glasilo delovne organizacije »hoja« ljubljana št. 3—4 1982 480081 Smo na pragu novega leta 1983. Postali smo bogatejši za enoletne izkušnje, delamo osebno bilanco, analiziramo poslovna in svetovna dogajanja. Vprašamo se lahko, koliko smo prispevali dobrega za človeštvo. Z dobrimi deli bomo nadaljevali — obljubimo! Vsega kar bi morali narediti, nismo naredili ali pa nismo dovolj vestno naredili. Tudi tega imamo nekaj na vesti. Če smo postali res bogatejši za izkušnje letošnjega leta, teh napak ne bomo v prihodnje več ponavljali. Prisotna je svetovna gospodarska kriza, na pohodu je gospodarska recesija, narašča število nezaposlenih, povečujejo se socialne razlike. Zemlja ni tako bogata, da bi lahko zadostila vsem človekovim zahtevam. Industrijska družba ne more v popolnosti zadovoljiti človeka. Preveč smo usmerjeni v zadovoljevanje človeka na račun izkoriščanja zemeljskega bogastva. Zaloge nafte niso neomejene, prav tako ne premoga in drugih rudnin. Potrebna bo bolj racionalna poraba razpoložljivega naravnega bogastva skladno z naravo in enakomernejša razdelitev ustvarjalnih dobrin med živečimi ljudmi na zemlji. Razmišljati moramo o življenju in človeški družbi v času, ko bo naravnega bogastva manj. Z nadaljnjim onesnaževanjem zraka in vode ne smemo onemogočiti življenja naslednjim generacijam. To so težka bremena današnje civilizacije prihodnosti. Tovrstna svetovna dogajanja ne smejo biti merilo, da lahko delamo podobne napake tudi pri nas, v delovni organizaciji ali vsak posameznik. Živimo pod pritiskom delati več in bolje. Usklajujemo neusklajenosti v naši družbi, ki so posledica nepravilnih odločitev v preteklosti. Veliko se piše o nesposobnosti odgovornih. Mnogo hujše od te človeške lastnosti so izkoriščevalske težnje tistih, ki imajo veliko vlogo pri sprejemanju pomembnih odločitev. Taki niso nesposobni, so pa nekarakterni. Smo pred pokrivanjem zunanjetrgovinskega primanjkljaja in odplačil anuitet za izvozne kredite. Spametovali smo se kot družba v poprečju šele v času svetovne gospodarske in ekonomske krize. Nekateri imajo apetite kljub temu še naprej. Kljub vsem težavam, ki nas čakajo, je pomembno, da se zavedamo dejanskega stanja. S pravilnimi odločitvami bomo našli optimalno pot Iz sedanje situacije. Zato se bomo v Hoji vsi zaposleni potrudili, da bomo v naslednjem letu izpolnjevali prevzete in dogovorjene obveznosti z mislijo, da bomo pridno in pošteno delali. Srečno vsem! UREDNIŠTVO Ocena poslovanja Hoje v prihodnjem letu Ob prelomnici leta se ponavadi v mislih ali pogovorih spomnimo na obdobje, ki je za nami, še bolj pa nas zanima, kaj nas čaka v prihodnosti. Zato mislim, da je prav, da se tudi mi ob tej priliki, pa čeprav na kratko in bolj površno, ozremo predvsem vnaprej, pa čeprav smo se o teh stvareh že večkrat pogovarjali. V poslovanju naše DO do sedaj nismo imeli večjih problemov. Zasedenost proizvodnje je bila v bistvu polna, z nekaj nihanja tekom leta. To pa je za proizvodnjo, ki dela po naročilu in so dela sezonskega značaja, povsem normalno. Podobno velja tudi za oskrbo proizvodnje s surovinami, repromateriali in rezervnimi deli. Ta sicer ni bila ravno taka, kot bi si jo sicer želeli, vendar je pri tem potrebno razumeti, da so se razmere na trgu bistveno spremenile in da je čedalje težje oskrbovati proizvodnjo z zadostnimi količinami, standardno kvaliteto ter poznano in preizkušeno surovino, repromate-riaiom ali rezervnim delom. Zato se v proizvodnji tudi pojavljajo manjše neprijetnosti, ki vplivajo na nemoten potek proizvodnje. Najbolj problematična bo v prihodnje oskrba z rezervnimi deli, posebno če bo šlo za dele iz uvoza. Zato bo potrebno te probleme razreševati z boljšim vzdrževanjem strojev in naprav, s katerimi upravljamo na delovnih mestih. Naši vzdrževalci bodo morali včasih reševati okvare na ta način, da bodo marsikateri rezervni del izdelali sami oziroma da bo takega dela še več kot pa ga je bilo do sedaj. Tudi z dinamiko investiranja in investicijskega vzdrževanja smo nadaljevali podobno, kot v preteklem letu. Rezultati so vidni na vseh TO. Na področju nagrajevanja smo v okviru naših možnosti nadaljevali z dosedanjo politiko in na ta način uspeli obdržati primerne OD. Vse to pa so nam omogočili primerni rezultati v poslovanju, in to na osnovi polne zasedenosti proizvodnje, dobre oskrbe s surovinami in repromateriali, novimi investicijami in primernimi rezultati našega dela. Proizvodni programi po TO so različni, naročila izvajamo za znanega kupca, to so dela po naročilu, kar pa tudi pomeni, da smo se sposobni prilagoditi zahtevam trga. To pa je danes velikega pomena. Naredil bi veliko napako, če ne bi opozoril še na eno prednost, ki jo ima naša DO. To so delavci-strokovnjaki v svojem poklicu, ki so sposobni opraviti najzahtevnejše naloge. To prednost In naše bogastvo moramo čuvati in skrbeti, da bomo vzgojili v prihodnjih letih dostojne naslednike, ki bodo z uspehom nadaljevali našo tradicijo. Vse te prednosti, ki sem jih naštel, nam bodo v času, ki je pred nami, samo v prid. Na ta čas se pripravljamo v Hoji praktično že dve leti. In če smo mogoče še do nedavnega upali, da do njega ne bo prišlo, moramo danes priznati, da se je pričel in da bo verjetno še težji, kot pa smo si predstavljali. O vzrokih za nastalo situacijo smo se že večkrat pogovarjali na naših zborih, še veliko več pa je o tem mogoče prebrati v dnevnem časopisju oziroma poslušati na radiu in TV. Zato o tem sedaj ne bi pisal. Pisal bi o tem, kaj se predvideva za prihodnja leta. Po osnutkih zveznega izvršnega sveta in republiškega izvršnega sveta sodeč, nič kaj dobrega. Resolucija za leto 1983 predvideva padec DP, padec osebnega in družbenega standarda, padec realnih OD, zmanjšanje porabe vseh vrst, zmanjšanje investicij, previdna je pri napovedih rasti zaposlovanja, predvideva zmanjšanje oziroma minimalno povečanje uvoza in zahteva močno povečanje izvoza. Ne morem trditi, vendar ocenjujem, da tako pesimistične resolucije v Jugoslaviji od leta 1950 naprej nismo imeli. Zato so tudi ocene in napovedi nekaterih vidnih politikov in gospodarstvenikov, ki trdijo, da je pred nami eno najtežjih obdobij po drugi svetovni vojni, dokaj realne. Jasno je, da nas vse to navdaja s skrbjo in negotovostjo pred prihodnostjo. Le-ta nam ne obeta več tako brezskrbnega življenja, kot smo ga imeli do sedaj, vnaša nam nova razmišljanja, obuja v življenje stare že pozabljene navade in potrebe. Moram reči, da se novim razmeram hitro prilagajamo, da smo se pripravljeni marsičem odreči. Pri tem pa postajamo veliko bolj kritični do napak, da veliko bolj energično zahtevamo njihovo odpravo ter učinkovitejše ukrepanje proti odgovornim. Na ta način bomo tudi dosegli, da bo delo zopet dobilo svojo veljavo, da bo cenjeno in priznano. S tem naj bi minili tudi časi, ko se je moral dober in vesten delavec skoraj zagovarjati pred slabšimi za svoje dobro opravljeno delo. Prepričan sem, da se vsi v polni meri zavedamo težav, ki so pred nami. Zato nam je verjetno tudi pomen besede stabilizacija jasnejši kot je bil do sedaj in da jo bomo zato tudi lažje uresničevali v praksi. Ne smemo namreč zanemariti, da se prične varčevanje z dinarjem, točnost z minuto, natančnost z milimetrom itd. Če bomo tako razmišljali in tudi delali, izboljšali pri delu delovno disciplino, medsebojne odnose, povečali medsebojno zaupanje, potem bomo tudi povečali trdnost naše Hoje. Vse nepravilnosti, ki se pojavljajo v naših sredinah, pa moramo obravnavati kritično, objektivno in jih sproti razreševati. Pri odpravljanju nepravilnosti moramo biti nepopustljivi in jih razrešiti, tako da bodo v korist kolektivu in naši socialistični družbi. Strnem naj ta sestavek z osebno željo, da vsem sodelavcem in sodelavkam zaželim kar največ sreče in zadovoljstva v osebnem življenju, kakor tudi na svojih delovnih mestih v prihodnjem 1983. letu. Damjan VIDOVIČ Poslovanje v devetih mesecih in ocena do konca leta 1982 V DO Hoja smo v obdobju od 1.1.1982 do 30. 9.1982 dosegli 757,116.139,75 din celotnega prihodka, kar je za 46% več kot v istem obdobju leta 1981 in 16% več kot smo si zastavili v devetmesečnem planu. Pri tem ugotavljamo, da so še hitreje kot celotni prihodek rasli materialni stroški oziroma porabljena sredstva v celoti. Za sklade je po delitvi čistega dohodka ostalo le 24,815.000 din oziroma samo 2% več kot v istem obdobju preteklega leta. Na ostanek čistega dohodka za sklade je vplivala tudi neplačana realizacija. Vse TOZD so devetmesečno poslovanje zaključile pozitivno, bodisi z manjšo ali večjo stopnjo rentabilnosti. V tem obdobju je proizvodnja v vseh temeljnih organizacijah potekala brez večjih motenj. Pomanjkanje vseh vrst repromaterialov na tržišču je čutiti že dalj časa, zato je bilo za dokaj normalno oskrbo vloženo veliko truda. Situacija v zvezi z oskrbo proizvodnje se še zaostruje. Dobavitelji pogojujejo tudi devizno udeležbo. Težave z likvidnostjo se povečujejo. V glavnem dobimo plačila zavarovana z menicami, ki pa niso vedno avalirane od banke. Obresti so postale veliko breme kot strošek. Menice eskontiramo pri banki in pri OZD. Plan izvoza nismo dosegli zaradi odmaknitve posla z Libijo, kar pa še vedno upamo, da bomo delali (pogodbe so bile aprila sklenjene). Uvoz se odvija po planu. Na investicijskem področju smo razpolagali le z amortizacijo po predpisanih stopnjah. To smo v devetih mesecih 1982 porabili za nadomestila zastarele strojne opreme. Med glavnimi investicijskimi deli je potrebno omeniti adaptacijo skladiščnih prostorov na TOZD Stavbno mizarstvo, kamor se je v juniju preselila proizvodnja tapetništva in dekoracije, ki je delovna enota TOZD Pohištvo Polhov Gradec. Do tega datuma je ta enota poslovala (nadaljevanje na 3. strani) VREDNOST NALOŽB — BLIŽE KRITIČNOSTI, KOT RACIONALNOSTI! Investicijska dejavnost v letu 1982 Investicijska dela v TOZD Stavbno mizarstvo Z zaostreno gospodarsko situacijo doma in v svetu so tudi investicijske naložbe v vsakem nacionalnem gospodarstvu predmet obdelave, predvsem s stališča, da se preveč in ne racionalno investira. Kolikor ta trditev velja za določene proizvodne usmeritve, pa za našo DO ne moremo trditi, saj smo se na tem področju zaradi težke gospodarske situacije in nelikvidnosti obnašali racionalno. Za Hojo je bil plan investicij za leto 1982 zelo realno postavljen. Ob koncu leta ugotavljamo, da smo v globalu zastavljene cilje izpolnili, čeprav v celoti nismo zadovoljni. Moti nas predvsem neresnost jugoslovanskih dobaviteljev, ki podaljšujejo roke dobav, po drugi strani pa je nabava opreme iz uvoza, ki se pri nas ne proizvaja, zelo otežkočena. Hoja na beograjskem sejmu (nadaljevanje z 2. strani) v bivši Žimnici v Podsmreki (v najemnih prostorih). Skupaj so znašala vlaganja v osnovna sredstva v devetih mesecih leta 1982 19,456.952,75 din. Do konca leta imamo predvidenih še ca. 1,500.000 din investicijskih vlaganj, za kar imamo že predračune oziroma pogodbe. Zaradi likvidnostnih težav pa se nam roki investicijskih vlaganj oddaljujejo, vendar bomo do konca leta investirali po planu. Okvirni pregled investicijske dejavnosti v naši TOZD je naslednji: TOZD Galanterija Podpeč je imela v planu 4.5 milijona din investicijskih naložb. S pridobitvijo blagovnega kredita bo višina sredstev namenjenih investicijam dosegla vrednost ca. 6.5 milijona din. Od pomembnejših pridobitev naj omenimo predvsem ureditev odsesovalnih naprav s povratkom zraka v oddelku površinske obdelave in nabavo novega profilnega stroja, ki je bil pričakovan že v lanskem letu, pa je dobavitelj zelo kasnil z dobavo. Z obratovanjem samega stroja žal še ne dosegamo pričakovanih rezultatov. V TOZD Pohištvo Polhov Gradec je bilo v pianu 2,7 milijona din investicijskih naložb. Ta sredstva so bila predvidena predvsem za nabavo nove hidravlične stiskalnice za furni-ranje in razne nujne manjše naložbe. V novozgrajenem delu tovarne pohištva smo dokončali z montažo požarno-varnostnih naprav, tako da so sedaj celotna dela v zaključni fazi. Omeniti še velja, da je TOZD pridobil po večletni adaptaciji nove pisarniške prostore. TOZD Stavbno mizarstvo je imelo skupno z adaptacijo tapetništva predvidenih 12,1 milijona din naiožb. Ker ni bilo možno dobiti blagovnih kreditov, se tudi na tej TOZD investicijske naložbe gibljejo v okviru realnih možnosti, in sicer v višini 10.251 tisoč din. V tej TOZD je od pomembnejših pridobitev viličar, kamion, profilni stroj, dodatno odsesovanje v novo pridobljeni strojni delavnici in več manjših posebnih naložb. V izpraznjene prostore bivšega Veloxa smo v letošnjem letu preselili dejavnost tapetništva. Za ta namen je bilo potrebno adaptirati stare prostore, zgraditi prostor za nanašanje lepila, urediti ogrevanje in prezračevanje, razvod komprimiranega zraka in razsvetljavo. Zaradi povečane porabe zraka smo za celotno dejavnost nabavili nov kompresor. V TOZD Žaga Rob je v letošnjem letu bilo v planu 1.200 tisoč din sredstev za investicije. TOZD je v letošnjem letu pridobil veliko, čeprav v finančnem prikazu letošnjih investicij V DO Hoja je bilo 30. 9.1982 zaposlenih 767 delavcev oziroma deset delavcev več kot v istem obdobju leta 1981. Fluktuacija delovne sile je ostala ista kot v preteklem letu. Največja je na TOZD Žaga Škofljica. Povprečni osebni dohodek je znašal 13.358,40 din in je bil za 32% večji kot v istem obdobju 1981. Družbeni dogovor o razporejanju dohodka in sredstev za OD smo prekoračili za 2,6%. Vzrok za prekoračitev je delno izpad dohodka v izvozu, delno pa povečanje števila zaposlenih. Do konca leta planiramo, da ne bomo več na seznamu kršiteljev. Zagotovo lahko trdimo, da se bodo pogoji gospodarjenja do konca leta 1982 nenehno zaostrovali. Ocenjujemo, da bo znašal celotni prihodek DO Hoje v letu 1982 ca. 100 starih milijard din. Trend rasti dohodka bo tudi v četrtem kvartalu počasnejši od rasti celotnega prihodka. Za sklade po zaključnem računu naj bi ostalo nekaj čez 3 stare milijarde, kar bo zadostovalo le za najnujnejše potrebe. Naloga slehernega delavca v DO Hoji je, da po svojih močeh in znanju prispeva svoj delež k boljšemu rezultatu poslovanja. Magda HADALIN Drsališče Bled to ni razvidno, je pa posledica večletnega vlaganja. To je nova asfaltirana cesta, ki bo omogočila normalen razvoj TOZD in samega kraja. V samem obratu so se dokončale že v prejšnjem letu začete investicije, predvsem ureditev zemljiških zadev, ureditev zunanjih manipulativnih in skladiščnih površin in predvidene rekonstrukcije odsesovalnih naprav v starem delu žagalnice. Za TOZD Žaga Škofljica smo za to leto predvidevali močnejši investicijski poseg in planirali 32,5 milijona din investicij. Zaradi težke gospodarske situacije in velikih problemov s pridobivanjem finančnih sredstev in dovoljenj za to investicijo se je zadeva zavlekla. Prisiljeni bomo, da to investicijo izvedemo v več fazah, kot prva faza se načrtuje postavitev mehaniziranega skladišča hlodovine z nujno potrebno energetiko. V letu 1982 smo pričeli z urejanjem dokumentacije in računamo, da se bo v letu 1983 pričelo z izgradnjo. Do konca leta bo izpeljana adaptacija žagalnice na vstopnem delu. Težaško delo uvoza hlodovine bo mehanizirano. Na bločni tračni žagi smo zamenjali glavni voziček. Pričakujemo, da bodo tudi delavci na Škofljici v kratkem času imeli možnost, da v obnovljenem objektu družbene prehrane z užitkom zaužijejo vsakodnevni topli obrok. TOZD Tesarstvo je s planom 3.350 tisoč din in z možnostjo v vrednosti ca. 2.901 tisoč din na investicijskem področju pridobil novo od-sesovalno napravo s povratkom zraka, kontejnersko skladišče za vnetljive tekočine, več ročnih strojev, osebni avto in več manjših investicijskih posegov. Za DSSS je bilo planirano za leto 1982 2.020 tisoč din investicijskih vlaganj. Del nameravanih naložb je bil uresničen, kot npr. fotokopirni stroj in adaptacija stavbe ter več manjših strojčkov za pisarniške potrebe. Del predvidenih sredstev bomo porabili v naslednjem letu za prepotrebno povečanje računalniške zmogljivosti. Na koncu naj poudarimo, da so stvarne potrebe po investiranju na vseh TOZD precej večje od realiziranih. Ocenjujemo, da je stanje za tako veliko DO kot je Hoja, ko je vloženo v enem letu ca. 23 milijonov din sredstev za zamenjavo in dopolnitev investicijske opreme, prej kritično kot pa racionalno. Anton TEHOVNIK Vrtna uta z razstave na Gospodarskem razstavišču Zbiranje deviz za odplačevanje tujih kreditov Oprema hotela KLUB v Lipici Zda] sicer že neka] časa, in ob tem položaju še bolj, ponavljamo, da morajo posojila vračati predvsem tisti, ki so jih najeli. Tako se je Slovenija že vsako leto v tujini sorazmerno malo zadolževala, in to le na svoj račun, hkrati pa je sprejemala jamstvo in plačilno obveznost tudi za številna posojila drugih... Letos mora menda tudi Slovenija za odplačilo svojih dolgov v tujini dati za 4 odstotke več, kot zmore sama zbrati. Tako se to sicer hvalevredno načelo samo-odplačevanja dolgov namesto kot pravilo že dolgo vrsto let uveljavlja le kot izjema. Nasprotno pa je dvojna solidarnost pri plačevanju dolgov vedno znova pravilo. Dvojna solidarnost zato, ker je tak dolžnik najprej pospravil sposojeno tujo akumulacijo, potem pa mu jo je vrnil v znatni meri tisti, ki Je sploh ni dobil... Komur Je do trdnosti In neodvisnosti Jugoslavije, ne bo dopustil, da bi zaradi prevelike zadolženosti prišle takšne naše lahkomiselne prezadolžene banke ali celo republike v mednarodni stečaj. Socializacija dolgov, torej prevzemanje takšnih dolgov, ki so jih bili napravili drugi, pa seveda ni lahko delo in oslabi tudi tistega, ki se je loti. Plačevanje dolgov, celo na račun tega, da ostane manj deviz za enostavno reprodukcijo, ne more ostati brez posledic, zlasti če bi trajalo dalj časa... Stara je namreč modrost, da le tedaj, če kaj izdelaš, lahko kaj prodaš in da lahko več prodaš torej izvoziš le, če več izdelaš oziroma če manj porabiš sam doma... S tem ko smo prevzeli plačilo dela jugoslovanskih dolgov kot prednost, ki ima prednost pred vsemi prednostmi, je ostal tudi slovenskim delovnim organizacijam izredno majhen delež deviz za sprotno proizvodnjo, torej za nabavo surovin in delov... Če bo znalo dati gospodarstvo pravi čas prednost najbolj smotrnemu uvozu, se bo dalo kljub neznanski devizni suši marsikaj urediti. Čimveč pa se bo uredilo, manjši bo pritisk na nazadovanje proizvodnje In ugodnejši bo lahko izvoz... Izvoza se sicer marsikje še vedno otepajo, ker ob zdajšnjem našem uradnem tečaju dinarja daje izvozniku manjši dohodek, kot pa ga daje prodaja doma... Pri iskanju posledic notranjih izvoznih rezerv so v občinah podobno kot v podjetjih zadrža-nejši tudi zato, ker so pač dosedanja Jugoslovanska praksa In upravno določene izvozne naloge pokazale, da najbolj stopnju- jejo izvozne naloge prav tistim »konjem«, ki najmočnejše vlečejo ... Po naravi stvari je moč pričakovati zadostne izvozne napore in s tem uspehe le, če bi se jih lotili vsi jugoslovanski deli. Ob takšni sprotni vzajemnosti ti napori tudi ne bi mogli biti nikdar tako težki, kot so zdaj, ko smo se znašli pred posledicami dolgoletnega popuščanja zapravljivosti, nesmotrnosti, negospodarnosti, valitvi lastnih bremen na tuja ramena, naložbeni ošabnosti, napuhu ipd. Prav zaradi teh in posledic, ki so nam skuhale ta močnik, ki ga bomo prisiljeni žuliti naslednje mesece in nemara še dalj, pa bi morali v prihodnje v kali preprečiti, da špe-kulantje ne bi silili več v slabo gospodarjenje, češ, nam to koristi, če pa bomo v zagati, nas bo že skupnost rešila. Dokler s takšnimi že v začetku ne bomo znali opraviti, ni mogoče govoriti o gospodarski enakopravnosti, pa tudi o uspešnem opravljanju stabilizacijskih nalog ne ... »Tuji upnik Je namreč najmočnejši prav takrat, ko si kot plačnik najšibkejši.« Te misli so povzete Iz uvodnika sobotne priloge Dela — »Doklej bomo žulili ta močnik« novinarja lija Popita z dne 12. junija 1982. Izvor tega članka Izhaja verjetno iz letošnjih anuitet v višini 5 milijard dolarjev za najete tuje kredite. (V časopisih je bilo moč zaslediti tudi številke med 4 in 7 milijardami dolarjev.) Kredite smo najemali v skladu s sprejetimi republiškimi razvojnimi plani. Garancijo za vsak najeti kredit v tujini je dajala na zahtevo kreditodajalcev Narodna banka Jugoslavije. Ker so bili najeti krediti večji od realnih možnosti za odplačevanje, posebno še zaradi ne najboljšega investiranja, se pojavlja kot zadnji plačnik najetih obveznosti NB republike oziroma Jugoslavije. Glede na to, da je uvoznik v zadnjem obdobju razpolagal s 65 % deviz od ustvarjenega priliva, je bil ostanek 35 % za državo in garante premajhen delež za pokrivanje svojih potreb In pokrivanje nesposobnih plačnikov. Zato je sledilo znižanje deleža deviz, s katerim izvoznik razpolaga. Po novem izvozniku ostaja 30 °/o deviz od priliva (oziroma 28°/o) za pokrivanje vseh lastnih deviznih potreb od odplačil deviznih kreditov, uvoza surovin in repromateriala, obveznosti v repro verigi zaradi preskrbe z repromateriali, ki se napajajo z devizami iz tako združenih sredstev. Naštete obveznosti bo lahko pokril le tisti, ki ima izvoza trikrat več od uvoza oziroma se bo pokrival iz združenih sredstev, če je upoštevan v prednostnem planu uvoza. Na skupščini Splošnega združenja lesarstva 7.6.1982 je bilo rečeno, da je že usklajenih (bi-lanciranih) uvoznih potreb trikrat več od ostanka razpoložljivih deviz. Taka razmerja veljajo v primeru doseganja planiranega izvoza, ki ga žal v dosedanjem obdobju letošnjega leta (januar—maj) ne dosegamo. Zaradi tega bodo nastajale težave na področju pomanjkanja določenih artiklov, ki smo jih bili vajeni iz uvoza, in tekoče preskrbe uvozno odvisne predelovalne industrije z repromateriali. Druge rešitve v tem trenutku verjetno ni. Seveda se upravičeno lahko vprašamo, zakaj je prišlo do tega. Če bi dosledno spoštovali zakonska, samoupravna in moralna načela dobrega in neodvisnega gospodarjenja, se nekaj takega ne bi moglo zgoditi. Doseženo stanje ni rezultat pravilnih gospodarskih odločitev, ampak rezultat taktiziranja na račun širše družbene skupnosti. Nekateri so se držali dogovorjenih načel v naši zakonodaji, drugi se teh načel niso pridrževali. Nastali so pomembni izvori gospodarske krize. Vprašamo se vendar lahko ali je bilo to potrebno. Ne za nazaj, pomembno je za naprej. Preveč govorimo o pravicah izvoznika do razpolaganja z devizami, kot da ne vidimo problematike na področju rentabilnega poslovanja v izvozu. Izvoznik bi lahko dobil ves izvoz izplačan v dinarjih, če bi dosegel enake rezultate poslovanja kot pri prodaji na domačem trgu. Za prihodnje se bo potrebno sprijazniti z dejstvom, da bo treba narediti več za manj denarja. Zgrešeno bi bilo, če del v tujini ne bomo prevzemali zaradi kal-kuliranih višjih stroškov od priznane kupne cene v tujini zaradi naše produktivnosti in željenega standarda. Ostali bomo z manj dela, povečala se bo nezaposlenost in še naprej bomo odvisni od tujih kreditov. Prevelika odvisnost od drugih v bodoče ne bo dobra. Zato mislimo zdaj, kako bomo (v prihodnje) preživeli, ne samo kako bomo (zdaj) živeli. Ta članek je bil napisan konec junija. Problematika nam je od tedaj že precej bližja, vendar je vsebina še vedno aktualna. Ciril MRAK Zakaj Verjetno se je že vsakemu primerilo, da se zaradi pomanjkanja informacij ni mogel hitro odločiti za ta ali oni korak. Potem ko iščeš informacije, čas teče, in ko je le-teh dovolj za odločitev, je največkrat že prepozno. Vlak je že odpeljal, pravimo potem. Če gre za manjšo zadevo, hitro pozabimo, drugače pa je, če so to resnejše stvari. To si potem še kako zapomnimo. Pri načrtovanju, izvajanju in nadziranju kakršnih koli odločitev so nam potrebne informacije. Te informacije pa lahko oblikujemo samo na podlagi podatkov, ki smo jih pridobili v samem poslovnem procesu in o zunanjih dogajanjih zunaj njega. Torej vse odločitve bi morale temeljiti na predhodnih informacijah in prav zaradi tega dobiva informacijski sistem v današnjem času tako velik pomen in se tudi najbolj razvija v industrijsko razviti družbi. Mi se v bistvu vsi sploh ne zavedamo, kaj pomeni biti pravočasno in pravilno informiran. Če bi se tega zavedaii, prav gotovo ne bi počenjali to kar delamo danes. In posledice so znane. Samo malo pomislimo nazaj, kakšne vse odločitve smo že sprejemali samo v Hoji in na podlagi kakšnih informacij. Sami sebi skušamo dopovedati, češ, saj nismo mogli drugače ukrepati, saj nismo vedeli, kako se bo stvar naprej razvijala. »Po bitki je lahko biti general« pravi pregovor. Vse to še kako drži. Če pa bi podrobno sedaj pregledali tedanjo odločitev, bi v večini primerov prišli do zaključkov, da so se določene stvari, ki se sedaj uresničujejo, nakazovale že takrat, le mi nismo imeli teh informacij, da bi to lahko vedeli. Sedaj, post fe-stum, je seveda vse jasno. V nadaljevanju moramo najprej razložiti, kaj je podatek in kaj informacija. Če bi prelistali dokaj obsežno literaturo o tej zadevi, bi ugotovili, da ni enotnih stališč. V glavnem pa lahko zaključimo naslednje: — da je podatek treba razlikovati od informacije in ne metati vse v en koš, — da so podatki podlaga za pridobivanje in oblikovanje informacij, — da podatki izvirajo iz preteklosti in sedanjosti, informacije pa oblikujemo tudi za prihodnost, — da podatek nima namenske vloge (je torej suhoparna številka), informacija pa jo ima. Še bi lahko naštevali, v čem se podatek razlikuje od informacije, vendar lahko zaključimo z besedami, da je informacija namensko usmerjena in na nekoga naslovljeno sporočilo. In sedaj, kako oblikovati informacijo, na podlagi katere se bomo potem odločali? Za to potrebujemo v vsakem primeru podatke, ki jih zbiramo na ta ali oni način. Kakšne podatke pa moramo zbirati? Načelni odgovor je lahko, da samo takšne, ki so potrebni za oblikovanje informacij pri upravljanju. Za zbiranje takšnih podatkov pa je večkrat potrebna daljša pot. Na začetku razpolagamo najpogosteje s podatki, ki še v ničemer ne nakazujejo pot do potrebnih informacij. Šele z njihovim kasnejšim urejevanjem in oblikovanjem se nam porajajo potrebe informacije. Mnogi podatki o samem poslovnem procesu ali o zunanjih dogajanjih potrebujemo informacije in kako priti do njih? so v vsakem primeru na razpolago, čeprav jih morda nikoli ne bomo uporabili pri oblikovanju potrebnih informacij. Toda če vemo, kakšne informacije potrebujemo pri odločanju, je s tem že nakazano, kakšne izvirne podatke moramo zbirati in katere lahko opustimo. Potrebne informacije so torej izhodišče za zajemanje izvirnih podatkov. Vse do sedaj napisano, kakšne podatke zbirati, so samo teoretična izhodišča. Kako pa je v praksi? Skušajmo na primer samo izračunati, katero naročilo se nam bolj splača oddati kooperantu in katero izvajati doma, ali pa, koliko nas točno stane nek izdelek in katerega naj v prihodnosti proizvajamo čim več in katerega počasi opustimo. Takoj vam povem, da je takšen izračun pri nas lahko samo približen, nikakor pa ne točen. Zbiranje podatkov poteka preveč nenačrtno v zvezi s potrebnimi informacijami in je zato tudi vsakršno takšno izračunavanje lahko le približno. Poleg tega je tudi hitrost pridobivanja informacij z razpoložljivimi podatki premajhna, da bi se lahko na osnovi leteti tudi odločali. Zopet smo tu. Ker ne poteka zbiranje podatkov v zvezi z informacijami, ki jih potrebujemo, sledi tudi počasno oblikovanje informacij, za katere pa smo že rekli, da niso točne. Osnova za kakovostno odločanje so torej pravočasne in primerne informacije. Prvo pomeni, da so na razpolago takrat, ko je na njihovi podlagi še mogoče koristno ukrepati, drugo pa, da morajo biti na razpolago takšne informacije, ki povsem ustrezajo postavljenemu namenu. Takoj povejmo, da tudi to v vseh TOZDIH ni enako. Nekateri se tega bolj zavedajo in imajo zbiranje podatkov bolj urejeno in se tudi bolj navezujejo na potrebne informacije, drugi se zopet ne zavedajo, kaj pomeni biti dobro in pravočasno informiran in zato vseh potrebnih podatkov ne zbirajo, ali pa sploh ne vedo, kaj bi počeli z določenimi podatki. Bistvo pri vsem tem pa je, da zbiranje podatkov v vseh TOZDIH ni enako in zato ne moremo po istem ključu tudi oblikovati informacijo. Tako, na primer, ne moremo primerjati (ali pa je primerjava samo približna) produktivnost v primarni proizvodnji s produktivnostjo v končni ali pa, kje, na katerem TOZDU bi bila proizvodnja določenega izdelka bolj rentabilna. Takšne informacije so nujne za pravilne odločitve. Naj zaključimo to razmišljanje z mislijo, ki se je verjetno marsikomu ob prebiranju tega članka že porodila. Če hočemo v bodoče biti pri sprejemanju odločitev bolje informirani, moramo nujno na tem področju nekaj ukreniti. Bolje obveščeni bomo samo, če bodo pravočasno na razpolago ustrezne informacije. Te lahko pridobimo samo s primernimi podatki, katerih zbiranje mora biti sistematično in v odvisnosti od informacij, ki jih potrebujemo pri odločanju. Odgovor na zastavljeno vprašanje v naslovu je torej: »Informacije rabimo za odločanje, do njih pa pridemo s pravočasnimi in primernimi podatki.« Andrej KOS Spoznavajmo Benečijo Lokacija HOBLESA je označena z znakom »H« DRAGI SLOVENEC, če potuješ kdaj v Italijo in se ti slučajno poljubi ustaviti v obmejnem starikastem, a prijaznem in dednem mestu Vidnu (Vidmu, it. Udi-ne), ne zamudi ob lepem vremenu stopiti na grad, ki veličastno sedi na malem hribčku sredi mesta. Ko se dobro nagledaš bližnjih in daljnih naravnih lepot, obrni svojo pozornost še posebej na hribe, ki se razprostirajo od vzhoda na sever. Nekako na sredi, a zadaj za njimi, se ponosno dviga belkasti Kanin. Na tvoji desni, bolj proti vzhodu, spoznaš vrhe gorenjskega Triglava in še bliže sive Krnove grebene. Spredaj pa boš videl omenjene hribe in gorice, vse obrastle in zelene, razorane in razdeljene v doline in dolinice, posejane z majhnimi vasmi. Vedi torej: po teh hribih in dolinah stanujejo Beneški Slovenci, in sicer v treh skupinah: špeterski od Goriških Brd proti severovzhodu, bolj na sever spredaj čentarski, zadaj za dolgo vrsto zobčastega pogorja ob vznožju Kanina pa Rezijani. Tod torej, na svoje gore s telesom in dušo privezani, vsemu svetu nepoznani, od nikogar spoštovani — prebivajo že čez tisoč let tvoji ubogi bratje, se mučijo dan za dnem, leto za letom s težavnim obdelovanjem gora in napajajo s potom svojega obraza ograjene njivice, travnike, svojo zemljo, da jim rodi z božjo pomočjo vsaj toliko, da se prežive in poplačajo težke davke; zadovoljni, veseli, srečni, če jim ob koncu leta ostane še kaj, da shranijo za doto svojim hčeram ali da porabijo za vsakovrstne druge potrebe. Vseh Beneških Slovencev utegne biti sedaj kakih 38.000 in morda še več. Raztreseni so, kakor sem že rekel, na široko po gorah in dolinah, in spadajo pod okraje: špeter Slovenov, Čedad, Centa, Gumin in Mužac, ki se nahajajo vsi v videmski provinci. Drugače pa, ako gledamo njih posebnosti, jih vidimo razdeljene na tri zgoraj imenovane različne skupine. Posebno značilni so Rezijani. Pojdiva torej, dragi Slovenec! Ako hočeš potovati z menoj iz Vidna, kjer sem te pustil, da si ogleduješ bližnjo in dalj-njo okolico, v našo italijansko Slavijo, po polurni vožnji z vlakom dospeš v slavno staro mesto ali Čedad (it. Cividale, nekdanji Rorum Julii), kjer najdeš že znatne slovenske sledove; zakaj mestece, posebno zanimivo zaradi svoje zgodovine in vsakovrstnih ostankov iz boljših časov, je živahno trgovsko središče vseh špeterskih Slovencev in onih, prvim popolnoma sličnih, ki spadajo pod če-dadski okraj. Posebno ob sobotah bi rekel, da je slovensko. Vse kar hribi rodijo za prodajo, vse pride na čedadski trg. Ob takih dneh po ozkih, starih čedajskih ulicah prevladuje, in še precej glasno, slovenščina; po prodajalnicah prav tako; po gostilnicah niti omenjati ni treba. Ko si ogledaš Čedad in njegove znamenitosti, zlasti krasno stolnico, mestni muzej, langobardski tempelj in pa drzen, daleč naokrog sloveč »Hudičev most« čez Nadižo greš skozi »slovenska vrata« in potuješ dalje po lepi široki cesti. Železnica ne gre mimo Čedada. Na poti k slovenski meji se pelješ mimo zadnje furlanske vasi Šenčur (it. San-guarzo) in kmalu »Pri Mostu« stopiš na slovenska tla. Začudiš se ozki in udrti strugi Nadiže. Do mosta sega čedajski okraj in občina obenem pa ena izmed čedajskih župnij. Hiše onkraj mosta pa že spadajo pod okraj, občino in župnijo špetersko. Že prej nego prideš do mosta, se ti odkrije lep razgled na naše gore, na vhode v naše doline in na vasi tu in tam se beleče izmed drevja. Pred teboj se mogočno dviga nad vse hribe široki in slikoviti Matajur, čigar obronki se polagoma spuščajo vedno niže na vse strani. V ozadju pa mrko gleda sivi Krn s svojim kršnim vrbovjem. Takoj ob koncu mosta se cesta deli na dvoje: ena gre ravno, a kmalu zopet razdeljena pelje v dve dolini, v šentlenar-sko in sovodenjsko. Druga, znamenitejša krene na levo in pelje ob Nadiži v bližnji Špeter Slovenov. Sedaj dragi bratec, hodi, koder se ti ljubi, po teh cestah, kreni po katerikoli hočeš stezi v gore, povsod najdeš pristne Slovence. Ivan TRINKO BENEŠKA SLOVENIJA HAJDIMO V REZIJO Stanko Vraz je napisal leta 1841 o Rezijanih Dalje pram zapadu u mirnom zavječju Stoji narod veseo k6 diete u cvieču. Slabo ih kraj hrani, al ko ptice nebom Veselo razhode svietom se za hljebom. Kako poteka investicija v mešano podjetje Hobles V marcu 1982 je bila sklenjena pogodba za gradbena dela za gradnjo nove tovarne HOBLES v Špetru — Italija. V naslednjih mesecih so bile sklenjene pogodbe za instalacijska dela. Predviden rok za dokončanje vseh del je bil 31.3.1983 in aprila 1983 naj bi začeli s poskusnim delom. Vsa koordinacija med gradbeniki in inštalaterji je v rokah Hoblesa. Stanje (konec novembra 1982) kaže, da so gradbena dela in instalacije — električna napeljava, ogrevanje, komprimiran zrak in odse-savanje pri koncu. Stroji in naprave so skoraj vse nabavljene, manjka le sušilnica lesa, ki je naročena pri Žičnici Ljubljana z rokom januar 1983 in naprave za potapljanje v površinski obdelavi. Gradbeniki urejajo zunanje instalacije in površine. Državno podjetje za distribucijo električne energije mora montirati še transformatorsko postajo in seveda priključiti našo tovarno na električno omrežje (predvideno v decembru). Imamo v programu, da v mesecu decembru in januarju montiramo vse stroje in sušilnico lesa, jih priključimo na ustrezne instalacije ter z monterji in inštruktorji firm, ki so nam dobavile stroje oziroma naprave, spravimo le-te v pogon. V tem času bomo nabavili les, potreben za izdelavo oken in drugih izdelkov za notranjo opremo stanovanj. Les bomo nabavili pri različnih dobaviteljih, tako da bomo lahko analizirali in ugotovili najbolj gospodaren nakup. Iz vseh teh informacij lahko sklepamo, da bomo začeli s poizkusno proizvodnjo že v februarju, kar bi pomenilo skoraj dva meseca pred planom. Investicija oziroma nova tovarna ne pomeni samo zidanje in nakupovanje strojev, ampak mnogo več. Pri tem mislim predvsem na pridobitev trga, proizvodnega programa, organizacijo poslovanja v podjetju, pridobitev kadrov ... Vse to je potrebno pripraviti, urediti pred pričetkom proizvodnje. Ali smo na teh področjih tudi že kaj napravili? Za pridobivanje trga smo začeli s prodajo oken in vrat že v začetku tega leta. Seveda ta prodaja ni bila velika in tudi naše delo ni bilo Gradnja tovarne stavbnega pohištva Hobles v kraju špeter Slovenov pri Čedadu najbolj zagnano. Vseeno pa nam je dalo nekaj izkušenj, ki nam bodo koristile v naslednjem obdobju. Izdali smo tudi prospekta oken in vrat, sodelovali na sejmu v Pesaru in se povezali z nekaterimi firmami, ki so ali nam bodo dajale potrebne informacije (dobili smo predstavnika v Trentu). Na področju proizvodnega programa smo pripravili osnovni program oken in vrat, ki ga bomo morali prilagoditi in po potrebi tudi popraviti po aktiviranju strojev posebno »hema-gove linije«. Vse dodatne programe bomo morali izpopolniti po naši tehnologiji in seveda tudi v sodelovanju s kooperanti v Jugoslaviji in Italiji. Za ureditev teh zadev moramo imeti ustrezno organizacijo in kader, sposoben reševati specifičnosti individualne gradnje. Le-ta Je na našem področju glavni kupec-potrošnik. Kadrovsko vprašanje je tudi zapleteno. Predvsem ni ustreznih profilov (mizarjev, lesnih tehnikov...), po drugi strani pa se je na 15 delovnih mest prijavilo ca. 100 ljudi — Beneških Slovencev. Izbira bo težka in potreben bo strokovni pristop, da bomo lahko dobili potreben kadrovski sestav. Reševanje vseh omenjenih nalog je potekalo in poteka v sodelovanju s strokovnjaki Hoje in skupnim delom vseh zaposlenih v Hoblesu. Pomoč drugih jugoslovanskih partnerjev je bila do sedaj minimalna ali je sploh ni bilo. Kakšen naj bi bil namen Hoblesa, mešanega jugoslovansko-italijanskega podjetja? O tem bi lahko na dolgo in široko govorili oziroma pisali. Mogoče pa se tudi enostavno pove: Hobles in podobna podjetja bi morala služiti jugoslovanskemu gospodarstvu kot vrata v izvoz, predvsem v EGS. Vsi programi, organizacija in tudi kadrovska zasedba bi morala biti usmerjena v dosego omenjenega cilja. Posamezniki ali organizacije (partnerji) ne bi smeli ovirati skupnih ciljev. Položaj mešanih podjetij še ne znamo dovolj izkoristiti. Ker bo ta članek izšel ob koncu leta 1982, želimo vsi delavci Hoblesa srečno in uspehov polno novo leto 1983 vsem sodelavcem v Hoji. Jožko MARKIČ Poslovanje TOZD Stavbno mizarstvo v preteklih petih letih Stavbno mizarstvo deluje na sedanji lokaciji na Koprski ulici 92 deseto leto. Nastalo je po združitvi obratov na Parmovi in Slomškovi ulici. Proizvodni program temeljne organizacije je proizvodnja in montaža stavbno-mizarskega pohištva, kot so okna, balkonska vrata, in spremljajočih izdelkov, kot so roletne omarice, rolete, karnise, parapeti, zaključne letve. Večina programa se dela po naročilu za znanega kupca, le manjši del za široko potrošnjo. TOZD ima dolgoletno tradicijo v opremljanju vsakovrstnih, tudi najzahtevnejših objektov. V priloženi tabeli so pomembnejši podatki o poslovanju od leta 1978 do 1981 v celoti in za 10 mesecev leta 1982. Celotni prihodek se je v navedenem obdobju potrojil. Porast dohodka ni bil v istem sorazmerju, na kar je vplival velik porast materialnih stroškov. Ostanek dohodka se je na zadovoljivo raven dvignil zadnji dve leti, tako da je bila možna razporeditev na vse sklade in dani pogoji za najnujnejše investicije: — ureditev povratnega zraka v strojnem oddelku, kar pomeni izboljšanje delovnih pogojev in prihranek pri porabi mazuta; — strojna oprema: dvostranski profiler, štiri-stranski skobeljni stroj, okvirna stiskalnica, kar pomeni prihranek pri porabi časa in boljšo kvaliteto izdelkov. Pomembno je bilo tudi investiranje v povečanje sušilnih kapacitet. Največja naložba je bila preureditev prostorov, ki sta jih do začetka leta 1982 kot najemnika uporabljala DO Lesnina in DO Kip, in sicer za proizvodnjo tapetniške dejavnosti. Iz tabele je nadalje razvidno, da so zaloge zelo visoke in povzročajo težave pri finančnem poslovanju, predvsem pri likvidnosti. Povprečni mesečni osebni dohodek se je predvsem v zadnjih dveh letih (do srede junija 1982) solidno dvigal in bil v glavnem usklajen z resolucijo. Število zaposlenih in fond vloženih norma ur imata po posameznih letih le manjša nihanja. Fizični obseg in produktivnost smo v navedenih letih uspeli nadpovprečno dvigniti, kar je poleg dobro doseženih cen glavni pogoj za dosežene rezultate poslovanja. Glavni vzroki za stagnacijo produktivnosti v letošnjem letu so naslednji: — večkratno prehitevanje delovnih nalogov v proizvodnji zaradi doseganja rokov dobave, — opremljanje dveh zahtevnih hotelov v Črnogorskem primorju, — uvajanje in izvajanje proizvodnje za Italijo, — slabša kvaliteta žaganega lesa, — manjša udeležba kooperantov. In kakšne so možnosti poslovanja Stavbnega mizarstva v zaostrenih pogojih gospodarjenja ob upoštevanju naslednjih dejstev: 1. Povpraševanje na jugoslovanskem trgu se počasi, a vztrajno zmanjšuje. Poslovanje TOZD Stavbno mizarstvo v obdobju 1978—1982 v 000 din 1978 1979 1980 1981 I.—X.1982 Celotni prihodki 65.559 86.890 118.799 159.392 180.520 Dohodek 25.740 33.380 41.941 56.367 61.550 Ostanek čistega dohodka po fakturirani realizaciji 1.816 1.085 2.720 6.045 6.320 Amortizacija predpisana 2.226 2.483 3.040 4.157 8.128 Amortizacija pospešena — 1.122 1.347 1.888 Ostanek + amortizacija 4.042 4.690 7.107 12.090 14.448 Zaloge 12.639 13.755 34.718 31.089 40.074 Povpr. mesečni OD v din 4.684 6.177 7.419 10.234 12.702 Število zaposlenih 167 171 175 170 170 Vložene norma ure 145.378 142.784 146.087 149.596 121.056 Fizični obseg 175.956 185.610 200.058 209.901 169.151 Produktivnost 100 107 113 115 115 Proizvodni program Hoje in Hoblesa 2. Ponudba se veča. 3. Stavbno mizarski izdelki praviloma niso izvozni artikel. Tekom leta 1983 je nujno potrebno: — uvesti dodatni program po možnosti na obstoječi, ali le deloma dopolnjeni opremi, — izboljšati organizacijo dela in poslovanja z materialom, — nabaviti opremo za vzdolžno in debelinsko spajanje. Konstrukcija oken, pri katerem je dosežena zvočna izolacija 32 dB Pred zimo 1983/84 bi morali instalirati nov kotel na lesne odpadke z ustrezno spremljajočo opremo in depojem za odpadke. Za izvedbo navedenega se morajo takoj aktivirati ustrezne strokovne službe na DSSS in se povezati s sodelavci na TOZD. Vsako čakanje pomeni zaostajanje. Le skupna in celotna aktivnost pomeni zadovoljiv oziroma vsaj enak jutri. Stane MESAR Zvedeli smo... — V Podpeči je bilo poštenje glavna odlika zaposlenih. Bivši lastnik Kobi — Kar je pa zelo važno je dejstvo, da se je na tej žagi vedno delalo pošteno. Kobi — Ta odlika velja za zaposlene v Podpeči tudi danes. — Iz javnih občil je bilo možno prebrati ali slišati, da obstaja v naši deželi kriza vesti, vrednot in odgovornosti. — Več let smo poslušali, da več porabimo, kot ustvarimo. V bodoče pa bomo morali več narediti, kot bomo lahko porabili. — Razlika je le v tem, da nekdanji porabniki niso isti kot sedanji proizvajalci. — Boni ne morejo reševati preskrbe na našem trgu, prodaja na našem trgu za devize pa ne zunanjetrgovinskega deficita. — Delavec mora razpolagati z dohodkom, ki ga ustvarja. — Na mladinskem kongresu v Novem mestu so ugotovili, da je bilo razpolaganje z dohodkom v enem od preteklih let celo negativno. Pri tem so verjetno mislili na čisti dohodek. Naj jim bo, saj so še mladi. — Vsa leta sem z veseljem hodila na delo In se veselila vsakega novega dne. I. Schwarzmann — Sindikalna dejavnost je v GP Podpeč Izredno aktivna. Zato so dobili zaslužni že več priznanj, zadnje v letu 1982. Žal se je število zaposlenih zmanjšalo s 476 leta 1959 na 155 leta 1982. Taka je usoda nekdanjega pretežnega Izvoznika. — Tesarji iz ižanke so dobili pohvalo od sanitarne Inšpekcije, ker ne onesnažujejo okolja. Saj ga tudi ne morejo, ko pa imajo zamašeno kanalizacijo. — Zakaj primanjkuje finalistom žaganega lesa? Zato, ker ga primarci tako spretno odprodajajo, posebno v izvoz, da ostane domačim porabnikom samo še senca. Razmišljanja v zvezi s predlogom o delu režijcev v proizvodnji Na skupne službe smo dobili dopis, v katerem nas Stavbno mizarstvo vabi na delo v proizvodnjo. Iz dopisa je razvidno naslednje: »IO sindikata in strokovne službe TOZD Stavbno mizarstvo predlagata, da bi v naslednjih mesecih režijski delavci TOZD in DSSS enkrat mesečno delali v proizvodnji oken. Delali bi na manj zahtevnih opravilih. V lakirnici je možno tudi popoldansko delo. Pomoč delavcev skupnih služb je zaželjena zaradi prevzetih naročil s kratkimi roki.« Vsebina mojega razmišljanja ni usmerjena v reševanje trenutnega ozkega grla v proizvodnji, niti ne v dokazovanje, da režijci med delovnim časom ne bi smeli imeti toliko prostega časa, da bi lahko opravljali popolnoma druga dela, brez posledic za kvaliteto opravljenega dela v okviru opisa delovnih nalog. Enostransko gledanje namreč lahko izniči ves trud na področju organizacije in kvalitete opravljanja zaupanega dela oziroma pomeni lahko tudi njegovo razvrednotenje. Pomembnejše se mi zdi v tej akciji spreminjanje odnosa med pisarniškim in proizvodnim delom. Marsikateri pisarniški delavci ne poznajo naporov, ki jih morajo vložiti delavci v neposredni proizvodnji za doseganje norme. Velikokrat vidimo ljudi samo takrat, ko ne delajo na neposredni operaciji, se pravi počivajo v razno razni obliki. Pozabimo, da je človeku potreben tudi počitek. Zato bodo delo v proizvodnji bolj pravilno cenili, posebno tisti režijci, ki imajo takšno mnenje, če bodo opravili nekaj ur na določenih operacijah v proizvodnji, po možnosti na tistih, pri katerih je norma najtežje dosegljiva. Tako bomo občutili napore pri različnem delu in se med seboj še bolje spoznavali. Veselje do dela in zadovoljstvo pri delu predstavlja pomemben delež k uspehu poslovanja tudi v težkih situacijah. Na področju zanimanja za pisarniškim in proizvodnim delom je nastal ogromen razkorak. Malo ljudi želi delati v neposredni proizvodnji, še manjša je želja za tem delom pri mladini. Stopnja tehnološkega napredka ne napreduje tako hitro in s tem v zvezi ukinjanja nepriljubljenih del kot pa, da hitrost pripravljenosti za opravljanje takih del. Mentaliteta v nagrajevanju je še vedno usmerjena v boljše vrednotenje umskega dela od fizičnega oziroma nepriljubljenega fizičnega dela. Zato je ekonomika ukinjanja takih del še težje izvedljiva. Diferencirali smo delo na fizično (slabše plačano) in umsko (bolje plačano). Vendar samo fizičnega ali samo umskega dela ni, ugotavljajo strokovnjaki (prof. dr. Anton Trstenjak in drugi). Obstaja le bolj fizično ali bolj umsko delo. Zato je osnovna naloga v tem, da vzpostavimo take medsebojne odnose, ki bodo delovali vzpodbujevalno in ustvarjalno na vsakega človeka v okviru njegovih telesnih in umskih sposobnosti. Ciril MRAK 'icuLe v* . / dut&u v%; Ac^e. AM^el l&U^o irJ$olovud