vržejo na ogenj, ne pa v kak kot. Umazane roke naj se nikdar ne obrišejo ob predpasnik, vselej v vodo ž njimi in potem šele se osuše z brisalko.
Večkrat je tudi treba umiti noge in vsak mesec enkrat ves život in glavo. Pomniti pa je, da oni kdor si umije glavo, ne sme isti dan več ven na zrak in prepih.
Snažno in čedno naj bo tudi vse oblačilo, perilo in druga obleka. Tudi najbolj revno dekle, ki nima denarja za čipke in raznovrstne trakove, tudi ona nosi lahko snežno-belo perilo, obrobljeno s čipkami, katere si je ob prostih urah sama naredila. Kdor snaži samega sebe, ta snaži tudi vse, kar je okolu njega. Vsako dekle naj ima pripravljen slab predpasnik, katerega priveže čez čednega, kadar mora opravljati kako bolj umazano delo. Kadar pere, umiva tla in kadar pomiva, naj obleče slabšo obleko. Ne naslanja naj se po ognjiščih in drugih umazanih stvareh.
Vsaka gospodinja naj bi odločila nekaj prostih ur, v katerih bi si dekla lahko zašila svojo raztrgano obleko. Mnogo prihrani oni, ki zašije takoj vsako luknjico.
Ponižnost. Kakor je potrebna snaga, prav tako nepotrebno, da celo škodljivo, je vsakemu dekletu Iišpanje. Dekle, ki ima sama s seboj preveč opravka, gotovo zanemarja svoja dela. Najlepša je enostavna obleka, ki se da umazana, zopet oprati in zlikati.
Smešno je dekle, ki je prav našopirjeno ob nedeljah in praznikih, še bolj pa pri delu. Za praznične obleke naj bi dekleta rajši kupile boljše blago, ki se dolgo in dobro nosi. ne pa slabo, našito z vsemi mogočnimi svilami in trakovi. Tudi v kroju naj bi ostale ponižne. Vedele naj bi, da premnogokrat to, kar pristaja mestni gospej, zdravo kmetsko dekle le spači in osmeši. Isto velja tudi o obuvalu. Lahke skoro kot papir tanke črevlje naj nosi
oni, ki hodi samo po sobah, se vozi v kočijah, stopi le semtertja na tlak. Delaven človek pa naj si oskrbi črevlje, katerih mu ne bo treba nositi vsak mesec k črevljarju. Pazi naj samo na to, da bodo vedno lepo osnaženi. Lepo je, vse kar ni umazano.
Prihranek. Vsak posel naj bi si prihranil od vsakokratne plače, vsaj nekaj kron za čas bolezni, ali pa za starost. Kdor dene vsak mesec 1 krono na stran ima v letu že 12 kron, v dvajsetih letih z obresti vred 300 kron. Hvalevredno je, če pošilja dekle, sleherni mesec revnim roditel em, ki so leta in leta skrbeli za njo kako krono.
Kaj je nespametneje
in večje obsodbe vredno, kot da se kdo čuti bolnega, ne da bi kaj uk-enil proti temu, ako ga utrudi vsako najmanjše delo in jame izgubljati že ves pogum. Tu je Scott-ova emulzija med. ribjega olja i i apneno ter natron fosfitov najboljše in naj-gotovejše sredstvo, da se okrepi in na novo poživi telo in živčevje. Scott-ova emulzija vsebuje le najboljše kakovosti snovij, je nedosežno tehniško hranilo in da naglo novo moč in življensko silo.
Ribič z velikim doršem je poroštvo za pristen Scottov Izdelek.
Kdor se sklicuje na naš list In pošlje 75 vin v znamkah, mu pošlje steklenico za poskušnjo 2184
Fran Steinschneider, lekarnar
Dunaj IV., Margaretenstrasse 31/92. Cena izvipni steklenici 2 K 50 w.
Dobiva se v vseb lekarnah.
Miiostiva gospa,
aH veste, zakaj morate pri nakupovanju sladne kave Izrecno poudarjati ime >Kathrelner< ?
Ker se Vam sicer utegne primeriti, da dobite manj vreden po-snemekbrez vseh vrlin, s katerimi se odlikuje Kathreinerjeva kava.
Zakaj I«
Kathreinerjeva Kneippova
slad na kava
ima spričo posebnega načina svojega proizvajanja vonj In okus zrnate kave.
Zapomnite ai torej natanko, miiostiva gospa, da dobivate pristno Kathrcinerjavo kavo zgolj v za-prtih izvirnih zavojih z napisom: » Kathreinerjeva Kncippova slad-na kava« in s sliko župnika Kneippa kot varstveno znamko.
—- Kraljestvo SaSko
Technlkum H&inlchen
Slroj. In elektr. Inženirje, tehn. poslov., novod b laborat. Prosp. tr. ii-4
Tov. del. za učenje |

*****
Učenca
14 do 16 let starega, ki ima veselje do kovaške obrti, sprejme takoj Jožef Kogovtek,
vozni in podkovski kovač, Dravlje, p. St. Vid n. Ljubljano. 336
Prihodnja Številka .DOMOLJUBA' izide dne 28. februarja 1907.
Loterij a tc b- ocMt.
Dunaj, Gradec, Tr»t, Line,
februarji	74
9 februarji	Ro
1. februaiga	28
I februarja	52
52 65 46
72
S2	81	71
59	60	4
83	69	M
84	83	«1
Semenska trgovina
odlikovana in edina na Kranjskem strokovno urejena. ki ima nad 460 vrst najboljših poljskih z»> lenjadnih in cvetličnih semen, za katerih kakovost se jamči.
Ravno tu se izdelujejo svet ter suhi venci ln &opki e trakovi in napisi, in se dobe mnogovrstne cvetlice v loncih, kakor radi vsi v to stroko spadajoči predmeti po prav n'zkib cenah. Cenik za leto 1907 se dobi brezplačno Za obilna naročila se priporoča velespotto-vanjem	2920 10 8
Alojzij Korsika, Ljubljana.
Vljudno se priporoča ...................
trgovina s klobuki in čevlji
Ivan Podlesnfft ml.
LjobUona. Stori trg itev. 10.
Velike »olofjo — Solidno blego — ZmQpn« eeno. . • .
2178 52 21
!!Največji vspeh nove dobe!!
je sloviti
<0V
EGAtftftt
Vpisana varstvena znamka Daje snežno belo in popotno brez duha
perilo in izredno varuje platenino. Brez mila tode ali drugih pridatkov se rabi prav po navodila. Pristen samo v izvirnih zavojih z gorenjo varstveno znamko.	2197 16—9 250 gramov-zavoj po 16 vin.
. »»	ii n M H
I kg	„ „ 56 „
Noben zavoj brez gorenje varstvene znamke ni moj Izdelek In preti z njo nevarnost, da se pokvari perilo.
Dobiva se v vseh drogerijah, trgovinah s kolonijal-nim blagom, lekarnah in trgovinah z milom.
Ha debelo pri L MI nlo s a na Dunaju, l. Hčlkerbastel 3.
»Kenard Line* Tr*t-Kev-York w Mjp-!pr»ri,iyAa najcenejAb
it 11*100;»» po*. Ii L.uir-»m v ervemi Amtt-k« aer ud n: dolgo-trum« Eii.'A( ▼oznh jm razniz ienizmnaL Bobenafa preaed oranja a* p^enor^vanj* it epioi nt-beii.t pontranakik »trofto* n>i»; potjo. Par-nikl »i p-o«ut-n va-n. zračti :r Kiaiii : »nt:jo »Bat* 14 dni Hrana u pon-mžt» n^jbaljaa J'»mcniia dat* u karu prodaja flarBi ta-nop&U	KK>4 i '2
Andrej O d lasek, Ljubljana. Slomikove ulice 25, poleg cerkve Srca Jezusovega.
O Jt
c o
C
o
C
<J
o
n a
N
B
IA
O 3
m
a rr o
nP.rjbno?jie oljnate barve
prodaja po najnU.lh cenah
Adolf Hauptmann
v Ljubljani
tovarna oljna<lli barv, flrneiev, lakov in tleklarscega kleja. 23.'2 io-10
S/l j/ni/ti ./k mor i/t o
Jfalcrt Zeli/o <)cl>ri)_ po ceni m nc.il/iuo- ftirfcvuli na/ se vbrnc/i
<>St/n o/i <7./{}/i dete«
v i/ultl/cm i Jlclvduurshe ulico 2(f. >. \ "ItcLtia :A/n s/lila tityo sc Ira/Uaaiv.
Cena a J Ljubljane do Noy-Jorka 80 gl.
1 Kaielj, katar, obolenja, bolečine v prsih, sleze, potenje, grgranje,
so večkrat predznaki najnevarnejšega sovražnika našega zdravja, grozovite
o tuberkuloze! o
Zlo se mora zatreti v kali, in ako se je že vselilo, je treba tem večjega truda, da se je premaga in v to svrho služi na angl. razstavi z zlatu svetinjo in častno diplomo odlikovani, od mnogih zdravnikov priporočeni 315 40-^6
Halapi-jev
TUBERIN
ki tuberkulozo v resnici premaga, odpravi kaSelj, omiljuje bljuvanje krvi, razredčuje slez. — Kdor se hoče osvoboditi tega zla, ali se ga obraniti, naj rabi in naroči eno vzorčno stekl. za 3 K, ali eno veliko stekl za K 5'—.
Olavna zaloga za Avstro-Ogrsko:
Leknr.,prl apostolu4 jJSSrB«.

........ M	■
Postavno zfvtrovtno.	Vsako ponarejanje kaznivo.
Edino prltttn Jc 85 b
Thierry-jev balzam
z zeleno .namko .redovnica*. |Cena 1 i majhnih ali 6 dvojnatih steklenic ali 1 velika ipecijalna steklenica s patent, ramaikom
K 5-— Iranko. Thierryjevo centitolljsko mazilo
proti vsem ie tako atarim ranam, vnetjem, ra-nltvam, abscesom In oteklinam vseh vrst. Cena. r lončka K 3 60 se polije le proti povzetju ali denar naprej Obe domači sredstvi sla po-vsod znani in slovita kot na|bol|ii. Naročila se naslavljalo na:
fclleineetilerBalsati) Lekarnar A. Thierry v Pregradi pri »ounM«	Roga&ki Slatini.
H.Thisrryi«Pr(|tihBro4ura > tisoči originalnih pisem tratiš In tvIranko V zalogi v akoro vseh večjih lekarnah
11 c h Dt eVij
Ceno češko perje!
1 kg novega, sivega, skubhencga gosjega perja K 2■ , boljiega K * 40; 1 kg belega, Jako mehkega, skub-Ijenega K 8 60. K 5 - ;
I kg prav finega, sneino- belega, skub-ljenega K 6 40, K 8 -.
Pri naročilo 5 kg franko.
Izgotovliene postelje,	JE
menkasiega nanklnga, t pernica 170 cm dolga, 116 cm Uroka, z lepim puhastim račjim perjem K l"" -, s finim polnuhom K 12-—, K 14- —, z najfinejilm sivim puhom K 16-: t vzglavnik «0 cm dolg, 58 cm ilrok K 2 80, K 4--. PoSllja po povzetju od K 10-- dalje Iranko.
Zamena dovoljena.	142 5
S. BENISCH, Deienice 71, Čeiko.
k«
) >
5 »
; i i



SchicMouo milo
Pristno le s imenom „SCHICHT".
Prihrani denar, čas in delo.	ne Shoduje perilu	Prihrani trud innelo, koristi leda 'Udizdravju.
		
K pranju idem kot na ples Moči potreba ni zares; Schlcht-ovo ker rabim milo Nimam sitnosti obilo.
244> a 3 3
„Slava Mariji"
•b tristoletnici Marijine družbe se de vedro dobi v „ Katol. bukvami* v Ljubljani po 40 v. izvcd,
fl. Jarabon u Ljubljani
tik svetega Petra cerkve.
T. ovina s Špecerijskim blagom, moko, žganjem in deželnimi pridelki na drobno in debelo. Velika zaloga istrskega in laškega brinja, fig in sliv za žganjekuho. Ob iasu setve najboljša, zajamčeno zanesliivo kaljiva travna, žitna, deteljna in vrtna semena. Dobi se tudi klajno apno in redilm prašek za živino. Najnižje cene, poštena in točna postrežba. 479 26-26
Vojaška jed. Francoski listi so iztaknili v angleških listih razglas angleške vojne uprave, ki se glasi: »Prcpečenec (cvibak) kraljeve vojne iz južnoafrikanske vojske jc preostal. Je nepokvarjen, dobro ohranjen v zaprtih plehnastih škatljah. Prodaja se v Plymontu po štiri šilinge škatlja. Prav izvrsten za pse.«
Ova učenca
za čevljarsko obrt se takoj sprejmeta pri Franc Vilfanu v Vevčah, p. Dev. Mar. v Polju. 215
Edina domača tvrdka
ki prodaja snovi za napravo domače pijače, bodisi na vodo, droži in tropine. Cene so nižje, kakor povsod drugod s novi j pa daje več Moj prednik je prodajal nad 20 let te snovi: jaz jih že 7 let v splošno zadovoljnost oddajani. Cene so zopet znižane Zahtevajte cenik. Slovenec, zaupaj domačinul Fr. Humljak, trgovina s Špecerijskim blagom, delikatesami in poljskimi pridelki. Gradec, Auen-bruggerjeva ulica 26.	2424 5
Agente
išče proti visoki proviziji 28 let obstoječa glasovita lov. za rolete C Klemt, Braunau n. Češkem za svoje 6 krat odlik, izdelke: žaluzlje, varil, stene, rolete in novosti za gostilnič. 305
Destilacijo žganju*«
spojena z izdelovanjem brezalkoholnih osveževalnih pi ač se takoj prične z najboljšim uspehom, za oblastven«* dovoljenje za izdelovanje in tudi prodajo se jimčl ter uredi temeljito in strokovno manipulacija na licu mesta. Ohširne informacije v dosego dobre kupčije Vrste brez konkurence in reklamo na razpolago Resni reflektantje naj pošiljajo ponudb* pod „Oold-263 grube 2. 00" na 10-2
Annoncen-Expedition EDUARD B R A U N
Wien, I. Rot< nturmstrasse 9.
Stepalnik, žličar za cmoke, priprava za krompir vse 3 komade za 25 kr. Držalo za
brisačo, umetno izrezljano in vezeno s steklom 25 kr.
Revolucijo
je provzročila velikanska kupčija naštetih stvari po 25 kr. Da omogočim tudi onim, ki bivajo po deželi, nakup teh neverjetno cenib rečij, sem izdal cenike z nekaj tisoč naslikanih stvarij po 25 kr.: vsakomur poštnine prosto, kateri
Izvozno iiiin Hermunn fluer,
ki želi zaslužiti rri tekmovanju 15 0U0 kron za kuhinjske recepte.
Podrobni pogoji tega Ceres-tekmovanja se dobe brezplačno pri vsakem bolj- ...
sem trgovcu	246 2 jedilne masti.
0» T
— > U
-
OJ Em
cn U fM
- c
<u _ 52
aS
•a ž.
o X
v
O _
a o a. a
S E*
_____________ „ . .	> o> O
V) C BI
dobiva se tudi blago po višji ceni. Razpošiljam te cenike na zabtevanje postane gotovo moj odjemalec.	2236 18
Dunaj, IX./2. Nussdorferstr 3.—X. (krščanska tvrdka).
Sirolin
Pevetaj« (Ust de Jedi In lete tele««, •datranjnje kaielj, izmetaranje gnoj«, močno potenj*.	2209 D 44 27
Priporočaj »uJt dan pri
pljučnih boleznih, Katarin oslovskemu Kotlin, ikro- t fulozl, Influend aflfl^
mmiitnilii proluorjl ii zdriviiki. F.Mmann-LaRocheKo.,
Basel (Svlct).
Dobiva te x xdr«Tiaiikin receptom pe 4 K »teklenica.
Ker «e ponujajo manj vredna ponarejanja, pro-ilmo zahtevajte vedno: Izvirni zavitek .Roche*.
Stru 128
Domolj»b i 507.
St. 8
SL
m*-
Izborno krmilo


Pred dven-i le:.'mi r.i-r>čC sem pr. Vi> k'i no \jrre } znamk: ,Hoir: dif", tefi vspns sem pridevil p. ni-~ ' vodilu > kri : zi preš ic.
L'ver.1 tem se. Ji Više vipno pospe'- c i •. r.i s .as: i: prebav.-' ter odvajanje, tir e \ d;b: ; iicr. i velike važnost:.
Z \aj m vipr.ai krr. cs er.; e:: preš I ;e t.btil 130 k;
P'JI; :< m: zore: 5 k; kli refi	s
znamko .H: spodaj'. is bns-e tik dobro priredil	1*4
Jan Srb, rii-jč.-.il; v Ostnv;;: 3' > '.90?
Cene r k£ nirrtr.i: K 2t — Le rrrt'k; k t
, . . !!-». 5 . -ir.i. . ii" rap-e parar,- f rt p;.i.lcŠTr; K :
VaroS 1 rt te f .'f - i :
Velkoznv. Drurstva Hospodcf w Milotictcb
nad Bečvou, Morava.
.9:-■
Oklic
Pcior. Lirerlee ir del n
\ rr m -r f t- prak< ki 't c :\ -suhit i■( h: 7 i • ct rr -1 :r.i'T:,t->. ' šr :a ras! as-. t. 1 Kapilor it. U. * St 'r t 31 r- ''i"'"'1 if£ £.sr; dolfi in oet^r r. s e F'b!)»j i-s «.:»>< n« S' »' t J.r.i -tri. si mt r.-f'c •t :.vt>: ■ K t 1 : . r:u ■ k Trebi it * rtth obne!-ki :; — Ppo.ua šl s-f nt-:h f lit..--i n-t rt r>. i m* , ». n;: P -.-it : letarrar PtL-t: f- t-., r n . r i rvr.a- f-f p;š •( rtprf t. « p:jrr:n: p.-i:rrcTT
t- ST3 .0-1
Daje se i.a sp'o>no znanje. ca se na- 38 meravata peroi.: 1 rudar Franc Ouitti 33 (Kviti), samskega stanu stanujoč v Reck- 38 linghausen-5 jd. Ro ! r^hSusersir P. sin za-konskih s:anova'ce\ Bernarda Ouitti 5! K\ t in Uršule rojene Regali. oba s stanujoča \ Veliki Kostrevnici. okraj Litija na Kranjskem.	-jj
2 de'.a\ka Karoiina Glavač 38 sarfkeea s-anu. stanujoča v Recklinghausen 3 Sod R>liinghiusers:r o nezakonska hč 38 Terezije Glavač s:anu;o'e v J a g -njenci okra; Krfko na Kranjskem
To se nora raznani i v občinah Reck lin^hauser.-mesto in Reckl nghausen-dežela ter v časniku .Domoljub' v Ljubljani
Morebitni ztkon«k: zadržki naj se prijavijo tekom dveh tednov pri podpisanem
Reck inghausen. 14 iebr 1P07. Vodja kralj, matričnega urada 1. Recklinghausen SarrusiniV Thoenemann s r.
3
a t o
CL ^
2 J
e
O

~ B
Teletino 1°
al gove2ir,t \ s,i>k žtr. i\iie zaklana, izbama sip fci v košarah a5 kgpo gld. 2'70 irank: \Vh Jigoinizer, Podvrolocz)ska 25, Oal. K3 2
Ne kupite nobene ure
č t t x-.n« pnj*U
st*?.! Zmktvt t« | >»lilB , , .
»rtVr** s • i dvriia ftrovom r S rrtVr . plMk. i	ar« .
nrtrf . OrB^m*
14V»r»tT>«	zrt
HV-vr»tn» 7'itfT^rif 14V»-»tT»iTl»^ rrttMl
i biti«« liki rT^r® i .....
• VTIVitic« .... VoVritke nr« . . . Vrdrk* .....
t	TV«fiC»tD .
V^iilk« i Vit>«» in
ivroenj liki rvoct Triletc* t >tb
• iuBrtro.
Maks Eohnel
». kf	nr ftr »0—17
Dunal. VI, Marpar®-
then«tr.27(TlutDlhlil)
Zahtevajte moj cenik z 2000 tU Vami zastonj In pef*nlne prosto
5
Fr. Čuden
EfU 11 tT|»?« Lt CfcDBCi 1; 0 € t' f. 6 t
ea Ljubljani, so
Edini zastopnik švicarskih tovarn „Union".
Najnižje cene.
Lepi novi ceniki na zahtevo tudi poštnine prosto. V97 2
Ilronot !tar 14 'e150 ,a'co' 5Prci,,,c 7a podo-
Ultllcl b irsko obrt pri Karol Hrovat-u v Stobu pr, Domžalah.	2o2 3-2
HASTIH
00 00 00
doktorja pl. Trnk6czyja krmilno varstveno sredstvo se dobiva pristno pri trgovcih le pod imenom Mastin. Previdni kmetovalec ga primeža krmi vsaki domači živali. Najvišje medalje na razstavah in tisoči zahvalnih pisent pričajo o velikih uspehih, ki se dosežejo z mastinom. 187 26 2
Tovarniška zaloga: lekarnar Trnk6czy, Ljubljana.
Najboljše domače krepčilo za želodec
(katero tudi gospodje zdravniki radi viivajo) je
rastlinski liker JLORIAH"
od rastlinske destilacije ,FL0R AN' v Ljubljani
Dobi se pri vseh boljših trgovcih.
Varujte ar, da ne bodete pre\ar,eni s kakim drui<im, slakim izdelkom!
Pristno je samo blago pod imenom
„FLORIAN" iz Ljubljane.;
Trgovina
s specerijo, moko in drobnarijo na dobrem prost ru se lahko prične z malim kapitalom. Ugodna pr;l ka za začetnika ali žensko. Kje. pove upravništvo. 33S
Odda se služba
cerkovnika in organista
v Komendi. Nastopiti je o sv. Juriju. Natančneje se izve pri župnem uradu v Komendi. 303 3-1
Franceta Joisellna
Di Brejo, p. Borornlci, Krtojsto
izdeluje
MT vsakovrstne atola KS
od prcproBtih do naj&nejSih po najnižjih cenah brei konkurence, llustrovan cenii pošlje se na zahtevo 2805 26—3 zastonj in franko.
i^nai imam':
■ e n k a
roda.
Pozor! Citaj! Pozor!
Pakraske želodčne
kapljice.
Staro slovito, izvrstno delujoče sredstvo pri boleznih v želodcu in črevih. — osobito se priporočajo — pri zaprtju in nerednem odvajanju — pehanju. — kon-gestiji — pomanjkanju teka. krčih itd Ne-dosežno sredstvo za uzdržanje dobrega prebavanja.	2444 20 9
Delovanje Izvrstno, vspeh siguren Cena je za 12 steklenic (1 dvanajsto-rica) 5 K franko na vsako pošto po povzetju ali če se poSlje denar naprej. Manj kot 12 steklenic se ne pošilja Prosimo, da se naroča naravnost od:
P. Jurišiča, lekarnarja v Pakracu št. 65. (Slavonija).
I. kranjsko podjetje ia umetno itek-laratvo In »likanje na »teklo =
Aug. Agnola,
Dunajska cesta 13a. poleg,Figovca'
,c prlp rot« prečistiti duborjfini in P " il.vn. obCinsI.oz. napravo ctrkvtnih oknov , umclnim »Itklarstvoai ali »likaiuna sleklo, stavbenih del. napraro okvirov, Itd. ita -Ima tudi t ialofi railitno porcelansko in stokleno posodo ia namiije gostiln (n •ctinik«, svetilke. ok%ire itd po najnUiih c<-nah - Narisi, ceniki in prorsiunl na ss-htevo isstoni. mnoga spriievsla ia dovršena dela so cenjenim odjemalcem v ogled na 1804 52—'»
razpolago.
Irdajatdj io otlfororni arcdnlk: Dr Ifnictj žitnik.
Tiskala: .Katollika TIskarna'