H. g. Fr. Podkrajšek. železn. uradn. Gossciisasst, Tirol. St. 62. V Trstu'; boto 4. novembra 1882. Tecnj VIL EDINOST Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. »T rtioMti J« Mti. ■EDINOST« izhaja 2 krat na teden vsako tredo In tabot« o poludne. Cena za vse leto je O pld., za polu leta 3 gld.t za četrt leta 1. gld. SO kr. — Posamezne Številke se dobivajo t>ri opravniStvu in v trafikah v Trit« po S kr., v Gorici in v AJdtvičili po O kr. — Naročnine, reklamacije in inserate prejema Opravniatvt»via Zonta 5« Vsi itnpisi se pošiljajo llredRlitvu »vit Torrente« Tip. Huala; vsak mora biti frankiran. Rokopisi bre? posebne vrednosti se ne vračajo. — Inserati (razne vrste naznanila in poslanic,e) s.j zaraSunijo po pogodbi — prav ceno; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami se p In čuje za vsako besedo 2 kr. Prihodnjost Trsta. Ni skoro većega lista v Avstriji, kateri ne bi se bil pečal v zadnjem času s pružanjem: kaj bo s Trstom? J Letos je 500 let, kar je Trst priSel pod Avstrijo, In kar je Trst v tem času postal, zahvaliti se ima ne toliko lastnej inicijativi, ampak skoraj izključljivo avstrijskim vladarjem. V srednjem veku je bil Trst pravo torišče različnih bojev z različnimi ital. ljudovladami in mejsebojnih; ni se mogel povzdignoti do take stopinje, dokler ga ni vzel avstri)ski nadvojvoda Leopold leta 1382 pod svoje krilo. Brez tega spojenja z Avstrijo bil bi Trst vedno ostal neznatno trgovlŠČe. — Trst sam za-se, brez podpore mogočne vlale, ne bi mogel napredovati, kakor je to dokazano iz njega srednjeveške zgodovine. Trst združen z Italijo bi bil luka zadnje vrste, ker Italija ima mnogo boljših luk od Trsta in bi bila naravno svojo največjo pozornost obračala Benetkam, Trst pa zanemarjala, in da ni bil Trst pod Avstrijo, bila bi zadnja čisto naravno skrbela, da si napravi na Reki ali kod drugod ono trgovišče, katero je napravila iz Trsti. Zgodovina in naravni položaj Trsta najboljše oporekata onim, ki trdijo, da bi mogel Trst srečen biti pod Italijo. Avstrijski vladarji so Trst vedno varovali konkurence italijanskih luk in so toliko naredili, da so Benetke manj ali več propadale v tistej meri, v ka- magatl po vsej moči/ a pri tej priliki se vladar ni mogel vzdržati graje zarad političnega vedenja mnogih uplivnih Tržačanov in njih poprejšnjih poslancev v drž. zboru, — katere zadnje je imenoval privržence fakcijozne opozicije. Trst je zdaj v največjih skrbeh za svojo bodočnost in to po vsej pravici. Vse polno notranjih in zunanjih uzrokov vpliva na to, da mnogo inostranskih Ink in pa tudi Reka Trstu zaporedoma jeniljo delo in da so nekatere ino-stranske luke, kakor na priliko Genova, uže za dosti prekosile naš tržaški emporij. Prvi udarec, kateri pa še le zdaj močno čuti, dobil je Trst s prekucijo na polju prometa, ko so se namreč začele zidati železnice. Tistikrat ni imelo naše mesto takih mož na krmilu, kateri bi bili skrbeli, da Trst dobi prvi železniško zvezo z Dunajem; pač pa so skrbeli Ham-buržani in sploh Nemci, da so Dunaj prej ko prej Podlistek. Na tržaškem pokopališči. Blagor mu, ki se spočije, V črnej zemlji v Bogu spi, Lepše solnce njemu sije, Lepša zarja rumeni. Na vseh Svetnikov in sv. Justu praznik ves tržaški svet vre na pokopališče. Ljudstvo krasi grobe svojih rajnkih, na grobih nekaterih bogatinov vidimo celo luči in umetne, drage vence; s kratka; Trst ta dva dneva živi na grobih. A tržaško katoliško pokopališče je v resnici vredno, da si ga človek ogleda zarad njegovih umetnih in dragocenih spomenikov. — Šel sem tudi jaz na vseh Svetnikov dan na ta kraj miru in sprave in tako memo grobišč sprehajaje se, opazoval sem ljudstvo in delal svoje primere in opazke. Pred vsem so vzbudili naši siovenski pevci, skoro saini rokodelci, mojo pozornost. Umrla je te dni soproga slovenskega rokodelca, ni bilo pogreba za njo; a denes so se zbrali na še nazurastlem grobu rajnke žene pevskega brata in peli so ganljivo: »Nad zvezdami« in »Blagor mu«. — Mislil sem si: kako lepo se spominjajo nasi delalci svojih rajnkih, koliko kri-stijanske pijetete znači to petje. Peli so naši pevci, bilo jih je nad 40, sploh tudi v spomin tukaj prezgodaj počivajočim rodoljubom, katerih dvojico, rajnkega Zvanuta in Lebana, smo še le pred par leti izročili materi zemlji. — Ganljivo je bilo to petje in pričalo nam je, da prosti narod tudi po smrti ne zabi svojih prijateljev in dobrotnikov. In tako dalje korakajoč sem opazil preprost leseni križ na uže zarastlej gomili, na katerej je bilo pa vse polno navadnih cvetic, lučic in druzega okrasja. Na grobu je klečala še mlada ženska in dvoje otrok, tdakala je, in otroka sta ročice imela sklene ne k mo-itvi: a mati ju je spodbujala: »Molita za dušo svojega očeta«. Srce ini je prešinil ta pogled; mislil sem zvezali z Nemčijo in z nemškimi lukaini. Ta napaka je bila osodopolna za Trst, kajti Hambnrška trgovina se je s tem vgnjezdila v Avstriji in Hamburg je začel osobito v kolonijalih Trstu konkurirati do skoro njegovih vrat. Se le leta 1857 je dobil Tr*t železnico, katero so pa toliko časa in po takih krajih zidali, da je popolnoma opravičen sum, kakor da bi bili imeli sami Hamburžani svoje roke vmes v namen,, da se Železnica dolgo gradi in da postane po mogoČostl drag promet z Dunaja do Trsta in narobe. Pri vsem tem pa je začelo pri odprtvi železnice v Trstu veliko živahnejše živenje, Lloyd je napravil arsenal, stesalo se je mnogo ladij in skrbelo za mno.'o novih zvez Trsta v črnem moju. A to je bilo le neko za-let*nje, ker k malu smo zapazili po statistiki, da je tržaški promet obtičal, da celo začel nazadovati. Mej tem ko se je promet beneške luke od leta 1870 do 1880 od 7'A milijonov metr. sto tov povzdignol na skoro 12 milijonov metr. stotov, mej tem ko morejo luke, kakor Jakin, Genova, Brlndisl, Neapolj izkazati Še večji napredek v prometu; pomnožil seje tržaški promet v enakej dobi za samo 250 tisoč metr. stotov in znašal leta 1880 okolo 11 milijonov metr. stotov. V primeri z letom 1868 pa je tržaški promet Še celo zdatno padel, posebno pa se je od tiste dobe sem znižalo število avstrijskih brodov, — kar je znamenje, da naše pomorstvo gre rakovo pot. — Res je sicer, da je tega kriva konkurenca parnikov, a da so bile naše pomorske zadeve zdrave, vzdignolo bi se bilo vsaj število parobrodov; a tudi to se nI zgodilo, ampak vozna moč naših parnikov, po toneletah računena, ostala je nespremenjena, in tov dobi, v katerej se je vozna moč angleških parnikov pomnožila od 3 milijonov ni 9 milijonov tonelat (1 tonelata = 10 metr. stotov). Pa tudi italijansko pomorstvo je povzdignolo Število svojih parobro iov o 1 24000 na 72000, gotovo ▼elikansk napredek. Angleško trgovsko brodovje je od leta 1870 do 1881 skoz sueški kanal prevozilo 17'/, milijonov tonelat, a avstrijsko brodovje jo prevozilo skoz sueški kanal v tej dobi le 650.000 tonelat, k ljubu temu, da si je Trst obečal od sueškega kanala zlate gradove in da je vlada Lloydu v namen pov-zdige prometa dala na leto dva milijona gld. državne pomoči ali subvencije. Prejasno torej govore številke, da Trst ne samo ni napredoval, ampak da je naše trgovstvo na rako-vej poti ter da se je bati velikega poloma, ako vlada in tržaški trgovci ne napn6 vseh svojih sil v zdatno pomoč, in to prav hitro, da ne bo prekesno. (Dalje prihodnjič.) si: glej prosto ljudstvo, kako srčno spoštuje spomin svojih dragih. A kako nasprotje se mi pokaže precej za tem grobom! Prekrasen spomenik, velika rakev, na katerej sloni iz belega marmelja mojstrsko izsekana krasna gospa, kaže nam, da tam inora počivati mlad soprog, kateri je zapustil svojej vdovi veliko posvetnega blaga; a na tem grobu ne vidimo ni venca, ni lučice — pozabljen je! — njega spomin je uže davno vsahnol v srcu srečne vdove. — In tako se nam kažejo po vsem pokopališči velika nasprotja : najsrčnejšo in najbolj ganljivo pije teto nam svedočijo grobi ubozih; velikanski, dragoceni spomeniki pa so večidel osamljeni, ker srečen človek se le z grozo spominja na minljivost posvetnega, mej tem ko je nesrečnemu, ubozemu prav ta minljivost najlepša tolažba. A na tržaškem pokopališči je denes tako živo, da mirnega opazovalca celo moti in jezi oca živahnost; tam zapaziš veliko tropo mestnih gizdalinov, ki so prišli sem le iz navade in da na tem prostoru srečavajo razne krasotlce, ki so iz prav enakih namenov prišle sem, — sliši se le krohot in tu in tam surova sala. — Kako je to vse lepše, kako vzvišeno na pokopališčih na deželi. — Tam vse moli, vsi obrazi izrazujejo žalost in upanje v neskončno milost; a tukaj so ti ljudje, ki so sem prišli iz prave pijetete, bele vrane. — In ko si tako ogledujem razne spomenike Tržačanov, uže pred 20 in več leti umrših, zapazim po imenih, daje največ rajnkih slovanskega po-kolenja. k ljubu temu pa nahajamo le redkomaslovensk napis iz prejšnjih časov in to vse me j« spominjalo na veliki grob, ki se v Trstu odpira našt\j narodnosti in to po lastnej krivdi naših prednikov. Vendar se nad menoj zasveti zvezdica upanja. Ko pregledujem nadalje spomenike iz novejše dobe, nahajam nže več slovenskin napisov na krasnih velikih spomenikih in tudi na preprostih lesenih križih in neznatnih spo-menskih kamenih. To me prepričuje, da se grob, kateri je bil namenjen našej narodnosti v Trstu, ne zapre za vedno se spomenikom: »Tukaj so bili nekdaj Slovenci«; ampak da je vedno manjše število oniu Politični pregled. Notranje dežele. Nekateri časniki, katerim pa ni mnogo verovati, zagnali so glas, da vlada nameijava državni zbor razpustiti i nove volitve razpisati, i da vlada po novih volitvah levico prepusti svojej osodi, da ne bo več stala nad strankami, ampak odločno potegne z desnico, da bode Clam-Gallas poklican v niinisterstvo itd. — Mi sedaj tacih nadej še ne gojimo, vendar pa smo uverjenl, da ne bo dolgo, ko bo morala vlada odločno stopiti v zvezo z desnico državnega zbora, in v tem času se bo moralo ministerstvo nekoliko predrugačiti. Ko pa se to zgodi, takrat levica tako skopni, da se nobeden ne bo več nanjo oziral. Ustavoverna stranka dobiva dan na dati nove zaušnice. Napa li na poštenega dr. Kronamettra, zarad katerih se je državnemu poslanstvu odpovedal, niso jej nič pomagali, ampak napravili so v njej nov polom, ker volllci hudo bičajo to stranko i ni več dvomiti, da bo Kronawetter z veliko večino zopet izvoljen; tudi to, da je Holubek. zatožen hujskanja na jude, pred so Inijo od porotnikov soglasno za nekri-vega spoznan, vsekalo je ustavovercem skelečo rano. Da jim je spodletelo v češkem deželnem zboru seči v deželno blagajnico za nemško poletno gledališče i da se na vabilo kneza Auersperga cesarjevič ni hotel vdeležiti lova na njegovem posestvu, to jih tudi zelo tepe. . Kaki možje so ustavoverci, to zopet priča tajnost, katero je odkril N. W. Tagblatt. V Pragi so namreč v deželnem zboru zahtevili 800.000 gld. za napravo nemškega poletnega gledališča, a ta denar bi se bil imel rabiti za to, da bi se bilo podprlo privatno podjetje, pri katerem je knez Auersperg vdeležen z 10.000 gld. in je zato on pritiskal na to stvar. Nemški njegovi pristaši so se mu sr početka upirali, a koje dr. Hieger stavil interpelacijo o prenaredbi volilnega reda, začeli so se bati, da v prihodnjem zasedanji ne bodo imeli več veČine in zato so tako nanagloma hoteli dobiti, kolikor mogoče; a nit se jim je pretrgala, ker je bil deželni zbor zaključen. Hrvatski deželni \bor zdaj obravnuje proračun za leto 1883. V odboru ogerske delegacije je 31, oktobra vprašal Falk ministra vnanjih zadev, ali obišče nai cesar italijanskega kralja. Minister Kalnoky je na to odgovoril, da je italijanski kralj obiskal našega cesarja zarad tega, da je razodel prijateljstvo do avstrijske naših, ki so polnili oni veliki grob, namenjen našemu narodu. — »Nad zvezdami« sklepa se človeška in osoda narodov; tja se vzdiguje naš pogled poln upanja. A pustimo to raz inlšlje vanje; neskončne pravice znak — to je dvor, ki nas spominja minljivosti vsega posvetnega in brzda naše strasti. A na tržaškem pokopališču nas pri vsej žalosti v srcu vendar Še mika krasna umetnost; kedo ne bi obstal, ko uže od daleč vidi prekrasni monument rodbine Curr6 iz kararskega marmelja. Na mogočnem piedestalu sloni velika plošča iz kararskega belega marmelja, na tej je izsekan velikanski basrelif, ki predstavlja vso veliko družino Gurrd, kakih 24 osob, vse tako naravno grupirano; človek ne more skoraj misliti boljšega posnemanja narave, nad to grupo jo velikanska podoba upanja, na vsako stran pa podpirajo monument prekrasni, velikanski 2 podobi predstavljajoči vero in ljubezen. Ta spomenik utegne gotovo biti najlepši; a sliši se, da je stal 60 do 70.000 gld. — torej uže veliko premoženje. Velikanske spomenike so postavili naši milijonarji v kolonadi ob zidu nasproti vhodu. Tam je rnnogohvaljeni »Angelj« na rakvi družine »Reyer«, ki je v resnici stal mnogo denarja, pa ne odgovarja vsem zahtevam umetnosti, prav tako ni oni »angelj« vrh oblakov na rakvi »Volkl« tako delo, za kakoršno ga povzdigujejo ltal. listi; a angelj na rakvi rodbine Brucker je inojstersko delo, v njem je izražen izvrstno ideal. Moramo reči, da v arkadah ni nič več druzega, kar bi bilo vredno posebne omembe in da se na prostem nahajajo nekateri veliko lepši spomeniki, a nekaj zanimivega sem zapazil mej monumenti milijonarjev v arkadah; najstarejši monument nosi ime neke Slovenke, neke Učanke rojene iz Cerknice, omožene Oblaser, katera bogata hiša še zdaj obstaje v Trstu, ta spomenik je še od leta 1837; ta družina je bila poštena siovenska In naselila se je tudi v Smirni; a potomci so utonili nekoliko v italijanskem, nekoliko v nemškem morju. — Sestra te rajnke stare Oblaserce je zakopana na Razdrtem, nje spomenik, črni kamen, je vzidan v ondotno cerkev. — Omeniti EDINOST. cesarske hiše in vsemu svetu pokaz.il, da se želi okle-noti konservativne miroljubne politike. Oboji namen je bil dosežen. Tudi o tem se je obravnavalo, da naš cesar obišče italijansko kraljevo rodbino. Ko je Slo za kraj, v katerem naj bi se Sfšla olm vladarja, morale so se v ozir vzeti izvenredne razmere mesta Rima in bati se je bilo, brez ozira na druge teŠkoče, da bi se vladarjeva osoba rabila za cilj politiških do-monstracij od pristašev obeh strank. Minister tedaj ni mogel nasvetovati, naj bi na§ cesar italijanskega kralja v Rimu obiskal, italijanski ministri p.i se niso mogli odloČiti za drug kraj in zato se je obiskanje odložilo. Dotični dogovori so se prijateljsko vršili i niso nič kalili prijateljstva mej obema državama. Ta odkriti odgovor gotovo vsak patrijot z veseljem pozdravi in sicer iz dveh razlogov; prvič se iz njega vidi, da sedanja italijanska vlaua, katero so zadnje volitve okrepčale, nema sovražnih namenov do Avstrije, in drugič je jasno, da bi naš cesar v Rimu moral obiskati papeža, če obišče italijanskega kralja, i da prav zato ni šel v Rim, ter bi neka bogokletna italijanska stranka ogenj pihala na Avstrijo, ko bi naš cesar bil papeža obiskal. V Kapošvaru je bil v 30. dan oktobra protise-mitski shod, na kateri je prišlo okoli 200 duhovnikov, odvetnikov, zdravnikov in posestnikov. Sklenola se je ustanovitev krščanskih varstvenih društev in izvolil se odhor, da sestavi pravila. Državni poslanec Szalnv je bil izvoljen stalnim načelnikom vseh društev, ki se imajo ustanoviti. Na O g er shem so napadi na jude na dnevnem redu. Ponoči od zadnjega oktobra na 1. novembra se je v ti pu Gois na Blatnem jezeru zbrala mnogobrojna tropa ter je mej eljenklici plenila judovske hiše. Soprogo izgnanega trgovca Steinerja so ustrelili, potem ko so jej blago poropali. V Ilrcegovini so sestavili posebno Četo iz 300 mož, ki ima nalogo, ustaše, ali roparje, zasledovati in proganjati. Sestavljena je ta četa iz prostovoljcev in žandarjev ter je ustanovljena za šest mesecev in ima posebno opravo. Ob meji proti Črnejgori zidajo tako imenov.-ine kule, ki bodo še to leto dokončane, katerih vsaka je vrejena za 20 do 25 mož in so en kilometer druga od druge postavljene. Te kule imajo namen, braniti prestop četam iz Crnegote v Bosno in Hrcegovino. Vnanje dežele. Črnogorska vlada vse v državnej službi stoječe avstrijske podanike odpusti, ako do 1. januarja 1883 ne zadobe črnogorskega državljanstva. — Knez Ni-kita je imenoval za poslanca pri uredbi turško-črno-gorske meje senatnega načelnika BoŽo Petroviča in državnega tajnika Vukoviča. V Bel gradu je postalo zelo neprijetno, v mini-sterstvu ni več jedinosti, obe stranki, druga drugej očitate, da je kriva napada na kralja; vlada ljudi zapira, dostikrat brez vzroka; policija povsod okoli stika i nobeden ni več varen, da mu ne pridejo v hišo preiskavat. Na Italijanskem je pri zadnjih volitvah v državni zbor vladna stranka sijajno z mapala; vsi ministri so bili izvoljeni, nekateri celo v več krajih. Vojitve so se vršile v najlepšem redu. To bo imelo dober vpliv na prijateljske razmere mej Avstrijo in Italijo ter je velik udarec iredenti. Na Francoskem so veliki neredi. Vsak dan se sliši o pretenju in uporih zoper gosposke, o napadih na imovino in osobe. Delalci tu pa tam odpovedujejo in popuščajo delo, razdevajo cerkve, napadajo samostane, prete kosarnam in javnim poslopjem, pribijajo na javne vople pozive, v katerih vabijo in ščnjejo delalce na splošen boj zoper gosposke ter priporočajo rop in pokončavanje vsega premoženja. Tx> so huda znamenja. nam je tudi krasnega spomenika slovenskega milijonarja Kalistra se slovenskim napisom. Prsna podoba rajucega Kalistra je kaj izvrstno delo; kedor je rajneega poznal, mora reči, da mu je ta kip popolnoma podoben. — Občudovali smo tudi kip nekega bogatina, — mojstersko delo našega Rendiča, in še celo naš svetoivanski kamenorez, g. Trobec se odlikuje na tržaškem pokopališči po nekaterih spomenikih iz kraškega marmelja: dopadal nam jo spomenik rodbine Mankoč se slovenskim napisom in tudi rodbine (iasparčič, oboje delo vrlega Trobca. — Tu in tam se torej uže nahajajo slovenski napisi tudi na krasnih spomenikih in lehko bi jih bilo še več, ako bi nekatere znane dobre slovenske rodbine opustile staro navado, krašenje grobov njih rajnkih se spomeniki z italijanskimi napisi. V prvej vrsti so ti napisi vendar namenjeni sorodnikom in znancem, a — tem se milo stori pri srcu, ako čitajo napis v njim manj ali nič razumljivih jezicih. — Tržaško pokopališče je zanimivo zbog dragocenih spomenikov, a večidel se vidi, da v Trstu vendar ni okus in umetnost na tistej stopinji, kakor v italijanskih mestih; mnogokrat smo morali opaziti, da za ogromen denar, katerega so nekateri potrosili za spomenike, vse bi moralo biti lepše, umetnejše delo. A ko se vračamo s pokopališča in se bližamo v močnih na tisoče Štejočih krdelih zopet mestu — oj koliko ostudnega, surovega nam zopet kaže ljudski običaj! Kričanje, petje, grde, umazane besede, pijanstvo — vse to je konec obiska na grobih, oj kako je to lepše na deželi mej priprostimi kmeti! Kde je ona blažena kultura, katero imajo posredovati mesta, posebno velika mesta? Ta kultura menda jemlje ljudem od ene strani to, kar ne more z ničem nadomestiti — zatorej pa je zadnji vtisk obiska na tržaškem pokopališči mislečemu človeku jako neugoden, posebno ako ie pietist. Blagor onim, ki so nepokvarjenega srca in kateri svoje sreče iščejo nad zvezdami. V Lionu je policija zasačila onega človeka, ki je delal dinamit in bombe. Na južnem Francoskem, osobito v okolici mesti Cannes, bila j« strašanska povodenj, ki je sila veliko Škode napravila, devet ljudi je utonilo; pri mestu Times se je nekoliko tovornih vlakov zvrnolo v propad in 6ta bila pri tem dva uradnika usmrtena. Dopisi. 12 tržaške okolice 31. oktobra. Zadnjo nedeljo pri prvej sv. maši je bilo na Op-činah oznanjeno, da bode popoludne po službi božjej predaval popotni učitelj o kmetijstvu. Znano je, da je naše ljudstvo ukaželjno, zatorej se je zbralo okolo 150 kmetovalcev v skednji posp. A. D., in bilo bi jih prišlo še mnogo več, da niso uže poprej vedeli, da bode gosp. popotni učitelj govoril v tujem, njim ne umevnem jeziku. Ob 31/, popoludne predstavi gosp. »capovilla« gospoda pl. Baldini-ja občinstvu, da je od vlade poslan ljudstvo poučevat o kmetijstvu, a da zdaj mu ne bode še mogoče učiti v slovenskem jeziku, ker ga ne umeje, da pa je zagotovil, da se ga skoraj naučil in za danes je naprosil g. vrhovnega učitelja V., da bode pričujočim ljudem tolmačil v domačem govoru, kar se bode predavalo v italijanščini!') Cesar smo se z grozo in s trepetom bali, zgodilo se je tudi: e. pl. B. je pričel govoriti v nam ne-ratumljivej vlaščini. Takoj na prve besede mu seže nekdo v govor, nezadovoljno zapustivši skedenj: »Bašta, bašta, per šta šera, no šte piii parlar* (dosta, dosta, nocoj, vam ni treba dalje govoriti) in za njim je vstalo in nevoljno odšlo še nekoliko kmetov, in gotovo bi vsi do zadnjega bili odšli i moral bi g. B. bil govoriti mišim in podganom, da jim ni poprej neki nagajivi šalji vec rekel: Kdor pojde poslušat, dobi od g. D, kapljico letošnjega! Ne ugovarjam, da ni g. pl. B. dober govornik, da ni vrlo vešč svojemu jjoslu, in da bi tudi z denašnjim predavanjem mnogo bil koristil zelo premožnim kmetom — v Italiji, a nikdar ne pri nas, ker prvi bi razumeli bili in si lahko nakupili vsega, kar je svetoval za koristno in neobhodno potrebno. Mnogokrat je končal g. učitelj z italijansko opomnjo: Pustimo to, to uže tako ni za vas, ker preveč stane, in vi nemate novcev, da si to kupite 1 Ne vem pa, zakaj je nam to razlagal in poprej priporočeval, če ni za nas. Kaj nam pomaga to, česar si ne moremo omisliti? Smilil se mi je g. pl. B„ ker vsakih pet trenotkov se {'e kakšen poslušalec z nepristojno burko oglasil. A ta j je hotel ubožec? Kazal je sicer, da vsi ga prav dobro umejo, a ob enem si je moral misliti: Kaj hočem, jaz nisem kriv, ampak oni, ki so me poslali! Omenjam tu le najvažnejšega dogodka: Ko je uže celo uro učil, potem vpraša razpoteni in vtru-jeni gosp. popotni učitelj občinstvo v laškem jeziku: Ste li razumeli, kar sem vam govoril? a potrdila je čakal, niti jedna duša ni prav nič odgovorila; vpraša v drugo, a zopet nihče ne potrdi. Na to se oglasi prejšnji župan, vrli rodoljub: Kako morate to prašati? kdo naj vas umeje, ako vašega jezika ne znamo. Žalostno, vrlo žalostno! Nekateri Rojanci pa so pokazali, da znajo več, nego hruške peči, ker so se bali sramote in očitanja, da ne umejo vlaškega, ali da niso »puro sangue«. To so tisti znani rojanski volilci, o katerih je »Edinost« uže govorila, na ugovor g. J. M. S. so se oglasili: »Se gavemo inteŽo tutto«, ne bodi len, doda openski mladenič jako primerno: »in težo ši ma capi »o/« To je vendar velik razloček! Tako se je končal govor gosp. učitelj pl. B. Ob 51/, se je ljudstvo godrnjaje razšlo se srčno željo, da bi jim nikoli več ne prišel tak učitelj tratit časa z nerazumljivim propovedovanjem, ker se ne vdeleže več takšne sinagoge. Bog daj, da bi bili uslišani! Mi s tem poročilom nečemo prav nič očitati g. učitelju, tudi prav nič ne dvomimo o tem, da predmeta popolnoma ne zna; ali za svetega Boga! kako more on učiti naše kmete, ki ne zna tistega jezika, katerega kmetje govore!! — Zato pa se mi obračamo na na-našega od neke strani toliko zaničevanega državnega poslanca, gospoda — Nabergoja; on je storil za primorske Slovence uže mnogo, on gotovo tudi ministru za poljedelstvo, kateremu ne moremo odrekati priznanja, da ne bi jako skrben bil za kmeta in sploh za javno blagostanje, vso to stvar naznani, in gotovo njegova pritožba ne bode brez koristi. — Mi smo uže navajeni, da moramo kamen za kamenom pobirati, i da naši naspotniki zopet bičajo kamene za našim hrbtom; a toliko smo se uže zmodrili, da opešajo oni prej, nego mi, in prav zato tudi slovenščine nevešč učitelj ne bo dolgo podučeval naših kmetov v okolici v italijanskem jeziku. Mej kmeti gotovo ne bo imel nobenega — neplačanega poslušalca. — In, ali so se kmetje pri tem poduku kaj naučili? Ali niso le časa zgunili i se v nevolji domu vrnoli? I« Celovca, 29. oktobra. {Narodno gospodarstvo. Žalostno stanje Koroških Slovencev). Prav z veseljem smo tukaj čitali Vaš izvrstni članek »Pomoč kmetu«. Sploh se mora priznati, da so slovenski časniki v zadnjem času začeli prinašati prav temeljite sestavke o narodnem gospodarstvu in zboljšanji našega blagostanja. »Ljudski Glas« je uže koj od svojega početka začel obdelovati to precej zanemarjeno polje. Vaš sestavek je bil prav po faktičnih razmerah posnet. Tudi »Slovenec« prinaša prav lepe sestavke pod napisom »zemljišče in kapital«; »Slov. Narod« je priobčil zdaj več člankov za obrtnike; »Soča« je tudi nedavno britko tožila, da se premalo brigamo za ubozega kmeta; »Novice« in »Slov. Gospodar« pa uže po svojem programu vedno prinašata gospodarske članke. To je veselo znamenje in daje •) Strašansko krasna metoda, na Nemškem bi se to imenovalo burka. Uredn. upanje, da se tudi na gospodarskem polji sčasoma emancipiramo in na boljšo stopinjo povzdignemo; kajti prvi korak do poboljšanja je, da človek samega sebe spozna. Tako moramo najprej poiskati uzrokov naše gospodarske bolezni, potem bomo ložej vedeli, katera sredstva je treba rabiti za lek in ozdravljenje. Ce hočemo pa kaj doseči,, moramo se tudi koj dela lotiti. Dobro je sicer iri potrebno, da se v časnikih menimo o našem gospodarstvu; toda s tem še ni vse opravljeno. Treba je to tudi v živenje obuditi, kar smo za koristno spoznali! Pa kako? Ko bi imeli milijone, dalo bi se uze nedaj narediti, če tudi bi se s tem stalno težko pomagati dalo, dokler so postave neugodne za razvitek poljedelstva in obrtnije. Kar Ea tudi brez kapitala lahko storimo, bilo bi to, da i pošiljali prošnje na državni zbor in tam izrazili, kaj želimo v korist kmeta, Kaj v korist obrtnika, kaj v korist kupčevalca na postavah spremeniti. Marsikdo poreče: »Saj tako nič ne pomaga«. Jaz pa pravim, da, pomaga. Lani so se avstrijski obrtniki na Dunaji zbrali in našteli svoje želje in pritožbe v resoluciji, ki je obstajala iz več točk. Ko je potem državni zbor vkup stopil, in je prišla obrtniška postava v pretres, oziral Be je obrtniški odsek v mnogih rečeh na tisto resolucijo obrtnikov. Tudi so morali nekateri nemški F>oslanci zagotoviti, da se bodo ravnali po tej reso-uciji. Sliši se tudi, da vlada predloži državnemu zboru postavo zaradi kmetij. Ako bi tedaj slovenski kmetovalci poslali državnemu zboru prošnje glede te zadeve in razodeli svoje misli, s kakosno postavo bi bilo Blovenskemu kmetu najbolj ustreženo, gotovo, mislim, bode se tako vlada, kakor tudi dotični odsek državnega zbora nate prošnje in izjave oziral; kajti odsek tudi ni vsegaveden, ampak on sestavi svoje poročilo, kakor misli, da večini ljudstva najbolj ut»treže-udje odseka bodo toraj še veseli, če jih razne prošnje o naših razmerah poduče in jim delo olajšajo. Po mojih mislih naj bi se na več krajih Slovenije sklicali shodi kmetovalcev, tam bi se dogovorili, kako bi se prošnje sestavile. Di bi se vse po enem načelu naredile, to ne kaže, kajti več ljudi več ve, in, da bi kar eden prošnjo spisal, vse slovenske občine pa bi jo kar na dobro vero prepisale. Stvar je prevažna, da bi se smela tako lahkomišljeno v roke prijeti. Kranjska kmetijska družba naj začne in nai skliče shode kranjskih posestnikov: Tu pridejo živinorejci in sirarji z Gorenjskega, zeljarji iz Llubljane, pšeni-Čarji od Posavja, vinogradniki z Dolenjskega, itd. Naj bo vsakemu beseda prosta in naj se razpravljajo prašanja, ki se zdaj splošno razgovarjajo gfedć poboljšanja kmečkega življenja in stanja, kakor: Ali je dobro, da se sme kmet zadolžiti? Ali je dobro, da sme svoje posestvo razkosati? Ali je dobro, da se premoženje očeta na enake deleže razdeli? Ali je dobro, dajati hčeram velike dote? Ali je dobro za kmeta, da so sodnije tako drage, da je treba toliko štempljev, da je treba k notarjem in advokatom letati? Ali so davki, ki se ne ozirajo na uime, primerni čistemu dohodku kmetij? Ali je prav, da je toliko kapitalistov, ki nič davka ne plačujejo? Ali ni državna uprava predraga (preveliko število uradnikov), prepočasna, preokorna? Ali je prava sedanja železnična politika? itd. itd. Taka in enaka prašanja bi si morala ta skupščina staviti, pa tudi na nja odgovoriti, in potem sestaviti prošnjo ali peticijo na državni zbor in na vlado. Ta peticija bi se po časnikih razglasila, GoriČani bi to brali in morda rekli: »Čakaj, na to in to so pa Kranjci pozabili!« Sklicali bi svoj shod v Gorici, ali koder bodi, pomenili se, sestavili drugo prošnjo in jo poslali posebe na Dunaj. Istrani pa bi utegnoli reči: »Pri nas so pa razmere druge, zemlja druga, pridelki drugi, mi moramo posebno prošnjo narediti!« Dobro; naj skličejo siiod in naj sestavijo prošnjo. Potem se utegneta tudi na Štajerskem kaka dva taka shoda sklicati, eden za ptujsko polje, drugi za savinjsko in posavsko dolino. Več glav več v6, povsodi bi kaj dobrega nas veto vali; ministri in poslanci bodo potem te prošnje primerjali, in če bodo videli, da kako reč ljudje povsodi zahtevajo, to za potrebno spoznajo in v postavo sprejmo. Konečno naj še to omenim, da k takim shodom ni treba nekaterih pravdosrednikov *) vabiti, ki znajo sicer veliko govoriti, pa s tem le nikdar ne bodo zadovoljni, da bi se preobilno, nepotrebno in drago tožarjenje na kmetih ustavilo in zajezilo. Shod nemških kmetovalcev je namreč priporočal, naj se napravijo takozvane mirovne sodni|e, t. j. da bi bilo v vsakem kraju nekaj poštenih mož za to postavljenih, da bi male kmečke pravde sodili, kakor zavolj kakega plota, ali drevesa itd.; ker dostikrat stvar ni vredna 5 gld., pa kmetje na stotine zavolj nje za-pravdajo in na kant pridejo. Trmastim takim ljudem sicer pristuje nekaj kazni, pa otroci so nedolžni in morajo z očetom vred trpeti! Pri teh mirovnih sod-nijah hi namreč nič ne bilo »rekurza« ali priziva, in sodila bi zastonj. Koliko pa zdaj dohtarji in štemplji stanejo!! Dajmo toraj nekaj storiti za našega kmeta, za obrtnika, sploh za blagostanje naroda. Saj le v blagostanji je napredek. Lačen in raztrgan človek se briga le za želodec, za nujne potrebe, ne pa za domovino, za vednost, za umetnosti, za lepo in blago. S povišanim blagostanjem se bo tudi narodna literatura ložej razcvitala i narodni ponos se bolj ukorenini itd. Zdaj moram še nekoliko o naših žalostnih koroških razmerah spregovoriti. Reveži smo materjalno in duševno. Letino smo imeli slabo, ker sta nam deževje in povodenj toliko škode naredila. V duševnem oziru smo pa Slovenci tukaj čisto siromaki. NemŠku-tarji in liberalni Nemci nam ne privoščijo nobene narodne šole; od kodi se bodo potem jemali tisti narodni voditelji, ki bi ljudstvo k boljšaj bodočnosti mogli napeljavati? Koroški rodoljubi so tako redko 4) Opaziti moramo, da je mej Slovenci tudi mnogo pravdosrednikov, ki so izvrstni rodoljubi in radi svoje interese žrtujejo koristi kmeta. Ured. EDINOST. sejani, da je narod na deželi brez učiteljev (namreč moralnih in duševnih voditeljev, ker nemških šol-moštrov se ne manjkaj. Ker ljudstvo ne ve, za kaj gre in kdo je njegov prijatelj, zato ga pri volitvah liberalni agitatorji lahko prevarijo. NaŠ deželni predsednik nas Slovence toliko ljubi, kolikor vaš Pretiš. Ko se je naš poslanec g. prof. Einspieler za Slovence potegnol, zavrnol ga je celo zastopnik sedanje, vendar Slovanom prijazneje vlade! Tak kiuh enakopravnosti se nam reže pod sedajno »spravedljivo, pravično vlado«. Upamo in prosimo, da bi se slovenski poslanci v državnem zboru za nas potegnolil Naj pri tern ne pozabijo, pritožiti se zoper našega predsednika Scnmidta Zabierowa. On je rekel, da mu je neki slovenski kmetič dejal, da vidi šole rajši nemške, nego kranjske. Tedaj ta kmet mu je taka avtoriteta; ko se je pa g. knezoškof Wiery in 97 katehetov pritožilo, da otroci še slovenskega katekizma brati ne znajo, to pa za gosp. Sch m Id ta ni nobena avtoriteta l Našega g. Einspielerja je g. Schmidt pri vsakej priliki precej zavrnol, ko je pa dr. Ubl govoril o prevelikih troških za armado, tačas g. Schmidt ni našel nobene besede za brambo vlade in države! Domače in razne vesti. Praznik sv. <|UM» mestnega patrona je obhajal 'list zadnji teden, slovesno kakor je to stara navada. Mil. Škot' dr. G. Glavina, služil je v stolnej cerkvi slovesno mašo z veliko asistenco, po maši pa je sam pridigoval. Pričujoč je bil župan in mnogo mestnih odbornikov, občinstva pa se je trlo v cerkvi in okoli nje gotovo 7—8000 1 ju i L Mej božjo službo se je streljalo s topovi na gradu, kakor vsako leto. Na pokopališče k sv. Ani je romala letos zadnje tri dni vsled krasnega vremena ogromna mno-iina ljudstva vseh stanov. Gesta od sv. Jakoba dalje, katero magistrat uže nad 20 let namerjava razširiti, bila je preozka, osobito za vozove in ornnibuse. Na pokopališču pa je krilo grobove neštevilno vencev, in stanišče mrtvih je bilo podobno velikemu divnemu vrtu. Razstava. Prazniki in milo lepo vreme je privabilo zadnje dni mnogo občinstva v razstavo. V sredo in četrtek je vstopilo po 6000 plačujočih (in gotovo 1500—2000 naročenih ali vstopnine prostih) ljudi. Toda dnevi se krčijo, in v mraku po končanej godbi se množina vselej brž pozgubi; krčmarji pase kislo držč, in nainerjavajo baje gostilne k malu zapreti. Ako nebo ostane jasno, brezdvomno še tudi iz drugih dežel te zadnje dni precej obiskovalcev pride, pa primanjkljaja odboru več ne preženo. Novo političko društvo /a Trst, ki ima braniti mej drugim tudi laški značaj mesta in sploh italijanski jezik, to je kaj posebnega; njega ustanov-niki so ti le: Dr. Denlngher, Dr. Defacis (rodoma Slovenca) Vucetič (rodoma Hrvat) Burgstaller, ^katerega rodbina je tudi prišla z Hrvatskega^ Heinelt, Ritttnayer, Dimmer (trdi Nemci) Mornurgo Raf. Luz-zatlo (se ne ve prav) Baron Rali (Grk), A. Tomasini in Lunardeli (poštena Italijana) Ne vemo, ali je večina teh gospodov v resnici poklicana, braniti v Trstu Italijanstvo. £udne vesti frčć po Trstu; pripoveduje se, da bo sedanji tržaški namestnik, baron Pretiš, poklican v gosposko zbornico in da se odpove namest-ništvu v Trstu, pa da pride na njegovo mesto sedanji bukovinski deželni načelnik Alesani. Mi tega ne moremo verjeti in uže danes moramo naravnost reči, da je gosp. Alesani mej tržaškimi Slovenci v najslabšem spominu iz tistega Časa, ko se je preiskovala rabuka v Trstu ter je gospod preiskovalec Alesani vso krivdo na okoličane zavalil. Mi tedaj nikakor ne moremo verovati, da bi tacega moža poslali v Trst za namestnika, ker to bi zbudilo splošno nevoljo mej Slovani. Vftlcil atenlata z bombo v zapor odpeljani Ivan Markovich, Evgen Salva tor in Angelo Do-nagio so bili oproščeni, ker je državno pravdništvo od zatožbe odstopilo. Donagio je bil v zapor obsojen, ker so pri njem dobili prepovedano orožje, pa je zoper obsodbo vložil priziv. O vojaških zadevali tržaški magistrat naznanja, da se imajo vsi vojaštvu podvrženi mladeniči, ki so rojeni leta 1863, in spadajo v tukajšno občino, od 5. novembra do 5. decembra v mestnej hiši oglasiti. Kateri pa so rojeni I. 1862 ali 1861, imajo v istem času naznaniti, Če so letos menjali svoje stanovanje. Kdor hoče vojaštva oproščen biti, ima k malu vsa potrebna spričevala v red spraviti, in prošnjo vložiti v drugej polovici meseca decembra. Pjronieinbe v tržaško-koperutkej Škofiji. C. g. Rajmundu JeluhČu je poverjena uprava, župe i jiadžupniški, ured v Buzetu do imenovanja novega župnika. — Ć. g. Josip Sancin je imenovan župnikom v Rižanu. katero župo je dosedaj oskrboval. — C. g. Josip Flegar, dozdaj upravitelj v Golo-gorici, imenovan je župnikom v SuŠnjevici. — Č. g. Mart. Prenc, dozdaj v SuSnjevlcah, oskrbnikom v Kozljaku. G. p. Nikola Zic je premeščen iz Tinjana za kaplana v Bršec. Kaseinatna vojna ladlja Nadvojvoda Albrecht je v nedeljo odplula iz Trsta v Dalmacijo, na nje mesto pa je prišla korveta Minerva. Nesreče na morji. Poročili smo uže zadnjič na kratko o nesreči, ki se je 28. oktobra prigo-dila v reškem pristanišči, naj pridamo danes še nekoliko iz poročila, katero je prinesla »Slobodau od 29. oktobra. Ta časnik piše: Uže predvčeranjem na večer se je videlo, da na morji jako močen jug zavlada in za gotovo se je pričakovalo ladij od zunaj, ker v takem vremenu rade iščejo zavetja na Keci. Ponoči so čamee, v katerem je začasna luč svetilka, z svojega mesta odrinoli in svetilko ugasili. Proti Jutru je prišlo več večjih ladij, katerih mornarji so bili gotovo zadovoljni, da so srečno doplavili domu. Ker pa je dosti ozek vhod v reško luko, zalo je zelo teško v močnem jugu vanjo dospeti. Vse to pa bi se bilo zmoglo, ako bi ljudje, načelniki, nameščeni pri luk-nem uredu, imeli le malo pojma o morji in uvidevši, da pride nevreme, pripravili potrebno za vsak slučaj. I da je bilo to mogoče, dosti je. da omenimo pomorske akademije, katera je bogato oskrbena z vsemi potrebnimi aparati za opažanje morja. Ali lehko je v rokavicah po Reci šetati, politizirati i šopiriti se, dolžnost pa zanemarjati. — Prišla je zjutraj velika la-dija, vlastnina dalmatinskega brodarskega društva s petroljem, i ker ni dobila potrebne pomoči, vržena je bila na kraj i se vsa razbila. Ladije «Andrea», vlastnina Pršica, kosi pred akademijo plavajo. Ladija »Dunav«, vlastnina Blaževiča in Bačiča, zarila se je v zemljo ter moli samo jambor iz morja. Dva razbita trabakula ležita pred torpednico. »Ido P.« jeotel Lloydov parnik »Hebe«, a Še tri ladije so v nevarnosti. — Da bi slišali na licu mesta pomorce, izkušene ljudi, kako grdijo oblast, da se kaj tacega more dogoditi doma, tako rekoč uže v luki, ko morejo kaj tacega prebiti v velikem morji. Ljudje, pomorci pravijo, da bi tako vreme njim zunaj Šala bila, i da bi se tukaj nobena nesreča ne bila dogodila, ako bi ura-doval na luknem uredu človek, ki ve, kaj je morje. — Ta čin tudi dokazuje napuh Madjarov in podlost njihovih mamelukov. — Tudi četrti brod, katerega je parnik «Hebe» hotel oteti, pa moral pustiti, da sum sebe otme, vrglo je morje na kraj. Parnik Crnagoratržaškega trgov<;aManos:i, kateri je najela črnogorska vlada za svoje potrebe, potopil Re je zadnji v torek na škaderskem jezeru blizu vstočja Bojane. Na njem ie bil Manos sam, tajnik francoskega konzulata v Skodrl in nekoliko popotnikov; vsi ti so utonili, le en mornar se je otel. Potrjena postava. Cesar je potrdil v goriškem deželnem zboru skleneno postavo zarad razdelitve občinskih zemljišč v Kanalu. Imenovanje. Minister pravosodja je imenoval okrajnega sodniškega pristava v Ajdovščini, Avgusta Jakopiča sodniškim pristavom pri okrožnej sodniji v Gorici. t|ui pro quo* Dobili smo te dni dopis iz sv. Križa na Vipavskem, v katerem nek gospod močno zabavlja zoper našega navadnega dopisnika iz Križa pri Trstu, kateri je grajal napravo majhne bande v okoličanskem Križu. Mej drugim piše g. dopisnik iz vipavskega Križa, kateremu ne jemljemo v zlo, o vipavskem Križu, o katerem nam je bilo znano, da je mesto, akoprem manjše^ nego vas Križ pri Trstu, to le zgodovinsko črtico: Se radi nekaj vas moram prijeti. Vi gospod imenujete sv. Križ »vas«,— oprostite, prav malo znate, ako še tega ne veste, da sv. Križ je »mesto«. Ako ne verujete, evo vam pojasnil. Nadvojvoda Ferdinand je imenoval 19. januvarja 1532 1. sv. Križ kot »mesto«. To je pozneje cesar Josip II. b pismom 30. oktobra 1781 L, koje je pisal grofu Avgustu Anton Atems tako le potrdil: »Nicht ad tempum, sondern auf nnd alle Zeit ist Hlg. Kreuz zu »Stadt« erhoben, und hedaif keine vveitere Bestatigung mehr«. — Gospod, toraj naš ipavski sv. Križ ni viis, ampak mesto. Hrvatski list »Pozoru piše jako obširno in pohvalno o Ricmanjih in o zadnjem izletu v to prijazno vas na vratih Istre. Vabilo k občnemu zborovanju »slov. učiteljskega društva za koperski okraj« v Dolini, v četertek 9. novembra t. 1. ob 1». uri zjutraj. Dnevni red: 1. predsednikov pozdrav, 2. prečita se zapisnik zadnjega zborovanja. 3. jezikovni poduk v narodnej šoli, razpravlja g. M. Anžlovar, 4. o krajnih šol. svetih, govori g. And. Vertovec, 5. razgovor o matici, razrednici in zamudniku, 6. nasvčti. NB. Najuljudnejše so naprošeni čč. gg. društveniki, naj se blagovole za 5. točko nekoliko pripraviti, in po inogočesti omenjene zapisnike seboj prinesti, da se ukrene najboljše. Odbor. Iz Povirja smo dobili pismo, o katerem se nam toži, da je vstal razpor v tamošnjem društvu mladeničev, v katerem je poprej vladala najlepša sloga in veselost, da se je to društvo razkrojilo na dvoje i da to ne prinese dobrega sadu. — Mi svetujemo, naj pametni in vplivni možje s pomirljivo besedo prepir poravnajo; z dobro vuijo in pametnim ravnanjem se lahko vse poravna. »Avvenlre«, glasilo dalmatinske iredente, nehal je izhajati, ker ga splitski mestni zastop, kar je naroden, noče podpirati. Biskup f5trossinayer se je pismeno zahvalil osobam in društvom iz Istre, ki so mu čestitala o priliki posvečenjja djakovske prekrasne cerkve, potem tudi g. uredniku »Naše Sloge*. Iz tega poslednjega pisma priobčujemo te le lepe besede: Uviek mi je bilo pred očima jedinstvo naroda, jer u tom samo nazrievam spas naš i budučnost sretnu našu. Pa ini je osobito drago, gdje vidim onu slogu, koja vlada u Istri med Hrvati i Slovenci; a Vam gospodine uredniče i »Slogi« našoj uz cio hrvatski narod dugujem i ja osobito pače viečitu hvalu, jer se samo ljudem Vašega lista ima pripisati, da je budna hrvatska viest u Istri. Bog če Vam platiti i narod Vam neće zaboraviti.« Tudi »Savinjskemu Sokolu« se je pismeno zahvalil za čestitko, katero mu je izrekel o priliki posvečevanja nove stolne cerkve. Ljubljanski uemškutarji so sklicali v 30. dan oktobra svoje pristaše v kazino, da se pomenijo o državnozborskej volitvi, ali prav za prav, da so mogli zabobnati po časnikih, da so še živi in da svet vidi, da se ne uklonijo sedanjej vladi. Sklenoli so resolucijo, da ne postavijo nobenega kandidata za volitev v državni zbor. — Nu, ta resolucija je silno važna, ker brez nje i brez shoda bi se to bilo tudi lahko zgodilo. \ slapsko vinarsko šolo so sprejeti z deželnimi ustanovami: Jeke Franc iz Rake, Modic Franc iz Bloške Police, Fiarh PeW iz Preloge pri Semiču. Piano Josip iz Senožeč, Štibilj Josip iz L>o-lenj pri Vipavi in AmbrožiČ Franc iz Nove Sušice pri Postojni. Oddale so se sedaj vse ustanove. Cvellce nemške kulture. Gosp. Ein-spieler se je v koroškem deželnem zboru prav dostojno in možato potezal za naravne pravice koroških Slovencev. To pa je tako razjarilo na Koroškem izhajajoče nemške časnike, da kar besne; osobito »Stid-deutsche Post« od 19. oktobra kar divja na Einspielerja in Slovence sploh. Celovški dopisnik »Slovencu« je iz tega članka nabral te le cvetice nemške kulture, katere podajetno tudi našim bralcem, ker vredne so, da si jih zapomnimo: Evo jih: »komische Person«, »lebendiger Schmerzensschrei«, »telephonirt*, »stam-melt«, »seine Sippe«, »Stiefvater der slovenischen Nation«, »klerikaler Kohl«, »klerikales Giingelband«, »heuchlerische Maske«, »Volksgunstspeculant« »Mit-leid heucheln«, »Hetzer«. »klerikaler Speck«, »Robott und Zehent«, »rhetorisches Kunststiickchen«, »Slo-vetiia irredenta«, »Keck», »Liige und Entstellung«, »getraumte Klagen«, »entlarvter Agent der Slovenia irredenta«, »einsamer Spatz«. Jelite; kako lepa je ta kultnja, kako čast dela koroškim Nemcem 1 Ztvot Dobrllln. Društvo sv. Jeronima v Zagrebu je izdalo životopis pokojnega tržaško-koprskega škofa Jurija Dobrile; spisal gaje Cvetko Rubetič jako dobro in uverjeni smo, da ga bo jako veselo ljudstvo, pogebno hrvatsko v Istri, kateremu je pokojnega biskupa molitvenik »OtČe budi volja tvoja«, najbolj priljubljena knjiga. Ta životopis se dobiva pri uredništvu »Naše Sloge« po 30 kr. Kedor ga želi imeti, naj se tedaj obrne na to uredništvo, katero mu ga takoj po pošti pošlje. Zarad poštnih troŠkov je želeti, da se jih več skupaj naroči. Družba sv. Mohorja, ki ima 24.474 družabnikov, razposlala je za 1. 1*82 te knjige: Življenje reblažene Device in Matere Marije in njenega pre-istega ženina sv. Jožefa. Popisal Jožef Volčič. — Križana usmiljenost ali življenje sv. Elizabete. Po dr. Albanu Stolcu poslovenil P. Hrizogon Majar. — Slovenske večer niče. — Občna zgodovina za slovensko ljudstvo. Spisal Josip Stare. — Naše Škodljive živali v podobi in besedi. Opisal Fr. Erjavec. — Koledar družbe sv. Mohorja za navadno leto 1882. Vse te knjige obsezajoče 64 tiskanih pol, dajo se družabnikom za neznatni letni donesek 1 gld. Družba sv. Mohorja razpisuje naslednje nagrade: 200 gl. za izvirno, do 5 pol obsežno povest, 140 gl. za štiri poučne razprave, vsaka na pol tiskane pole. Povoden] je tudi na Dalmatinskem veliko škode napravila. V Kninu je Krka za cel meter višja, nego je bila lansko leto, hiše so do prvega nadstropja in više v vodi. Tudi kninska okolica je zelo poškodovana. Blaga greinlca. Mlada deklica Marjeta Dittrich, prodajalka mila, stala je nedavno pred dunajsko sod-nijo v Sechshausu, zatožen a, da je zabranila zapor n«?cega berača s tem, da mu je k ubegu pripomogla. Sodnik jo je vprašal: »Ali pritrdite, da ste krivi?« — »Kako bi kriva bila, videla sem pred vrati slabotnega starčka, imel je vse sive lase in v tresočej roki je držal kapo. V tem trenotji je prišel stražnik in rekel staremu možu: »Vi sosed, ali neveste da je beračenje prepovedano?« in ga je hotel v zapor gnati. Jaz sem menila, da hoče stari mož kos mila kupiti, pomagala sem mu v prodajalnico ter rekla stražniku, da stari mož ni beračil, ampak prišel kakor kupec k meni. V prodajalnici je ubožcu postalo tako slabo, da je moral dalj časa sedeti. Potem sem opazila, da se je pred prodajalnico zbralo mnogo ljudi, bala sem se za starega moža, vzela sem ga pod pazduho in ga peljala pri zadnjih vratih skoz dvorišče, kder sem mu potem izhod pokazala. Ah, in tako slaboten je bil starček, tako slaboten, da je deset minut potreboval, predno je skoz dvorišče prišel. Stražnik pa je še vedno čakal pred vrati prodajalnice i nazadnje vprašal, ali mu moža izročim, jaz pa sem odgovorila, da ga ni več tukaj«. — Sodnik je razsodil, da zatožena ni kriva. Vellkansk spomenik ruskemu carju Aleksandru II. postavijo v Peterburgu. V ta namen so bili povabljeni vsi evropski umetniki, naj pošljejo svoje načrte dotiČnemu odboru. Presojale! so dali mej vsemi prejetimi načrti predstvo v Moskvi živečemu češkemu kiparju Venceslavu Kavki, ter mu prisodili 6001) rub-Ijev darila. Znamenito je, da je to drugi <^eh. kateri je zmagal mej konkurenti; prvi je bil arhitekt Anton TomiUa, katerega načrt monumentalne cerkve v spomin Aleksandra II. je bil letošnjo spomlad izmej 30 konkurentov sprejet. Kolera se je prikazala v Meki. Vsled tega so se za ukazale potrebne naredbe, da se dalje ne zatrosi. Varčnost. Nova zaloga izdelanih oblek za može, fantiče in mala dekleta slavnoznane tovarne j Leopold Tedesko &Comp.n ® z Dunaja ^ 0 Prosnitz-a in Pressburg-a, « fl v Trstu, Corso St. 700/2 na voglu velike go-^ ~ stilne »Aquila nera« pri 9 £ Aleksandra EiHMer-n S ponuja bogato zbirko elegantnih oblačil, jako 8 trdno delanih iz dobrega, garantiranoga blaga, * bodisi izbornega, bodisi navadnega, na debelo, ali pa na drobno po stalnih fabriških cenah. EDINOST. Gospodarske in trgovinske stvari. Poštni mandati. S i. novembrom t. 1. je uvelo trgovsko minister-stvo pri c. kr. poštah avstrijskih naredbo, ki je velike važnosti in ugodnosti posebno za trgovski in obrtni stan. To so takozvani poštni nalogi ali mandati (Postauftrage). Kdor ima kje iztirjati kak zaostali dolg, bodi si v tistem ali drugem kraji Avstrije, ki pa ne preseže 200 gld., ne bode mu treba odslej dolgo zbirati misli, da v dostojnih izrazih opomni svojega p. n. dolžnika na pozabljeno dolžnost, ampak napisati mu bode samo predtiskan listič, .jednak poštnim nakaznicam (kateri se dobi pri vsakei c. kr. poŠti za 7, kr.), zaviti ga v couvert ter adresiratl na tisto c. kr. pošto, kjer prebiva njegov dolžnik s samimi besedami: »Poštni nalog na (v) . . . .« Vse drugo preskrbi dotična pošta potem sama, ki bode torej opravljala nekako posel eksekutorjev in ne drago, kajti za tak nalog in posel ne bole zahtevala več kakor za jednako težko rekomandirano pismo. Takemu nalogu naj se pridenejo papirji, kateri se imajo zamenjati z denarjem, (dolg vtemljujoči dokumenti, pobotnice, pobotani računi, menjice. couponi itd.) ki pa vkupno ne smejo presezati 200 gld., ne smejo biti težji nego 250 gramov in ne posebe zapečateni. Dotična poŠta prezentuje potem nalog ob določenem času (kateri zapiše naročnik na nalogj dolžniku, in pošlje za dokumente vzprejeti denar naročniku s posebno »naročilno poštno nakaznico« z odvzethni stroški pošiljatve; ako ne dobi denarja, vrne nalog in priloge naročniku brezplačno. Denar se plača ali takoj pismonoši, ki je prinesel nalog in priloge, ali pa se v 14 dnevih pri poštnem uradu zamenja za dokumente. Ako v tem Času dolžnik ne pride blizu, predloži se mu nalog še jedenkrat in, ako zopet brezvspešno, se potem takoj rekomandirano in brezplačno nazaj pošlje z napisom: »Nezarnenjani poštni nalog, prejmi nazaj . . . .« — Naročnik pa tudi lahko zahteva, da se mu nalog takoj po prvem hrezvspešnem predočenji vrne s tem, da zapiše na drugo stran naloga: »takoj nazaj!« Ako se dolžnik pri prvem predočenji odločno brani plačati, ne prinese se mu nalog več pred oči, dasi vsejedno leži 14 dnji na poŠti p:edno se vrne. — Obrazec takega poštnega naloga je tatc-le : (Sprednja stran.) G. kr. avstrijska poštna uprava. Poltni nalog. PoŠti se naloži, da vzprejme od.......... v (na).....dne .... 188 . znesek . . . gl.. . kr., beri:.....za pridejane priloge ( . . . . kosov). , . , . . dne.....183 . Ime in naslov naročnika........ (Druga stran.) Vročitve zaznamki. a) Zamenjano dne.......183 . (Podpis poštnega sluge.) b) Odrečeno dne........188 . (Podpis poštnega sluge.) c) Obrok zahtevan dne......183 . (Podpis poštnega sluge). Tu sledi še poučenje o porabi in pristojbini, ki znaša za loco do 15 gramov 8 kr., nad 15 do 250 gramov pa U kr.; za vnanje pošte odnosno 15 in 20 kr. 0 kmečkih zadrugah piše »Stuttgarter evangelisehe Kirchenblatt«: Vestfalska kmečka zadruga je taka moč, da tam noben oderuh nič ne opravi. Kmetje si po zadrugi sami pomagajo in zato se tam nobena kmetija po dražbi ne proJa. Zato pi tudi ni čudo, da judovski časniki vestfalska kmete imenujejo zabite nazadnjake, ker jih ne morejo odirati. «Sloven«ki Narod» obsoja prepir, kateri je g. urednik «SoČe» za lase privlekel v slov. žurnalistiko. — Mi se popolnoma ujemamo s tem, kar piše «Na-rod» o tej zadevi in konštatujemo, da smo dali prostor le krivično napadenim, da se morejo braniti; a tudi to neradi, ker smo prepričani in z nami mnogo drugih, da je vse bol) v steno. — A napad je imel še drug namen, ker je prišel od več stranij, pa vedno iz tiste roke. — Parola je bila izdana: «hajd na »Edinost«, da jo uničimo;« akedor drugim kopljejamo, navadno sain pade vanjo. Tržno porodilo. Kava. — Še precej kupčije v navadnih bažah ; a cene so slabe, vedno niže. — 3'J00 vreč Rio je šlo od gld. 35 do gld. 6'J. — Gene dtu-je kave ostale so nespremenjene. Sladkor — v jnko slabem obrajtu, kupčija primerno majhna. Prodalo se je okoli 6000 vreč sladkorja po gld. 30*/* do gld. 38'/,. Sadje. — Živahna kupčija po trdnih cenah. — Porneranče, limoni od gld. 3'/, do gld. 6'/,, fig« pu-Jješke v sodih gld. 14 do gld. 151/,, fige v vencih gld. 16 do gld. 18.—, rožiči fini pulješki gld. 9.—, mandlji gld. 68 do gld. 74.—, cvebe navadne gld. 18 do gld. 20, Eleme gld. 24 do gld. 33.—. Samos prav navadni gld 15.—. Sultanina gld. 29 do gld. 43.—, opaša gld. 21 do gld. 22. Olje - mlahora kupčija. Gene šibke. — Alba-neško jedilno gld. 37—, dalmatinsko gld. 40 do gld. 41.—, italijansko namizno gl I. 47 do gli. 6i. Petrolje — mirno, manjka kupcev; cena šibka gld. 9 za velike partije, gld. 9.15 za manjše. Riž. — Malo kupčije; pri vsem tem so cene trdne gld. 10 do gld. 23.—, za ital. blago in gld. 12 do gld. 13. za indiško. DomaČi pridelki. — V fižolu srednja prodaja, cene še precej trdne: rudeči po gld. 11'/, do gld. 11 •/«, bo- hinec gld. 12'/, koks gld. 13'/,, mešani gld. 9 do 10. — Maslo v dobrem obrajtu; cena od gld.84 do gld. 96. Žito. — Za koruzo je Še precej prašanja; cene so poskočile vsled velikih povodenj in plačujejo zdaj koruzo za spomlad po gld. 7l/, do gld. 7*/«. Za točno blago pa ni nobenega prašanja in žitni trg miruje popolnoma. Les — srednja kupčija, cene stalne. Seno — dobro gld. 1.70 do gld. 1.90— ; vse kaže, da bo na zimo še dražje. Borano poročilo. Borsa se je bila oživela par dnij, a zdaj uže so-pet prevladuje mlahovost. kurzi Šibki, posehno privatnih papirjev. — Valute in devize se dobro drže. Dunajska borsa dne J. novembra. Enotni drž. dolg v bankovcih . . 76 gld. 85 kr- Enotni drž. dolg v srebru .... 77 » 35 » Zlata renta..........95 • 60 • 5% avst. renta........92 ■ 35 » Delnice narodne banke..... 839 » — » Kreditne delnice........ 304 • 70 » London 10 lir sterlin......119 » 25 » Napoleon...........9 » 487,» C. kr. cekini.........5 » 66 » 100 državnih mark.......58 » 50 » 3-3 Naznanilo. Hida v Logu pri pRicmanjih v najboljšem stanu, z nekaterimi lepimi sobami in lepim pohištvom z vinogradom in sadovnjakom se proda ali da v najem Na to se opozarjajo posebno podjetniki in inženirji o priliki traefranja železnice Herpelje-Trst. — Več pove v Logu, ali pa v Trstu, piazza della Legna, lastnik O. B. Angeli. droguist. »OOOOIOOOOOOOOOOOOOO LA FILIALE 8 della X BANCA UNION TRIESTE oooupa di tutte le operazlonl dl Banca e dl Camblo valite. a) Accetta versamenti in cnnto corrente: Abbuonando 1' lnteres.se annuo per Banconote SV %c,m pteavvbodi 5 ylor. ■i » » » » 12 » Hi * > » » 20 ■ 4'/j » a ael meai fisso per Napoleoni jfeou preavvlso di 20 gior. Ht;?» < » » 10 » 3 V (t » »3 masi 3 » i » »0 mesi Godrunno <1)111 lntflro&»e aumontato le letterj in circnlazione «on 5 giorni di preavvlso itul (( novembie a. c. quelle con 12 giorni dal 13 giorni n ouollo cnn 24 giorni dal 25 novembra a. a. BANCO 6IHO abbunando II 39/0 interesse annuo sino qualunque somma; prelevazloni sino a florini 20 000 a vlsta verso chdgue; importi maggiori preavviso avanti la Borsa. n — Conferma dei versnmenti in apposito libretto. S Conto^ffla per tuttl i versamenti fatti a qual- Q siasi ora d' uftlcio la valuta del medesimo gtorno. 5 Atmumo pol propri oorentlstl O V incasso di Cambiale per Trieste, Vienna e Budapest, Q rilascia lom assegnt per queste nI tirne piane, ed accorda Q loro lafacolta di domiolllaro effetti presso la Q sna cassa franeo d' ogni upela per S emi. o b) S'incarica dell*acquisto e della vendita di effetti pub- 0 blici, valute e divise, tionche deli' incasso d'assegni, A cambiali e couponst verso l/»°/o di proviggione. Q c) accorda ai snoi committeuti la /acoltci di depositare Q effetti di nvalsiasi specie e ne cura gratis V incasso dei 0 coupons alla scadenza. A La Filiale della Banca Union g (Sezione Mercl) s' incarica deli* acquisto ® e della vendita di merci in commissione, accorda 2 sovvenzioni ed apre erediti sopra mercanzie ad essa jr consegnate, oppure polizze di carico o Warrants. O Čudovite kapljice Sv. Antona Padovanskoga. T i priprosto in naravno 7 dru vilo je pravi dobrodejna punoe in ni tr*ba mnogih bo ■ ^ ~ °2 l" «■ _ c/i Si ., Javna zahvala. Posebno prijetna mi j« dolžnost izreči po ti poti vsem onim svojo odkritosrčno zahvalo za izkazano mi posebno čast na dan moj^pa odhoda iz Kamenj dne 25. okt. s tem, da so me blagovolili sprejeti ter tako dokazali svojo neizvenljivo ljubezen do mene. Posebno sem pa dolžan se srčno zahvnliti gospodu županu v Kamenjah: Jožefu Valiču in gospodoma podžupanoma; gospodu županu, gg. podžupanom in celemu občinskemu predstojniStvu v Vrtovinu, vrlemu g. nadučitelja Mat. Lovrenčiču in poduč. Kausu v Knmnjah. da sta vso Šolsko mladino ob obeh kra-jeh ceste tako lepo uredila, da sem bil tako ganjen, da mi in bilo mogoče zahvaljevati se za dokazan*) mi čast in odzdravljati njunim in vse priljubljene mi Šolske mladine presrčnim voščilom. Bog varuj, Bo g osrečuj celo Kamenjsko faro! Na Dunaju, 31. okt. 1882. Hil. los. Zorn, bivši kaplan. Dunaj ! Dunaj! Cujte, glejte, strmite! OgkrbniNtvo faliran« »»lik« anglo-hrltitk« IWbrlk» arnbrnlh tadalhoo prodaje vse i/delke zalo pod fabriflko ceno. Kdor poglje, aH se naroČi pr povzetji, 8 gld. 30, dobi prav krasno namiznino Iz najflnejffega aoglo-brl-lIRkeca arakra (ki jo poprej veljala *0 gld.) Vsak naroCnik dobi pismeao po oBtvo, da naniznina ostane 10 let bela. « namiznih nožev, a izvr-tno jekleno ostrino, 6 pravih »ngl. br. srebrnih vilic Iz eneva kosa, fl mmivnlh angl. br. srebrnih nnmiziih Klin, 1 tetko angl. br. srebrno veliko llico za juho, 6 izvrstnih angl. br. »rebrnih podnofnikov, 0 nnglelkih desertnih plosCkov, 1 izvrstna popernica in oukrovnioa, 0 nnJlepKih cizeliranih prezentlr ploKSkov, 6 lepih ma;lvnih kupic za jajca, 6 najlepših angl. br. srebrnih Ilic za jajca, 0 krasnih najllnejin ploftCkov za cuker, 1 Cajnica najflneje vrste, g krasna salonska s -efinika, "BTCoaov. V dokaz, da m<\fe naznanilo. nI sleparij« m zavernjom a« J»vno, Ce blngo ni po volji, vzeti ga nnzaj brez ugovora. Kdor noče tedaj dobiti za svoj denar dobro in pristno blago, ne pa me5ek, naj se, dokler Je kaj zaloge, zaupljivo obrne name. J. H. Rabinovvicz Dunaj, glavna *alona anglo-brit. fabrike srebrnih izdelkov It. Schiffamtiaaut SO a. Frak aa ®|»e«nje zgoraj omenjenega blaga se dobiva v ve«|ih if k lati ah pri meni. — Skatlja velja 16 kr. (6—3) iz. Tinctura Chinae L Rhei comp. vulgo Marija pomagaj želofle cne Kapljice katere napravlja Gabriel Pioooli lekar .pri angel ji. v Ljubljani, Dunajska cesta. To zdravilo napravljeno iz najboljših zelišč, katerih mnoga rastejo v okolici znane romarske cerkve Matere Božje na Brezji na Gorenjskem, ima čudovito moč v sebi. Omenjano zdravilo služI v pomoč, ako kdo nima dobrega Želodca, ako ima slabo sapo, ako ga napenja, ako se mu peli a in ga vije, proti želodečnemu prehlajenju, zlatenici, ako se komu hoče vzdigati. ako l>oli koga glava (če to ne izvira iz želodca), proti zgagi, ako se dela komu kamen in nabira sluz, proti želodečnemu krču in zaprtju, ako je želodec pokvarjen z jedjo in pijačo, proti clistam, proti boleznim na vranici, jetrih in proti zlati Žili, in v različnih mrzlicah. Cena I Steklenice 20 kr. Francova esenca, ki jo izdeluje O* Plccoll, lekar «pri angelju» v Ljubljani, na Dunajski cesti, je narejena iz rož, ju pomagala že tisočerim ljudem, kakor je razvidno iz zahvalnih pisem, ki jih izdelovalec dobiva. Ta esenca ozdravi bolezni v želodcu in trebuhu, krč, božjast, trebušno in prernenjavno mrzlico, zaltasa nje, hemorojide, zlatenico itd , ki so vse nevarne, x-se v pravem času ne ozdravijo. 1 steklenica 10 kr. Antirrheiimon, pripravil Čr. iMcoolI, lekar «prl ai)gelju» v Ljubljani, na Dunajski cesti. Najboljše zdravilo proti prehlajenji, kostobolji, hroinoti delavnih čut-nic, bolečinam v križi in v prsih, prehladnim bolečinam v glavi in v zobeh. Cena 1 steklenice 40 kr. Najboljie In najvplivnejše pravo norvelko pohumeljevo jetrno olje proti mramoriel, rhahitisi, plučniei. kašlju itd., v steklenicah d 60 kr., 10 steklenic 5 fild., z Železnim jodirjem združeno (posebno vplivno pri malokrvnlh in kjer treba Čistenje krvi) v steklenicah d 1 pld., 10 steklenic 8 gl. Vsa naročila gredo v lekarno Pioooll •pri Angelu«, Ljubljana, dunajska cesta, velika zaloga najboljših alopatičnih in homeopatičnih zdravil, zdra-vilstvenih posebnosti, rudninških vod, dišav. (24—6) če ■g 3 - " ^ Jj <« «n Si-2 O2,"o „OO ^ •j — ^ -i. «0 _ oo C o 00 « ji cs 2 a: o B 55 tO • . . o nO <5 fe g •S Sw u i ~0 *T3 bCi—I M/l K/J 00 . ^ -j O o o2o m rt Q u j nj a Ji ,•5.2« - .2 B . ■c » i.; * .O--t- ^ ■s;; a «o a « a-3 •a « -•5 «-?> -Z v <- »j i r - C -s S « ; „ h H 'E ^^ s 1 Ifcii^ © S £ S ~ •R i 3 £2 v^; ^ v o> g" •2 S i« 5 j Je S-. i; — _ •2 ~ ■S ^^ ^ = K s 'a -s M S ^ ^ "S ^ -S H -Ti 5 » ^ -S s v S _ > a -S S „ u : — 22a ^ ^ ^ JS Jž I • S i s ^ Vi »1 ■ o ' ■ • -i •» s ^ £ «'S -C feKj V "H ^-s "E s" 2 g s SS -5 5 a S M — V. r* Oj "S i^Saj E Lastnik, druStvo »EDINOST«. — Izdatelj in odgovorniurednik: JOSIP MILANI^. Nova tiskarna pod vodstvom F. HUA.LA. v Trstu.