Veliko učiteljsko zborovanje 11 učiteljskih društev proslavlja 70 letni jubilej učiteljske organizacije — Pomemben nagovor podpredsednika JUU Stepana Kranjčeviča — Važni predavanji — Utemeljeni sklepi Sedemdeset let je že minilo od tistih časov, ko so naši predniki v najtežjih razmcrah postavljali temelje slovenski učiteljski organizaciji. Sedemdeset let, kako kratka doba je to v razvoju kakega naroda, in tudi v razvoju posameznega stanu ne pomenja mnogo. Toda za slovenskega učitelja pomcni zadnjih sedemdeset let ono važno razdobjc, ko se je učiteljski stan razvil iz onega poniževalnega stališče cerkovnika, ki je opravljal »tudi« posle učitelja, v pravega narodnega učitclja, pomenja tudi čas, ko je učiteljstvo s svojo organizacijo v prvi vrsti prispevalo k dvigu ravni slovenskega šolstva in si priborilo uglcd in spoštovanjc med ljudstvom. Zgodovinskemu razvoju in pregledu ter primerjanju uspehov stanovskc učiteljske organizacije jc veljalo to veliko učiteljsko zborovanje. Nad 900 učiteljev in učiteljic enajstih sreskih društev se je zbralo v soboto v dvorani kina Matice v Ljubljani. Do zadnjega kotička zascdcna je nudila kaj lep pogled na veliko štcvilo učiteljstva, ki je prihitelo na to zborovanjc, gnano po močni zavcsti solidarnosti in uvidevanju potrcbe po močni stanovski organizaciji. Z učiteljstvom so prišli tudi gg. sreski nadzorniki Drnovšek, Ločniškar, Mikuš in Fink ter učiteljska vcterana tov. Toman iz Moravč in Hiti iz Kamnika. Izvršni odbor JUU jc zastopal podpredsednik tov. Štefan Kranjčevič, prisotno je bilo tudi celotno vodstvo ljubljanske sekcije. Prišel je tudi prijatelj učiteljstva dr. Gogala. Zbrano učitcljstvo je prav prisrčno pozdravilo svoje goste, katerim ni pošiljalo nikakih posebnih povabil. Predsednik zbora tov. Jože Župančič, ki je vsc prav prisrčno pozdravil, se je v uvodu spomnil tudi pred kratkim umrlega tovariša Matija Pelka in naglasil pomen tega velikega učiteljskega zborovanja. Med drugim je tudi rekel: Druži nas zavest, da smo si vsi bratje in sestre. Smo nosilci plemenitih idej in borci za napredek in prosveto. Država in narod sta nam izročila vzgojo bodočih generacij. Smatramo to za najlepše priznanje našemu stanu. Z zborovanja so bile poslane posebne brzojavke predsedniku ministrskega sveta Dragiši Cvetkoviču, prosvetnemu ministru Stevanu (Jiriču, predsedniku senata dr. Antonu Korošcu, predsedniku skupščine Simonoviču in izvršnemu odboru JUU. Podpredsednik učiteljskega udruženja tovariš Kranjčevič, ki je opravičil obolelcga predsednika tov. Dimnika, je imel sledeč POMEMBEN NAGOVOR: Drage tovarišice in tovariši! Z mešanimi občutki in mislimi sem se odpeljal na ta vaš jubilejni sestanek, ker sem se zavedal, da moram misliti na vlogo in nalogo nas učiteljev v narodnem življenju, v narodovi borbi za boljše življenje in za toplejše mesto pod soncem, danes ko se — kot sem nedavno čital dobro formulirano — trhla preteklost, ki se ji ne da umreti, bori z boljšo bodočnostjo, ki je začela rasti iz sedanjosti. Učitelji smo se združili v svoji stanovski organizaciji zaradi tega, da delamo za svoje pravne in gmotne interese. To je upravičeno, ker tudi vsak poedinec in vsak stan ima pravico boriti se zase in za svoje. Toda mi bi bili ne samo pravi sebičneži in slabi rodoljubi, nego tudi ncrazsodni ljudje, če bi v svoji organizaciji mislili izključno nase, ker samo nerazsodni posamcznik in kratkoviden stan more smatrati, da bo svoje interese mogel zaščititi in pospeševati sam, brez povezanosti z ostalimi, s katerimi živi skupaj in deluje, da bo zboljšal sam svoje stanje ncodvisno od tega ali se bo, odnosno se ne bo dvigal življenjski standard njegove ožje in širše okolice. Učitelji nismo bili nikoli taki sebičneži, tako slabi rodoljubi in tako nerazumni ljudje. Vedno smo se zavedali, da je naš napredek tesno povezan z napredkom našega naroda in da moremo iskati in najti svojo srečo samo v tesni povezanosti s svojim narodom: v njegovem napredku in njegovi sreči. Nisem prišel semkaj, da vas slovenske učiteljice in učitelje, ki ravno ob tej priliki slavite 70 Ietnico svojih prvih učiteljskih društev v Slovcniji, učim naloge učiteljske stanovske organizacije, zato Vas prosim, da teh nekaj mojih besedi razumete samo kot odmev onih misli, za katere sem občutil potrebo, jih z vami deliti in skupno z vami ugotoviti njihovo pravilnost. Ko govorim o tesni povezanosti učitelja z narodom, mislim na to kako je učitelj prvi od vse inteligence že s svojim delom prisiljen opazovati, kako ljudje živijo, kako stanujejo, kako se hranijo, kako se oblačijo in kako delajo, pa tudi kaj za to svoje delo dobivajo. Mi smo že po svojem položaju in neposredni bližini z narodom prisiljeni, da svojo Ijubezen do domovine ne smatramo za romantično navdušenje za divnc gorske krajc ali za prekrasna jezera, nego nas kruta potrcba sili da pod bescdo domovina razumemo one svoje, največkrat lačne in slabo oblečene otroke, ki jih vsak dan vidimo pred seboj, iz katerih naj bi pod našim pravilnim vplivom s časom postali ljudje, državljani, osnovni temclj države, kakor tudi njihove roditelje, ki večinoma v težkem napornem dclu preživljajo življenjc in se brigajo kako bi si priborili najpotrebnejše zase in za svojc otroke. Zaradi tega skrbimo v svoji organizaciji tudi za to kako naš narod živi, in prcdvsem vi, slovenski učitelji prcdnjačite v tcm nam vsem, ker marljivo proučujete življenjskc pogoje svojega naroda, svojih učencev in objavljate rezultate tega proučevanja v svojem izvrstncm listu »Prosveti«. Po mojem mišljenju je to — poleg našega redncga dela v šoli najrodoljubnejši posel, ki ga morc učitclj v današnjem času vršiti. Toda s tem naše dclo še ni izčrpano. — Številni in raznovrstni so posli na narodnem polju, ki jih vrši učiteljstvo z veseljem in razumevanjem, z ljubeznijo in navdušenjem. — Ono je duša mnogih društev, jc ustanovitelj narodnih knjižnic in ljudskih prcdavanj, gospodinjskih in kmctijskih tečajev itd. Vse to dela učitclj rad v prepričanju, da vrši svojo dolžnost. Lahko bi se reklo — da je od tega dela še važnejše, ali točnejc rečeno, da je vse ono prepojeno s tistim duhom, ki navdaja učitelja kot učitclja in kot človeka, z duhom, ki mu ga je ustvarila družabna atmosfera v kateri je odrastel in v kateri je vzgojen. Skratka, samo učitelj, ki ga je ustvarila duhovna tradicija njegovega naroda, ki je prežet z ideali svoje zajednice in po njih dela in živi. samo rak učitelj bo pravi učitelj. To je zelo dobro vedel tudi Dostojevski, ko je leta 1873. zapisal v skrbi za svoj narod in za rusko državo v časopisu »Graždani« v članku »Maštanja i sanje« sledeče: Za prosveto jc treba letno potrošiti najmanj toliko, kolikor za vojsko, ako hočemo dohitcti katero od velikih držav ... Pazite, jaz cenim vse po denarju, ali je to pravilno presojanje? Z dcnarjem se ne more kupiti vse ... Z denarjem lahko zgradite n. pr. šole, toda učitelje ne boste takoj našli. Učitelj, to je posebna stvar: Narodni, nacionalni učitelj se oblikuje, stoletja. Podpirajo ga neštete izkušnje. Ali pa, recimo ustvarili boste z denarjem ne samo učitelje nego tudi učenjake; pa kaj? Ljudi vendar ne boste naredili. Kakšne koristi bi imeli od tega, ako je nekdo učenjak, če pa ne zna delati. Pedagogiko bo n. pr. preučil tudi s katcdra bo izvrstno predaval pedagogiko, toda sam le ne bo postal pedagog. Ljudje, ljudje — to jc glavno. Ljudje so dražji od denarja. Ljudi ne morete kupiti na kakem trgu za denar, ker se oni ne prodajajo in ne kupujejo nego se oblikujejo skozi stolctja ... Človek z idejami in svobodno vedo, človek neodvisne delavnosti se ustvarja šclc z dolgim samostojnim narodnim življcnjem. s stoletnim njegovim mučnim delom, kratko rečeno, ustvarja se s celim zgodovinskim življenjem kake države ... ... Meni se dozdeva, da celo tudi kak najsiromašnejši učitelj, tudi ta bi mogel zelo mnogo narediti in to izključno s svojo iniciativo, samo ako bi hotel. Stvar jc tudi v tem, da je tu potrebna osebnost, značaj, potreben je človek dela in tak, ki je v resnici sposoben, da nekaj hoče ...« Dozdeva se mi, da ni treba poscbej poudariti kako nespodbitna resnica je to. Mislim, da ne boste nasprotovali trditvi, da je tudi učitelj samo — človek in kot človek podvržen vsem ljudskim slabostim. Prav tako se boste strinjali z menoj ako poudarim, da je največji interes naroda, da je naš učitelj tak kakršnega si ga za svojo veliko domovino želi Dostojevsky: da je značaj, človek dela, iniciative, sposoben da nekaj hoče. Ker samo tak učitelj nam lahko jamči, da bo svoje odgovorno delo zadovoljivo vršil. Ako je tako — a drugače nikakor biti ne more — tedaj bi vsakdo sklepal, da bodo vsa prizadcvanja naše družbe in naših oblasti stremela za tem, da se tak učitelj vstvarja. Saj v njegove roke dajejo roditelji, daje narod, daje država največji svoj zaklad otroke, bodoče svoje državljane. V navadnem življenju, ko imamo nekaj vrednega n. pr. dober kos blaga ali usnja, pazimo dobro, vprašujemo in se informiramo, kateri krojač, čevljar je dober ali najboljši, da nam ne pokvari usnja ali blaga. Toda kako neznatna in nič vredna drobtinica je košček blaga nasproti vrednosti enega samega otroka, enega človeka, katerega izoblikovanje je prepuščeno našim rokam. Pa kaj smo videli v zadnjih nekoliko letih, kakor da se je vse zarotilo in zedinilo okoli tcga, kako bi se učiteljstvo čim bolj pokvarilo, kako bi se mu odvzela vsaka volja za delo, kako bi se mu zlomil karakter, kako mu odvzeti iniciativnost in vsak ponos samostojne človeške osebnosti. Mi smo se zbrali v svoji stanovski organizaciji, da pomagamo sebi kot stanu, ali — kakor sem že naglasil, da delujemo po svojih najboljših sposobnostih z vso voljo in poletom za svoj narod, za njegovo boljšo bodočnost. Pa kaj smo učakali? Samo zato, ker smo branili svojo stanovsko neodvisnost pred vsakim vplivom, ker nismo hoteli služiti nikomur, samo zato smo bili preganjani, zapostavljeni, premcščani, tako da je še pravi čudež, da nismo — klonili. Vi veste, in tudi jaz vem, kako se učitelj, ki je samo človek, često zelo težko upira skušnjavam. Z ene strani mu preti preganjanje, a z drugc se obljublja boljše mesto, upraviteljski in nadzorniški položaj, dohodki in beneficije in ali je potem čudno, ako mnogi popustijo. Ni! Samo vprašanje je ali je to delo, ki lahko koristi naši splošni stvari, narodu, domovini? Vprašanje je, ali ni to delo rodilo ravno nasprotno od tcga kar se je hotelo doseči. Recite mi, kako bo učitelj, ki so ga razmcre prisilile, ki je popustil zaradi slabosti — naredil nekaj, radi česar mora sam sebe prezirati, kako bo on vedrega lica in ponosno stopal pred otroke in jim govoril o vzvišenih etičnih stvareh? Kako bo človek, ki je pogazil svoje prepričanje, ki se je prodal zavoljo kakega dobička vzgajal ljudi s prepričanjem, krepkcga in nezlomljivega karakterja, ki se ne bodo umaknili pred nobeno zapreko, ki se bodo zaperstavili vsaki skušnjavi! To naj premisli vsakdo, ki lahko odloča in vpliva na vzgojo našega narodnega učitelja, na njegovo notranje formiranje, na njegovo razpoloženje in nazadnje na njegovo zgraditev. To mora premisliti vsakdo, ki ima v svojih rokah usodo učiteljstva in to prej nego se odloči za njegovo premestitev, za napredovanje ali zapostavljanje. Ako bo na to mislil in se spomnil kako zlo za otroke lahko nastanc zaradi ogorčenja človeka, ki se zaveda — nc tega da ni ničesar kriv, nego da je zaslužen za narod in domovino — prepričan sem da bi izostalc mnoge prenagljene odločbe, da bi bilo marsikatero zlo prcprečeno. Drage tovarišice in tovariši vsi dobro vemo kako tcžke čase imamo za seboj. Znano A'am jc kakor vsemu ostalemu učiteljstvu od Triglava do Vardarja, kako težko borbo smo morali vzdržati zadnja leta svojega društvenega življenja, samo zato ker smo se trdno odločili obvarovati in ohraniti neodvisnost svoje stanovske organizacije. Toda ta bc-rba, hvala bogu, pripada danes že prcteklosti. Ne čudite se mojemu optimizmu, ker ni ncomejen. Ako rcčem, da naša borba za neodvisnost naše stanovske organizacijc pripada prcteklosti, nisem s tem rekel, da je izključena vsaka možnost, da se ta obnovi, da se ponovno pokaže kruta potreba po njej. Ne! S tem sem rekel samo to, da smo danes v srečnem položaju, ker smo dobili vrhovnega šefa prosvetnc uprave, ki je, že pred našim prcpričevanjem prišel do spoznanja o potrebi omenjene neodvisnosti naše stanovske organizacijc, in ki je že po svojem prepričanju in po svojih vodilnih mislih smatral, da je neodvisnost učiteljske stanovske organizacije osnovni življenjski pogoj za njen obstanek in razlog, da je spontano, iz globine svoje duše izjavil, da dokler je on na mestu prosvetnega ministra, preneha in mora prenehati vsak vpliv posvetnih oblasti na stanovsko organizaci.jo. Poudarjam samo eno značilnost našcga novega prosvetnega šefa, njegov poziv v proročunski razpravi v narodni skupščini, da naj se kritizira njegovo delo sedaj, dokler je na oblasti. a ne kasneje, ko bo odtod odšel. Ako ne bi bilo nič drugega, nego to, bi morali z zaupanjem glcdati vanj. Prepričan scm, da naš sedanji g. minister ne zahteva hvale. Toda prav tako mislim, da imam pravico verovati, da jc tudi njemu, kakor vsakcmu človeku veliko do tega, da se priznava njegovo iskreno prizadevanje in stremljenje in da se mu pri tem pomaga. Mnoga vprašanja je trcba rcšiti, številnc težkoče jc treba premagati. Mislimo na to, da tudi ljudje na najvišjih m.stih najveekrat nc morejo brez ovir izvesti in ustvariti svoje najboljše zamisli: Vcdno se najdejo posamezniki, ki tako izvedbo ovirajo. Verjamem, da se boste strinjali z menoj, a to je tudi mišljenje našega tov. Dimnika, ako smatram, da je naša prva dolžnost popolnoma verovati svojemu prosvetnemu šefu, mu iskreno pomagati s svojim sodelovanjem in z obnovljcno vero v boljše dni podati sc na svoje težko in odgovorno delo. telja, ki zavzema vedno vidnejše mesto v družbi in v narodnem življenju. Za živahno podano in obsežno poročilo je žel nedeljeno pritrjevanje vseh navzočih. Nato je sledil referat ped. vodje Bežigrajske poizkusne šole tov. Kobilce Rudolfa. V svojem referatu »Problem učnih načrtov v ljudski šoli« je podal najprej zgodovinski preglcd veljavnosti raznih učnih načrtov pred 1. 1918. in po osvobojenju. Pojav novih pedagoških stremljenj in poizkusnih razredov je vstvaril pravo zmedo. Zaradi jasnosti je podčrtal nekaj najkarakterističnejših Spoštovane tovarišice in tovariši! Prcj nego dovršim bi hotel povedati še par besedi o tem, kako se naša organizacija — vsaj sedaj, dokler smo na najodgovornejših mestih mi, tov. Dimnik, tov. Todorovič in jaz, zadrži do politike, ker smo prav zaradi njc odkrito rečeno največ trpeli. Vam vsem je dobro znano, in prosim vas, da mi oprostite ker iznašam znane stvari, da se mi kot organizacija nikakor ne želimo baviti s politiko. Svrho in naloge svoje stanovske organizacije razumemo tako, kot sem razložil v začetku svojcga govora. Toda prav zato, ker smo se pri svojem delu v stanovski organizaciji omcjili na strogo stanovska in samo splošno narodna vprašanja, nočemo in nc moremo v njej trpeti nikakcga tujega, neučiteljskega vpliva. Vsakdo izmed nas, pa naj pripada katerikoli stranki — in v našem stanovskem interesu je, da smo zastopani v vseh, za narodni napredek pozitivnih strankah — preneha biti pripadnik svoje politične stranke s tistim trenutkom, ko stopi v svojc stanovske vrste, ko delujc kot član svoje stanovske organizacije, a predvsem, ko deluje in nastopa kot njen predstavnik. Izven organizacije, kot državljan je vsak učitelj enak vsakemu drugemu državljanu in nikdo od nas ga ne bo vprašal za njegovo politično delo in prepričanje. Z zadovoljstvom lahko poudarim, da je isto misel iznesel v svojem govoru y narodni skupščini tudi naš vrhovni prosvetni šef, naš resorni minister g. Stevan Čirič. V imenu središnega odbora naše učiteljske organizacije, v imenu hrvatskega učitcljstva, kakor tudi v svojem imenu vas pozdravljam vse tovarišice in tovariše, ki ste sc tu zbrali, da proslavljate 701etnico osnovanja svojih prvih učiteljskih društev. Izrekam priznanje in globoko zahvalo onim delavcem, ki so pred 7 desetletji postavili dobre temelje našemu delu in čestitam društvom, ki so naslednice tega velikcga začetka. Ziveli! NADALJNJI POTEK ZBOROVANJA Tov. Kumelj pozdravlja zbor v imenu Ijubljanske sekcijc JUU ter poudarja uspehe učiteljske organizacijc in zasluge učiteljskega dela. Ob 701etnici je naša dolžnost, da se spomnimo vseh onih, ki so polagali temelje današnji organizaciji, ki jo čakajo seveda še vedno kljub ogromnemu razmahu in uspehom težavne naloge, ki jih ustvarja čas in prilike v državi. Ker je predsednik izvršncga odbora tov. Dimnik obolel, poda tov. Kranjčevič situacijsko poročilo o delu in doseženih uspehih naše centrale. Poročilo je obsegalo sledeča vprašanja: Izvršni odbor pri predscdniku vlade, prosvetnemu ministru in po rekonstrukciji vlade — spomenica vseh stanovskih organizacij za zboljšanje našega materialnega položaja — stalnost — mesta nadzornikov in upraviteljev, razpisi, kvalifikacija — postavitev novincev, 1300 prostih mest — uzakonitev avtomatičnega napredovanja — rangna lista — popravek zaostalih napredovanj — predstavka za dosego V. pol. skupinc — disciplinski predpisi — sprememba premestitve po službeni potrebi — novele k pravilniku šol. zakona — celibat — učiteljice matcre — sodelovanje JUU in prosvetne uprave — učit. klubi — ekonomsko soc. zavarovanje učiteljstva. Sledilo je predavanje tov. Jela Janežiča — 701et učiteljske organizacije — zgodovinski pregled. Predavatelj prav zanimivo opiše položaj učitclja pred letom 1869. v letu 1869. ter po letu 1869., ko sc je ustanovilo učiteljsko društvo za Kranjsko. Prav zanimivo je podal vsc faze učiteljevanja v posameznih dobah od učitelja - mežnarja do današnjega uči- napak današnje prakse in teorije in to: 1. Preozkosrčno in preveč enostransko pojmovanje vzgojnih problemov in učnih načel. 2. Vezanje čisto didaktičnih in metodičnih načel s politiko. 3. Preveliko poudarjanje posameznikov in premalo gledanje na skupnost. 4. Premalo avtoritete in premalo čuta odgovornosti. Novi učni načrt naj ustreza: 1. Vrsti šole. 2. Krajevnim razmeram in potrebam. 3. Novejšim pedagoškim principom (načelo veselja; načelo manj snovi, več vzgoje; načelo otroške bližine; načelo delo; načelo celosti). Kdo naj sestavlja učne načrte? Temeljna napaka je, da hočejo nekateri kar prestaviti inozemske načrtc k nam. Učni načrt za kako šolo lahko dobro izdela le učitelj. Načrti naj bodo okvirni; podrobni se izdelajo na šoli. Sedanje načrte naj bi ministrstvo ukinilo in izdalo smernice s predpisom tehnične snovi. Na osnovi tega naj se izdelajo krajevni okvirni in podrobni učni načrti. V zvezi s predavanjem tov. Kobilice je bil sprejet naslednji p re dlog _a način sestave novih učnih načrtov in izdajo učnih knjig za ljudske šole. Sestava dobrega učnega načrta za kako narodno šolo v naši državi je problem, ki ga ne more rešiti enostavno ministrstvo prosvete z uradnim aktom, to je z uradno predpisanim učnim načrtom. Življenjski pogoji, način življenja in njegove potrebe, so pri našem narodu, kateremu naj narodna šola služi, in v naši državi tako različni, da jc mogoče, da bi isti učni načrt enako služil narodnim koristim v vsakem kraju, v vsaki narodni šoli. Otroci v pastirskih vaseh, poljedelskih, industrijskih, rudniških krajih, v malih, večjih mestih in končno v velemestih, so si pač tako različni, da je za šole v tako različnih razmerah potrebnih tudi več načrtov. Ako upoštevamo šc razne krajevne in ljudskc razlike v življenju, je jasno, da mora imeti vsaka šola svoj poseben učni načrt, če hoče služiti življenjskemu smotru. Izdaja enotnega načrta za vso državo ne bo mogla prinesti vsega, kar naš narod od ljudskega šolstva potrebuje. Radi tega smatramo za upravičeno staviti sledeč predlog: »Ministrstvo prosvete naj bi dosedanji načrt za narodne šole ukinilo ter sestavilo mesto njega »smernice in navodila za sestavo krajevnih načrtov za ljudske šole ...« V teh smernicah naj bi določno predpisalo samo zahteve, ki se tičejo tehničnega pouka predmetov predvsem materinščine in računstva, za druge predmete pa naj bi izdalo samo smcrnice. Na osnovi teh odredb in smernic naj se sestavita potem okvirni in podrobni učni načrt za vsako šolo v državi posebej. Ta načrta naj sestavi potem učiteljstvo na vsaki šoli ozirajoč se pri tem na način življenja in potrebe v kraju ter upoštevajoč sodobne pridobitve v pedagogiki in mladinoslovju. Tako sestavljeni učni načrti sc lahko potem med seboj primerjajo, toda samo oni, ki so sestavljeni za enako ali slično organizirane šole s sličnimi krajevnimi razmerami in potrebami. Po najmanj dvoletni preizkušnji in eventuelnih dopolnitvah in izpopolnitvah teh načrtov (katerih sestava bi tudi trajala eno leto), naj jih potrdi (okvirne in podrobne) sreski šolski nadzornik. Po tej potrditvi naj bi imeli učni načrti obvezno moč, ali samo za dotično šolo, za katero so bili sestavljeni. — Najboljše scstavljeni načrti se lahko tudi nagrade. Sedanja razdelitcv ljudskih šol v nižje in višje narodne šole naj se ukine. Narodne šole naj se organizirajo zopet v eno-, dvo-, tro- itd. — do osemrazrednice. Po tej reorganizaciji naj se narodne šole porazdele po življenjskih pogojih, v katerih žive otroci in narod (gospodarske panoge; kmetijstvo, sadjarstvo, vinogradništvo, trgovina, obrt in industrija ter soc. stanje) v posamezne tipe. Šcle tedaj, ko bodo enkrat tipizirane vsc narodnc šole, se bo lahko pričelo tudi z izdajanjem dobrih učnih knjig za posamezne tipe, ki bodo šele tcdaj imeli lahko neko trajno vrednost. Izdajanje učnih knjig, kot sc vrši danes leto za letom brez stalnih učnih načrtov, moremo smatrati za brezmiselno in škodljivo zapravljanje narodnega premoženja in nesocialno ravnanje z rcvnejšimi sloji naroda. Zdi se nam, da bo zgoraj omenjena pot, kako priti do dobrih in sodobnim razmeram in potrebam odgovarjajočih načrtov za narodne šole, najprikladncjša ter šele naknadno izdanje učnih knjig najpravilnejšc in najsmotrnejše. Prepričani smo, da bo zato ta pot tudi za vso nadaljno zgradbo pedagoške kulture na naših narodnih šolah dobra in primerna. Na predlog tov. Koprive je bila sprejeta sledeča resolucija. Učiteljstvo 11 sreskih društev JUU, zbrano 11. marca 1939. v Ljubljani na proslavi 701etnice prvih začetkov slovenske učiteljske organizacije sprejcma sledečo resolucijo: Naš materialni položaj je postal spričo vscobčega porasta cen nevzdržen, zato je potrebno, da kraljevska vlada nujno pristopi k povišanju naših prejemkov na eksistenčni minimum. Odpraviti je treba vse razlike med prejemki učiteljev in poročenih učiteljic. — Osebne doklade upokojencev je izenačiti z dokladami aktivnih uslužbencev. Vrniti je treba rodbinsko doklado za ženo in povišati doklado za otroke. Pri napredovanjih je učiteljstvo zapostavljeno za vsemi ostalimi strokami državnih uslužbencev, s čemer je težko materialno oškodovano. Ministrstvo prosvete naj nujno reši vse, za napredovanje vložene prošnje. -— Pri izvajanju napredovanj naj se strogo izvajajo določila o rangnih listah. Izključiti je treba vsako zapostavljenje in vsc protekcije, ki vzbujajo v naših vrstah nejevoljo in odpor. Vsem učiteljem in učiteljicam, ki so bili po službeni potrebi premeščeni brez krivde in brez disciplinske preiskave, naj se popravi krivica s tem, da se po službeni potrebi premeste na prvotna mesta in se jim da materialna odškodnina. Tov. Lukičeva je poročala o akciji za pomoč otrokom iz obmejnih kfajev.- Podala je podroben pregled uspehov akcije. Ker nekatere poverjenice še niso poročale odboru o uspehu zimske pomoči, jih prosi, naj to store nemudoma. Tov. Tavčar Ludvik predlaga še, naj banska uprava podpre prvenstveno le obmejne šole, nakar je bilo uspelo zborovanje ob 12,15 zaključeno. \S_ Obrazi z zborovanja. Zgoraj: Župančič, Kobilica, Kranjčevič, Mlekuž. Spodaj Mahkota in .lanežič.