Poštni urad 9021 Cetovec — VeJagspostamt 9021 Kiagcnfurt	tzhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagcnfurt	Posamezni izvod 1.50 šil., mesečna naročnina 5 šiiingov
P. b b.
Letnik XXV)!.
SKUPŠČiNA SR SLOVENUE ZAGOTAVLJA:
Podpiramo vsako zahtevo koroških Slovencev
za zaščito
njihovih narodnostnih in čiovečanskih pravic_______________
na vas ;e napa^ na na^. Vašd F?orM ;e na!a ^or^a. Vprajan;^	^FovcMcev ;c ^/;ačno
v^rajan/e oJnosov /^go^/av:;o in Awtn;o. Via^a hrzava šcFc fetfa; resnično ^^o^oJna :'n ^cwo^rat:cna, zagotove ena^o^ravno^t zn o^jto; waw;h'n.
7*o ;e Fe ne^a; Jtav^ov, ^ž ;žA je Mo vezFno M-šgfž na za^ezFan;a ^^a^jtčzne ^R 5Fofen:;e, ^o ;c prc;Š-n;ž pete& raz^ravF;a/a o trenatnezn ^oFoža;:z na Ro-zoj^ezn. DoFga vrita po^Fanceu ;e sprcgoforzFa o icw!, &a&o ^FovenF;a ^ot nzatFčna JežeFa ter wa /ago^FavF;^ z zFvFzn zanzTnanjefn zn j /zrz'zazFetoit;o ^rcznF;a najno-w;šž zazvo; na Roro^ezn, &;er ^o nezn^F nacžonaFF^tz na novezn poFzozFa proiž pravzcazn ^Fovencev, znetFtezn ^o /zMzo/ne oFzFa^fz ^re^rzzanzFz ro& gFezFajo zn zFo^zz^ča-;o, zFa na^czzvanž FczzznzsZzčnz' eFenzentž znašajo nazF ^Foven^^zzn pzfFzzfaF^Zvozn. /zrečene ^o Mc Fzf^czFe na;-oytz-e;je oF^ozFFze zn protesta,* nagFazzene pa ^o Me ZzzzFz' ozFFocne zaFzteve, zFa znoza zimZrzja ^poRovatz' zn z'zTza;'afz' oFzvezno^tF, ^ž ;FFz ;e pzevzeFa z zFržavno pogozFFzo. Vztra-
;an;e p rž iezFanjezzz ne^po^ovanjM teFz oMeznoM Fzo žzne-Fo za posFezFžco po^FaFzžanje ;zzgo^Fovan^o-av^trz';^z'Fz ozFno^ov, prezFwezn pa nazFaF;n;o žn stopnjevano žnter-fMcžon%Fžz<icž;o ^oroš^ega zzzanjsžns^ega vprašanja.
V tezn (FzzM potekajo tazFz števžFna protestna zborovanja, bz' zajeznajo v teb zFneb vso ^Fovenžjo zn /agosFa-vžjo. Na njžb — babor je bžFo to zFastž v foreb v FLjab-Fjanž, bjer se je zbraFo 60.000 FjzzzFž — znnogž tžsoež žn zFesettžsočž protestžrajo zoper šovžnžstžčne žn nacžstžene žzgretFe protž sFovensbž narozFnostnž sbapnostž na Ro-rošbezn ter zagotavFjajo borošbžzn ^Fovencezn soFžtFarnost žn pozFporo v npbovezn pravžčnezn bo;zz za obstoj žn vsestransbž razvoj. Prav tabo pa pržbaja ta bratsba povezanost tFo žzraza tzzzFz' v neštetžb pžsznžb žn žzjavab, bž jžb pošžFjajo raznž /oraznz' sFovensbžzn organžzacžžazn na Norosbezn.
Na oznenjenž sbapnž sep znžnaFž peteb so bžFa na pozF-Fagž posFansbžb vprašanj, ozFgovora prezFstavnžba žzvrš-nega sveta ter razprave sogFasno sprejeta nasFezFnja
Statišča skupščine SR Stovenije
Ma podtagi vptaianj, ki :o {ih po-:tawi!i podanci v^eh zborov, odgovora predrednika izvrLnega ;veta nanje in na razprave po:!ancev, ter upoitevajoč ogorčene proteste sio-venzke in vse jogosiovanske javnost! zaradi zedanjega organiziranega Lovinističnega na:i!ja proti z!o-venzki manjLini v Avstriji in ruie-nja dobrih odnosov med Jugosiavi-jo !n Avstrijo, so postane! repubii-Lkega in enotnega zbora na skupni sej! 20. oktobra 1972 ugotoviti: prvič, da je SFR tugostavija po podpisu državne pogodbe z Av-strtjo vtožita vetike napore za razvijanje koristnih stikov in sodetova-nja med državama, v katerih je pomemben tudi de!ež SR Stovenije: drugič, da organizirano nasitje !oper siovensko narodnostno skupnost v Avstriji, ki ga načrtovano izvajajo ziasti v zadnjih mesecih, ipravija v nevarnost dosežene odnose med Jugosiavijo in Avstrijo;
tretjič, da to nasiije daieč presega značaj nasprotovanja mini-mainim ukrepom v korist siovenski narodnostni skupnosti, kot je zakon o postavitvi 20$ topografskih napisov, ampak je zavzeto tak obseg in obiike, ki so v popotnem nasprotju z obveznostmi repubiike Avstrije po državni pogodbi o vzpostavitvi neodvisne in demokratične Avstrije, hkrati pa pomeni resno grožnjo, da se poiožaj siovenske narodnostne skupnosti ponovno vrne v stanje, ho! ga je ie-ta imeia v času nacizma;
četrtič, posebej zaskrbijujoče je dejstvo, da pristojni avstrijski organi toierirajo akcije žovtnističnih in nacističnih eiementov, ki kržijo doiočbe državne pogodbe, in za katerih preprečevanje je repubiika Avstrija zavezana pred podpisnicami pogodbe, med katerimi je tudi iugosiavija in pred OZM;
petič, da Heimatdienst in druge !ovinistične, revanžistične in neonacistične siie, ki že vedno deiujejo * Avstriji, že 17 iet vodijo načrtno in sistematično gonjo zoper uresničevanje njenih obveznosti iz državne pogodbe, onemogočajo uve-ijavijanje pravic siovenske narodnostne skupnost) po tej pogodbi, po
dekiaraciji OZN o čiovečanskih pravicah in po drugih mednarodnih d.okumentih, zavirajo reševanje odprtih vpražanj, kot so vrnitev arhivov in kuiturnih vrednot, nastopajo proti pozitivnim jugosiovansko-av-strijskim odnosom, izražajo terito-riaine pretenzije proti lugosiaviji.
Posebej negativno iuč na dopu-žčanje deiovanja takih organizacij meče tudi dejstvo, da se je ozemije repubiike Avstrije že izkoristiio kot izhodišče za subverzivno teroristično deiovanje proti Jugosiaviji in da se na avstrijskem ozemiju razvija staina protijugosiovanska dejavnost ustaških, beiogardističnih in drugih sii. Zaskrbijujoče je ziasti dejstvo, da iahko te siie neovirano prenaša-
jo na miadino svoje nacistične ideje in tradicije, šovinistični in vetiko-nemški odnos do siovenske manjšine ter sovraštvo do sociaiistične tu-gosiavije;
šestič, z izvajanjem terorja na Koroškem in z neizvajanjem državne pogodbe se ustvarja stanje napetosti, ki ga ne žeti niti Jugosiavi-ja niti Avstrija, kar je prišio do izraza tudi v izjavah odgovornih predstavnikov obeh držav.
Kijub temu, da iugosiavija in koroški Siovenci sami po uveijavitvi državne pogodbe staino argumentirano opozarjajo na neizpoinjeva-nje te pogodbe, na postabševanje poiožaja siovenske narodnostne skupnosti v Avstriji ter na protisio-
venski in protijugosiovanski značaj deiovanja Kdrntner Heimatdiensta in drugih šovinističnih in pronaci-stičnih skupin in organizacij, niso avstrijske obiasti zoper ie-te do danes ničesar ukrenite, ampak se njihova dejavnost nemoteno stopnjuje.
Na podiagi vseh teh ugotovitev je skupščina SR Siovenije sprejeta nasiednja staiišča:
1.	Podpira vse izražene zahteve koroških Siovencev po narodnih, kuiturnih, gospodarskih in drugih pravicah.
2.	Poziva na nujnost, da repubiika Avstrija hitro in v ceioti uresniči vse svoje meddržavne obveznosti do siovenske manjšine v duhu 7. čiena državne pogodbe, še posebej pa, da ji zagotovi zaščito narodnostnega značaja in ustvari tudi potrebne pogoje za njen nemoteni narodni, kuiturni in gospodarski razvoj.
3.	Prepovedati in preprečiti je treba dejavnost Kdrntner Heimatdiensta in drugih šovinističnih organizacij, ki je v nasprotju s $. točko 7. čiena državne pogodbe — sestavnega deta avstrijske ustave, k! avstrijsko viado zavezuje, da .prepove dejavnost organizacij, katerih ciij je, da hrvaškemu in sto-venskemu prebivaistvu odvzamejo njegov manjšinski značaj aii manjšinske pravice".
4.	Skupščina SR Siovenije smatra, da morajo pristojni organi Jugosia-vije kot sopodpisnice državne po-
Tiskovnakonferencadežetnegagiavarja
Prejšnji teden v četrtek je imei deželni glavar Sima tiskovno konferenco, na kateri je v navzočnosti skoraj vseh socialističnih članov deželne vlade in visokih uradnikov zavzel stališče k trenutno najbolj aktualnemu vprašanju, namreč k vprašanju dvojezičnih napisov, s tem pa tudi splošno k manjšinski problematiki. Tiskovne konference so se udeležili novinarji iz Avstrije, Jugoslavije in Italije, kar je dokazovalo, da trenutni položaj na Koroškem ni več omejen na domači koroški oz. avstrijski krog, marveč vzbuja zanimanje tudi v mednarodni javnosti.
V svojih uvodnih izvajanjih je deželni glavar poudaril, da gre pri izpolnjevanju določil člena 7 državne pogodbe za obveznosti, ki jih je Avstrija dolžna izpolniti tako iz moralnega kakor tudi iz mednarodno pravnega vidika. Izrekel se je proti delovanju nacionalističnih krogov, ki so s svojimi napadi na dvojezične napise prizadejali udarec mednarodnemu ugledu Avstrije. Pri tem je posebno ostro kritiziral vlogo Heimatdiensta, vendar je svojo kritiko odnosno obsodbo .omilil", ko je dejal, da prepoved takih organizacij ne pride v poštev, ker bi potem delovale ilegalno, kakor je sploh mnenja, da ne kaže .ustvarjati mučencev", zato oblasti tudi niso ukrepale proti tistim, ki so sodelovali pri napadih na dvojezične napise.
Velik del svojih izvajanj je deželni glavar posvetil temu, da je prikazal dvolično politiko OVP, ki se vse do danes ni jasno opredelila, ali je za ali proti ugotavljanju manjšine. V tej zvezi je nakazal tudi sokrivdo na današnjem zastrupljenem ozračju, ki jo nosi del tiska, ki neodgovorno podžiga narodnostne strasti in s tem pomaga ustvarjati pogoje, v katerih potem prevladujejo stari predsodki namesto stvarnih argumentov.
Ko je govoril o tako imenovanem ugotavljanju manjšine, je menil, da bi bilo teoretično sicer najbolj primerno, če bi ugotovili številčno moč, v danih razmerah
pa je tako ugotavljanje praktično neizvedljivo, zlasti pa ga odločno odklanja prizadeta manjšina. Končno je zavrnil tudi še trditve o ogroženosti koroških meja in o posiljevanju večine ter dejal, da je Jugoslavija kot sopodpisnica državne pogodbe zajamčila nedotakljivost meja. Sicer pa je treba popraviti tudi lažno trditev o dvakratnem napadu na Koroško, kajti enkrat je šlo za napad Hitlerja, ki je imel za posledico partizanski boj.
V ostalem se je deželni glavar pri odgovorih na vprašanja novinarjev precej .dosledno" trudil, da bi njegove izjave ostale čim bolj splošne in neobvezne. Predvsem ni dal jasnega odgovora na ponovna vprašanja, kako naj bi šlo zdaj naprej. Po eni strani je sicer opozoril na obveznosti, ki jih je treba izvajati, hkrati pa se je izrekel proti odločnim ukrepom zoper tiste, ki zavirajo izvedbo teh obveznosti. Ponovil je pozive na tolerantnost in razumnost, vendar je moral priznati, da varnostne oblasti v drugih primerih niso ravnale tako tolerantno in da precejšen del prebivalstva ob hujskaškem delovanju nacionalističnih organizacij vsaj trenutno še nima dovolj posluha za razumnost. Zlasti pa je ob zadnji eskalaciji nemškega nacionalizma povsem nerazumljiva njegova trditev o .ekstremistih na obeh straneh", ko mora biti vendar vsakomur znano in jasno, da svo-ječasnih opozoril na neizpolnjene obveznosti Avstrije nikakor ne gre primerjati s sedanjimi akcijami nemških šovinistov, ki imajo vendar značaj pravega pogroma, so nezakonite in tudi proti državni pogodbi.
Tako tiskovna konferenca pravzaprav ni privedla do pričakovane in splošno zaželjene razjasnitve; zlasti je minila, ne da bi zdaj kdo vedel, kako bo šlo naprej. Da pa Avstrija ne bo mogla v nedogled zasledovati politiko ptiča noja, je priznal tudi deželni glavar Sima, ko je dejal, da je koroško manjšinsko vprašanje že prekoračilo avstrijski okvir in postalo mednarodno vprašanje.
Manjšinsko
vprašanje
na seji
deželnega zbora
V sredo se je koroški deželni zbor sestal na seji, na kateri je bilo v središču razprave manjšinsko vprašanje ter položaj, ki je nastal po dogodkih okoli dvojezičnih napisov.
Uvodno izjavo o tej danes tako aktualni problematiki v deželi in državi je podal deželni glavar Sima, nato pa so sev razpravi oglasili številni zastopniki vseh v deželnem zboru zastopanih strank, med njimi tudi na socialistični listi izvoljeni slovenski poslanec Hanzi Ogris.
Obširneje bomo o tej razpravi poročali v prihodnji številki našega lista.
godbe, tepubiiko Av$!tijo opoiotiti tudi na do!iedno ure!ničitev 2. !o4-ke čiena 9 državne pogodbe, ki na-iaga razpmtitev vteh organizacij, .ki ze ukvarjajo z zovražno dejav-noztjo zoper katerokoti čianico OZN". V ta okvir spadajo organizacije in zkupine, ki izražajo teri-toriaine pretenzije do Jugoziavije in sovražno deiujejo proti njeni državni ureditvi ter uporabijajo avstrijsko ozemije kot izhodHče za svojo subverzivno dejavnost proti sosedni suvereni državi.
$. Skupžčina SR Siovenije smatra, da so biti nujni in upravičeni vsi dosedanji koraki, ki so jih v zvez! z organizirano akcijo proti manjžini narediti njen izvržni svet in pristojni zvezni organi. Zahteva pa, naj pristojni organi tudi vnaprej odiočno ukrepajo za zažčtto pravic siovenske narodnostne skupnosti v Avstriji in za dosiedno izpoinjevanje obveznosti, ki jih je ie-ta prevzeia z državno pogodbo in z drugimi mednarodnimi sporazumi. V tem okviru bo skupščina SR Siovenije podpria tudi vsako pobudo aii zahtevo koroških Siovencev za zaščito njihovih narodnostnih in čiovečanskih pravic.
Zaradi stopnjevanja terorističnega pritiska je težak poiožaj siovenske narodnostne skupnosti v Avstriji prerasei okvire Avstrije in ju-gosiovansko-avstrijskih odnosov, saj je naietei na širok mednarodni odmev in obsodbo v svetovnem tisku. Ce se nasiije ne bo zaustaviio, se bo internacionaiizacija morata na-daijevati in stopnjevati, tako morai-no, ko! tudi poiitično in mednarodnopravno.
Skupščina SR Siovenije pričakuje, da bodo pristojne avstrijske obiasti odiočno ukrepaie in naredite vse za spoštovanje državne pogodbe tudi v interesu dobrega sosedstva in evropskega sodeiovanja.
Izjava
slovenske vlade
šovinistični gonji proti koroškim Slovencem
Izvršni svet je že v svoji izjavi 6. oktobra 1972 izrazit zaskrbtjenost in ogorčenje spričo šovinistične gonje zoper stovensko narodnostno skupnost na Koroškem. V tej izjavi je izrazit tudi pričakovanje, da bodo avstrijska vlada in pristojne avstrijske obta-sti nemudoma ustrezno ukrepale zoper organizatorje te gonje in kršitetje nedavno sprejetega zakona o dvojezičnih topografskih napisih.
Zvezni izvršni svet je na svoji seji dne 13. 10. 1972 odtočno obsodit dogodke na Koroškem in preko zveznega sekretariata za zunanje zadeve ter vetepostanika na Dunaju izrazit resno zaskrbtjenost avstrijski vtadi zaradi takega razvoja potožaja na Koroškem in zahtevat, da avstrijska vtada vztraja, da se postavijo in ohranijo dvojezični topografski napisi, da se sprejmejo ustrezni ukrepi za odpravo šovinistične gonje, ki ima tudi značaj antijugostovanske kampanje, ter v cetoti uresničujejo dotočbe državne pogodbe, ki garantirajo pravice stovenski in hrvaški narodnostni skupnosti v Avstriji.
Dogodki na Koroškem so upravičeno izzvati ogorčenje in odiočne proteste sioven-ske in vse jugosiovanske javnosti, ki ugotovijo, da so v tem primeru na deiu iste site, ki si že 17 iet prizadevajo, da se ne uresničujejo doiočiia državne pogodbe, ki gojijo revanšistične težnje zoper Jugosiavijo, vidijo v ustašk) in drugi teroristični jugosio-vanski emigraciji svoje zaveznike ter podpirajo njihovo deiovanje v Avstriji, in ki ogrožajo ustavni red in demokratične svoboščine v Avstriji ter prehajajo na obiike neposrednega teroroja zoper siovensko pre-bivaistvo na Koroškem.
Jugostavija je statno zahtevata od avstrijske repubtike, da naši narodnostni skupnosti zagotovi potrebno zaščito in pogoje za vsestranski narodnostni, kutturni in gospodarski razvoj in opozarjata na težak po-tožaj manjšine zaradi počasnega izvrševanja obveznosti iz državne pogodbe ter zta-sti na detovanje šovinističnih in nacionati-stičnih organizacij na Koroškem, ki so sistematično širite nestrpnost zoper manjšino in vztrajata, da Avstrija v sktadu s svojimi obveznostmi prepove tako dejavnost.
Ktjub svoječasntm tn sedanjim apozorifom pa avstrijska vtada in njeni pristojni državni organ) ne ukrepajo zoper organizatorje in povzročiteije neredov. Šovinistična gonja se je zato razpiamteia v organizirano, razsežno in grozeče nasiije veiikonemških skrajnežev, hi neobrzdano terorizirajo siovensko narodnostno skupnost na Koroškem, odstranjujejo dvojezične napise, skrunijo partizanske spomenike in vse, kar je siovenskega in antifašističnega, zahtevajo ugotavijanje manjšine ter na podiagi tega razveijavitev že tako nezadostnih zakonov v prid manjšini, grozijo z nasiijem in žaiijo ter ceio fizično obračunavajo s posameznimi pripadniki sio-venske narodnostne skupnost), tako da se Siovenci na Koroškem povsem upravičeno čutijo ogrožene giede svojega živijenja in imetja in jih tako početje boieče spominja na njihovo trpijenje in preganjanje za časa nacizma.
Vso fo šovinistično gonjo zoper stovensko narodnostno skupnost in gonjo zoper izpot-njevanje državne pogodbe kakor tudi zoper Jugostavijo organizira in vodi koroški Heimatdienst skupaj z nekaterimi drugimi šovinističnimi organizacijami. Ta dejavnost uživa podporo deta koroškega tiska in tistih krogov, ki iz raztogov medstrankarskega obračunavanja žetijo spremembo zakona o dvojezičnih krajevnih napisih in ugotavtja-nje stovenske manjšine na Koroškem. S tem tudi ti strankarski krogi prevzemajo vetiko odgovornost za razvoj dogodkov na Koroškem in za jugostovansko-avstrijske odnose.
Potek dogodkov dokazuje, da ne gre za nikakšne spontane reakcije nemško govorečega prebivaistva zoper siovensko narodnostno skupnost, kot to žeiijo prikazati nekateri krogi v Avstriji, temveč za premišije-
no organizirano in vodeno akcijo vseh tistih organizacij na Koroškem, ki smatrajo za svojo takozvano ..patriotično doižnost", da z nasitnimi sredstvi onemogočajo obstanek in živijenje siovenskega živija na Koroškem. V zvezi s tem naj vas spomnim, da so te organizacije teta 1958 izsitite ukinitev dvojezičnega šotstva, kar je bistveno postab-šato potožaj slovenske narodnostne skupnosti. Prav tako naj vas spomnim na znano izjavo Heimatdiensta iz teta 1970, da .zgodovina na Koroškem še ni potegnita ,za-
O zadMjiA dogodki/) ;M treMKfMfMt po-?M AorošMMt je Mo prejŠMj; fe-deM oMrno govord tM; v sMpMM 5R S/ovfM;;e, ndjpre; v Mm/s/j; Zd M;edM<z-rorjno sot/e/ovgMje, v pete& pd Hd sMp-Me?n zdje^dnjd weA zborov.
Nd sej; &0MMj;je sMpščtMe 5A5 zd TMedudroJno sode/ovdnje je več pos/dM-cev zdsfdMo ;zvrŠMe?HK svefd vprdsdMjd, &; so se MdMdšd/d M% to, MM ;zvrsw; svet ocerrjdje dogot/M Md ččoros^eM:, M; Md-TMerdVd M^reMrt; v zvez; s tew ;*M ^d^š-we so woŽMe pos/ed;ce stopMjevdMegd Md-s;/jd zoper s/oveMS^o M^rodMOStMo sMp-Most Md Koroš^eM; Zd jdgos/ovdMS^o- dv-str;js^e o^Mose ;M dobrososedsko sožitje M:ed obewd drždVdMtd.
Posebej je b;/o Md sej; koM;;s;je pod-ddrjeMo, dd /dgos/dv;'jd, k; se je vedMO trdddd zd dobre odMose z y4vstr;jo, k/jdb dobr; vo/j; Me Mtore ;M Me SMte MttMto vprdSdMjd obstojd s/oveMske M;dMjs;Me v zlvstrrj;; Zdto s; pr;drždje, Me /e Zdrdd; MrdMddtd, k: gd j; ddje sk/ep sJoveMskfb orgdM;'zdc;j od 72. oktobrd, dd se bostd obrM;/; zd powoč Md v/ddo 5PP/, temveč tdd; kot sopodp;sM;cd drždVMe pogodbe, vse prdv;ce do dkrepdMjd Md vseb rdVMek.
Nd vprdSdMjd posJdMeev je Md skdpM; sej; vseb zborov v petek prejšnji tedeM odgovor;/ podpredsedMtk /zvrsMegd svetd dr. PrdMee P/očevdr. Njegovo /zjdvo ob-jdv/jdM:o v ce/ot;.
ktjučne poteze' in da bo ta potegnjena med dvema narodoma te, ko eden od njiju ne bo več obstajat".
Prav ta organizacija pa se postavijo kot dejanski inspirator in organizator sedanje šovinistične gonje na Koroškem.
Gre za dokazano kontinuirano šovinistično dejavnost te organizacije v smisiu 5. točke 7. čiena državne pogodbe, po katerem je Avstrija obvezana, da .prepove dejavnost organizacij, katerih cii) je, da hrvaškemu in siovenskemu prebivaistvu odvzemajo njegov manjšinski značaj aii manjšinske pravice".
Zato je repubtiški izvršni svet predtagat zveznemu izvršnemu svetu, da se na pod-tagi stopnjevanja šovinistične gonje na Koroškem, ztasti pa po odstranitvi vseh sto-venskih topografskih napisov v noči od 9. na 10. oktober in po zborovanju v Cetovcu 15. oktobra in fizičnih napadih na koroške Sto-vence storijo novi koraki in od avstrijske repubtike zahteva, da izpotni obveznosti gtede dvojezičnih napisov, kakor tudi da v cetoti izpotnjuje dotočita 7. čtena državne pogodbe, da kaznuje kršitetje ustavnega reda in zakonov ter prepove dejavnost Heimatdiensta in ostatih šovinističnih organizacij na Koroškem.
Po vsem lem, kar se je zgodiio, iahko samo odtočni ukrep) avstrijske viade utrdijo prepričanje, da Avstrija dejansko žeii zaščititi siovensko narodnostno skupnost pred grožnjami in nasiijem in izpoiniti obveznosti iz 7. čiena državne pogodbe ter da je zainteresirana za ohranitev dobrih jugosiovan-sko- avstrijskih odnosov.
tzvršni svet smatra, da je potrebno pod-vzeti tud) vse druge ukrepe in poti, ki iahko prispevajo k zavarovanju pravic in poiožaja stovenske narodnostne skupnosti na Koroškem, ziasti tiste, na katere je Jugosiavija upravičena kot sopodpisnica državne pogodbe z Avstrijo in kot čianica OZN. Dejstvo je, da je zaradi stopnjevanja terorističnega pritiska težak poiožaj stovenske narodnostne skupnosti že prerase) okvire Avstrije in jugosiovansko-avstrijskih odnosov, saj je naietei na širok mednarodni odmev in obsodbo v svetovnem tisku. V koiikor se nasiije zoper manjšino ne bo zaustaviio, se bo internacionaiizacija nadaijevaia in stop-njevaia tako moraino kot poiitično pa tudi mednarodnopravno.
Koroški Stovenci so se obrniti na Jugostavijo kot sopodpisnico državne pogodbe, da jim pomaga pri zagotovitvi njihove varnosti in manjšinskih pravic. Naša repubiika in Jugosiavija enotno in odtočno deiujeta in bosta tudi v bodoče ukrepati v okviru svojih pravic in doižnosti pri avstrijski viadi in mednarodnih forumih, da se zavaruje poiožaj koroških Siovencev.
SFR Jugostavija kakor tudi SR Stovenija statno izpričujeta svojo zainteresiranost za razvijanje dobrososedskih odnosov z Avstrijo. S srečanjem Tepavac-Kirchschtager in ztasti ob obisku predsednika ZtS Bijediča na Dunaju smo se skupaj z avstrijskimi državniki truditi, da prebrodimo zastoj, ki je nastat v medsebojnih odnosih po znanih dogodkih teta 1970. Obnovtjeni so biti konstruktivni temetji za razvoj dobrih odnosov in vzajemnega sodetovanja.
Toda iste šovinistične sile, ki so v tetu 1970 škodovale jugostovansko- avstrijskim odnosom, zadajajo tetos tem odnosom še vetiko težji udarec. Jugostovansko-avstrijske odnose opredetuje predvsem državna pogodba o vzpostavitvi neodvisne in demokratične Avstrije, izpoinjevanje vseh obveznosti iz te pogodbe, posebno tistih, si se nanašajo na poiožaj in pravice siovenske narodne skupnosti v Avstriji, predstavijo temeij, na katerem se ti odnosi gradijo. Jugosiavija je podpisaia državno pogodbo v dobri veri, da bo repubiika Avstrija te obveznosti tudi izpoiniia. Zato vsak udarec zoper izpoinjevanje iz državne pogodbe izhajajočih obveznosti pomeni udarec zoper temeije mednarodnega statusa nevtraine in demokratične Avstrije kakor tudi udarec zoper jugo-siovansko-avstrijske odnose.
Bito b! Sizifovo deto, če bi se po eni strani truditi, da razvijamo dobro sosedstvo in medsebojno sodetovanje, po drugi strani pa bi dopuščati, da nam veiikonemške šovinistične in z nacizmom obremenjene site sproti rušijo to, kar ustvarjamo.
S svoje strani smo vedno pripravtjeni prispevati k vzdrževanju in razvijanju dobrososedskih odnosov. Hkrati pa pričakujemo od repubiike Avstrije, da bo odiočno vztrajata pri sprejetih ukrepih v zvezi s topografskimi napisi in v ceioti uredita poiožaj siovenske narodnostne skupnosti, kot jo na to obvezuje 7. čien državne pogodbe, tako da bo naša narodnostna skupnost dejansko imeia možnosti za vsestranski narodnostni, gospodarski ter kuiturni razvoj in napredek. Treba je onemogočiti deiovanje organizacij, ki netijo narodnostno nestrpnost, prenehati se mora s stainimi grožnjami o ugotavijanju manjšine, ki dejansko pomenijo poskus izigravanja obvez iz državne pogodbe. Prav tako pričakujemo, da bo Avstrija energično ukrepata zoper revanšistične, ustaške, beto-gardistične in druge organizacije ekstremne emigracije in ne bo dovotita, da se njeno ozemtje izkorišča za napade na integriteto in suverenost Jugostavije.
S tem bo ustvarjena trdna podlaga tudi za razvoj dobrososedskih odnosov in plodnega sodetovanja med državama, kar ni pomembno samo za obe sosednji dežeti, ampak tudi za sožitje narodov in utrjevanje miru v tem detu Evrope.
POStROKODSVKU
PARiZ. — Državni in viadni voditelji dosedanjih in tudi novih čtanic Evropske gospodarske skupnosti so na svojem zasedanju v Parizu z vrsto skiepov dotočiti pot, po kateri naj bi se EGS do teta 1980 povezala v denarno in gospodarsko zvezo. Poteg tega je vrh EGS sklenit zaostriti boj proti inflaciji. S 1. aprilom prihodnjega teta bo . začet detovati evropski monetarni sklad, ki atiroo podpirat tečaje posameznih valut včlanjenih držav. Kar zadeva odnose med EGS in zunanjim svetom, so v Parizu najodločneje opredelili vlogo EGS v evropskih procesih. Zavzeli so se za to, da naj EGS prispeva k popuščanju in pomirjanju ter izboljšuje odnose z vzhodno Evropo, še posebej pri vsem, kar je povezano z evropsko konferenco o varnosti in sodelovanju.
SAiGON. — Posebni odposlanec ameriškega predsednika Kissinger je bil za več dni v Saigonu, kjer je s tamkajšnjimi predstavniki razpravljal o možnostih za sklenitev miru v Vietnamu. Podrobnosti o teh pogovorih sicer niso znane, vendar prevladuje v političnih krogih mnenje, da so obravnavali dve možni rešitvi: ali splošno vojaško in politično rešitev, ki bi izpolnjevala tudi zahteve Saigona, ali pa premirje med Ameriko in Severnim Vietnamom, medtem ko bi Južni Vietnam sam reševal svoja vprašanja pod mednarodnim nadzorstvom. Politični opazovalci ne izključujejo možnosti, da bi do prekinitve sovražnosti prišlo še pred ameriškimi predsedniškimi volitvami, ki bodo letos novembra.
FRANKFURT. — Pred parlamentarnimi volitvami v Zahodni Nemčiji, ki bodo 19. novembra, je zadnja nedelja prinesla zanimivo merjenje sil pri komunalnih volitvah
v zveznih deželah Niedersachsen in Hessen. V obeh deželah sta veliki stranki SPD in CDU zabeleželi bisten porast števila glasov, medtem ko so manjše stranke, zlasti tudi FDP, ki sedaj sestavlja koalicijsko vlado s SPD v Bonnu, utrpele precejšnje izgube. Kljub temu pa je predsednik FDP zunanji minister Scheel izjavil, da bo njegova stranka tudi v bodoče sodelovala s socialdemokratsko stranko, medtem ko s krščanskimi demokrati ne namerava iskati povezave. Čeprav komunalnih volitev ni mogoče primerjati s splošnimi volitvami, vendar nedeljski rezultati dajejo zanimiv pregled trenutnega razmerja sil.
SEUL. — Severna in Južna Koreja sta objavili skupno sporočilo, v katerem izjavljata, da se bosta še nadalje pogajali o medsebojni združitvi. V ta namen se bosta koordinacijski komisiji obeh vlad sestali 2. novembra v Pjongjangu in 30. novembra v Seulu. K združitvi gredo postopoma — preko zboljševanja odnosov.
PARiZ. — V pariški bolnici je pred nekaj dnevi umrl francoski generalni delegat v Hanoiu Pierre Sisini, ki je bil med ameriškim bombardiranjem severnovietnamske-ga gla.vnega mesta hudo ranjen. Sisini se je mudil v Hanoiu od lanskega januarja naprej. Bombe so mu prizadejale tako težke poškodbe, da so ga morali s posebnim letalom prepeljati v Pariz, kjer je v torek podlegel težkim ranam.
BRUSELJ. — Jugoslovanska delegacija SZDL je bila pod vodstvom predsednika zvezne konference Veljka Milatoviča pet dni gost belgijske socialistične stranke. Med obiskom so se člani jugoslovanske delegacije pogovarjali s predsednikom socialistične stranke Belgije Edmundom Leburtonom. Josejem van Eyndeom in drugimi visokimi voditelji te stranke. V pogovorih so proučili odnose med organizacijama in tudi odnose med obema državama.
LOS ANGELES. — Ameriški zunanji minister William Rogers je pred dnevi na nekem sestanku v Los Angelesu izjavil, da pričakuje, da bo v srednji Evropi prišlo do vzhodno-zahodnega zmanjševanja sil, do napredka v razorožitvenih pogajanjih med Sovjetsko zvezo in Ameriko, pa tudi do napredka pri trgovanju med Ameriko it* Kitajsko. Pogajanja o vzajemnem krčenjo sil v Evropi so na bližnjem vidiku.
MOSKVA. — Pred dnevi je japonski zunanji minister Masajoči Ohira po obisku v Washingtonu obiskal tudi Moskvo, kjer sc je zadržal nekaj dni. Japonski zunanji minister je sovjetskemu zunanjemu ministru Gromiku razložil „nove odnose s Kitajsko in ga obvestil o nedavnem obisku japonskega predsednika vlade Tanake v PekingU-Japonski premier Tanaka je izjavil, da j^ sedanji obisk ministra Ohire v Moskvi prt" korak k pogajanjem o mirovnem sporazu-
mu..
ANKARA. — V bližini Zonguldaka se j^ zaradi eksplozije v dveh rovih premogovnika smrtno ponesrečilo 18 rudarjev, 58 P^ je bilo ranjenih. Reševalci, ki so ponesrečencem prihitel na pomoč se bojijo, da j^ število mrtvih in ranjenih še večje. P" eksplozije je prišlo v dveh rovih. Med pr vo in drugo eksplozijo je minila le ena uf^'
ODLOČNE BESEDE SLOVENSKIH POSLANCEV
V skoraj štiri ure dolgi razpravi na skupnem zasedanju vseh zborov skupščine SR Stovenije je v pelek prejšnji teden tekia živahna in zavzela razprava o poioiaju siovenske narodnostne skupnosti na Koroškem in še posebej o zadnjih dogodkih na Koroškem. Uvodoma je biio poudarjeno, da ta forum kot najvišje predstavništvo siovenskega naroda nima ie pravice, marveč ima predvsem tudi doižnost, da razpravna tako o odnosih med Siovenijo in Koroško oz. Jugosiavijo in Avstrijo, ob trenutnih dogodkih na Koroškem pa še posebej o poioiaju tamkajšnje siovenske manjšine.
Med razpravo je sodeiovaio 26 posiancev in strokovnjakov, ki so izraziti resno zaskrbijenost zaradi nove eskaiacije nemškega naciona-iizma na Koroškem ter poudariti odiočno zahtevo, da mora Avstrija izpoinjevati obveznosti iz državne pogodbe, kajti neizpoinjevanje teh obveznosti bo nujno imeio siabe posiedice za jugostovansko-avstrijske odnose. Pri tem je bii giavni poudarek na poioiaju in pravicah siovenske narodnostne skupnosti na Koroškem, prav tako pa tudi na dejstvu, da Avstrija dopušča deiovanje raznih terorističnih skupin, katerih dejavnost je naperjena proti Jugosiaviji.
Sk!epi koroške sinode
naj bi ustvari!) pogoje za bratsko sožitje
V četrtek se je v Celovcu začelo tretje in zadnje zasedanje koroške sinode, ki bo zakijučeno jutri. Dnevni red obsega celo vrsto predlogov, o katerih so obširno razpravljali že po farah in dekanijah, v teh dneh pa o njih dokončno sklepa sinoda.
Že ob drugem zasedanju sinode smo v našem listu zapisali, da je iz dela sinode razvidno, da si cerkev na Koroškem očitno prizadeva, da bi vsaj malo popravila krivice, ki so bile — tudi s strani cerkve! — v preteklosti prizadejane koroškim Slovencem. Izmed problemov, ki sodijo v okvir sedanjega zasedanja, je v tej zvezi treba posebej omeniti predlogo o verouku na šolah ter predlogo o sožitju Nemcev in Slovencev; pa tudi razne druge predloge vsebujejo določila, ki naj bi zagotovila, da bi prišlo na Koroškem do ,nove" miselnosti — do bratskega sožitja obeh narodov.
Da so taka vprašanja izredno aktualna ravno sedaj, ko doživljamo na Koroškem spet kričeče primere nestrpnosti in šovinizma, je povsem razumljivo. Zato bi bilo samo želeti, da bi sinoda s svojimi tozadevnimi pobudami ne samo prodrla, marveč ustvarila tudi pogoje, da bodo „besede meso postale": da bo bratsko sožitje resnično zavladalo v vsakdanjem življenju.
Ker lukaj ne moremo objavili vseh govorov, navajamo ie nekaj kratkih utrinkov, ki pa dovoij jasno kažejo, s kakšno prizadetostjo so siovenski posianci obravnavati današnji položaj na Koroškem.
Tako je Boris Feldin med drugim ugotovi), da je minilo več kot četrt stoietja, od dne, ko so utihnile eks-piozije in prenehati ratali ravno na tieh, o katerih je zdaj govora. Ta dei boja je postai zgodovina, ki pa naj bo izkušnja in opomin vsem, ki bi hoteli s silo posegati po rezultatih tega boja. .Prav ta zgodovinska izkušnja, ta vit jugosiovanske-ga in siovenskega preporoda pa nas obvezuje, da branimo, utrjujemo in dograjujemo vse, kar je bito s tem v zvezi pridobijeno."
Poslanec Martin Košir je posebej govorii o navezovanju in utrjevanju odnosov med sosednjima deže-iama in potem naglasil, da koroškim Slovencem slovesne izjave o dobrih sosedskih odnosih ne morejo biti dovolj, če se nič ali bore ma-to napravi, ali pa se celo tolerira aktivnost tistih sil, ki vnašajo motnje v te odnose. .Tako stanje aii zadržanje iahko samo ohrabruje tiste siie, ki jim ni po voiji mirna meja in dobri medsebojni odnosi, temveč jim je za to, da se ti odnos! posiabšajo, zato so še boij arogantni, nasitni in ofenzivni. Treba se je vprašati, aii je početje nemško govoreče večine nad slovensko manjšino na Koroškem res doprinos h krepitvi dobrih sosedskih odnosov! Prepričan sem, da takt dogodki vzbujajo sum v resnično pripravijenost za energične ukrepe zoper vse tiste eiemente, ki motijo te odnose." Poslanec Košir
je spomnil tudi na tolerantno zadržanje Avstrije napram ustaškim terorističnim skupinam in omenil teroriste, ki so z avstrijskega ozemlja vdrli v Jugoslavijo ter vprašal, ali bi avstrijska stran tako tolerantno gledala tudi tedaj, če bi se taka dejavnost razvijala na tleh Jugoslavije proti svobodni in neodvisni Avstriji. Pri tem je opozoril na vrsto členov avstrijske državne pogodbe, ki jih Avstrija doslej ni spoštovala.
Na ostanke fašizma v Avstriji je opozoril tudi poslanec ivan Kreft, ki je dejal, da je stvar avstrijskega delovnega ljudstva, da obračuna z
SVETOVN! DAN VARČEVANJA:
ostanki domačega fašizma. „Naša pravica in doižnosf pa je, da zahtevamo in dosežemo, da Avstrija spoštuje državno pogodbo, ki ji ne zagotovijo ie neodvisnost, temveč jo tudi obvezuje, da spoštuje in ščiti mednarodno zagotovijene pravice siovenske manjšine". Avstrija sicer že dolgo ni več del Hitlerjeve Nemčije, ki je neslavno propadla leta 1945, vendar so Slovenci na Koroškem še vedno brez pravic, ki jim jih zagotavlja državna pogodba, še več, v zadnjem času občutijo strahovlado, ki postaja vsebolj podobna nacistični, je dejal poslanec Kreft. .V tako ustvarjenem vzdušju pa nacisti postavijajo zahtevo po preštevanju Siovencev. Popustiti tej in podobnim zahtevam ostankov v vojni poraženega fašizma bi pomeniio, opogumiti jih, da bi postati še boij agresivni."
Poslanec dr. Ernest Petrič je ugotovil, da so se v preteklosti pri akcijah proti koroškim Slovencem vedno najbolj odlikovale tiste sile, ki jih danes združujejo tako imenovane domovinske organizacije, ,to so sile, ki jih moti obstoj Slovencev na Koroškem in so vedno znale najti neke razloge in neka opravičila za svojo — mislim, da ne rečem preveč — zločinsko dejavnost". Glede zahteve po ugotavljanju manjšine je dr. Petrič dejal, da v členu 7 in v
nobeni drugi določbi avstrijske državne pogodbe ni besedice o tem, da je potrebno pravice, ki jih ta člen daje in avstrijska državna pogodba zagotavlja, vezati na neko določeno število slovenske manjšine. .V zvezi s tem naj dodam, da nobeno pravito občega mednarodnega prava, v koiikor se veže na pravice narodnih manjšin niti ne načeto samoodiočbe narodov, v ničemer ne postavijo kot predpogoj ugotavijanje nekega doiočenega števiia. Ziasti pa je jasno, da v pogojih, kakršni so biii konec prejšnjega stoietja in skoz) naše stoietje vse do danes, ni nobenih pogojev in jih verjetno še ne bo, da bi se
kakršnokoii ugotavijanje manjšine na Koroškem iahko opravito brez izjemnega nasiija zoper siovenski živeij."
Poslanec Marjan Orožen je ostro obsodil tolerantno zadržanje koroških oz. avstrijskih oblasti do na-cionalistično-šovinističnih izgredov ter naglasil, da ima tudi politika tolerance, politika popuščanja silam mračnjaštva in revanšizma svoje zakonitosti. .Siej ko prej se mora izkazati kot bumerang proti iastnim zakonom, iastnemu sistemu in sami demokraciji. Danes se izraža v zanikanju pravic manjšinskega naroda, jutri pa že iahko kot ogrožanje in napad na vse, kar predstavijo napredno v iastnem narodu in v iastni državi."
Dr. Janko Pleterski je dejal, da Slovenci na Koroškem in Jugoslovani že ves čas terjajo izvedbo člena 7, in sicer izvedbo kot celote.
„Ta zahteva po ceiotnosti izvedbe pa mora obsegati ne samo formai-no vse njegove odstavke, ampak mora vsebovati tudi zahtevo po popravi tiste škode, vsega tistega po-siabšanja, ki je nastaio v teh doi-gih 17 ietih po skienitvi državne pogodbe zaradi neizvajanja či. 7."
Poslanec Ivan Pučnik pa je menit, da se je Jugoslavija preveč zanašala na demokratične sile v Avstriji. .Precenjevali smo njihovo vlogo in njihov vpliv pri urejevanju manjšinskega vprašanja. Zeio ostro so reagirati na kršitve pravic, ki so biie rnatno manjše, misiim kršitve pri južnih Tiroicih; sedaj pa že skoraj dve desetietji zapirajo oči pred krivicami, ki se godijo naši narodnostni manjšini. Smatram, da moramo napraviti konec naši miačnosti do tega vprašanja."
Kljub vsemu varčevati —
najboljše je na lastnih nogah stati!
3 geslom se Zveza slovcMsClC zadrag N vanjo vCljačcne Predirne zadrage CorosClC 5/ovencev oj* /e-tosnjem .Svetovnem dneva varčevanja obračajo do našega človcCa.
Pa ne samo, da je varčevanje za nas — raCo za posameznica CaCor za ce/orno narodnosfno sCapnosr — žlv/jenjsCega pomena .CljaC vsema", marveč še Colj ravno zaradi vsega, Car smo doživlja/! v zgodovin! In Car doživljamo danes. Naše žlvljenjsCe IzCašnje nas namreč vedno spef ačljo, da Coroščl 5/ovenc! nimamo prlčaCovaf! od nlCogar, da nam Co Caj podaril. 5amo tlsfo, Car s! Como asfvar!!! sami, Como radi Imeli.
Do rega spoznanja so prišli naš! prednlCl. /z rega spoznanja so pred sro ler! asranovll! posojilnico v fr. /aCoCa v Roža, C! velja za najsrarejšo CmerljsCo Cre-dlrno zadrago ne le med Slovenci marveč sploC v Zv-srrlll. 7*o spoznanje pa je našim zadražnlCom vlivalo radi voljo In moč, da so v rem srolerja zgradCo sloven-rCega zadražnlšrva na NorošCem, C! jo je nemšCl nacionalizem že dvaCrar porašll do remeljev, vedno sper znova grad!!! In oCnavljal! — Cor sreCer naše samopomoči, Cor remelj našega gospodarsCega In s rem radi narodnega življenja.
V reC rednlC sper enCrar doživljamo, Caj so na No-rošCem vredne lepe oCljaCe In CollCo veljajo zaConl In celo mednarodne oCveznosrl, Cadar „asodo domovine" vzamejo v roCe nespravljiv! nemšCl šovlnlsrl. Ravno ro pa nam mora Clrl opozorilo In naporllo, da ne prlča-Cajemo noCenlC Čadežev, marveč se posravlmo na lasrne noge rer z zdraženlml močmi gradimo lepšo Codočnosr sed In svojim poromcem.
AfarslCorHa se zdi danes varčevanje .nfTnorlfrno". Svoj delež C raCl mlselnosr! prispeva rad! neneCno razvrednotenje denarja. Pa vendar slej Co prej drži, da le z varčevanjem laCCo astvarjamo doCrlne za današnji In rad! za jatrlšnj! dan. Ne živimo namreč samo danes, žlver! Cočemo rad! še jatr!,* žaro moramo že danes po-sCrCetl, da Co zagotovljen rad! naš jatrlšnjl dan. V na-š!C roCaC je naša Codočnosr — vsaCega Izmed nas In vseC sCapaj. Pot v to Codočnosr pa nam Cažejo naše domače Credltne zadrage — posojilnice, C! nas oC letošnjem Svetovnem dneva varčevanja z geslom „K!jaC vsema varčevati — najColjše je na lastnlC nogaC stat!" vaCljo, da danes prlCranjen! denar naložimo Cot seme, Cl nam Co rodilo sadove jatr!.
Wotf je stal pred njim mirno, togo in veličastno zrav-
nan, prav po predpisih. Na bledem obrazu pa mu je ostal kljubovalni izraz in oči so strupeno sijale. Polkovnik se je dri, kot bi imel pred seboj četo vojakov in jih ošteval zavoljo nemarnosti.
Wolf je napel vse svoje duševne moči, da se je zadržal. Na obrazu mu ni vztrepetala niti mišica. Kadar je polkovnik premolkni), da bi zajel sapo, je odsekano odgovarjal:
.Da, gospod polkovnik ... Da, gospod polkovnik."
.Razumem, gospod polkovnik."	<
.Služim veliki Nemčiji, gospod polkovnik."
Ko se je polkovnik izkričal in povedal vse, kar mu je težalo v žolču, in obstal spričo Wolfove hladnokrvnosti brez besed, se je oglasil Wolf:
,Ne bom se gnal zaradi vaših osebnih pogledov na-*He, ker je to vaša stvar. Povem vam samo to, da tudi jaz Vem za stvari, ki vas ne bodo pokazale v najlepši luči. Ne bi bilo pametno, da bi vas opozarjal na to, kar vem. Prepričan sem, da bi strmeli — kaj vse se zve pod tem Soncem!"
.Grozite mi?" je viknil polkovnik, ves rdeč in zaripel 'f obraz.
.Prav nič. Samo obveščam vas, da lahko pričakujete, da se bo napadeni branil. Tu imate na vpogled poročilo, gospod polkovnik, in ne tolmačite si napačno mojih ukrepov."
.Pojdite k vragu z njim!"
.Važno je, gospod polkovnik ... in takoj moram o tem obvestiti generala. Tu so priznanja našemu poveljstvu."
.Dajte mi sem in ne izgubljajte besed."
Preletet je pisanje in ga vrgel na mizo. Medtem se je ohladil in mu je bilo žal, da se je skašljal. V pomirljivem tonu je dejal:
.Prav je. Napravite, kar mislite, da je potrebno, in vzemite si k srcu stvari, ki sem jih vam povedal. Bil sem nekoliko grob, vendar dovolj jasen, da ste lahko razumeli. Ne trpim zahrbtnih iger in nimam namena odgovarjati za neumnosti, ki jih počenjajo drugi."
Zavrtel se je na petah in se napotil k vratom.
Ko je komandant zaprl za seboj vrata, je Wolf ostal sam. Tedaj je pozvonilo. Podanik mu je prinesel vodo. Zahvalil se mu je in ga odslovil. Sedel je na stol in si obrisal potno čelo. ,K vragu naj gre", je mrmral. .Sovraži me zato, ker sva si dobra z generalom. Pasje je vdan stranki in gauleiterju, ki je generalu gorak."
Tako se verižna reakcija simpatij in antipatij med velikimi šefi prenaša na male, ki pri tem nimajo nič drugega ko težave, v škodo skupnosti.
Zgrizli in požrli bi se med seboj kot stekli psi, ti apostoli novega reda, v tej stari in nagniti džungli.
Ko le ne bi bilo tega šakala, Pewaleka, ki mu jo je zagodel kot še nihče I
Potem ko se je umiril, je poklical po telefonu generala. Našel ga je v stanovanju.
,Ce je tako, dragi Helmut, vas pričakujem."
Medtem ko se je pripravljal na odhod, je prišel eden izmed njegovih agentov, ki je delovat proti Angležem. Sprejel ga je, čeprav se mu je mudilo. Mož mu je poročai o polkovniku Vauhniku; to so bili dopolnilni podatki o procesu proti angleškim agentom v Zagrebu. Wolf je odpri pisalno mizo in z dna zadnjega predala potegnil mapo dokumentov. Pravi trenutek je prišel! To bo udarec po polkovniku Perstererju, ki se ga ne nadeja. Nastopil bo pri generalu, če mu uspe ali ne ...
Napad divizije je zavlekel njegovo dolgo, spretno pripravljeno akcijo, in zdaj mu še ta prekleti Pewalek meša štrene!
Spričo vsega, kar se mu je danes pripetilo, je bil hudo nasajen in vozil je z noro naglico. Da bi ukrepal sam, se mu je zdelo prenevarno, preveč tvegano. Dobro, da je agent Alfa odkril Pewaleka, preden bi lahko vtaknil nos prav v vse zadeve, do katerih je imet dostop. Kdo bi si mislit, da se v tem dobrodušnem, toponosem ljubitelju šunke; žemelj in piva skriva tako nevarna kača! Predober je bil z njim, prezaupljiv, saj ga je neštetokrat pustil samega v svoji pisarni, ker je bit prestal preizkušnje in se mu je s svojim dobrodušnim in nevsiljivim obnašanjem celo prikupil.
General ga je pričakal v naslonjaču. Smuč ga je spravit v dobro voljo. Dolgo ga je ogledoval in tarnal:
.Vidite, namesto da bi človek ujel kakšno ribo, se mora dan in noč ubadati s temi škorpijoni, belimi zavezniki, ki bi me radi prevarali na vsakem koraku. Toda naslednji teden se bom teh reči odkriža) in odšel na ribe.
Sedite, Helmut, in kaj popijte. Smuča pa mi bodo spekli še nocoj. Kar povejte, kaj vas teži, midva sva doslej vedno našla skupen jezik."
Wolf mu je najprej opisat spor s poveljnikom. Povedat je tudi, kako mu je uspelo, da sta se vsaj začasno znebila von Graffa.
Kutturne skupine občine Radovtjica gostovaie v Biobasnici
ŠOV!N!ZE!V! CELO V PLANINAH
Zadnje čase doživljamo na Koroškem žalostne stvari, ki bodo (udi poznejšim rodovom ostaie v nečastnem spominu. Reakcija na prve krajevne dvojezične napise kaze, da je današnja stvarnost na Koroškem v očitnem nasprotju z načeti toierance in demokratičnosti.
Odstranjevanju siovenskih krajevnih napisov na Koroškem se je pridružiia tudi „roieška gospoda" oziroma Liechtensteinska gozdna uprava v Podrožčici. Odstranita je vse dvojezične kažipote in markacije, ki so biie nameščene na njenem ozemiju. Ko so naši pianinci ionsko ieto spomiadi markirati pianinske poti, jih niso markirati samo na „firštovem ozemiju", temveč tudi na drugih področjih, kjer so iastniki ozemija kmetje in kajiniki, katerim pa še na misei ni prišio, da bi to zabraniii.
Tako so firštovi nastavijenci odstraniti siovensko-nemške kažipote in markacije na ptaninski poti, ki petje iz Kurje jame preko južnega pobočja Gračence do Bieščeče, kjer stoji siovenska pianinska postojanka „Koča nad Arihovo pečjo"; nato na stezi, ki povezuje Lepi studenec (Schonbrunn) v grabnu Gračence s Sediičem, najnižjim sediom med Gračenco in Komnico, ter na prehodu iz gozda na vzhodni peščeni piaz Komnice, ki je bii markiran prav do pianine Borovščice, kjer stoji pianinska koča Bertahutte. iz omenjenega je razvidno, da so naši pianinci markiraii samo tiste poti, ki so zaznamovane v Freyfag-Berndto-vih speciaikah.
Zdaj dvojezičnih kažipotov in rdečih markacij, ponos siovenskih planincev, ki so varno vodite pianince po pogorju Jepe, na ozemiju rožeške gospode ni več. Tudi čas za njihovo odstranitev je bii imenitno izbran, tako da res ni težko uganiti, zakaj so jih odstraniti. Pre-bivaistvo se je zdaj tudi prepričaio, da so biie števiine Liechtensteinove izjave, da je prijateij koroških Siovencev, ie prazne marnje, saj so se ob prvi preizkušnji razbiiniie v nič. Domačemu prebivaistvu so se odprte oči, da ni vse ziato, kar se sveti in da je med besedami in dejanji giobok prepad.
ŠT. JAKOB V ROŽU
Dan spomina in opomina
PnAojM;:' tcJen /?o J^w /ftO ^OTMO faj/ o/Js^/Z grobove Maš:/: JragrZ?
^Z ;ZZ: ;e swr: Zzfrga/a Zz naje sreJc. 5rcJ: jcscMs^c pestre narave /:oJo na nJAovZZ: z ;esens&;'?n cvetjem o^raše-n;'%? grobov//? zagore/e sveče. N;;Aov von; ;'n von; jesenskega cvetja naj ne kosta /e Jokaz topkne, s katero se jtk konto sponttnja/t, tentveč SaJ; Zz-raz nase zavest:', Ja snto z nj:'nt: enako nesntrtno povezan:, kakor swo z nas:n::' zanantc:. Dan mrtv:k je t:st: Jan v /eta, k: najko/j :'zkr:se pre-graJo n:eJ ž:'v:nt: :'n ntrtvkn: :'n nas ž:'ve oponttnja, Ja se spo?wn:n:o antr-/:k.
Dan ntrtv:k je Jan spont:na :'n Jan opo??:Z7M, Ja sn:o preko s n: rt: :n gro-kov ena santa vekka ne/oč/j:'va skap-nost, kajt: ž:'v/jenje ne preneka s sntrt-jo. De/o :'n skrk: ž:'v/jenja se pretakajo Zz roJa v roJ enako kakor nj:kov: saJov: :n Jokrtne. Dar srno :n kar šmarno, smo okkkovak po pršzaJe-vanjšk :'n Je/a naš/k rajnrk, kar je k:'-/o na tem našega, komo prepast:'/: svoj/m potomcem.
Dakor vsako /eto, se komo na Jan mrtv/k spomn;'/: taJ: vsek, k/ so kot žrtve vojn/k vtker /n nat:7ja omak-n;/:' na taj:k t/ek, zgore/Z v kremato-rZjZk nacZstZčnZk takorZšč, a/Z pa kZ/Z tam zverZnsko akZtZ. Z/astZ pa se komo spet pok/onZ/Z spomZna janakov našZk gozJov, kZ so se v našZk najtež-j/k Jnek apr/Z krvo/očnema /ašZzma Zn nas tako rešZ/Z saženjstva. /Vaše sveče, kZ koJo zagore/e na njZkovZk grokovZk, koJo naj/epšZ Zzraz naše spošt/jZve zakva/e za vse, kar so nam s svojo smrtjo prZkorZ/Z Zn ZzročZ/Z. V našem spomZna žZvZjo Ja/je meJ na-mZ.
Zveza koroškZk partZzanov ko taJZ /etos po/ož:7a vence na grokZšča koroškZk partZzanov šZrom naše zem/je, zato naproša prekZva/stvo v vsek tZ-stZk krajZk, kjer so pokopan:' pariZ-zanskZ korcZ, Ja pr/merno areJ: njZ-kove grokove. $ tem, Ja komo Jostoj-no počastZ/Z spomZn našZk janašk/k žrtev, komo taJZ najko/je ZzprZča/Z, Ja znamo cenZtZ njZkov JoprZnos v korkZ za enakopravno Zn prZjate/jsko sožZtje meJ naroJZ.
ZGORNJE BOROVLJE
Pred nedavnim je tragično umrl Edvard Friedl, mesarski mojster v Zgornjih Borovljah. Kruta smrt mu je v najlepših letih, saj je bil star komaj 45 let, na tragičen način pretrgala nit življenja. Ko je bil ravno na lovu, ga je nenadoma in nepričakovano zadela srčna kap. Vsaka pomoč je bila zastonj. V naravi, ki jo je tako ljubil, se je končala njegova življenjska pot. Zapustil je ženo z dvema otrokoma.
Življenje Edvarda Friedla ki ga poznamo kot zvestega pripadnika slo-
Kaloliško prosvetno društvo v Globasnici je minulo nedeljo imelo v gosteh kulturne skupine iz občine Radovljica, in sicer moški pevski zbor „Anton Tomaž Linhart" iz Radovljice, folklorno skupino DPD Svoboda iz Gorij pri Bledu in narodno zabavni ansambel "Gorenjci" iz Radovljice. V sporedu pa so nastopali tudi recitatorji Delavske univerze v Radovljici.
Gostovanje kulturnih skupin iz Radovljice v Globasnici je potekalo v okviru meddruštvenega sodelovanja med občinskim svetom Zve-
Slovensko prosvetno društvo ,,Trta" v Žitari vasi
vabi na
PEVSK! KONCERT
v nedeijo S. novembra 1972 ob 14.30 uri v farni dvorani v Št. Lipšu.
Sodeiujejo: Moški zbor SPD "Trta" iz Žitare vasi, mešani zbor SPD "Danica" iz Št. Vida v Podjuni, moški zbor SPD "Zarja" iz Žeiezne Kapie in trio .Korotan" iz Št. Vida v Podjuni.
Ljubiteiji umetne in narodne pesmi iskreno vabijeni!
venske narodne skupnosti ni bilo z rožicami posuto. Že zgodaj je izgubil očeta. Ta nesreča pa še ni bila dovolj, še kmetija je pogorela. Kljub težkim udarcem Edvard Friedl ni obupal, nasprotno, še z večjo vnemo se je zagrizel v delo in si skupno z družino ustvaril lepo in sodobno urejeno mesarsko podjetje. Zal pa mu ni bilo usojeno uživati sadov svojega dela.
Edvarda Friedla smo spremili k zadnjemu počitku na pokopališče na Pečnici. Velika množica pogrebcev, med katerimi so bili zastopani tudi številni lovski tovariši in pripadniki požarne brambe, je bila prepričljiv dokaz, kako spoštovan in priljubljen je bil. Ob odprtem grobu sta se od rajnega s pesmijo poslovila pevski zbor SPD ,,Jepa — Baško jezero" in pa nemški pevski zbor. Pogrebne obrede je opravil kanonik Millonig.
Pokojnega Edvarda Friedla bomo ohranili v lepem spominu, sorodnikom predvsem ženi in otrokom pa izrekamo naše globoko sožalje.
ze kulturnih prosvetnih organizacij v Radovljici in Katoliškim prosvetnim društvom v Globasnici. Kot znano ZKPOS v Radovljici goji kub turno izmenjavo tudi z drugimi prosvetnimi društvi na Koroškem, kot so Radiše, Loče, Št. Janž in Sveče.
Že sam prihod je za goste iz radovljiške občine bil lepo presenečenje, saj jih je pevski zbor društva gostitelja v Globasnici pred gostilno pri Šoštarju sprejel s svojo pesmijo ter mlado recitatrko, prav tako pa jim je ob prihodu izrekel dobrodošlico predsednik Katoliškega prosvetnega društva Mirko Hudi. Drugo presenečenje za goste iz Gorenjske pa je bila nabito polna dvorana gostilne pri Šoštarju, kar v tem času, ko na široka usta trobijo, da na Koroškem ni Slovencev, pomeni tembolj zgovoren dokaz, da še živimo in se ne bojimo šovinistične gonje, ki jo v teh tednih ženejo proti nam. To je povedal tudi predsednik Mirko Hudi, ki je ob pričetku prireditve izrekel pozdravne besede gostom iz Radovljice ter gostom v dvorani, med njimi tudi predsedniku Slovenske prosvetne zveze Hanziju Weissu. Ob tej priložnosti je Mirko Hudi poudaril, da se koroški Slovenci zavedamo, da imamo v tej hudi preizkušnji močno moralno oporo v matičnem narodu, ki se je energično zoperstavit hujskanju nacionalističnih organizacij na Koroškem.
Predsednik Zveze kulturno prosvetnih organizacij občine Radovljica prof. Rupel je v imenu gostov izrekel prisrčen pozdrav in naglasil pomembnost kulturne povezanosti med Slovenci v matični domovini in v zamejstvu.
Prireditev kot taka je bila za obiskovalce izredno lep kulturni užitek. Lahko rečemo, da je bila to v novi dvorani gostilne pri Šoštarju doslej najlepša kulturna prireditev in to ne samo po kvaliteti, marveč tudi, kot že povedano, tudi po obisku, saj je v dvorani bilo gotovo več kot tristo ljudi.
Kot prvi je nastopil pevski zbor .Anton Tomaž Linhart", ki se je predstavil z vrsto umetnih in narodnih pesmi. Zatem je nastopila folklorna skupina iz Gorij, ki je s svojimi izvrstno podanimi narodnimi plesi nadvse navdušila. Navdušil pa je tudi narodno zabavni ansambel "Gorenjci* s svojima pevcema solistoma; viže tega ansambla so
pri občinstvu našle posebno močan odziv. Prav tako tudi recitatorji delavske univerze, ki so med posameznimi točkami recitirali slovenske narodne pesmi. Ne bi tu pisali o vseh posameznih točkah, ker bi to bilo predolgo. Mislimo, da se bodo z nami strinjali vsi, ki so prireditev obiskali, če zapišemo, da je nastop gostov iz občine Radovljica bil lepo doživetje za slehernega obiskovalca, saj je spored bil tako pester, da je prišel na račun lahko vsakdo in to še tako razvajen obiskovalec kulturnih prireditev. Skratka, prireditev je bila res lep prispevek k povezavi med slovenskim narodom tu in onstran meje.
Ob koncu je treba izreči vse priznanje za odlično organizacijo društvu v Globasnici, zlasti predsedniku Mirku Hudlu, ne nazadnje pa tudi vsem, ki so kljub protislovenski gonji neustrašeno prišli na prireditev. Priznanje pa velja zlasti tudi Zvezi kulturno prosvetnih organizacij in Kulturni skupnosti v Radovljici, posebno predsednikoma tov. Ruplu in tov. Rolcu, ki se v okviru svojih organizacij zavzemata za tesno sodelovanje s prosvetnimi društvi na Koroškem, kar je hkrati tudi zagotovilo, da bomo goste iz Radovljice lahko še kdaj pozdravili med nami.
Na slavnostnem občnem zboru, posvečenem stoletnici domače posojilnice, ki ni le najstarejša zadruga koroških Slovencev, marveč najstarejša kreditna zadruga v Avstriji, je bila izražena želja, da bi obiskali grob nekdanjega predsednika posojilnice Mateja Ražuna v Škocijanu v Podjuni.
V nedeljo 1. oktobra so odborniki uresničili to željo. Odpeljali so se na izlet v Podjuno. Po maši v Škocijanu, katero je imel dr. Mikula, je predsednik posojilnice Jože Štornik v imenu odbornikov položil na Ražu-nov grob venec v zahvalo za njegovo uspešno delovanje kot predsednik posojilnice. Ob tej priložnosti je na grobu spregovoril tudi Jožko Miklavčič. Med drugim je dejal, da se je Ražun ovekovečil v Št. Jakobu z dvema spomenikoma: Posojilnica je na njegovo pobudo kupila in izgradila Narodni dom v Št. Jakobu, v Št. Petru pa zgradila narodno šoto, ki je danes last šolskih sester. Tudi dr. Mikula je povedal, da je večkrat obiskal Ražuna, zadnjič pa tik pred njegovo smrtjo.
Po končani slovesnosti so odborniki obiskali tudi starosto šentjakobskih duhovnikov Matevža Nageleta v Žitari vasi. Pri Rutarju so skupaj preživeli nekaj veselih ur in se nato srečni in zadovoljni vrnili na svoje domove.
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — T.
General ga je nepremično gledal, kadil in kimal. Ko pa je končal, je dejal:
.Ne vznemirjajte se zaradi tega šforastega bika, ki se razume le na korupcijo, prilizovanje in osvajanje cip, in spi na lovorikah. Kuhan in pečen je pri gauleiterju in visokem komisarju in oba skupaj sta več v Trstu kot drugod. Raje naj bi krotil partizane in se manj ukvarjal z Italijankami. Helmut, to je tragično. Ali se kaj čudite, da nam gre slabo na frontah, ko imamo takšne ljudi? Namesto da bi vas odlikoval, ko v odkritem spopadu s sovražnikom izgorevate, vas sumniči in zasmehuje in vam ubija voljo. Vi ne veste, zakaj to počne. Povedal vam bom, pa razmišljajte.
Nekoč sva govorila o judovskem zlatu, ki ste ga vi skrili. Od zanesljive ženske sem zvedel, da mu diši to zlato. Išče ga. Ker zanj veste tudi vi, bi vas rad odstranil."
Wolf je potem poročal, da je njegova agentura na Jelovici spravila s sveta šest komandantov. Brez predsodkov jih je pripisal delu svojih agentov, šele potem je previdno prešel na tolmača.
"Dalj časa sem sumil, gospod general, da s Pewale-kom ni vse v redu. Menda mi je šef nalašč podtaknil to podlasico. Nastavil sem mu past, pa se je ujel. Agent Alfa je nenadkriljiv."
Generalu so zažarele oči kakor volku.
"Agent v poveljstvu? To je neprijetna zadeva, za vas pa v tem položaju nevarna. Ne vem, kaj čakajo v Berlinu. Nič ne pomaga . .. Prišla bo kontrolna komisija.
Proti Pewa!eku ne smemo sprožiti rednega postopka. To je jasno. Če je z njim tako, mora izginiti. Saj imate dovolj fantazije, da ga boste nevidno spraviii s poti. Ne gre vam za glavo, prav gotovo pa za položaj. Tudi vaše dobro ime je v nevarnosti. Policaj ima agenta za tolmača . . . Res, tragikomično, spričo obtožb proti vam pa celo sumljivo.
Dam vam proste roke. Tudi v tem primeru se vaš račun slučajno ujema z mojim. Kljub temu pa jaz nič ne vem za to. Se razumeva?"
Wolf je napeto premišljal. General je cenil samo nagle in uspešne predloge.
.Gospod general, predlagam, da ga premestite na novo službeno mesto, tja, kamor ne bo nikoli prišel."
"Imenitno, Helmut. To bom zlahka uredil. V Trstu potrebujejo tolmače. Večkrat nas prosijo zanje."
Čez nekaj časa je nadaljeval:
.Glejte, rešila sva to zadevico, preden se je razrasla v afero. Pijte, Helmut. In zapomnite si, da je treba zle zeli zatreti že v kali. Energično in neusmiljeno! Zavedajte se, da vas nadzorujejo ,na tekočem traku'. Ne vem, če vam je bilo treba tistega s von Graffovo ženo. Do sekunde so zračunali, koliko časa je bila pri vas."
.To so klevete, gospod general. Saj vendar ne morem ženske postaviti na cesto. Oslepim naj, če sem pri tem kaj kriv. Saj poznate pregovor in božjo zapoved: Ne želi drugega žene, zakaj bi lajšal mu gorje."
Oba sta se zakrohotala.
"Ali se vam ne zdi, gospod general, da bi bilo spričo slovesa, ki sem ga deležen, dokaj tragično, če bi čakal prav nanjo?"
,,Seveda, Helmut. Poveljnik vas namenoma kleveta, da bi se vam von Graff zažr) v tilnik. Ne veva še vsega, zakaj vam ta tip tako vztrajno streže po življenju. Tu morajo biti globlji vzroki."
.Strinjam se z vami, gospod general. Če dovolite, vam bom nakazal še en vzrok. Saj se spomnite, da sem vas neštetokrat opozarjal na polkovnika Vauhnika in njegove zveze," je dejal Wolf, odprl aktovko in položil pred generala sveženj papirjev. ,,Danes imam nove podatke, ki obremenjujejo oba. Vauhnik je kamen spotike med mano in
polkovnikom. Zdaj gledam ta spor v novi luči. Ko sem ga prvikrat opozoril, da je Vauhnik nam sovražen in nevaren človek, me je dolgo mrzlo prebadal z očmi in poslušal moje razlage, potem mi je pa zaničljivo in oholo dejal, naj se ne vtikam v zadeve, ki ne spadajo v mojo pristojnost. Vprašal me je, če mi ni dovolj, da dela z njim Berlin v skladu z daljnoročnimi cilji. To da so kombinacije, ki jih midva ne moreva razumeti in se nimava pravice zanimati zanje. Jaz bi bil vrgel papirje že v koš in pozabil nanj, če me ne bi presenetila vest, da je polkovnik ostat z njim v zvezi in se sestal z njim v sumljivih okoliščinah. Danes pa vam prinašam vest, da je Vauhnik obveščen o dokumentih, ki govore, da je izigraval dogovore z nami. Prepričan sem, gospod general, da je Vauhnik dvojni agent, ki dela bolj proti nam kot za nas."
"Verjetno imate prav, čeprav sem tudi jaz brzdal vaše sume. Nevarno se je vtikati v delo vašega berlinskega šefa. Kljub temu pa lahko tvegava."
15
Pewalek je sedel v črnem mercedesu poleg Wolfa, ki ga je vozil v noč. Ujeto se je oziral za begotnimi oblaki: ki so drseti prek neba in odsevali v gladini jezera. Iz negotovosti, ki se je spremenita v smrtni strah, se je skuša! reševati z vdanostjo v usodo. Razmišljal je, kje se je pre* grešit, saj je delal tako skrbno in premišljeno . .. Šele službenem mestu pri majorju Wo!fu mu je uspelo, da kljub težavnim okoliščinam koristil pravični stvari. Majorji se je sprva bal, v zadnjem času pa sta se prav dobra razumela. Spoprijateljil se je tudi s številnimi ljudmi v p°" veljstvu. Prvič v življenju je dobit občutek, da nekaj P'*' speva za vzvišene cilje, ki si jih je bil zastavil. Čim bolj ^ je uveljavljal, tem bolj je bil pripravljen tvegati. Svoj

Upravičeno smo zaskrbljeni
za varnost živijenja in imetja
Dogodki protislovenske gonje na Koroškem so nam znani. Da smo koroški Slovenci ob teh izpadih resno ogroženi in da je naša zaskrbljenost o varnosti naših rojakov in njihovem 'metju upravičena, ni več dvoma. To Zaskrbljenost so izrazili tudi predstavniki obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev na zadnji tiskovni konferenci.
Protislovenska gonja prerašča že v fizične napade na posameznike. Ne bomo naštevali vseh posameznih pri-nierov, ko so bili naši rojaki žrtve fizičnih napadov. Te izgrede skušajo varnostne oblasti prikazati kot „na-vadne" cestne ali gostilniške pretepe in jim skušajo odvzeti vsako politično ozadje. To je spet značilen primer, kako ravnajo oblasti, ko gre za ogroženost slovenskega človeka na Koroškem. Njihova verodostojnost postaja dvomljiva ne le v slovenski javnosti marveč v le-to pričenjajo dvomiti tudi razsodni ljudje in del tiska v Avstriji, pa tudi v drugih deželah. Zaradi dogodkov na Koroškem prirejajo številne protestne akcije, slovenske organizacije pa prejemajo dnevno solidarnostna pisma.
V zvezi z napadom na slovenskega dijaka v Celovcu je Koroška dijaška Zveza objavila protestno pismo, v katerem med drugim ugotavlja: Kot kaže, so fašistični elementi, ki se ne morejo sprijazniti z dejstvom, da so njihovo vlogo že zdavnaj odigrali, segli po ..drastičnih" metodah, da se
ponovno uveljavijo. Dijaki slovenske gimnazije so bili na poti v šolo fizično napadeni. Od zadnjega takega primera je preteklo le nekaj dni. Sošolec Sitter je bil pretepen do krvi. Nepotrebno je, da povemo, da take akcije nemškemu ljudstvu ne koristijo, kakor tudi ne avstrijski državi, temveč spravljajo potrpežljivost koroških Slovencev do konca.
Koroška dijaška zveza zahteva takojšnje kaznovanje storilcev in poudarja, da ie-ti izvajajo samo ukaze, medtem ko pravi krivci stojijo v o-zadju in širijo nacistično miselnost. To kljub temu, da so v državni pogodbi določila, ki prepovedujejo delovanje šovinističnih organizacij, kot so Heimatdienst, Landsmannschaft, NDP in druge.
IZLET NA KONIGSTUHL
Slovensko planinsko društvo v Celovcu vabi člane in prijatelje na izlet na 2331 m visoki Konigstuhl v Krških Alpah.
Zbirališče 29. oktobra 1972 ob 6. uri zjutraj pred posojilnico v št. Jakobu v Rožu. Konigstuhl leži na tromeji med Koroško, Soinograško in Štajersko ter spada v družino vrhov „poti prijateljstva". !z tn-nerkremsa bomo potrebovali tri ure na vrh.
S planinskimi pozdravi!
Odbor
25-LETNI JUBILEJ UDK
V navzočnosti številnih gostov, med katerimi sta bila tudi prometni minister Fruhbauer in koroški deželni glavar Hans Sima, se je minuli teden v celovškem Domu glasbe odvijala slavnost, posvečena 25-letnici obstoja Avstrijskih dravskih elektrarn (UDK).
Dir. Werner je v svojem govoru orisal 25-letno trdo, vendar uspešno delovanje podjetja, ki je v teh letih zgradilo vrsto elektrarn: V Labotu, Žvabeku, v Bistrici v Rožu, v
Koristna dopoinitev strokovnega pouka
Pred nedavnim so se učenci Kmetijske strokovne šole v Podravljah mudili na tridnevnem strokovnem izletu v Sloveniji. 2e tradicionalno poučno potovanje je uprava šole tudi tokrat pripravita z namenom, da omogoči učencem poglobitev strokovnega znanja z obiskom sodobno organiziranih kmetijskih obratov, soočenje s problematiko zasebne in družbene kmetijske proizvodnje v Sloveniji ter spoznanje krajev, kjer živi matični narod.
Na svoji strokovni poti so podra-veljski učenci, ki sta jih poleg ravnatelja spremljala še dva učitelja, obiskali Kmetijski in živilski kombinat Kranj, tovarno Iskra, tarmo be-konov v Ihanu, Ljubljanske mlekarne, Agrario Koper in kmetijski kombinat .Vipava".
Na sedežu Zveze sindikatov Slovenije sta učence sprejela predsednik sindikata kmetijskih, živilskih in tobačnih delavcev dipl. inž. Ivan Kukovec in direktor časopisnega podjetja .Kmečki glas* poslanec
Jaka Bogataj, ki sta jih seznanila z delom republiškega odbora sindikatov ter z aktualnimi vprašanji in problemi kmetijstva v Sloveniji.
Učenci podraveljske kmetijske šole, ki so bili povsod, koder so se ustavili, deležni prisrčnega sprejema in iskrenih simpatij, so na Koroško odnesli mnogo prijetnih in koristnih vtisov ter spoznanj.
VABILO Slovensko prosvetno društvo In Športno društvo v Št. Janžu vabita na 1. srečanje z Iskro v Kranju v soboto 4. novembra 1972.
Na sporedu bo prijateljska nogometna tekma s pričetkom ob 14. url ter kulturni spored v dvorani pri Tlšlerju. Nastop!!! bodo pevski zbor, folklorna skupina, recitatorji ter zabavni ansambel. Razen tega bo na sporedu še barvni film o fovarnl Iskra. Po prireditvi prosta zabava s plesom.
K številni udeležbi vabita
društvena odbora
Kreuzeck-Reisseckovi skupini, v Voitsbergu, Št. Andražu in Zeltwe-gu. V gradnji pa so še elektrarne v Borovljah, v dolini Malte in v Ro-žeku. Slednja bo pognala prvo turbino že drugo leto. Izgradnja elektrarne v dolini Malte je predvidena v letu 1977, elektrarne v Borovljah pa v letu 1975.
Dir. Kugler je številne goste seznanil s trgovsko-gospodarsko stranjo podjetja, ki šteje 1400 sodelavcev. Povedal je, da so podjetje ustanovili s 6 milijoni šilingov začetnega kapitala, ki pa je med tem časom narasel na eno milijardo šilingov. V naslednjih letih računajo, da se bo dvignil na 1,8 milijarde šilingov. Podjetje je v 25 letih svojega obstoja naredilo 15 milijard šilingov prometa, ki v veliki meri služi koroškemu gospodarstvu.
Prometni minister Fruhbauer je v svojem govoru omenil, da bo ena izmed treh jedrskih elektrarn, ki jih bodo zgradili v Avstriji, zgrajena na Koroškem, najverjetneje ob Kozaškem jezeru. Deželni glavar Sima pa je v svojih izvajanjih poudaril, da je bila prav Drava povod, da je prišlo do prvega meddržavnega sodelovanja med Avstrijo in Jugoslavijo in nadaljeval, da je treba to pot sodelovanja gojiti in pospeševati.
Poleg jubilejne prireditve je UDK presenetila javnost z izdajo okusno ilustrirane knjige, ki ni posvečena samo uspehom podjetja, temveč tudi v veliki meri delovnemu področju — Koroški in Štajerski.
TRIBUNA BRALCEV —TRIBUNA BRALCEV —TRIBUNA BRA
Žrtev
zastrupljenega ozračja
Slutila sem, da bom za obletnico plebiscita 10. oktobra žrtev nemško-fašističnib napadov, a slutnje so bile v primeri z doživetim v številkah: ena proti sto.
Že pot v službo je bila nenavadna: vsak drug avtomobil je bil ..okrašen" s plakatom „Es gibt kein Slotvenisch Karnten". Pridem mimo izložbe slaščičarne Musil in zagledam v izložbi napis „Karnten frei, deutsch und un-geteilt". V meni je vse vzkipelo, a šla sem naprej v zli slutnji, da me čaka v službi še vse kaj drugega. Kar na tešče mi je nekdanji sošolec sporočil .veselo" novico, da so v zgornjem Rožu pobrali večino dvojezičnih napisov. Stara novica človeka ne razburi več.
Popoldne pa se je potem vnel ogenj Vse vprek so se kregale kolegice čez Slovence, češ, naj izginejo „Windischarji" v Jugoslavijo; kaj jim Avstrija še ni po volji itd . . . Razburjenje se še ni poleglo, ko vstopi predsednik sindikata poštnih uslužbencev za Koroško, da bi se pomenili o sprejemu novih delovnih moči za naš oddelek. Tožil je, da pošta nima maturantov. Nekaj absolventov .slovenske srednje šole" (kot se je izrazil) se je sicer javilo, a so jih odklonili, ker imajo (menda) slabe izkušnje z njimi. Nobena klofuta me ne bi tako zabolela — klofuta boli trenutno, a duševno ponižanje boli kar naprej. Tudi med absolventi drugih šol nimajo samega zlata. Morda je med njimi kateri še slabši, kot najslabši izmed nas, kdo to vidi?
Pristojnemu nameščencu poštne direkcije še v sanjah ne bo prišlo na misel, da bi odklonil pri delovnem uradu tudi absolvente nemških gimnazij za poštno službo, kakor je to storil z našimi absolventi. Zgodilo se je naslednje: Nekdanja sošolka išče po maturi delo in se obrne na delovni urad. Gospodična ji prijazno svetuje, naj se pozanima pri pošti. A ko je odkrila, da je ta absolventka slovenske gimnazije, je kratko in ostro odgovorila: .Takih pošta ne sprejme, ker ima preveč slabih izkušenj."
Po službi kličem kolegico, ki je tudi absolventka slovenske gimnazije in tudi pri pošti. Na vprašanje .kako ti gre?" mi je odgovorila: .Saj veš, 10. oktober, dvojezični napisi me mučijo". Namesto opore tudi na oni strani žice še večji obup.
Po napornem delu pa še zvečer k tečaju. Tja v tri dni tipkava, hvala bogu bo sedaj malo odmora. In spet
vsakdo pleteniči samo o nepotrebnih koroških Slovencih. .Ste že slišali, kaj se je zgodilo v Annabichlu?" pa spet znova in kar naprej. Kaj ti ljudje vse vedo!? Ali tudi vi veste za štiri vrste Slovencev — približno te (tako komplicirano znanstvenih reči si ne zapomnim zlahka):	Karntner
Deutsch, Karntner Windisch, Karntner Slowenisch in še (menda) Karntner Windo-germanisch. Najrajši bi mu zavila vrat, a vprašala sem le .Povejte mi razliko med Windisch in Slowenisch". Po njegovi razlagi bi bili moji starši Windischarji, jaz pa Slovenka, ker znam tudi knjižno slovenščino.
Rečem vam, daleč prideš po tako napornem dnevu — ne veš več, so ti ljudje mandeljci ali bajbke.
-Frd??c^%	Že/KČe
MtSSBRAUCH
DERUN!FORM
Die .Karntner Tageszeitung" vom 12. 10. 1972 brachte aut Seite 3 rechts oben eine Fotogratie mit dem Text:	.Die Teilnehmer der
nachtlichen Demonstration gegen das Urtstafelgesetz in der Landes-hauptstadt v/aren meist Jugendli-che. Viele wollten nur die richtige ,Hefz'. Irregeleitet war jener junge Mann, der in einer Grenzschutz-unitorm erschienen war..."
In der Uniform des Grenzschutzes gegen die auf Grund gesetzlicher Besfimmungen autgestellten zwei-sprachigen Ortstateln marschieren — da hort sich die ,Hetz" aut, das kann nicht hingenommen werden. Deshalb ist wohl anzunehmen, dat; das Militarkommando gegen den jungen Grenzschufzuniformtrager aus der Bleiburger Gegend, wo er als Rauchtangkehrer tatig ist und Ulli geruten wird, geeignete Maf;-nahmen einleiten wird, um tur die Zukuntt den Mif;brauch der Uniform durch den ,Schwarzen Uiti" und auch andere Unitormbesitzer zu ver-hindern. Gder soli es bei den rund um den Orfstafelstreit angehautten Versto^en gegen das Gesetz aut den Vorfall mit der Uniform wohl nicht mehr ankommen?
Adresse erliegt
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetino: UKANA — Tone SveMna: UKANA — Tone Svetino: UKANA — Tone Svetino: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetino: UKANA — T.
je bil bojazljiv in pretirano previden, tu pa je premagal strah. Njegov boj je dobil neki globlji smisel, ki mu je pomagal, da je vztrajal.
Po večerji ga je WoH poklical v urad in mu izročil povelje, da je po službeni potrebi premeščen v Trst. Brez obrazložitve. To sporočilo ga ne bi bilo presenetilo, če ne bi bil vstopil Wol(ov podanik sumljivega slovesa, ki ga je še! uporabljal samo za izjemne naloge. Ugibali so se ga vsi člani poveljstva. Wolfu je bit pasje vdan. Ta tip je prevzel Pewaleka in šel z njim v njegovo stanovanje ter mu molče pomagal pripraviti prtljago. Še preden sta bila nared, je že zatrobil pod oknom črni mercedes, ki ga je šofiral sam major. Udpeljala sta ga na zadnji večerni vlak. Na postaji si je kupil vozni listek za Trst. Imel je srečo, da se je lahko — sicer samo od daleč — nasmehnil dvema svojima znancema iz poveljstva, ki sta bila kdo ve zakaj ta večer v službi na postaji. Ko je pripeljal vlak, je Wol(ov mercedes odpeljal. Pewalek je vstopil v kupe 'n za njim spremljevalec. Le ta je na prvi postaji velel:
.Sedaj izstopiva!"
Pewaleka je oblil mrzel pot. Spoznal je, da je njegova vloga končana.
V senci sivega postajnega poslopja ga je spet čakal <!rni mercedes.
.Aretirani ste, dragi moj Pewalek," je dejal major Z nenavadnim glasom in se ozrl v njegov prebledeli obraz.
.Dajte roko sem," je zapovedal spremljevalec, oblečen v črno uniformo, in mu uklenil roke. .Tako, da boste laže pri miru. Sedite."
Gkoli vratu mu je nadel zanko iz jeklene žice.
Wolt je vžgal motor in avto je zavil nazaj, od koder So prišli.
Pewalek je bil začuden, ker niso zavili k zaporom. Volili so mimo številnih poveljstev z razsvetljenimi okni na
drugo, temno stran jezera, kjer se tik ob obrežju začenjajo gozdovi.
Spremljevalec mu je zategnil zanko le toliko, da je stežka lovil sapo in so mu moči počasi odpovedovale.
V zadnjem loku temačnega zaliva jezera, kjer se je takoj pod cesto za vrsto drevja ob obali širil pas ločja, je Wolf ustavil avtomobil. Na njegov namig ju je spremljevalec zapustil. Napotil se je s počasnimi koraki k obali, kjer se je ob pomolu zibal na jezeru čoln.
.Tako, dragi Pewalek. Zdaj sva kočno sama in se lahko pogovoriva," je dejal Wolf in si prižgal cigaro. Nekajkrat je potegnil dim in si zvedavo ogledoval Pewalekov obraz, ki je bil v temi podoben kamnu.
.Ud tega, kako ste pripravljeni povedati mi nekaj stvari, je odvisno, kako boste umrli. Glede vas sem bil zelo presenečen, treščilo je vame kot strela z jasnega. Čestitam vam, da ste me premamili. S tem, ko sem vas večkrat zmerjal z rdečkarjem, sem vas samo opozarjal, da se ne bi spustili v kakšno neumnost. Dovolj zviti ste, da ste pri tem vedeli, kako ste me uspavali. Vmes pa je posegla višja previdnost. .. Nekaj ste me naučili. Izrekam vam priznanje. Ne sovražim dostojnih nasprotnikov, čeprav jih moram uničiti. Tudi vas bom ohranil v lepem spominu. Saj me razumete, Pewalek, da v položaju, v kakršnem sem, ne morem biti do vas sentimentalen."
Pewa!ek je molčal in s svojimi velikimi, plašnimi, skoraj ženskimi očmi tipal po sencah, ki so ogrinjale Wol(a. Le-ta je medtem nadaljeval, kot bi sedela nekje v kavarni in se menila o stvareh prav na drugem koncu sveta.
.Ne zanima me, kaj vse ste izdali in komu. Tudi ne, za koga ste delali. G tem sem že obveščen. Toda zakaj ste delali proti nam in proti meni, kaj vas je gnalo v to samomorilno početje? Saj v vas — kakor v meni — kroži nemška kri."
.To vam lahko povem," je dejal Pewalek in se premaknil le toliko, da ga zanka okoli vratu ni ovirala pri govorjenju.
.Bil sem vaš, dokler se nismo poznali. Naš novi red je pekel na zemlji. Vse, kar je bilo človeškega v meni, se je uprlo. Zlomili ste me, iz mene ste napravili opico. Bil sem prestrahopeten, da bi znal reči ne, ko me je zahteval vaš urad. Bil sem prelakomen, da bi se odrekel dobrotam, ki so prihajale iz vaših skladišč. Bil sem žrtev strahu. Zavoljo koristi nisem bil zmožen niti najmanjšega tveganja. To ni Nemčija, o kateri mi je s ponosom govoril moj oče, ki je mnogo napravil za vas. To je norost brez meja.
Strahu sem se znebil, ko so mi ubiti dekle. Bila je nepomembna kurirka. Zmrcvarili so jo kakor poročnik Hart-wick obveščevalce. Lahko bi ji bil pomagal, toda bil sem še prestrahopeten za tveganje. Umrla je pogumno, v prepričanju, da sem jo izdal, in me prezirala do konca.
Te krivde nisem mogel nositi. Gna je umrla za dostojen smoter, jaz pa sem delal za stvari, ki so se mi gabile... Sam sem se ponudil za sodelovanje. Sumili so, da sem provokator. Poskrbel sem za podatke, s katerimi sem si pridobil zaupanje. Samozavest se mi je začeta vračati. Iz ničvrednega Pewaleka, ki je bil vam vsem za hlapčka, sem se v očeh vaših nasprotnikov dvignil in postal spoštovan. To mi je bilo v zadoščenje in mi je v tolažbo, dragi major. Vi ste mi bili zmeraj uganka in zanimiv cilj, ob katerem sem raste! in postajal močan. Najbolj ponosen bi bil, če bi vas bil uničil."
Wolt je globoko potegnil dim. Besede so se mu zarezale v dušo. .Prekleto me sovražite, ali ne?"
.Ne, ne sovražim vas. To je drugačno čustvo. Preziram in pomilujem vas hkrati. Čeprav ste me gledali zviška kot bedno, nepomembno revo, ste bili dobri z menoj. Z vseh strani vam strežejo po življenju. Slutim, da bo
G — Štev. 43 (1580)
27. oktober 1972
Otrok je togoten
Ne&d^o s freTTM Zet: se začne pr;' ofro^K o/r-JoLje togore, L Z rra;a i;a Jo petega /eta. čča) ;e togota? Lastnost, materam Je/a na;več pre-g/af/e. Le če /J M: /ZZozo/Z, Z?Z o^ -osaLem otrokovem togotnem kr:kn poskočt/t oJ vese/;a, Ja se otrok razvija v samostojno oseknost. Togota je torej izraz razvoja otrokove oseknosti. Ncr pa otrok živi v sveta oJrasiik, v sveta, kjer je zanj vse poino nevarnosti in prepo-veJi, ki jik otrok še ne pozna, ga pač mora voJiti mati in ga seznanjati s svetom toiiko časa, Ja postane resnično samostojen taJi za naše oJrasZe pojme.
Za mater ki ki/o mnogo Zažje, če ki mog/a mirno prenesti otrokov izkrak togote. Včasik je Jokro, če ta/ečega otroka pastite Ja se vaZja po t/ek in greste v Jrago soko. Otrok namreč počne to zaraJi matere, Ja ki viJe/a, kako je jezen. Če pa ni nikogar, ki ki ga g/eJaZ in ki/ prizaJet ok njegovem početja, ko s tem pač preneka/. /n kJaj se otrok raztogoti? Takrat, kaJar ma ne izpo/nijo kake že/je. Če včasik popastimo otrokovim že/jam, ko otrok prav Jokro veJe/, Ja mora samo ma/o zacepetati, in mati ma ko zaraJi mira marsikaj JovoZiZa.
Večkrat pa se izkrak togote Ja preprečiti. Če otrok na primer si/i k šteJi/nika a/i oJpira vrata pra/nega stroja, ga je treka k/aJnokrvno kreniti po rokak. ZVokena oJZočna keseJa ne ko za/eg/a, kajti otrok veJno preizkasi, kako trJna je ta prepovej. Mogoče se ko pa mamica omekča/a, ko ko viJe/a, kako vztrajen sem, tako si Zakko mis/i ma/ček. Če mamica Jva-krat reče, Ja ni konkonov, ko morJa na tretjo prošnjo Ze ojpr/a preja/. Za Jragič ko otrok veJe/, kako je treka ravnati, veje/ ko, Ja ko JokiZ, če Ze ma/o positnari. Upravičeno pa ko KŽa/jen, če ne ko JokiZ. Če je posekno srkorit, se ko takoj vrgeZ na t/a. Zato mora kiti vsak mamin ne tako trJen kot kišni vogaZ. Domači, posekno kaka Jokrosrčna stara mama, ki se ji vn%k smi/i, ker ne Joki konkona, se morajo taJi navaJiti na mamin ne. Ve/ika škoJa ki ki-/a, če ki otroka JajaZi s/aščice skrivaj za maminim krktom.
.Kako preprečiti togoto? Nikar ne vzemite otroka kake igrače s si/o. Kaje ga zamotite s čim Jragim. Ne prepoveJajte sta/no nekaj otroka, tega se otrok kitro nave/iča in postane živčen.
/n kaj storiti, ko je togota že ta? NajkoZjša je seveJa ravnoJašnost, če jo mati zmore. Do-poveJovanje jeznema otroka navaJno ne pomaga. Toskašajte se okv/aJati in ne vpijte še vi. Otrok se zaraJi tega ne ko pomiri/, to pa venJar že/imo. Če se ne koste mog/i okv/aJati Joma, se vam ko zgoJi/o kaj poJo/wfgg taJi na a/ici.
P O S K
TORTzl /Z N05TZND4
V mntl vod) bos)* rn*)*p))) nottohko osotjeno ko-*)a*)*v* moko )n dob))) bo)) r*dko smo*. Modtom bo-k)o prtpraviU nomoiono roiln*. po*) p)n)o), katoHm bo*)o *)ok<) koiito tn neko) orehovih )edrt. W)*ko ko-*)to dobro nama)))* s o))om, noto pa nono*)to )o*)o *a pr*) )n po) na debe)o. To*to p**«))* * p)n)o)am), ro*)nom) )n orohovtm) )odrt), omočite povr))no * o))em )n po*)av)le ko*)to v *e)o vročo peč, k)er no) *e peče, doHer ne dob) barve. To torto )e nojbot) oho*na, ko )e če mtočna.
Astma pri otroka
Navadno se misli, da boiujejo za astmo samo starejši ljudje. Vendar pa temu ni tako, ker za astmo lahko obolijo tudi otroci in celo dojenčki. Astmatična kriza ali astmatični napad težkega dihanja pri malih otrokih nastopa navadno ponoči, in sicer naglo in iznenada. Otrok pobledi, obliva ga znoj, preplašen je in kratko diha. Bolezenska slika je precej podobna pljučnici: kašljanje in viso-
Razšlrjene vene na nogah so ena največjih nadiog sodobnih žena. Resnici na ijubo je treba priznati, da prav nič iepo ne učinkujejo, poieg tega pa so tudi nevarne in kar najboij neprijetne. Zdravijenje razširjenih ven je kompiicirano in tudi ne vedno učinko-
Razširjene vene
vito. Kiasično in najenostavneje si pomagamo z izmeničnimi kopelmi (tri minute v topii in minuto v hiadni vodi), z piastičnimi povoji in gumijastimi nogavicami. S tem seveda razširjenih ven ne ozdravimo, oiajšamo pa boiečine in preprečimo napredovanje.
Priporočijiva in učinkovita je tudi masaža nog, ki jo iahko vsaka žena sama opravi. Z obema rokama objamemo nogo nad giežnjem in to tako, da se vrhovi prstov obeh rok stikajo na eni, paici pa na drugi strani noge. Z iahkim stiskanjem začnite pri giež-nju in nadaijujte proti koienu. S tem boste iz ven iztisniti kri, ki je v njih zastaia in po masaži se vam bo za-zdeio, da so vaše noge mnogo Jažje". Žene, ki boiujejo za razširjenimi venami, ne bi smeie nositi čevijev s petami, ki so višje od šest centimetrov, moški pa spioh ne bi smeti nositi doko-ienk in nogavice s tesno eiastiko.
Zdravijenje razširjenih ven pa je najboije prepustiti zdravniku. Ta se bo odiočii za vsak primer posebej in tako najboije ugotovi) način, ki boiniku odgovarja.
U S < T E !
XRLM,4 /Z X05T,4NM
)* pravzaprav juho. Otuptl* Ko*)anj* )n j)h *Kvha))* v *)nn) vod). Ko *to jim o)op))) š* )anko hoHto, ))h 0* vročo *po*)raj)o *ko*) *)to. P)ro, h) pa tako dobi)*, d*n))o v prot*) v*))ko ko*)to, doda))* v*čj) ko* ma*)o )n dobro pr*gn*))t* * )***no kohatnteo. Na)a doda))* po)r*bno ko))č)no m**n* ]xh* a)) po) m)*ka — po) vod*. So)))* po oku*u )n p**t))*, na) n*ka) ča-*a vr*. V *k)*d) *a )uho *m*ia))* dva rumonjaka, p**t parm**ana )n koičok ma*)a, na lo v))))* juho )n **rv)ra)l* * opečenim kruhom.
ka temperatura, zlasti še ob prvem nepadu. Zaradi tega se ne smemo čuditi, če ne pride do pravilne razpoznave bolezni. Ker se pa astmatična kriza čez nekaj dni skoro gotovo ponovi, je potem diagnoza lahka.
Astma se pri otroku pojavlja predvsem zaradi povečane preobčutljivosti otroškega organizma za določene snovi. Sem spadajo zlasti cvetni prah, prah od volne in perja, gnoja in sena, nadalje tudi razni izločki, ki jih producirajo kužne klice in bakterije. Zaradi preobčutljivosti otroškega organizma izzove vsak dohod zgoraj omenjenih snovi v organizem v sapniku in pljučih koprivnico in oženje tinih kanalčkov, skozi katere prihaja zrak v pljuča. Vse to povzroča, da se zrak teže giblje, kar ima za posledico težko dihanje in bolnik se zaradi tega skoro uduši.
Astma je pogosta pri tistih otrokih, katerih starši imajo ali so imeli pljučno ostmo, senski nahod, koprivnico ali ekcem. Otroci, ki imajo astmo, so po navadi slabotni, bledi, slabo razviti in nimajo pravega teka. Ker astmatični napadi navadno nastopajo ponoči, se ni čuditi, če so astmatični otroci v stalnem strahu. Tudi v šoli se navadno težko učijo. Nekateri imajo tudi povečane nebnice ter spremembe v nosu, in sicer zaradi kroničnega nahoda.
Otrok, ki ima astmo, tudi med posameznimi krizami ni popolnoma zdrav. Hitro se utrudi in se zaradi tega izogiba otroškim
igram, a tudi vsakemu težjemu tizičnemu naporu. Zato se ne smemo čuditi, če je tak otrok pretežno nezadovoljen ter nervozen. Astmatične krize lahko nastopajo po prehladu, nahodu, angini, bronhitisu ter po vdihavanju škodljivega prahu ali vonja. So otroci, ki ne morejo prenašati prahu, ki se nahaja v stanovanju ter ob vsakem pometanju, preurejevanju postelj ipd. reagirajo z astmatičnim napadom.
Čeprav je otroška astma huda bolezen, je vendarle v večini primerov prehodno obolenje. Bolezen velikokrat sama po sebi izgine, zlasti velja to za pubertetno dobo okrog štirinajstega leta. Izkustva kažejo, da je mnogo bolje, astma prične pred desetim letom, kot pa na primer v osemnajstem letu, saj je možno otroško astmo ozdraviti medtem ko je ozdravljenje astme pri odraslih izredno težko, če že ne nemogoče.
Ker otroška astma v mnogočem zelo škodljivo učinkuje na otrokov duševni in telesni razvoj, se je treba vztrajno boriti, da bi čim manj prišlo do astmatičnih kriz. Medicina pozna mnogo dobrih zdravil za ublaže-vanje in zdravljenje astmatičnih napadov. Nekatera zdravila delujejo na sam otroški organizem tako, da postane manj občutljiv za škodljive substance in prah. Če ima otrok kronično angino in nahod, je treba zdraviti osnovno bolezen. Izredno ugodno deluje bivanje na morju in na planinah, takrat ko j& toplo in suho vreme.
Dobre tastnosti ze!ja
Zdravilne lastnosti zelja so znane že od nekdaj. Ljudska medicina je predpisala zelje pri nerednostih v prebavi, pri boleznih jeter, za zdravljenje lišajev, opeklin, gnojnih ran in drugih bolezni. Sčasoma so se nakopičili podatki o zdravilnih lastnostih drugih rastlin in zdravilna uporaba zelja je bila postopoma omejena. Pozneje so na zelje kot zdravilo celo pozabili. Preteklo je pol stoletja, ko so začeli biologi in zdravniki ponovno razmišljati o vrednosti zelja.
Ugotovili so, da zelje zbolj-šuje motorno funkcijo črevesja, da pospešuje odvajanje ho-lesterina, kar je zelo važno glede preprečevanja arterioskleroze. Dokazano je, da vsebuje fitoncide, ki uničujejo mikrobe, ter vitamine — velike količine vitamina C in
vitamina A, BI, B2, B6, B9, P, K. Glede na te sestavine je zelje eden najvažnejših proizvodov, ki se uporablja v zdravstvu in v dietni prehrani. Nedvomno pa je eden največjega pomena odkritje, da ozdravi zelje gnojne rane.
Pred leti je nek ameriški učenjak s svojimi sodelavci eksperimentalno dokazal, da zdravi svež sok zelja umetno izzvane gnojne rane na želodcu ptic in morskih prašičkov. Nadaljnje analogne uspehe so zabeležili tudi pri poskusih s psi. Tem so dajali v hrano toksične snovi, ki so povzročale gnojne rane na želodcu. Dognano je bilo, da psi, katerih hrani so dodajali velike količine svežega zeljnega soka, niso dobili ran na želodcih. Pozneje so začeli dajati zeljni sok ljudem, ki so imeli gnojne rane na želodcu. Izka-
zalo se je, da je sok pospeševal zaraščanje ran. Učinkovitost te metode so potrdili zdravniki mnogih držav. Katera je pravzaprav snov, ki jo vsebuje zelje in ki taka zdravilno deluje? Ugotovljeno je bilo, da je to metilme-tioninsultonij — imenovan tudi vitamin U (od latinskega. ulcus — gnojni čir). Ta vitamin je zelo občutljiv za visoko temperaturo. Zato pa ni komplicirano pripraviti svežega zeljnega soka. Zelje je mogoče dvakrat zmleti s strojčkom za meso in sok Iztisniti skozi čisto tkanino. Vendar soka ni moč pripraviti za več kot dva dni vnaprej, ker dobi slab duh. Vsakdanja doza 5—6 kozarcev zeljnega soka, zaužitega pred jedjo, skozi mesec dni žela ugodno vpliva na zdravljenje ran na želodcu ali dvanajsterniku.
Twn* Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetin*: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tane Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone
vaš konec bolj počaščen, kol sie ga namenili meni. Vosovci so se zakleli, da vas bodo ujeli živega. Če ne bi imeli tega tako ležko dosegljivega cilja in bi bilo po mojem, bi se bili že razleteli s svojim štabom vred. Dogovorili smo se bili, da vam bom nastavil mino, toda zdaj je prepozno ..."
Wolt je živčno grizel ustnik cigare in srepel v jetnika, ki je govorit počasi iz teme kot preroški glas iz podzemlja.
.Čujte, Pewalek," mu je segel v besedo, ,ne domiš-ijajte si, da ste me s tem svojim čvekanjem uplašili."
.Lahko tudi molčim. Govoril sem zato, ker ste želeli, čeprav sem nekaj še zamolčat."
.Povejte mi tudi to. V zameno vam bom priskrbel naglo smrt. Pazite, da se ne premislim. Lahka smrt je nekaj najlepšega, kar lahko pričakuje človek dandanes. In še več je vredna, če ni slučajna. Ali se vam ne zdi, da gentlemansko ravnam z vami?"
Povsem razumljivo je, da morate izginiti, ko da vas nikdar ni bilo. Kadar mora človek izbirati med svojo in tujo glavo, se zelo redko zgodi, da se odloči za tujo."
.Seveda, gospod major. Opozarjam vas, da bo moja smrt ogrozila vaš obstoj bolj, kot si mislite. Predlagam vam, da me izpustite, da grem tja, kjer sem začel."
,Če bi bilo le kaj koristi zame po tej računici, bi se to prav gotovo zgodilo. Toda midva sva se srečala na tako ozki stezi, da mora eden od naju zdrsniti z nje v prepad."
.Tvegate lastno glavo!"
,Ne tvegam prav nič."
.Ali veste, koga boste tako skrivnostno odstranili? Jaz sem agent vašega šeta. Od prvega dne je bila moja poglavitna naloga opazovati vaš sleherni gib in zapomniti si vsako vašo besedo. Imajo vas za pokvarjenca in sumijo, da ste agent Kominterne v vrstah gestapa. Napravil sem vam mnogo več koristi kot škode. Marsikaj že vedo o vas."
Pewalek je utihnil, potem pa tiho nadaljeval:
,Ne moledujem za življenje. Če me spustite, bi to koristilo obema. Vsi smo jetniki neznanih sil, ki se igrajo z nami kot morje z orehovimi lupinami."
.Pameten, toda neizvedljiv predlog. Tok dogodkov je tak, da se ne da nič spremeniti. Smrt brez bolečin — to je vse, kar lahko storim za vas, v znak priznanja, da ste bili dostojen nasprotnik."
Potem sta oba utihnila. Težka groza je navdajala lemo z avtomobilu.
.Ali me bo vaš spremljevalec zadavil s to zanko?" je dahnil Pevvalek.
.Ne. Ta umazanec se vas živega ne bo dotaknil, ker je prebedast, da bi vedel, za kaj gre. Umrli boste častno od lastne roke. Dal vam bom ampulo, katere učinek poznate in ni nič novega v naši stroki. Lahko vam izpolnim poslednjo željo," je utrujeno pribil Wo!f.
.Imam nenavadno željo. Na kakršenkoli način sporočite mojim domačim, za kaj sem umrl. To, za kar umiramo mi, zmaguje. In pustite mi, da še enkrat pogledam noč, nebo, da se ozrem k bogu, na katerega sem pozabljal.. .*
.Sporočit jim bom. Če ne prej, po vojni."
Wol( je dal znak z lučjo in avtomobilu se je približal spremljevalec, odprl vrata, odvezal zanko in mu jo snel. Pevvalek je napravil nekaj korakov ob jezeru, v spremstvu obeh.
Temo so žagali glasovi čričkov in v ločju je šumel noč-nik. Skozi veje starega drevja se je v kovinsko temni vodi, ki je mrzlo pljuskala ob obrežje, belil zvonik cerkve na otoku.
Pevvalek je globoko vdihnil sveži zrak in se zagledal v gore na vzhodu. Nad njimi se je jasnilo nebo, razpenjala se je kupola z rojem utrujenih zvezd, ki so jih zagrinjali in odgrinjali begotni oblaki. Pogled mu je zdrsel na migeta-
joče luči, katerih stožci so za otokom izginili. Okrog njega se je zgostila pošastna noč, ki je omrtvila misel in čustva.
Wotf mu je ponudit ampulo v kovinski škatlici. Brez besede jo je vzel z zvezanimi rokami in si jo vtaknil med zobe. Malo jo je podržal in se zastrmel v čoln na obrežju, kjer so se belila vesla. Potem je stisnil. Zamolkel vzdih in pridušen krik ga je zravnal, kot bi dobil v hrbet ratal. Napel se je, kot bi hotel pretrgati vezi, in padel v travo, na obraz.
Spremljevalec si ga je potem naložil na hrbet kakor vrečo, ga odnesel do čolna in ga položil vanj.
Wolf si je vznemirjen prižgal cigaro in se naslonil na drevo. Prisluhnil je pljuskanju valov, ki so se poigravati z vesli. Čoln je zdrsel v senco otoka.
.Vas bodo ujeli živega," se mu je po glavi vrtinčila misel, ki mu jo je Pevvalek zasejal pred smrtjo.
Spet ga je navdal živalski strah pred neznanim. Čutit ga je v sleherni celici svojega telesa. Branil se bo sam proti vsem, ki bi ga radi uničili. In ne bo izbiral sredstev.
Major Wolt je zaslišal čotot, podoben tistemu, kadar se velika riba požene za zrakom. Vedel je, da Pevvalek že tone s kamnom okoli pasu v globine, iz katerih ni vrnitve ...
16
Ze dve noči in dva dni je korpus napadal utrjeno železniško progo v Baški grapi. Z golih vrhov obmejnih bohinjskih gora, kjer je bila v zasedi Borutova četa, je bilo grapa videti kot vijugasto razvejan udor, dolg trideset kilometrov. Vanj so izginjale strme senožeti in skalna, % gozdom porasla pobočja tako nenadoma, kot bi jih požrlo zemlja.
(Nadaljevanje v prihodnij številki)
Solidarnost s koroškimi Slovenci!
Naj Avstrija odgovarja pred svetom
če svojih obveznosti ni izpoiniia
Siovenska kulturno-gospodarska zveza v Trstu je postala Zvezi slovenskih organizacij na Koroškem in Narodnemu svetu koroških Slovencev pismo naslednje vsebine:
Dragi koroški rojaki!
Slovesnka kulturno-gospodarska zveza vam v svojem imenu in v imenu včlanjenih organizacij izreka solidarnost ob nezaslišanem tenorju in protislovenskih akcijah organiziranih ostankov nacizma.
Kot da ne bi zadostovalo ponižujoče 17-)etno odlašanje postavitve slovenskih topografskih napisov in da je letos sprejeti zakon zmanjšal na sramotno nizko število naselja, ki naj bi imela pravico do dvojezičnih napisov, doživljate še ustrahovalno akcijo nacionalističnih skrajnežev, ki so table pomazali, jih razbili, odpeljali in vam grozili ter začeli že s fizičnimi napadi.
Če so si ti skrajneži dovolili vse to početi vpričo policijskih organov, ne da bi se komurkoli skrivil las, je pred vsem svetom potrjena vaša trditev, ki jo že več let ponav-
ljate, da o vprašanju slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem ne odločata niti vlada niti parlament, ampak si o njem lastijo pravico odločanja nacionalistične organizacije.
Tudi mi smo, podobno kot vi, doživljali rast fašizma na naših tleh v obliki nacionalistične nestrpnosti, teroroja in ustrahovanja. Družba, ki ne more preprečiti nasilja desnih skrajnežev proti narodnostni skupnosti na narodnostno mešanem o-zemlju, spravlja samo sebe v nevarnost, da postane žrtev istega nasilja. Zgodovina je to resnico že enkrat potrdila, toda koliko žrtev evropskih in ne samo evropskih narodov je bilo treba, da sta bila uničena fašizem in nacizem.
Krvave izkušnje, ki so za nami, so nam dragoceno napotilo za akcijo. Zlo je treba preprečevati ob njegovem nastajanju. V političnem boju pomeni to mobilizacijo proti porajajočemu se fašizmu in nacizmu z ustvarjanjem široke fronte in z angažiranjem vseh protifa-
Nevredno omikane družbe in civitizirane države
Društvo ..Pravnik" v Trstu, ki združuje tamkajšnje pravnike, v pismu, ki ga je posiaio Zvezi siovenskih organizacij na Koroškem in Narodnemu svetu koroških Siovencev, poudarja:
Društvo .Pravnik" v Trstu kot toimač pravne zavesti Siovencev in siovenskih pravnikov v itaiiji dviga v zvezi s šovinističnimi izpadi proti siovenskemu prebivaistvu na Koroškem, ki grobo iaiijo najboij eiemen-tarno pravočutje, svoj ogorčeni protest.
izraža vsem siovenskim poiitičnim in kuiturnim organizacijam in prek njih vsem Siovencem na Koroškem vso svojo soiidarnost spričo javno organiziranih terorističnih akcij, nevrednih omikane družbe in civitizirane države, ki se, v zasmeh mednarodnopravnim obvezam in notranjim zakonskim predpisom, nemoteno izvajajo proti koroški sio-venski narodni skupnosti, kateri se odrekajo najboij osnovne narodnostne pravice in je ceio izpostavijena odkritim grožnjam z genocidom, ne da bi se krivci kiicaii na mednarodno in notranjepravno predvideno odgovornost.
Ta naš ogorčeni protest vetja še ziasti dežeini viadi v Ceiovcu in repubiiški viadi na Dunaju, ki sta zaradi svojega doigoietnega negativnega odnosa nasproti Siovencem na Koroškem v prid šovinističnim prenapetežem odgovorni za sedanje nevzdržno in brezpravno stanje v tej dežeii.
DmMvo.,Pravnih' Tut
Die Karntner Slovenen
habcn wesentlich zur Befreiung Osterreichs bcigctragen
Organizacija „ Antifaschistischer Solidaritatsklub fiir Fortschritt und Frieden" na Dunaju je posla! Slovenski prosvetni zvezi v Celovcu pismo, v katerem pravi:
Sehr geehrte Herren!
Unser Klub hat sich mit der Lage, in der sich die Karntner Slovenen befinden, beschaftigt und auf die Ge-fahren hingewiesen, die sich daraus ftir jede einzelne slovenische Familie ergeben.
Der Antifaschistische Solidaritats-klub ftir Fortschritt und Frieden be-obachtet mit wachsender Sorge, wie von den zustandigen Behorden die antislovenischen Ausschreitungen in Karnten geduldet werden. Diese To-leranz wird von den chauvinistischen Drahtziehern nur als Ermunterung aufgefasst. Solche Gewa!ttaten sind die logische Fortsetzung von Anschla-gen und Besudelungen von Partisa-nendenkmalern und slovenischen Grabinschriften. Sie konnen sehr leicht zu Gewalttaten gegen Karntner Slovenen fiihren. Dieser Absicht dient auch die Forderung nach der Volks-tumsfeststellung.
Unser Klub weist auf die Tatsache hin, dass schon einmal in der Ge-schichte Osterreichs, in den Jahren 2wischen 1934 und 1938 der Versuch Unternommcn wurde, durch ahnliche Methoden die Karntner Slovenen ein-Zuschuchtern und auszurotten.
Die Karntner Slovenen haben wah-rend der deutsch-faschistischen Be-setzung Osterreichs einen wesentli-chen Beitrag zur Befreiung Oster-reichs geleistet. Ihr Partisanenkampf wird auf die Dauer nicht totzu-schweigen sein. Im osterreichischen
Freiheitsbaon, das im Rahmen der Volksbefreiungsfront fiir die Befreiung Osterreichs vom deutschen Fa-schismus gekampft hat, waren auch nicht wenige Karntner Slovenen. Ktinftige Geschichtsschreiber werden die Heimatliebe und den Blutzoll, den die Slovenen Karntens leisteten, ins rechte Licht setzen.
Wir bitten, unsere aufrichtigen So-lidaritatsgefiihle entgegen zu nehmen.
Wien, 17. Oktober 1972
BENEŠKI SLOVENC) NAM KLIČEJO:
šističnih sil. Tudi pri nas dviga fašizem glavo s provokacijami, pritiski in ferrorističnimi atentati, in dogodki zadnjih let dokazujejo, da ima močno postojanko v državni upravi in sodstvu. Več kot naravno je, da smo in moramo biti Slovenci v prvih vrstah protifašističnih akcij in organizacij, ker smo že bili prva žrtev fašizma in bi to spet bili ob morebitni njegovi okrepitvi.
Tudi mi, podobno kot vi, zahtevamo skupaj z antifašisti italijanske narodnosti razpustitev fašističnih organizacij, pri čemer se sklicujemo na obrambo demokratičnih pridobitev in na zakon, ki podobne organizacije prepoveduje, kakor se vi pri enaki zahtevi upravičeno sklicujete na jasna določila avstrijske državne pogodbe.
Kakor je res, da je boj za demokratične odnose v sami družbi in do narodnostne skupnosti predvsem vprašanje moči in razpoloženja demokratičnih sil, tako je danes jasno, da zgolj ta pot ne bo v doglednem času pripeljala do uresničitve takih razmer, ki bi vaši skupnosti zagotovile osnovne pravice in obstoj.
Zafo pozdravljamo vašo namero, da uresničitev 7. člena avstrijske državne pogodbe internacionalizirate. Avstrijska republika se je s podpisom te pogodbe obvezala do vseh sopodpisnic, da vam bo po tem členu zagotovila enakopravnost, osnovno in srednjo šolstvo, enakopravnost slovenskega jezika v javni upravi in sodstvu ter razpustitev vseh organizacij, ki nasprotujejo izvajanju vaših pravic. Naj Avstrija danes odgovarja pred svetom, če svojih obveznosti ni izpolnila.
Če države podpišejo mednarodne pogodbe in jih izrabijo do meja, ki so jim v korist, ne izpolnjujejo pa obveznosti, ki iz pogodb izhajajo, jih je treba k temu prisiliti. Ker smo tudi Slovenci v Italiji žrtev neizpolnjevanja obveznosti, še bolj razumemo vaš sklep o internacionalizaciji.
Avstrijski nacionalisti so s svojo napadalnostjo, grožnjami in fizičnimi napadi sami izzvali široko reakcijo, zafo tudi mislimo, da je prišel čas, ko je treba iti do dna, da z mednarodno akcijo dosežete uveljavitev vaših pravic in razpustitev nacionalističnih organizacij, kar ne bo koristilo samo vam, koroškim Slovencem, ampak celotnemu notranjemu razvoju avstrijske republike.
Želimo vam uspehe in vas bratsko pozdravljamo.
Slovenska kulturno-gospodarska sveta
Trst. 17. oktobra 1972
^Občudujemo vas v vaši borbi«
Zveza kulfurno prosvetnih organizacij Kranj ter KUD ^Davorin Jenko" Cerklje, DPD .Svoboda" Predoslje, KUD .Prežihov Voranc" Zalog, Kulturni aktiv SZDL Bela, KUD .Valentin Kokalj" Visoko, DPD .Svoboda" Primskovo, KUD .Storžič" Kokrica, KUD .Dobrava* Naklo, KUD .Simon Jenko" Trboje, KUD .Joža Pap-ler" Besnica In KUD .Mali vrh" Nemilje Podblica so s svojega seminarja na Jezerskem poslali Slovenski prosvetni zvezi v Celovcu naslednje pismo:
Dragi zamejski bratje!
Kuiturni deiavci Zveze kuiturno-prosvetnih organizacij kranjske občine, zbrani na letnem seminarju na Jezerskem, smo obravnavati tudi dejanja nemških šovinistov na Koroškem.
Sogiasni smo bili v tem, da je nasilno odstranjevanje dvojezičnih napisov samo povod za izbruh nasiija nemških skrajnežev in nacistov. Tem so koroški Siovenci trn v peti že samo zato, ker obstajajo, živijo, deiajo, pišejo in govorijo tako, kot jih je učiia njihova mati — siovensko.
Dragi bratje! Pišemo vam zato, ker bi vam radi povedati, kako zeio vas občudujemo v vašem vztrajanju, v vaši borbi za naš skupni jezik. Radi bi vam povedaii, da je vsak napad na vas tudi napad na nas in da smo na vsakem koraku z vami v teh težkih časih preizkušnje.
Zavedamo se, ceio več, trdno smo prepričani, da tudi zadnjim fašističnim napadom ne boste kioniii, saj vas je usoda ka-iiia skozi tisočietja germanizacije.
Vaši nazor) in prizadevanja bodo svetu v vzgied v zgodovini obstoja siovenskega naroda.
Jezersko, 14. oktobra 1972
Umgehend sind MaRnahmen notwendig
Obwohl sich die Dsterreichlsch-Ju-goslawische Gesellschaft ausschlieR-lich mit den kulturellen, wirtschaft-lichen und sozialen Beziehungen zwi-schen Usterreich und Jugoslawien und hier im besonderen zwischcn Karnten und Slowenien zu befassen hat, kann an den Vorgangen im Zu-sammenhang mit der Anbringung der zweisprachigen topographischen Auf-schriften in Karnten nicht wortlos voriibergegangen werden.
Die Osterreichisch-Jugos!awische Gesellschaft hegt die Befurchtung, daR durch unbesonnene Ausschreitungen nicht nur enserem Lande, son-dern auch unserer Republik in der in-ternationalen Welt ein schwerer Scha-den zugefiigt wurde. Gerade der Kul-turaustausch zwischcn dsterreich und Jugoslawien, we!cher sich in den letz-ten Jahren positiv entwickelte, konn-te schwer in Mitleidenschaft gezogen werden.
Mit rechtsverletzenden Handlun-gen — von welcher Seite sie auch ge-setzt werden mogen — wird im Zu-sammenleben der beiden Volksgrup-pen in Karnten ein schlechter Dienst erwiesen. Sie miissen daher auf das scharfste verurteilt werden. Der Vorstand der Dsterr.-Jugosl. Gesell-schaft ersucht alle Mitglieder der Ge-sellschaft, sich im Interesse der bei-derseitigen freundschaftlichen Beziehungen zwischen Karnten und Slowe-nien von den Storaktionen klar zu distanzieren und auf die Mitmen-schen aufklarend einzuwirken.
2! nami pogumno naprej
v borbi za naše svete pravice!
Kuiturno društvo .Ivan Trinko" iz Čedada v Beneški Sloveniji je posiaio obema osrednjima organizacijama koroških Slovencev naslednje pismo:
Dragi koroški Siovenci!
Zeio zaskrbijeni in ogorčeni siedimo organiziranim napadom proti slovenski narodni skupnosti na Koroškem s strani neonacističnih organizacij, ki nesramno in nemoteno odstranjujejo dvojezične topografske označbe in napise, katerih postavitev predvideva avstrijska državna pogodba.
Nas in Vas, dragi koroški bratje, veže ista žaiostna usoda skozi stoietja. Mi in Vi se moramo še danes, ko je bito izrečenih toliko svečanih dekiaracij, ko obstoja toliko pogodb in dokumentov, predvsem pa, ko demokratični repubiiški ustavi zagotavijata svobodo in nemoten razvoj našim narodnim manjšinam, boriti za najosnovnejše pravice našega čioveka in naše narodne skupnosti in da so odgovorni organi gluhi za vse naše zahteve. Zato Vas danes najboije razumemo in Vam izražamo našo gioboko solidarnost.
Kot veste, nas ne priznavajo za narodno manjšino
in kar je najboij žalostno, nimamo siovenskih šol. Pred tednom dni smo napraviti prošnjo na šolske oblasti, da bi nam daie na razpotago vsaj eno šolsko avlo za poučevanje tečaja siovenskega jezika, a nam deiajo vse težave, da bi do tega poučevanja ne prišio. Odgovorni za takšno stanje pri nas so v političnem sorodstvu s tistimi, ki odstranjujejo pri Vas dvojezične napise. To so ljudje, katerih ideje so pripeljale svet do katastrofaine druge svetovne vojne. Žalostno je, da takozvan! dobromisleči ljudje, ki so na obiasti in ki se smatrajo za demokratične, ne ukrenejo ničesar, da bi zaustaviti ziočinsko dejavnost na-cifašističnih organizacij, ki spet rinejo čioveštvo v prepad.
Mi in Vi se bomo zoperstavi)! tem mračnjaškim si-iam z vsemi našimi močmi in prepričani smo, da bomo deležni podpore vsega demokratičnega sveta, da naposied bo ie zmagata pravica nad krivico.
V tem upanju Vas bratsko pozdravijamo in Vam kiičemo: z nami pogumno naprej v borbi za naše svete pravice.
Čedad, 17. 10. 1972
KuHumo dfušhto „!van Tr!nho"
Die Dsterreichisch-Jugoslawische Gesellschaft ist der Auffassung, daR durch die Bundes- bzw. Landesregie-rung umgehend jene MaRnahmen zu treffen sind, die das Zusammenleben beider Volksgruppen wieder auf eine sichere, rechtliche und menschliche Basis stellen.
In diesem Zusammenhang dankt die Usterreichisch-Jugoslawische Ge-sellschaft der Karntner Landesregie-rung mit Landeshauptmann Sima fiir ihre Appelle und Aufrufe zum gegen-seitigen Verstandnis und zur Beson-nenheit.
AbschlieRend ruft die Usterrel-chisch-Jugoslawische Gesellschaft alle Karntnerinnen und Karntner beider Volksgruppen auf, sich gegenseitige Achtung und Respektierung entge-genzubringen.
Moge Dsterreich und hier vor al-lem Karnten ein Flort der Freiheit im wahrsten Sinne des Wortes sein und bleiben und sich als unteilbares Gan-zes der Veltoffentlichkeit prasentie-ren.
0*!erfeicMsch-!ugo*!awtsche CeteMzchaft in MBrnten
Široka podpora
NAŠEMU BOJU ZA PRAVICE
Koroški S/oveMc: trenatno preživ-/jdfMo težke trenatke, ko je nemški M4c:o7M/izew spet na pohoda ter ok nergzKrn/ji-M' m neodgovorni to/eran-ci pristojni/? o&Atsti nekaznovano sega po nezakoniti/? sredstvi/? nasi/ja in groženj.
V te/? trenutki/? pa koroški 5/oven-ci doživ/jamo tadi široko vsenarodno so/idarnost. /z vse/? krajev 5/ovenije, iz dragi/? jagos/ovanskik repa/?/ik, pa tadi iz dragi/? držav prejemajo nase organizacije pisma in izjave, v kateri/? predstavniki razni/? astanov, pa tadi preprosti /jadje izražajo svojo g/o/?oko in od/očno so/idarnost s koroškimi S/ovenci; zagotav/jajo vsestransko podporo v koja za narodnostne pravice ter najostreje oksoja-jo divjanje nemškik šovinistov.
Vse/? te/? izjav so/idarnosti na ža-/ost zaradi pomanjkanja prostora ne moremo okjaviti, zato smo se od/o-či/i, da posredajemo javnosti vsaj nekaj taki/? pisem. Pri tem poadarjamo, da nam kodo ti in vsi dragi izrazi so/idarnosti močna mora/na opora v našem nada/jnjem koja za vsestransko in dos/edno spoštovanje pravic, ki so nam zagotov/jene v mednarodni pogodki. Zato se vsem, ki se čatijo v tem asodnem časa povezane z nami, iskreno zakva/jajemo, zavedajoč se, da kodo skapni napori končno /e pri-ved/i do aspeka.
najboijše je na tastnih nogah stati!
V tednu varčevanja prinesite svoje prihranke v domače
HRAN!LN!CE in POSOJiLNiCE
B!LČOVS
BOROVLJE
CELOVEC
DOBRLA VAS
GAL!C!JA
GL!NJE
GLOBASN!CA
HOD!šE
ŠT. JAKOB V ROŽU ŠT. JANŽ V ROŽU KOSTANJE KOTMARA VAS LEDtNCE LOČ!LO
MAR!JA NA ULJ)
PUBERK
PODLJUBELJ
PODRAVLJE
SELE
SLOVENSK!šM!HEL
ŠKOF!ČE
ŠMARJETA V ROŽU ŠM!HEL PR! PUBERKU ŠTEBEN PR! BELJAKU ŠT. TOMAŽ VEUKOVEC VOVBRE
Z!LJSKA B)STR!CA ŽEHNJE
ŽELEZNA KAPLA ŽVABEK
Zveza
siovenskih zadrug v Ceiovcu