Sfevil'ca 4.
II. Teto.
V Ljab”an!, dns 29 fanuarja 1920.
^prodaji 1 K.
Naš G|as izlazi u/tjednu evakog četvrtka. God šn]a pretf Polugodišnja
Četvrtgodišnja .	„ «	.	0	„ 13*~
. . o K 52‘~»
• o * 5) 26’-«
Za inozemstvo dodati poštarina. Oglasi po cjeniku.
rjcua y spo^aja 1 K.
ii jaii mmm e m lii i Mm
Ham I'jiac Hs.iaaa re^siu^Ho CBanor atanspTiea,
ro.iHuui>a npernjiaTa . 4 B . . „ K 62
Iio.iyroij,MiuH>a	»26
HeTBpTIV.AMiUtfca	* 1S
3a nuoauMoTBO ao^nrn noanrapnint. Ocam« no TapH$s£.
Uredništva: Ljubljana. Rimska cesta štev. 'A' IL Rokf piauv ne vrača, ako se ae priloži anamk. Dopise v latinici in cirilici ►prejtma le podpisane in radostno trankirane. Rokopise fo pošiliati samo uredu štvu v Ljubi,ani. Hrvatske m erbske dopise je pošiljali le pot. m organizacij, ki so za vsebino odgovorne.
Uprti v »Ul ve: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnine naj m počijo po cakazmci ozir uta položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg Ib 6jt, Tja je pošiljali Uidi zbirke za naž tiskovni sklad.
Savez državnih namještenika Dalmacije. Br. 45^6.	Split, 16. januara 1930.
POZIV
as glavnu godišnju skupštinu.
LI smislu § 19 pravilnika sazivlje se prvu redovitu glavnu skupštinu državnih činovnika i namještenika za Dalmaciju, koja će se obdržavati u Splitu u dvorani, koja će se naknadno objaviti, dneva 15. le' mara 1920 u 9. uri pr. p. sa dnevnim redom:
1.	Pozdrav predsjednika j
2.	izvještaj tajnika ;
3.	izvještaj blagajnika;
4.	izvještaj privremenog nadzornog odbora:
5.	promlena pravilnika;
6.	osnutak potrošnog kooperativa državnih činovnika Dalmacije;
7.	rasprava o pređlozima i upitima već najavllenim i onima. koH budu najavljeni upravi bar 3 dana nrije skupštine:
8.	Izbor novog šireg i užeg centralnog odbora te nadzornog odbora.
Kotarski odbori bivaju zastupani po delegatima (odnosno punomoćnicima) prama broju članova dotičnog sudbenog nrlnnHr>tfi<<?h društvu (prpl lnn ilj
' liste£
„Sloga".
že meseca septembra p. L o prilika kom:tesa iugoslovenskih žena v Beogradu. se je sprožila misel, da stopi tud* javna nastuvlienka in žena iavnega na stavbenca v lavnost. osobito takrat, ko ii gre za lastno korist.
Danes imamo že »Slogo«, društvo Žena in vdov favmh nastavliencev in na staviienk. ki nai skrbi za to. da se iav nvmu nastavl'encu in njegovi družini Preskrbi naiveč ugodnosti.
Da seznanimo čitatelje »Našega Dlasa«. ki so po večini iz naših krogov, z delovaniem naševa dništva obinvliamc Pekaj točk. ki si iih ie stavilo društvo za svojo nalogo. Naloga »Sloge« ie sestav *iaf' in oddajati vloge in prošnie prire Isti shode podpirati *n izpopolniti že ob boječa enaka moška drušiva.
indirektno (kao članovi stručne ili klasne organizacije) u razmjeru i na način pred-vidjen u §§ 10 i 20 pravilnika.
Svako pismeno ovlaštenje tli punomoć mora sadržavati broj zastupanih čla-Kiova.
Preporuča se stručnim t klasnim organizacijama. da još prije skupštine od rede osobju, koju kane predložiti na skupštini kao povje enika svoje struke ih klase za širi odbor.
Očekuje se odaziv taVndier iz Pokrajine. ier ovomajlepša prilika izmjeni misli o općim potrebama 1 zajedničkom radu.
Svaki član širek centralnog odbom mora pod prijetnjom posljedica § 26 pravilnika, da pristupi, na glavnu skupštinu ili za slučaj zapreke, da se dadu zastupati po drugom kojom članu redovito opunomoćenom (§ 20 prav.).
Predsjednik: dr. Derado.
Tajnik: orni. kniimarič.
Manraov:
Na boj!
Besede in delanja ministrov Sveto-zara Pribičevića in dr. Ed. l.ukinića, postopanje hrvatskega bana dr. Tomljeno-vića. aretacije naših tovarišev, grožnja z obnovljenjem inkvizicije slavnega demokrata Toroiietnade ter sovražno pisan:e
Namen naševa ženskega društva je torej delovati vsikdar roko v roki z ena kimi že obstoječimi moškimi društvi in vedno le v sporazumu ž njimi.
Delovati za ucled žena Javnih nastav-llenccv. za reprezentanco stanu ob danih pr'Hknh in delovati v snds’u mošlrib organizacij za Izboljšanje naših gmotnih razmer — Tudi v tej točki je potrebno, da podpiramo stremlienie naših mož. kajti l: Olik or silnelšl ip močnejši bo naš glas. »rej bo našel ,>dziva .na merodajnem mestu.
Boriti se prot! neznosni draolnff. ki ogroža našo eksistenco. — Naši možic, 'avni nastavlknei so si stavili tako velike nalove, da iih bodo komaj zmagali Vsa organizirana društva Dvnih nastav-rem*ev pod predsedstvom gospoda 1 H •ega imaio tako velik in težaven delokrog osobno sedat, ko so razvili vnra-šanie 'zh-MtšonIa i lač dnevnic in službene pragn>ntjj.e »im ni mogoče baviti se z manjšimi, a vendar važnimi zadevami.
velike večine našega takoavanega demokratskega časopisja, vse to mora kenčno javnim in zasebnim uslužbencem odpreti oči. Vse to nam mora biti le v bodrilo, da tako! strnem« vse svoje vrsten in začenjamo neusmiljeni boj proti terorju In korupciji, a ne samo z idealnimi protesti. ampak v prvi vrsti z doslednimi dejanji. Ta boj nas sicer povede na torišče splošnih socijalnih bojev, toda zadosti smo imeli časa izprevideti. da brez boja ne bo uspeha. Kaka pota naj pri tem hodimo?
Korupcija ;e prava sestra verižetria 1» tihotapstva. Zoper te poniževalne pojave v propali človeški družbi moramo začeti z vsemi sredstvi neizprosni boj. Vsa dO' sedania tozadevna zakonodaia je veliko premila, vse le pesek v oči porabnika. Smrtna kazen, socijalna degradacija, izključitev od volilne in dedne pravice, vojaška služba, konfinaciia, da. če treba tudi deportacija ter prisilno delo ne bodo nikdar zadele zadosti krivde ter ne popravile splošne škode teh najinfamnejšlK hudodelcev!
Proč s prosto trgovino glede življenja skih potrebščin! Dokler gladuiejo cel! sloji ljudstva, je prosta trgovina le okvir za veriženle ter tihotapstvo, rop kapitalista nad siromašnim porabnikom. Neizprosni boi zoper vojne dobičkarje! Oddaja premoženja mora biti čimnrei izvršena!
Poizvedovalo se ie vsled tega pri nekaterih tvrdkah In ugotovilo, da bi se dobilo pri manufakturi 10% popusta, perilu 10 % popusta, čevljih 16 % popusta bcL
Naše mnenje je. da bi temu vzgledu sledile gotovo tudi druge tvrdke. Seveda ie pripomniti, da bi se tukaj delalo le sporazumno s »Samopomočjo«, ki bode skrbela sedat v prvi vrst! za živila.
Način, kako bi se to uredilo. M bi! sledeči: Kupec kupi blago po ceni. kakor vsak drugi in šele ko plačuje, pokaže tiakazmoo našega društva. Plača tudi vso vsoto, kakor vsak drugi, dobi pa poleg listek, ki mu nakazuje X % popusta.
Vse te listke, katere član tekom enega leta pri različnih trgovcih dobi, je treba dobro shraniti ter lih mora koncem leta društvu predložiti. Društvo obračuna potem s posameznimi trgovci, ter nakaže vsoto posameznim članom.
Ravnotako bi se lahko nbnili na zobozdravnike, pogrebni zavod in drugam.
Eksistenčni minimum mora biti vsakomur zagotovljen, a nabiranje kapitala v rokah posameznikov do gotove meje mora biti zakonito zabranjeno!
Gospodarska samopomoč ne sme biti ubima ratio. — narobe, mi moramo vztrajati na stališču, da imamo sveto prvotno pravico, od delodajalca zahtevati pošteni kruh.
Med svojimi vrstami moramo začeti takoj z energičnim čiščenjem. Proč s ko-rumpiranimi elementi! Ustanove se naj posebna stanovska krajevna razsodišča! Socijalni bojkot obsojencem, javnost pri vseh disciplinarnih zadevah! Izključitev iz organizacije bodo zasigurale uspeh poštenemu delu uradništva.
Da pa vse te idealne cilje lahko dosežemo, morajo biti naše vrste strnjene. Naše dosedanje organizacije ne zadostujejo. Imamo stanovske organizacije, ki so včlanjene v splošnem društvu državnih nameščencev, toda stanovske zadeve danes niso več popolnoma zasebne, ampak eminentno javne, politične. Naš boj za naš obstanek je socijalen, je političen boj.
In ta misel nas dovede do vprašanja, kako stališče nai državni nameščenci zavzamejo napram političnim strankam. Kako so se stranke brez vsake izjeme obnašale nasproti uradništvu. je vsak na lastnem telesu zadostno občutil. To je ravno pospešilo naše stanovske organizacije. Al? naj zdaj na polovici pota cbstanetno? Nasprotno! Za vojevanje politične moči nai bo cilj našega stremljenja.
Mislim, da so časi enkrat za vselej minuli, ko se je uradniku odrekala celo phavica do organizacije m dejansko izvrševanja svojih javnih pravic. Ne moremo slediti ideji fevdalne pokveke uradniške, pokveke brez načel in volje, kakor si uradnika predstavljajo, žal, še danes nelcateri vodilni državniki.
Odkrito rečem, da sem mnenja, da naš dosedanji nadstrankarski boj za naš stanovski obstanek naj bo od sedal za naprej naravnost političen! Uradništvo mora biti politično kot enotna socijalna stranka organizirano! Brez trajneea vpliva na zakonodajo bodo naši uspehi vedno le problematični in trenutni. Le ako postane uradništvo političen faktor, del državne volje — in kolo državnega stroja, sovrstna stranka z drugimi. le tedaj bo javno uslnžbenstvo lahko računalo z dosego svoith ciliev.
Za ta narnen pa so naše dosedanje organizacije nepopolne. Izpopolniti jib moramo ter izenačiti na splošni podlagi politične organizacije državnih nameščencev. Bližajo se volitve in še je čas. da se hitro strnemo v samostojno politično stranko
Stanovske organizacije kot take naj ostanejo. Bole g njih pa živo občutimo že sedaj pomanjkanje potrebne vezi. Ker so stanovske organizacije vse osredotočene v Ljubljani, ni mogoče n. pr. kake akcije že tehnično uspešno provesti. To se je že jasno pokazalo. l>a pa je n. pr. naša ma-miestacija 18. dec. v Ljubljani, Zagrebu, Splitu in drugje vendarle resno in častno uspela, je pripisati edinole enotnemu duhu uradništva, braniti svoje idealne in materijalne pravice zoper vsakogar, in ravno ta duh solidarnosti je porok, da so vsi duševni pogoji za politično združenje na Ših vrst popolnoma podani. Le kot politična stranka se bo z nami sovrstno paktiralo, le kot taka bomo trajno soodloče-vali. In ali nočemo biti v državi soodločajoč faktor? Ali naj bomo še nadalje It slepo orodje brezvestnih -državnikov« In sebičnih kandidatov? Tolpa ovac, ki gre. kamor jo žene pastir, mi ne smemo biti več! Vsi sloji imajo natumo enako pravico do soodločcvanja glede svoje usode Časi, ko smo morali zobati drobtinice padle z mize. so za vselej minuli! Osanio-svojimo se! Mislimo in skrbimo poslej tudi nase! Zato je treba, da se naše orga nizacije izpopolnijo do političnih.
Na sedežu vsake okrajne sodnije se naj osnuie splošno uradniško društvo, ki bi bilo po svojih delegatih v centralnem društvu v Ljubljani zastopano. Poleg tega bi bili tu delegati stanovskih organizacij Tako sestavljeni odbor centralnega društva bi bil nekaki centralni zastop vsega slovenskega uradništva, ki bi tako lahko en-nno takoj nastopilo kot močna politična stranka, ki mora pri proporčni vo-litvi sigurno priti do uspeha.
Ta organizacija nai bi takoj počeia priprave za bodoče volitve! V vseh javnih zastopih se naj javni nameščenci udeleže volitev in častna stvar vsega uradništva naj bo, da se brez izjeme udeleži volitev po navodilu našega vodstva.
Preteklo leto trpljenla naj nas uči: V boj. neizprosen boj za naše pravice!*
* O tem predlogii sl želimo izjav Iz vse domovine -ta od vseh naSflj orsanlzaclj.
Uredništva
Zašto su naši drugovi zetvoreni ?
Da ovo pitanje osvjetiim. zad čti malo u historiju.
Dne 29. decembra 1919. bio je sazvan pouzdanički sastanak javnih nam ješ'e-nika (?). koji su sazvali odnosno na pozivu kao potpisani bili": Petar Ratl ivič, gimn. ravnatelj. Božidar Peleš. rač. revi-dent. Ivanovič, rač. savjetnik zem. vlade i Matija Šipuš, pošt. savjetnik. Na tom sastanku uzeo je riječ i g. ministar pošta, dr. Lukinić. On je prikazivao, kako se vlada već odavna brinula za činovničko pitanje te se i sada brine, te koje su misli vodilje kod tog rješavanja. Osobito je istaknuo pitanje automatskog promaknuća te pojedine slučajeve, koji tom prilikom nastaju. Spomenuo je na Ime i pitanje izvan tog automatskog promaknuća, kad može nastati slučaj, da se izvan toga može netko za svoju osobitu spremu, sposobnost i. t. d. prornakniti na mjesta prije vremena, nego bi ga automatskim pomicanjem pripalo.
Tom prigodom naveo je g. ministar ovaj primjer:
Može se dogoditi slučaj, da n. pr. ravnatelj zagr. pošt. ravnateljstva ne odgovara svome mjestu: stoga mora da se zamjeni sa drugim, koji po svom položaju do njeg najbliže stoji kao zamjenik i. t. d. ali ako I ta osoba ne odgovara, tad može na to mjesto doći jedna mlada sila, koja se ie u svom dosadanjem radu pokazala sposobnom i vrjednom povjerenja. Ta osoba ne će biti odmah na tom mjestu potvrdjena, nego će u svom dosadanjem šjvojstvu ostati i nadalje, uživajuć povrh u«a oosebne doplatke neko vrijeme, dok svoju sposobnost, i povjerenje dokaže, tek nakon toga bit će stalno potvrdjena na svom miestu.
Dok ie to g. ministar govorio, sledio je iza njega g. savjetnik Matija Sipuš.
Nakon govora g. ministra i g. bana Tomlienovića nastala je u dvorani medju skupštinarima vika i prepirka, što ie g. savietnika Sipuša tako razžestilo da je počeo uzrujano šakom no stolu udarati.
Na to su se čuli potedin! novlef: »Živio budući zagrebački ravnatelj pošte!«
Dan iza te skupštine (30. XII. 1919) raspušten ie Savez javnih namještenika,
I od tada ie počeia haranga poluslužbenih novina na vodic SIN J voHie ncfaUh
Društveni člani bi se obveščali po »Našem Glasu«, katera tvrdka bi stopila v zvezo z našim društvom. Zunanii člani izven Ljubljane, bi dobivali istotako popust pri ljubljanskih tvrdkah, kakor hitro bi se Izkazali z izkaznico našega društva. Ravnotako Hublja**'M člani pri tvrdkah, katere bi podružnice pridobile za naš program. Tako bi se naše delo kolikor mogoče izpopolnjevalo in delilo vsakemu enake pravice.
Pom Irje valno delovati v strankarskem bofu. — Naša želja ie. da je naše društvo brez vsakega strankarstva. Vsak javni nastavljenec pa. bodisi pristaš te ali one stranke, se bori sedaj za obstanek n. naše društvo hoče biti vsakemu v pomoč
Skrbeh za vzffofo naših hčera m sinov. — Gotovo je znano vam vsem. da je imela prejšnja država cele zavode, v katerih so se vzgojevali brezplačno otroci javnih nameščencev. Da bi se tudi v naši državi lahko dosti storilo za vzgojo otrok javnih rut-stavljencev, o tem smo prepri-
čam m se je v Beogradu, ko se lc ta mišci | izprožila. tudi zelo odobravala.
Skrbeti za okrepitev zdravja družin iavnib nastavljcnccv. omogočiti jim dostop v zdravilišča. Tudi po različnih kopališčih so imeli v prejšnji državi javni nastavljene! različne ugodnosti. Ako niso bila mesta prosta, le bilo vsaj precej popusta. tako, da je bilo j. n. omogočeno vsaj nekaj storiti v okrepitev svojega zdravja. Prepričani smo, da bi se doseglo* v tem oziru od države največje in najugodnejše upoštevanje.
Delovati v smislu protialkoholnega gibanja. To ie predmet, ki zasluži glede razmer, ki vladajo v narodu, največje pažnje in podpore.
Skrb za upokojence, vdove In sirote.
Ako smo že mi reveži, so ti med nami — največji reveži. Naša dolžnost Je, da se za nje pobrigamo. Nie same pa vabimo, da mnogobrojno pristopajo v naše društvo.
Sodelovanje pri! gospodarskih podjetjih že obstolečih uradniških organizacij. Sodelovanje bi se vršilo na ta način, da bi se tudi žene iz našega društva vabile kot svetovalke k sejam Imenovanih gospodarskih organizacij.
K društvu »Sloga« se vabijo kot podporni člani tudi a) samski aktivni in upokojeni nastavljene!, b) udoveil aktivni in upokoleni javni nastavljena*. Vsak Podporni član je deležen vseh ugodnosti, ki iih bo priborilo društvo svoiim članom.
Društvo »Sloga ie Imelo 29. decembra p. !. svoj ustanovni občni zbor katerega se ie udeležilo veliko število članic vseh kategorij.
Društvu pr"dsedu,ie g. Mavda ‘»ter-letovg, podpredsednica ie g. Minka Oovc-karieva. I. talnica ie g. Debeliakova, II. tajnica gdč. Baltova, blaeainičarka ga. Zbašnikova Odbornice so gg: Accetova, Ffirsterlevn nrassellUeva Hrovatinova, Kobalova, Koširjeva. Veharjeva,
organizacija, objedjujući ih, da su komuniste, frankovci i da stoje u svezi sa D'Annunzijem i bog zna s kim, pripravljajući tim ono, što je uslijedilo na 8 o. mj. naime, da su »interniranu (nota bene sjede u bajboku. gdje piše na vratima »za ženske« i »samica«) drugovi dr. Benko-vić, Stožir i Mlinarič od S. J. N. i drugovi Serbedžija, Mihordin, Cindrić i Sabljar od pošt. zagr. organizacije. Ovi su naši drugovi već od 8. 1. internirani, bolje re-kuć zatvoreni, a da nijedan nezna zašto!
Medjutim što se tiče drugova zagr. pošt. organizacije, imala bi se stvar razjasniti ovako:
Dne 11. o. mj. prispio je u Zagreb generalni pošt. ravnatelj Hadži. Tom prigodom stupili su pred njega drugovi od uprave zagreb. organizacije naglasivši da su svi solidarni sa uapšenim drugovima I moleći ga. da poradi oko toga. oa se što priie protiv njih provede istraga.
Koliko nam Je poznato — uapšenju naš'h drugova sa strane redar, povjereništva /— nije bilo obavješteno ni ministarstvo pošta ni pošt. ravn. u Zagrebu: pa kad su baš isti dan imala biti još dvojica pošt. organa uapšena, tome se je usprotivio g. ravnatell Meixner, rekavši, da on to ne dozvoljava bez njegova znanja, ier se to sve iza njegovih ledja radi. Na to ie bio g. Meixner još isti dan sa svoga mjesta maknut, a kao voditeljem ravnateljstva postavljen je pošt. savjetnik Sipu.š.
Prikazavši ukratko ove sličice, stvar postaje Jasnijom, ako dodamo, da je g. Sipuš još za vremena Nar. Vjeća nastojao. da dodie na mjesto ravnatelia zagr. ravnateljstva. Zato se le 1 pomoću svojih pristaša gurao, da bude i predsjednikom pošt. organizacije. Pak kad mu to nije pošlo za rukom, tad se je kasnije kroz svoje prijatelje počeo groziti, da će organizaciju radi nienog tobožnjeg zastranje-nog I pogibeljnog rada razjuriti.
Uza to je došao 18. decembar 1919., gdje se je osobito jasno pokazala van-redna solidarnost svih udruženih drugova. To je dalo povoda na loš bjesnite napadaje na organizaciju pogotovo na njezine članove uprave. Uza to su oni, koji su organizaciji predbacivali neku politiku (za razjašnjenje moram spomenuti, da su g. Sipuš i njegovi drugovi demokrat stranke), poduzeli napadaje najgore vrstj.
Da se g. Sipuš ravnat, mjesta dokopa trebalo je izolirati organizaciju od njenih vodja. To se je moglo postići jedino pomoću vlasti, koje ie on pristaša našavši makar kakovu izliku za uapšenje istih.
Gospodin je naime ovako kalkulirao: ako su vodje odstranjeni, tad neće imati nikakova upliva na članove organizacije. a ovi će tim uapšcnjem i ostalim represalijama biti potišteni i utučeni, te neće biti dovoljno iaki. da eventualno na 6o reagiraju S tem bi nadošla zgoda, da se sa svog mjesta makne ravn. Mekner. koji se ie kao drug prema organizaciji i članovima u svakom pogledu držao vrlo korektno sa stanovišta svoga službenog položaja.
Ako bi pak nastupila reakcija, tad V>§ bHte. tim veći izgovor, da se g. Meknera makne, jer nije bio dovoljno energičan, da poguban rad organizacije uguši, a tko zgodniji za to mjesto nego g. Šinuš. On ie dakle postrance čekao u zasjedi, dok dodje zgodan tnomenat, da može svoju davnu osnovu provesti, a to mu je uap-šeajem naših drugova i uspjelo.
Kako je već spomenuto, g. Sipuš je još za vlade Narodnoga Vijeća svom silom nastojao, da poslane ravnateljem zagrebaškega posiarskega ravnateljstva, no njegov predživot nije dozvolio u najvećoj oskudici domaćih ljubi, da ga se na to utješio podigne, jer se Nar. Vijeće nije usudilo, da pod istragom stojećeg lihvara, koji je zlo upotrebljavao svoju uredovnu vlast, uzvisi na mjesto pošt. navnutelja.
Sto nije uuuiio Nat. Vijeće, to je učinio ministar za sve, dr. Ldo Lukimć.
Čestitamo zato g. ministru na sretnom izboru te uazimo, da se spisi o započetoj istrazi protiv g. Mpuša objeiu-aane i da se zabašurem postupak o mijaoštinauia privede kraju 1 1 1
J. Kocmur (Maribor):
Beseda o centralizmu,
Eoa držav« ac uouieujo se centralizma. UU sem leta 1915 ie odloćen nasprotnik upravnega centralizma, sem to danes tn bom to jutri. Srbija ie bila nai vojaški Piemont, ali ne more inu nas upravni PreSibke in prepovršne so tradicije njene državne uprave. Jugoslavijo razde.'iti v okrožja, kakor so srbska, s takozvano srbsko samoupravo, se ml zdi nevaren eksperiment Jugoslavija more biti samo de-centrali-uana, ne potrebuje nikakeza Pariza, ki bi ubijal lokalne centre, ni-kakih departementov, v katerih bi bili načelniki ie sluge ministra. Kar potrebuje Jugoslavija, ie živa samouprava novo ustvarienih oblasti, ki liro bodo meje one ekonomskega življenja. Stvo riti nove žive centre p.ave samouprave, evo velike državniške naloge
Bogomil Vošnjak, vseuč. prot (Jugoslavija** it 248 od 9. 12. 1919.)
Navedene misli je izrekel tajnik naše mirovne konference v Parizu, odličen član in zastopnik »Jugoslovanskega odbora«, kateremu so gotovo dobro znam odnošaji in čut prebivalstva v naši zedinjeni Jugoslaviji. To kraljestvo naj bo torej eno. Ni pa potrebno — da, škodilo bi mu — ako bi bilo upravljano centralistično, kajti državna uprava prejšnje Srbije ni zadostovala niti te danjim ozko odmerjenim, primitivnim potrebam šibke in maloletne državice: kako naj bi ta primitivna uprava zadostovala razmeram v razširjeni in kulturno na predni Jugoslaviji? Samouprava prejšnje Srbije je slonela na okrožjih — in ta primitivna uprava naj se sedaj razširi na vso Jugoslavijo? Belgrad je preprostemu Srbijancu pomenjal Pariz — in zdaj naj bi ta Pariz prednjačil Zagrebu. Sarajevu, Ljubljani? Morda sčasoma, danes še nel Žive samouprave nam treba! vzklikamo, ne pa Parizov, de-pariementov, vsemožnih ministrov, central. generalnih direkcij itd.; treba nam oblasti, ki bodo umele tok in zahteve časa; katerim bo demokratična ideja ne samo na jeziku, temveč tudi v dejanju sveta; mož trebamo, ki umevajo pravi demokratizem in njega naloge; mož potrebujemo, ki poznajo čut in potrebe ujedinjenih Jugoslovanov; mož. ki se ne udinjajo ter obešajo na frak vsacemu ministru, temveč mož. ki jim je na srcu le blago vseh treh ujedinjenih narodnih plemen.
Ne v centralizmu, pač na v decentralizaciji je syas našemu kralje-
stvu, ki bo le uspevalo ter se okrepilo, ako bodo naši državniki še pravočasno premenili ono pot, ki so jo tako brezmiselno in nesrečno nastopili v centralistično lužo. Kdor danes pridiguje ozkosrčni centralizem, je največji sovražnik mlade Jugoslavije ter buta ob stebre njenega obstoja.
Nedavno smo obhajali obletnico našega pierojenja. Vsem nam še šumi po glavi ono izrazito veselje in radost, ki sta vladala med nami pred letom, ko smo slavili našo osvoboditev. Ako primerjamo letošnje slavje z lanskoletnim, smo opazili prav lahko, kako se je naša radost — pomanjšala. Ali naj bo to znak, da se je naše jugslovansko navdušenje od lani ,sem pohladilo? Ne, navdušenje za Jugoslavijo ni nehalo, pač pa navdušenost do njenih — upravnikov. »Davi jc pa slan’ca pala« — lepo rožnato jugoslovansko ravan je pokončala slana v podobi - - velikosrbskega centralizma, ki se je z vsemi svo-limi gorostasnostmi deloma že presadil in se še vedno presaja na naše poljane. Kdor pazljivo zasleduje te poskuse presajanja nam dosedaj neznanih in nenavadnih zakonov in uredb na naša tla, maje pomenljivo z glavo, ter zre s strahom v bodočnost, ki se mu zdi motna in ničkai prida.
Ouieta non movere! — veljalo je nekdai načelo vsacemu modremu vladarju. Mimo in potrpežljivo sme prenašali težki jarem zaprnega avstrijancizma in centralizma. Z veseljem smo pozdravili jugoslovansko državo, katere srno se ra-devolje in iz lastnih nagibov in sople-menstva oprijeli, upajoč, da nam Jugoslavija prinese spas. svobodo, enakopravnost, idealno tekmo v stmobnosti. marljivosti in poštenosti. Ali naj sedai nadvlada nad nami drugi — centralizem, čeprav srbski?
Naredimo nekoliko bilance o upravi iz preteklega leta: Narodne svete je nadomestilo takozvano predstavništvo, obstoječe iz več ali manj pravih in »veljavnih« politikov. Ti so se razvrstili v razne stranke; ena je videla nebesa v Veliki Srbiji, druga v centralistični Jugoslaviji, tretja v federaciji itd. »Zmagali« sta prva in druga in ustvarili — jugoslovansko —- centralistično — birokratsko vlado. ki je takoj energično nastopila ter Izvajala svoje centralistične principe. Posledica teh je danes: skupna vojska, katere smo si pač želeli; skupne carine na podlagi tcarinskih zakonov, ki bodo brez dvojbe v dogledni dobi zamorili Še eno malo podjetnega duha, ki ga je med nami; centralizacija vse uprave v Belgrad; osredotočenje vseh uradniških imenovanj v Belgradu; splošno zastajanje na železnicah vsled uvedenja pomanjkljivih in nemodernih predpisov; preplavljenje slovenskih In hrvatskih pokrajin s srbijanskim! uradniki; očito protežiranie srbijanskih uslužbencev na škodo domačih; umetno ustvarjanje plemenske mržnje tudi med inteligentnimi sloji.
Dvomim, da bi bila ta pot prava do konsolidacije našega kraljestva. Zato svarimo merodajne kroge, da začnejo ml-sl»ti in vladati bolj — Jugoslovanska.
Pse domače jugoslovanske tvrdke prosimo, da takoj inserirajo v •— i	Našem Glasuj -■
Dr. Derado (Split):
Činovnički istup.
Do jače« istupa državnih činovnika nije došlo nenadno, a ponajpače niu došlo bez razloga, kako bi se htjelo pnKazali.
Radi javnosti, koia ima potpuno pravo, da bude točno obaviješ-ena, da uz mogne nepristrano pi >suditi cinovinčk istup, nek mi se dozvoli letimični historijat zadnje faze činovničkog pokieia.
O ekonomskoj bi’edi državnih činovnika tekom minule Rodine izlišna je svaka riječ opisa. Vrlo je dobro poznata, a bila je takova, da su svi pozvani faktori pot puno bili ubijedjeni, da ioj se mora svom žumošću dospočiti, jer će inače činovnički stroj totalno da se' pokvari. Posljedice su bijelodane za svakog misaono« čovieka.
Položaj vodja činovničkih organiza čija kroz čitavu prošlu godinu bio ie ona kapetana ladje, koia tone. Dužnost mu ie da pod svaku cijenu uzdrži mir i red tnedju momčadi i putnicima, dok ne stigne spasavaiući brod. za koji svak strepi, da bi mogao zakasniti
Sirene su zvale neprekidno u pomoć Nek svjedoče nebrojene skupštine, đnev ne deputaciie. gomile molba, memoranduma i resolucija, izvještaji pokrajinskih vlada i prikazi iavne štampe!
Momčad i putnici viču na kan-tnne da ih oni zavaravaju. Ne će više. da vie-ruju obećanjima, ni uvjeravanjima Pred-bacuin im da su potkupljeni: da su m oni krivi, što veći dio niie krenuo bržom I sigurnitom ladiom. S druve strane ne zadovoljstvo u činovničkim redovima or; pisuie se vodjama, predbacuje im se boli Sevtzam.
Kapetan zviždi sirenom, jer vjeruje u spas!
Prvi jači žvižduk potekao ie iz ^nlifa dneva 6. itila 1919, jer. ako svugdje č'mov ništvu bi!o slabo, u Dalmaciii naopako.
Potapliafućoi lad?i približavali se razne brodovi, a da niiesu mogli ukrcati irf ciglog putnika, ier prenakrcani ... obećanjima Razočarala bilo je na pre tek, pa se ovdje ne mogu s njima da pozabavim.
Nadošla tromjesečna kriza, koin opet fe moralo naiteže da osieti činov"i*tvo pi krivo ni dužno. Kriza mu pokopala i Padu, posliedniu božicu.
Da oživimo vjeru u spas. obrati’’ smo se 19. oktobra zvijezdi uzdanici. Nj. V'rs Prestolonasljedniku Regentu Aleksandru smijemom molbom, da nas spasi od posvemašnje propasti ier da su dosg.lanii vapaji, upravljeni drugima, ostali bez uspješni.
Tada nekako organizacijam stizavn iz Beograda, kao odvovor na na^u pre-stavku od 26. augusta 1919, osnova zakona o privremenom iziednaćeniu nlata i privremeno! pragmatici uz vrlo laskavo popratno pismo (od 14./10. ministarstva za kostituantu 1 iziednačenje zakona. Osnova je izšla zatim, da doskoči bijedi i popravi ravnovifesie. poremećeno nerazrmernim razlikam beriva u po;edinim kateeoriiama činovništva. »Kad se uvaži«. - veli se u popratnom pismu — »kako nejednakost plata hrdiavo deluje na duh državnih službenika, ne preostre drugo, nego da se ta nejednakost barem privremeno oklonfc.
Organizacije, prnma izročilom očekivanju ministarstva za kost'tuantu. žurno su predale svoje odgovore vec početkom
Ministar g. Svetozar Pribičević na
skupštini demokratske stianke u Za 4rebu dneva 26. oktobra izjavio se o svim važnijim pitanjima dižavnog života, dotakao se i činovničkog veleć:
»Riješit će se sada odmah činovničke P'tanje, ier vlada osjeća kako je teško čmovništvu, da u današnje doba vrši s\c:ju dužnost. Kad e ćinovništvo danas takav društveni sloj. koji stoji materijalno nainore. koji ie zapravo društvena parija, vlada će sa sv ije strane učiniti sada m. da se činovničke pitanje sa materijalne strane popravi; to je sada najprešnlja potreba«.
Od kad se saznalo za osnovu o izjednačenju plata (oko 20. oktobra), novine su dnevno donosile senzacionalne viiesti kao o već gotovom poboljšanju sa kubital-rtim naslovima: »Dvostruke — trostruke činovničke plate«.
Neću istraživati, da-i ie i koliko tc ta senzaciionalnost doprinijela procvatu skupoće.
Svakako člnovništvo po S'dm \ pestima. 5 službenim i privatnim, sigurnošću očekivalo od dana đo dana kroz ciieii studeni novu uredbu, koia ima đa si upi u život od 1. decembra Brzojavka od 18. 11. iavlia: »Ovog	rr inistarski
savjet konačno odhičuje. plata će vrijediti nd I. decembra«.
Nakon dugog lutania (od februara mjeseca, kako 'e rekao «. m»riis*ar đr I I ukinić na činovničkom sastanku ('d 29. 12.). taman da će željno očekivana 'adia u luku. kad. ispred same Inke. opet 'enadani brodolom. Obaviiesni ured •ineva 24. 11. (avlia da rlate neće hiti rr>'diene. ne će se davati nekakvi dotad
Opet panika I Kapetani mire! Iz •šplita phamo obiašnienia a iz Zagreba ••adi umirenja brzrviavljain 25 11: »P’-arna današniim novinskim viresrirma čini s«5. <it"nc|ia se pob'd'špla. očektdu se vi:es»i •z Peograda«. fz Beograda pak iav’š' da ie osnova izrednnčemta u prosnos*5 »kp nie prama iz'avi m'mistra dr. 1 uk? nića. radilo se osam mr'eseni! Ovu čiuje niču <a neću da komentiram.
Da se snasi radni! brodolom. dn?V !e. skoro u oi'o,'v' državi do prvog ied’” sfv»nnp činovn^^kog istima dneva .^9 1 i i 1 12. dc nrot-ntmfc sk*»''^*t',a procrlaše '’ib npnnapentdma (a u SnHtu radi veće irn^iie do rasonsta sk|m?,rnp) kote on sia’e p Beograd po dva delegata Iz svake Oftk’-atine.
Poznat ie usHeh ovog izasinncfva Mora|i smo se prilagoditi votovoi činie nici. da »e ošnnva o iriednačmin beriva ’ pragmatici radi »tehničkih poteškoća« r: sada pokonana. a davat će se dodatci Konačno 6 1? prihvaćeno 'e naše sta*m višre glede visine dodataka 1 sutradan g. ministar dr Pptefek rva^ično nam pri općnie zaklhič-ak mio^tarskop snv«eta koii biiaše ushitom sačekan od deleeata a snsliedno od skupština i ckdnkimnnr Mnovnjštva Ministar đr. Pa1«čpk dod-v ie sam. da će kr*tz — če*lr1 rfonp bit'
,l’S|n1or'--.|pno «Trc<iha g ‘in ČO t-r-t-to -*•
rfprvnnhnr nraiTta našol molbi sIHedh* nriie Bo^?ča.
Prodje sedmice a uredbi ni traga ni glasa!
Zagreb dneva 14 12 nastavita per manentnu skuo.štinu (ier loš ne obteloda niena uredba), i saznate od ministra dr Palečeka da će opet sutradan ministarski savtet ponovno pretresati: nu g. ministar uskraćuje odgovor, dali će dodatci
biti prihvaćeni, kalo su pravovaljano zaključeni od ministarskog savjeta dneva 6. 12. i s nama konačno uglavljeni 7. 12. uz prišiednju od nekoliko miljuna kruna prama zaključku ministarskog savjeta.
Poslije mnogih gorkih iskustva i raz-»čararra poslije dnevnih kontradiktornih lovinsl ih vijesti, i najnovije, da se ipak J »daći neće davati na sva beriva; posli e slučaja sa željezničkim izaslanicima, ko-.ima se nije htjelo — prama beogradskim »Radničkim Novinam« — ispunit5 ni pismeno utanačenje: te nakon opisanog sta-n!a stvari, nek se prosudi je li bila ne-utniesna naša bojazan, da bi moglo nastati daljnjih otezanja i promjena na štetu či-novnišiva? Jesmo li morali doći do za~ Ključka, da će nam svanuti tužni Bož'ć i nova godina, ko što su 1 svanuli svim našim drugovima oo pokrafini. ier, kako nam dnevno brzmavRtiiu. nijesti k § viobili udi-eljedi dodatak. 1 ako ie več dneva 19. 12. odrejeno, da se učine sve potreVte predradnje.
Pr. takvoj zdvo'nosti dnšlo 'e do protestnih skupština, obdržanih 18. 12.
Obđržanieni tih skupština htjelo se re samo pokazati iednodušnosi u shvn-tanju važnosti činovničkog oranja, no ponajpače naglasiti, da državni nam'ešte-nici. osim zvaničnih dužnosti imaiu i drugih prama sebi. porodici i stalBr a što ie sve ski'na v najvećem interesu države
»Obezbf edite čiuovništvo« — rekao sam loš 2. stm’enog, poprativ onaske osnovi pragmatike — si riješili ste nie-gnvo c;t;1nie postavili ste nais;"urnpi teme!' ri’cšenju svih ostalih. nMania. Za sve ostalo imat ćete nahiscešnii'u snradn'u patriotskog, čestitog i marnog činnvni-štva’«
Ovako mtšl'enie di’Vli i na* vrli rodo-liiib. rodieni državnik dr. Josir Smodlaka — nek mi oprosti na indiskreHii - i pre-steHnfk pokrai’n'he vlade dr Ivo Kr-steb'. a morah bi dpcHti svi d'-žavnH j inravc^ci. ako shva ’n'u Ispravno svoju
'i't-ičn
Orof. J K. (Dubrovnik):
0 uredipn u rfnovn’Ćklh mirovina
Vlada obećava, da će što nriie ure-lit? činovničke plate i mirovine Stoga, mislimo, da neće biti neum esno. ako 'nim. kolt «e tim orprimo^m bavit!, stavimo pred oči neka razmišljanja da
trn tpVn n	~'cr \ 1 ’o
i bobe. Ćinovništvo u svako? državi e if.meltni stup. na kniern se oslama cjelokupna državna znrada. Stoya iP dužnost svake vlade, da se zan.i naivećma brine, izmegiii činovnika, koti stuna u državnu službu i vlade, ko’a predrta vita cielo-vupni narod ieđne zemlie sklapa se tvrda •vvTo4ba po koki? se s tc-n-^e sirane činovnik obvezttie. da će viemo i revno služiti državu nrama svoio) naobraženosti: a vlada se z druge strane zakonito tbveziva. da će ga plaćati ctaćom odmjerenom prama nievnvoi kv-tlifikariii t nnsteceno ga imanredi’vnH po osohjtom regobmentu. dok Je on nzrrto^e sinžttj, a docnije. kad ne uzmože dahe. da će mu :solaćivati mirovinu. AH naravno piatu i :i.iro\dmi takovu, da r-” omr ući *5vl» -«e pristojno prama pojožahi i životnim r*«!”-hama njegovim. Onamćenio Još. se već Austnb od nazad malo godina, uvi-»--{vi i - ponosni	'ai le^-’h čj-
aovuika prama drugim S nevoljno njihovo
ekonomično stanje, bijaše latila reurga-nizovanja plača, ne gubeći s vida umirovljenika. Zl..^ joj uspje poboljšati i..i uzujemni odnošai na razložitajoj podlozi i prama toj urediti itn plaće, ne odbijaju* ći ....... I. iiu..	nege jedi.J do-
platak aktivnosti.
Austrija ie propala i njezina je propast bila nama uskrsnuće, jer mi od rubova. š.a bijas.i.o, postađosmo svoji, sio-bodiii, nezavisni, pa združivši se s našom braćom, oci vjekova rastavljenom, sazidasmo veliku Jugoslaviju. Pala je Austrija, ali ćinovništvo u našoj zemlji ostade gurovo isto. oa ie isti ostao i oditošai Iz-medju njega i naioda, te ona gore spomenuta pogodba izmecHu činovnišiva i naše zemlje niti prestade, niti se preki-nula, jer u,-zini činu.nici ni^esu lili nikakvi t -bovi Habstmrgovaca. nego sluge s.oje zemlje: o.,e zerrlie. u kojoj žive i danas. Nju su oni služili: za nju su radili; za nju istrošili sve svoje sile i fizične i imtiektu. e Li: rov Penici dakle i ' nu potpuno.pravo na svoju pensiju. kac što ga aktivni imaju na plaću. A kad govorimo — pensiju — nećemo da nazivljem« tim koju ...a drago milostinjicu; nc^o istu plaću, koja se daje aktivnim ist našeg reda:	jer su potrebe aktivnih i
umirovlienili činovnika gotovo jednake, ako baš nnesu inče oviti zadnjih.
Nego je propast	istrije povukla za
sobom i pad valute, naše krune, tako da ova. kota e priie rata vrijedila malo više nego f ak u zlatu, sad ne vriie ii nb! 8 mi dio jednog franka, dok su sve životne potiebštifle poskupjele najmanje za 10 pu'a. ne’ e cak 50 i 100 puta. Nećemo sada da ovđie nabrajamo cijenu pojedinih hrana; navestićemo sati.o onih, koja su nujikitrebirtje soomaku Kgram crnog ljutog kruha sada vrijedi 5 kruna: a or, je je najfiniji bijeli vrijedio 36 para. Soči-vo, što pri;c vrijedljar. 24-40 para po kg. sada vrijedi od 8-14 kr. Prije se litra mlijeka zimi, kad je na’sl:upije, plaćala najviše po 48 para. sada po 5 kr. Prije se naifinije u'je nlaćalo po litri krunu, a sada 48 kr. Svjetlost, gorivo je takodjer po skupjelo za 30 puta više. A o rubliu, do-s'olima. om;,elitna nema ni govora. 5er su U postali predmeti malo komu prisiupui
A sada pitamo: cijena li gospoda, koji su odredili sadašnje ratne dodatke, da su oni s tim doskočili svim potrebama državnih činovnika? Jesu li promislili na premalenu vrijednost, kako gore dokaza-smo. današnje krune, a s druge strane na ogromnu skupoću »veua onoga, što je neophodno potrebito za život, da ie dosled no u tom razntieru trebalo i plate povisiti9 Toliko za aktivne.
A Ito da rečemo za umirovljenike? Ov'> s- reka ouanfitć ncglitreable. kojoj je aosta baciti pred noge, kako prosjaku milostinju. To su kore istiještenih lemu na ... Ovo a ništa drugo se ne da zakliu čiti Lz načina, kako se dosad s njima po-stupalo: ier od pada Austrije do oktobra oni ne imagjahu niti polovinu od plate, što su ie imali aktivni istog činovnički reda. S toga do tog mjeseca penzije i ratna Prinomoć skupa ne dc-otajaše nego jedva za prvo 7 ili najdalje 8 dara ođ mjeseca. A od oktobra, to !est otkad su nam povisi] nešto ratni doplatak, dostaje nam jedva za prvo 10 ili 11 dana.
Ovo ‘e na ža! >st stanje umirovlienika to iest onih činovnika, koii su. kako već rekosmo, ostareli i oslabili u službi svog naroda. Pa može U biti. ^ su takvi liud; izgubili pravo, da u svojoj starosti živi oskrbljeni J. štovani nrama svome polo-
žutu i dostojanstvu, do kojega su dopilt u Utust\eiiom i državnom životu svojom fiaobrazbeiium spretnom i svojini revnim trudom? Ili se misli, da njih starih ne zahvaća ista skupoća, koja zahvaća akuvtie činovnike i mladju celjau? ih se cijeni, da om nemaju svoga ponosa i da ili t.e boii, kad vi-e. da je mnogo bolje ud njega plaćen aktivan cinovmk za ž i 3 stepena ruzi od njega?
U takim neprilikama, što preostaje tim nevoljnicima, nego da se nepiestano uuze i <ia se laie preko svm svojni osum-ijemii sila kakvog poslu, ne obaznuci s,e ni na svoj poniženi ponos i to ne za to ua žive prama svomu uostojanstvu, nego jeuino da ne propanu od gUiu.a i Pijeue? Aii... mcicuioile uietu! aivo štogod zarade, onda guoe pravo na ratni UoplataK, ua ne bi po vtagu obogatili, ili ispiaim koji aug, ali se uun na gumauje, što bi im život skratili?!
Pa zaključimo. Kako se očito vidi, stanje umnovijcmn činovnika je žalost.,o, nc^,.. ,v .no, neznosno. Om ga ne „asluži-ju ... Zato u ime svih umiro. .jetiika dal-matinslufa se iraii, da trna se što prije doskoči sa dovoljnom poiuuci; a pn deii-nitivnom ureujenju mirovina, da se drži pred očima:
1.	da današnji' umirovljenici nijesu bili sluge, m Činovnici ILbsburgovaca. vec onog naroda, kojemu i suaa pripadaju;
2.	da su nekadašnji upravliači ovog naroda sklopili s nama, ondašnjim aktivami činovnicima onu tvrdu pogodbu, po ■\ojoj smo služili narod, a narod nas pia ćuo i obvezao se na isplaćivanje, stanovite mirovine, odregjene stanovskim za-
./.-L.. . yu.kupi]eae našim prinosima, da u •tarosti budemo dovoliro oskrhljc.ii;
3.	da se taj narod i ako se otrijepio od tih'jma, da se k svojim pridruži, nije stoga odrekao te pogodbe, jer bi to bno' nepravo i nemoralno pred Bogom 1 pred -»vijetoin, već da je moralno obvezna .spiacivati nam penzije, kako bi ih isplu ćivao. da je ostao rob liabsburgovaca^
4.	da, ako je usljed pada valute vri-.ednost krune spala malo manje nego na ništicu, tako da se uvidjelo, da aktivan činovnik ne može da živi, već da mu treba povisiti platu prama današnjem potrebama, da jednako pravo na taku povišicu imaju i umirovljenici, svi bez iznimke, kojima mirovina bi odmjerena prama {ođinama službe i prama stenenu činu u krunama sa vrijednosti tadašnje krune biva jcu.-c'g franka u z.mu: i napokon
5.	da umirovi,cnici nijesu čest pad-iarmljena. već svojevoljno združenog na-
oda i da se oni nc mogu zadovoljiti mi-'ostinjom, već da punim pravom zahtijevaju ono što ih, kako dokazano, po pravu ide.
)1X1 (Celje):
Eoiakopravno^t v car.nski siužbi.
Pred prevratom smo imeli v Sloveniji Iva carinska urada: v Ljubljani in Mariboru. Oba urada sta pa imela razmeroma e malo opravka: naši trgovci so zacari-ijevali svoje iz inozemstva naročeni blago v prvi vrsti na meji ali pa tta Hitaju. Za pomorski promet sta prišla v mštev urada v Trstu in na Reki. Pri ura-lih v Ljubljani in Mariboru ie bilo name-i ščemub 6 carinskih uradnikov po rodu Slo-
vencev, ostali so bili Nemci, ki so po prevratu otišli med svoje brate.
Po prevratu se je morala razširiti tudi, carinska meja. na kateri je dosedaj v Sloveniji sami preko 30 carinskih uradov. Peščici domačih uradnikov se je tedaj pridružilo še okrog 20 slovenskih ca-rinarjev iz Primorske, ki so prispeli v osvobojeno domovino z željo, da posvetijo svoje moči in zmožnosti mladi Jugoslaviji, ker iirn je požrešna Italija zasedla domovino. Vsakdo izrned njih je prispel sem v nadi, da bo tu vladala — enakopravnost ter bodo njihova pomoč in žrtve dobile pravo vpoštevanje, saj jih je tuji jarem dovolj dolgo neusmiljeno gulil ter zapostavljal.
vlada edinole pravica in nihče ni niti pojmiti mogel, da bi Jugoslavija zabredla na ono pot, ki je bila tako draga prejšnjim gospodarjem: na pot protežiranja enega plemena nad drugim. Vsakdo si je tudi nadejal, da se mu zagotove one pravice, ki mu Jih je tako skromno odmerjala prejšnja mačehovska vlada ter mu ostaneta neosK run jeni vsaj ono stanovsko dostojanstvo in položaj, ki jih je bil že — četudi v skromni izmeri — deležen. Z eno besedo: slovenski carinski uradniki so se z vso pravico nadejali doseči v svobod.ii domovini — pravico in enakopravnost.
Kako so se jim te srčne želje izpolnile, naj pokaže naslednji kratki pregled: Najpoglavitnejša carinska urada v Sloveniji sta v Ljubljani in Mariboru. Prvega je vodil že 14 let Slovenec, ki je radi svojega narodnega prepričanja prestal marsikako persekučijo s strani dunajske nemške vla-de. On ima tudi za sedanjo ureditev carin-skih. uradov in carinarstva vobče neprecenljivih zaslug. Kp je izvršil najtežji del svojega posla ter službo tako uredil, da se je bilo s sigurnostjo nadej’ati nemotenega in trajnega reda, se je moral umak« niti s svojega mesta ter ga izročiti mnogo mlajšemu in strokovno neizkušenemu, — uradniku. Čeprav je bilo pri tem uradu poleg omenjenega predstojnika zaposlenih druzih 0—7 domačih starejših in sposobnejših uradnikov, kojih eden ali drugi bi predvsem moral priti v poštev za na tak naun izpraznjeno mesto, ni nihče izmed njih našel milosti pri gospodih beograjske centrale generalne direkcije carine. Od domačinov Slovencev se ni nikdo vpo-stevaJ!
V Mariboru načeljuje carinskemu uradu drugi srbski uradnik, ki se Pa do prevrata pač ni mogel prištevati jugoslovanskemu plemenu. Carinarnici na Jese-nicah načeljuje menda tudi — Srbijance, službo potovalnega nadzornika zavzema zopet Srbijance. Pri carinarnici v Mariboru je nastavljenilj tri četrtine Srbijan-cev; v Ljubljani več nego polovica. Slovenski elementi se očito prezirajo bodisi pn oddaji mest — vodilna in druga mesta se oddajajo brez razpisov predvsem „svojcem** — bodisi pri napredovanju, o katerem ni ne duha ne sluha — in se zapostavljajo. Na površje silijo ali neznani Srbijanci ali pa peščica onih psevdo-do-mačinov. ki so se udinjali vsakemu režimu, da so ie plezali kvišku.
»Enakopravnost« in »pravica« vladata torej povsod pri carinski upravi v Sloveniji, toda tako kakor jo umevajo — Srbijanci. Naš človek je tu podrejen hlapec: naš naraščaj, kolikor se ga je sploh sprejelo, naj služi, če le mogoče, daleč izven svoje ožje domovine, da se „se-
znani“ z raznimi običaji. Odločujoči faktorji v Beogradu so menda tako naivni, da smatrajo tako ..mešanje" za najboljši pripomoček, ki naj bi služil interesom službe. Pošteni slovenski uradnik ne uživa nikakega zaupanja več. Toli hvalisana •> sposobnost in marljivost slovenskega uradnika eksistirata pač le na papirju.
Kakšne posledice bo taka ..enakopravnost" rodila, bo gotovo pokazala bližnja bodočnost. Tedaj pa naj ne prihajajo braća Srbi z jalovimi izgovori, da netimo plemensko sovražnost.
S to itc Siko zakJu£|wo dopoSI-SJanje lista nepreklicno vsem, ki do zdaj £e niso obnovili naro{>
Bine*	Uprava »Ista.
Vestnik.
Učiteljski kongres u Beogradu t^O Na dogovoru izaslanika u Beogradu odlučilo se je, da se učiteljski kongres obdrži u Beogradu preko velikih praznika. Izmenjene su misli o tom, te če se kod vlade nastojati isposlovati besplatno putovanje na željeznicama. Naš izaslanik prigodom dalnega dogovaranja u Za grebu i u Ljubljani iznio je misao, da se kongres ima upriličiti kao velika manife stacija sio.vnske uzajamnosti. Imn'e bi se pozvati 1 učiteljske organizacije braće Čehoslovaka, Poljaka. Rusa i drugih Hoćemo, da se na osnovi nacionalne psihologije udare temeljne smjernice slavenske pedagogije, da postavimo nastavu na naj-slobodoumniji temelj tako, da ono bude zazbili onaj oganj vječni, koji plamti prema savršenstvu — istinskoj pravdi i slobodi. Koliko se je modo razabrati, svak je oduševljen za ovu misao, i ne bi bilo čudo. ako se u augustu 1920. nagje_ na okupu preko 5000 učitelja. Ovom prigo dom ‘već pozivamo drugove, da se spremaju moralno i materijalno.
»Demokratl/am« ministra prosvjete. »Nar. Prosvejeta« pod naslovom »g. Pavle Marinkovič i učitelj'«, donosi izvje-štai o posietu glav. odbora učit. udruženja u Beogradu, kod minist. prosvjete g. P Marinkoviča. Oosp. ministar ie naše drugove primio vrlo hladno, ne prihvativši im ni Boga. Kad mu je g. D. .1. Sokolović izložio zahtjev, da se Učit. Dom u Beogradu, koji ie rekviriran za universitetske dlake, uprnpašćava. pa da se vrati udruženju. g. Marinkovič ie nehaino odgovorio »Dobro, videću!« Malo poslije reče: kako se za javne potrebe rekviriraju i privatni stanovi i da prema tome. ni mi nemamo šta da protestuiemo. Na to ga je g. C. Todorovič upozorio, da država za studente rekvirira zgradu kojega Beogradskoga miliionera. a ne da uzima zgradu namreniemi učit. djeci. Na to ie g’ Marinkovič planuo: »Pa i vi ste miliio-neri! Sta hočete vi? Vi ste oval svet I naučili, da viče na neke miliionere! Vi •ote ti. koti ste i doveli do ovoga stania. te danas no Beogradu pretresaiu pojedincima. koliko soha iniaiu u niihovoi vlastitoj kući! — Snosite poctedice. kojima ste sami uzrok...« Na upit deputacije o novim platama, £• ministar ie od prilike kazao, da tai zakon o platama donet na navaljivanje iedne kornoraciie. tek da zadovolji neko. a da ustvari, kad ie donesen, nije voeiena briga o materfialnim sredstvima potrebnim za njegovo izvrše-
nje. Zato sad oskudevanju i tačni podaci o sumi potrebnoj za ovo, koji se moraju prvo srediti. Kad mu je g. Milan Popovič svrnuo pažnju na štednost smanjivanja učit. školovanja od 4 na 3 god. g. mini Mar je podrugitju upitao cijelu deputaciju. • Ku varna daje pravo, da vi skrečete pažnju ministarstva na njegove poslove? Vi nemate na to prava... Vi možete lično za vas nešto moliti, a ne mešati se u poslove ministarstva!« Na to se naši beogradski drugovi rastaše od g. Marinkoviča i bez pozdrava. »Nar. Prosveta« za-vršuje: — U ostalom sad je na redu jedino Vanredna Učiteljska Skupština, da izvrši obračun o svemu i da pokaže g. P. Marinkoviču, da se danas ne može titrati sa dostojanstvom i pravom učiteljstva niko. a najmanje on.«
„Samopomoč" v Ljubljani razdeljuje od 1. februarja dalje, dokler je zaloga, v prosti prodaji sledeča živila: fižol, ječmen. jajca, cikorijo, dalmat. fige. čaj, kis m pralno milo. — Razdelitev drugih živil /.a prihodnji mesec po določenem vrstnem redu se bo pravočasno objavila. Za februar dobilo se bo tudi kašo, ješprenj, •nast, moko, sol, sveče, prvovrstno slivovko. un in podplate.
„Društvo davčnih uradnikov za Slovenijo** prosi vse člane, da se v najizdat-nejši meri odzovejo okrožnici, ki jo prejmejo do 1. februarja t. L
Ureditev statusov. Službene podatke za ureditev statusov bo vsled sklepa nd-borove seje z dne 26. t. m. navesti v posebni tiskani poli, ki jo dopošljejo strokovna diuciva svojim članom. Zato se v zadnji številki našega glasila določeni prediožitveni rok podaljša do 15. marca 1920.
Redarstveno varnostni organi tožijo, da zanje še ni uveden osemurni delavnik, nego da morajo časih ostati v službi zdržema ves dan. Take razmere so seveda nevzdržne, in so tud. — protizakonite. Spoštujte zakon predvsem vi. ki vladate, da ga bodo spoštovali tudi oni, ki služijo!
Iz društva davčnih Izterjevalcev. Finančna delegacija je na društveno vlogo radi doplačila na prenizki odškodnini za službeno leto odgovorila, da od fin. ministrstva v tej zadevi še ni prišla nobena rešitev, da pa Je delegacija pripravljena potom likvidacijske komisiie zahtevo po višji odškodnini obnoviti in jo skušati uveljaviti, v ‘kolikor je to mogoče pri sedanjih razmerah. V to svrho se zahtevajo od vseh davčnih izterjevalcev izkazi, v katerih naj bodo navedena oblačila, ki so šla davčnemu izterjevalcu za dotično leto in sicer za leto 1914 do vštevši oktober 1918. Potem naj se navede znesek na sprejeti odškodnini, dalje nabavna cena za enakovrstno blago, oziroma obleko v dotičnem letu in slednjič zahtevek na višji odškodnini za vsako leto posebej. Ti izkazi, ki nai bodo sestavlieni po enotnem
vzorcu, naj se čimprej predlože. Društvo mora izkazom priklopiti potrdilo krojaške zadruge, gremija trgovcev ter trgovske in obrtne zbornice o primernosti vsakokratnih cen in zahtevkov. Odreja se torej, da se izkazi napravijo na pol pole pisarniškega papirja v pokončni obliki in naj se glase: izkaz davčnega izterjevalca za dodatno odškodnino za službeno obleko. Rubrike naj bodo sledeče: Ime, kraj, za leto, bi imel dobiti obleko, prejel odškodnino v znesku, dobavna cena, zahtevano doplačilo, opomba. Izkazi naj se pošljejo podpisanemu v Ljubljano, Streliška ulica 5. Obenem nai vsak član društva pošlje na isti naslov tudi podatke za službeno pragmatiko, ki jih zahteva osrednje društvo v „Našem glasu4* v 3. štev. na 5. strani. Poživljam pa tudi vse tovariše Slovenije, da takoj zadoste svojim društvenim dolžnostim! Kdor še ni član, kdor še ni poravnal članarine, ki znaša 12 K za celo leto in se pošilja blagajniku g. Antonu OrzinčiČ v Kamniku, vsaj za 1. četrtletje 1920 In kogar se ie moralo črtati radi celoletnega zaostanka, za tistega društvo sploh ne bo delalo in tudi ne predlagalo njegovih izkazov.
Fran Rojec, L č. predsednik.
Zajednica stal „ nazi ještenili podvor« nlka i službenika u Zagrebu. Sjednlčki zapisnik broi 10. redovite odborske sjednice pod predsjedanjem predsjednika (ijure Fellingera. Blagajničko izvješće sravnjeno Je sa predpisom po odborniku Pozaiću i Hunjedu o primitku i izdatku za mjesec rujan 1919, te je u potnunom redu suglasno pronadjeno, tako da sva ukupna, imovina koncem mjeseca rujna i/naša S9.672 K 66 fil., što takodier odbor prima do znanja. Revizionalno izvješće sugbsno sa blagajničkim prima se do znanja. Blagajničko izvješće vrhu primitka i izdatka u rujnu 1919. Primitak: Ostatak u ručnoj blagajni K 1742-63: unišlo na članarinu u rujnu K 798-—; unišlo na upisnini i pravilima K 41 -20; unišlo na vjesniku K 3’—; unišlo na posmrtnini udova krun 29*—; unišlo na poštarini K —’32: unišlo na zateznim kamatima K 14*—: darovatelji na okružnice K 210*—. Ukupni primitak u rujnu 1919 K 2838•15. Izdatak: Nagrade ukupno K 218*32. Podpore ukupno K 1020Podpore dleci tiknonn krun 276*—. Ukupni izdatak u mjesecu minu K 1514*32. Čista imovina: U 6 obveznicama ratnog zajma K 82.000*—; uloženo u štedionice K 6348*83; u ručnoj blagajni koncem rujna K 1323*23: sveukupna imovina zajednice do 30. rujna 1919 krun 89.672*66.
Agitira/te za nnročbo pn oseh tooa-riših in tovarišicah.' Nobena kavarna, nobena gostilna, kamoi zahajate, ne sme biti brez našega glasila. Povsod na/ odmeva Naš Glasi
razmnoževalne aparate, črnilo, šolske potrebščine i. Ld. I. t.d. kupite najbolje pri tvr.iki
Ivan CajfeM Baten
- - papirna trgovina • -Ljubljana, Sv. Petra cesta St, 2
poleg Prometne banke. 6—5

regiatrovana ladru&a ?. omejenim s:	Jiunatvom.	::
Posojila na osebni kredit: O*/,. — Posojila na hipoteke: S1/**/«. — Mesečna odplačila. Rnniiiaka posojila na več let; mali vračevalnl obroki, u Pisarna: Kongresni trg 1#. z:
Uradne ur« od H. do IZ. uro. — fYoP4>«»*l Sr,,-ptatao nn rnrpoUiro. — p.er.ervnl r-ikladl nad a 600.000 K. — Uramiine vlog*	es
ifi	: MClSMft : f K#5SiŽl TRGOVINA 1 a C^JCrC v Ljubljani, Sv. Petra c 2
Priporoča m goapode In im* vedno v zaiogl n^juioderuejfte kravate, ovra'nike. trde in mehke, žepne robce, srajce, naramnice, nogavic«-in rokavice. Za darne najmodernejša svila, gladka in v barvah za bluze,vovralniki zadnje 1 ovosli, nogavice in rokavice v vseh cenah in elikostih. pasovi, vlasnice, igle, brože. steznike itd, itd. 28— ■	
• •••	SSSIS ::::	:::: • ••■ ::::	Parfume Id kosmetilDe potreb vefloo na finejSe v zalssi CtuM) iraitva innili Bamileatcv poti iikini legiiimstiia 10 “/r popusu.
vsakovrstno bla^o, obl« ko
doma<« parilo (poiiija po kal« na dom)
ovratnika« zapast« niče in srajca 11
Tovarna JOS. REICH
# L L Mj, / ^ Ljubljana, | O yy Wollova ul.3. 3-0	apsacife F- c^en i	LJULJANA Prešernova ul. 1. i	Naj večja bogata zaloga srebra ■n zlatu. Primerna darila, ženi-1	lua, birmanska, krstna i. t d. tu papiiuis t< i laslai lelivaiu pop svijaju.
	i 	
	! Širit * „Naš Giask‘! i
—	 	 . 		—	 1	
Priporoča »e tvrdka 4-6 S Jos. Peteline trgovina Z galanterijskim tn modnim blagom, zaloga Oval nit strojev m njih posameznih delov. l.juhljn na, Sv. Petra n. 7.	I::: SPttUlLM IIGOViM ::: | m Z JUVELI. ZLATNINO IN URAMI il S LUD. ČERNE LJUBLJANA, WOL’-OVA ULICA 3. 16-3
■ Baa> «•■•■■■■«•>••■«>■• »a« •«•••« S’!1 »Raaaaaasaaaaaaa
M
BaaaaaaaaaaaaMiiaO
■
B
a
VELIKA n«:de^!iie“n°:! BOGATA \ ZALOGA "■"Cene " IZBŽKA
mauulaKturnega [)1|JJ1| ||][|Jlj JlfLIJL °“l:£K UsiDe8* ler mozetnsKeg«	izdelka po tuj-
ino j nega ouga Siajtt, saraimzrirci,navale), nogavice Lil novejšem kroju.
PBIIl KB MILJU
8-5 J
Mja. U lasipl.LJUBLJA^lAv PMliužnica Selnbnrgcrs oDti 3.
Podrulniea s MARIBOR - NOVO MESTO.
SCHWAB & BIZJAK
■ LJUBLJANA, Dvorni Srg, pod Narodno Kava. no.
5a««a-..a.... i< a||»»—a«.«.
d
SR
EJ-aoooia 5«ae5<ac^.:.tr	2S3
A. RASBERGERI
L ubij tua. Sodna ulica 5.
Edina tvorni&ka zaloga uravitt
gramofonov in pio č I
13—4 znamke „Angelj*'.
Vm popravila strokovno in oeuo.
GNac>aosu^ooss ^sšmsMa
L]abl.afia,
•’^ri tf? !.
Bogatu zaiu^.t ocat, ACipaicov, umetnih oči, daljnogledov, toplomerjev, barometrov itd. Trgovina 2 urami, zlatnino, juveli in rfcbrnlno.
Tstaiaita* ulofi gratnoiouov m leti. V »a popravila se livrfiujoio strokovnjaško v lastni delavnici.
kloktrlton oferst ~TP(|
A.Mihelič, Ljubljana
j Šel« nburgova ulica 1	*
s ............... '■”•75-3 s
t frgovina aSfetinast mi iz- S { 'lelki. Gabinterija in par- s tumertja. Edmn zmoga jugoslovanskih K V A R T kakor ♦»rok,
j TiarijaL wh at, ..rimorka*. j
*•••	_a a..
Fh. suttner
Mestni trg št. 23 v Ljubljani.
Eksportna tvrdka z urami, zlatnino, srebrnino in različnimi potrebščinami.
^ Zah evajte cenik, katerega dobite zastonj in poštnine prosto


Kolesa, mutorT, aVtdlllObili
ter vsakovrstna pnevmatika in mehanična delavnica
Fran Florjančič
Ljubi.ana, Šelenburgova ulica 6
11 4

„Balkan" SSjgif
Li ubija na. Dunajska cesta it. 33.
Mednarodni prevozi. Špedicije vseh vrst Zacarinienje. Selitve. Nabiralni vozi na vse strani. Javno skladišče z lastnim železnišk m tirom. Reekspedicije itd. itd.
Brzojavi: „BALKANSPED*. Interurban telefon 366.
1» 4
Prva jugoslovanr-ka zlatarska dslavnict Alof« i FutOiS Solen bi. gova ol. 6.
Kupujem Klaro sl&tO tire'Sr€brO> po mijviSjih cenah, priporočam veliko zalukO zlatnine, srebrnine, ur, briljnn-lov itd. - Vsa popravila in nova nla se izvršujejo v lastni delavnici točno in soddno. — Kupujem staro s alo in srebro, istotako briljante in diamauto
3
19-3
se priporoča za mnogo« brojen obisk. Pristna kava, cena in solidna postrežba.
Stefan Mikolič, kavarnsr,
Ljubljana - - Sv. Petra nasip
Drogerija IDRIJA* FotomanuLktura K_, P rfumerija
B. Čvančara
Ljubljana, Šeienburgova ul. 5.