nf°nia r> 'Oig pavlic 0 ^ p. P niso zanemarjeni. Celo an-Si^ščina in francoščina imata Sv°je mesto v šolskih programih. Vrnile so se v šole tudi Prejšnje učne moči, kolikor jih Se veseli, da se pečajo s pouče-vunjem. V vseh šolah vladajo ^sciplina, red in mir, na to pa-skrbno vojna uprava, ki ima Pr°sveto pod svojim nadzorom. ° stanje opozarja, kako pre-'hdni moramo biti pri presoji Ugajanja na Kitajskem. Koliko .° bilo zgubljenega časa s poro-ta,1jern o kulturni revoluciji in ^ ujenih mogočih posledicah, se-N je pa že vse skupaj odšlo Cet° na Kitajskem v pozabo. Novi grobovi Frank A. Gribbons Na svojem domu, 347 Bliss-field Drive, Willowick, je umrl po dolgi bolezni 65 let stari Frank A. Gribbons (Grebenc), rojen v Ely, Minn., od koder je prišel v Cleveland pred 57 leti. Družina je imela več let trgovino poleg cerkve sv. Vida. V letih 1939 do 1962 je živel pokojni v Brooklynu, N.Y., kjer je bil zaposlen kot strojnik v pletilni industriji, nato se je preselil v Willowick in delal pri Christiana Mills, Inc. Bil je veteran druge svetovne vojne in član KSKJ št. 226. Zapustil je ženo Mary, roj. Trentel, mater Roso Suša, brate Johna, Thomasa, Victorja, Roso Aubei in Albina. Pogreb bo iz Zelotovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v soboto cb 8.15, v cerkev sv. Marije Magdalene na Vine St. ob 9., nato na Kalvarijo. 0 Kot radio Hanoi HONG KONG. — Znana po-ročevala za United Press International Kate Webb, ki je bila 23 dni 'v preteklem aprilu v u-jetništvu rdečih v Kambodži, je dejala, da so Severni Vietnamci :elo izgrajeni in prepričani o tem, kar so jih naučili komunistični agitatorji. Govorijo kot bi poslušal propagando na gramofonu, ali kot da bi poslušal •.’Vidio Hanoi. K. Webb je pripovedovala, da nosijo sevemovietnamski vojaki s seboj radio-sprejemnike slično kot ameriški vojaki in te vedno znova naravnavajo na radio Hanoi. Po njenem mnenju so to zagrizeni in odločeni bojevniki za stvar komunizma. Kate Webb, ki je po rodu iz Nove Zelandije, je mnenja, da je imel z osvoboditvijo nje, japonskega časnikarja in štirih kambodžanskih časnikarjev “o-praviti nekaj” princ Norodom Sihanuk, bivši predsednik Kam- Kricanski demokrati i v Čilu za socializem Krščanska demokratska stranka še ni na jasnem, kakšen socializem naj prevlada v Čilu. SANTIAGO, Čile. — Krščanska demokracija je do predsedniških volitev živela bolj v prividih, kakšno podobo naj njen socializem ima v praksi. Šele sedaj, ko vladna koalicija pod vodstvom in vplivom komunistov svoj program že izvaja, se krščanski demokratje mučijo, kako naj zamislijo svoj socializem. S tem problemom se je pretekli teden pečal izvršilni odbor stranke, pa ni prišel do doslednih zaključkov. Nekaj idej za svoje delo je vzel kar od vladne koalicije, tako na primer, kaj je treba socializirati; kar ;še ostane, naj pa pride v roke “zadružnega s o c i alizma”. Kakšen pa naj bo, pa zopet ni bilo popolnoma jasno. Zadružni socializem na pride do veljave posebno v poljedelstvu. To, kjer je nabrano dosti kapitala, naj vlada podržavi. Izvršilni odbor je zopet pogrel staro misel, da je pri vodstvu malih podjetij treba zagotoviti tudi sodelovanje zasebne podjetnosti. Med tem je režim že socializiral nad 1,000 velikih farm. Seveda jih ni izročil delavcem, ki še naprej prejemajo le plače. Na farmah gospodarijo novope- NE BODO KMALU ODPRL! izraelski zunanji minister Aha Eban je včeraj miril v parlamentu nasprotnike popuščanja Arabcem, da se Izrael ni obvezal umakniti od prekopa, sedanji razgovori so imeli le značaj razčiščenja stališč. Predsednik Egipta Sadat je v parlamentu trdil, da bo Egipt moral v vojno, če sedanja pogajanja ne bodo uspela. "““."•'."“^•"Sueškega prekopa se Vlada je potrdila vesti, da je poškodovan del ostankov templja Angkor Wat v severozahodni Kambodži, ki velja za najvažnejši spomenik kambodžanske preteklosti in za simbol Kambodže. Škoda je nastala, ko so v južna vrata padle granate 105-mm havbic kambodžanske vojske, ki je preganjala rdeče. Ti so zasedli Angtor Wat in okolico lani v juniju. Kambodžanska vlada je svojim oboroženim silam naročila, naj se v okolici templjev ne spuščajo v noben boj z rdečimi, če bi bili v takem boju v nevarnosti ti narodni spomeniki. Zakaj in kako je prišlo pred tremi meseci do topovskega streljanja, ki je škodo povzročilo, nj čisto jasno. Angkor Wat je največja posamezna zgradba na obsežnem področju, pokriva nekako eno kvadratno miljo. Obdan je z jarkom in obzidjem tdr obsega obsežna dvorišča. Celotno področje obsega poleg Angkor Wat še Angkor Thom, mesto, ki je obdano z blizu 8 milj dolgim obzidjem, in okoli 500 drugih spomenikov in zgradb. Angkor Wat in Angkor Thom in vse drugo so -zgradili v 12. stoletju kot središče Kmerske države, ko je bila ta pod kraljem Suryavarmanom II. na višku svoje moči. V 15. stoletju je prenehalo biti središče nekdanje države in je postopno prešlo v pozabo, ko ga je zarastla džun- čeni aparatčiki, kot na sovjet-Igla. Odkrili so ga znova šele v skih sovhozih. . . i j preteklem stoletju. Jt^ eden naj- Značilno je, da je stranka pri i večjih gradbenih in umetnostnih spomenikov vse Azije in tu- tako ohlapnem programu dobila pri zadnjih občinskih, volitvah 26' < vseh glasov, vladna koalicija pa 49r/f. Kakšna zmešnjava mora biti šele v glavah koalicijskega vodstva! -------o------ di sveta. bodže, ki živi sedaj v Peipingu. predsedniškega gos podarskega sveta Paul McCracken je dejal Pakistan v finančnih škripcih v Washington, d.c. — Na- a dežela je “posodila” Pakista-.u v zadnjih 25 letih nad 4 bili-dolarjev. Zato misli Yahya v da lahko zopet trka na ta naše vlade za novo posoji-v° 'hed $400 in $500 milijoni. Se-je že naprej pripravljen, < sprejme vse ameriške pogo- ^Srnola je v tem, da vsi vedo, (jr.vSe sPrejetih pogojev nikoli ne ,j Posojila pa tudi troši v k u8e namene in ne v tiste, za ere jih dobi. Sedaj bo imel d%°-VO ^e^avo: bengalski upor-^ 1 imajo tudi svoje prijatelje, v ^orda v zvezni vladi, pač pa Kongresu, posebno v senat-£at <><^,*:)oru za zunanje zadeve. ° 80 tudi oni poslali svoje šai Wdk® v Washington, da sku-dai° tam PrePrečiti, da bi ZDA Ifj,6 dvenar režimu, ki je tako Por° 0^n° zadu8il bengalski u- V remenski prerok pravi: ^ Pelno oblačno, hladno. Naj-lsia temperatura do 60. Budistični menih izobčen HUE, J. Viet. — Vodniki budistične cerkve so izobčili mladega bonca, ki se je iz protesta proti vojni polil z gasolinom in se zažgal, ker sodijo, da se proti nasilju ne sme boriti z nasiljem in samomor je končno proti samemu sebi. Napako so našli CAPE KENNEDY, \ Ela. --NASA je objavila, da so našli (napako v drugi stopnji rakete, Koliko inflacije? Iki je bila kriva za neuspeh Ma-DETROIT, Mich. — Načelnik jr in er j a Vlil. preteklo soboto. Upajo, da jo bo mogoče odstra- WASHINGTON, D.C. — Jo-| seph Sisco, državi podtajnik za Srednji vzhod in jugovzhodno Azijo je po svojem povratku iz Kaira v ponedeljek dejal: Hočem vas opozoriti, da še nismo pred vrati sporazuma o Sueškem prekopu. To je šele začetek procesa, ki bo zelo dolg. Razgovori, ki jih je sprožil in vodil državni tajnik W. P. Rogers, so pokazali točnejši stališči obeh strani, Egipta in Izraela, zbližali pa jih niso z izjemo nekaterih drobtin. Tako so na primer Izraelci pripravljeni sprejeti na svoji strani prekopa ejgiptsko policijo, ki jo Sadat lahko smatra za svoje “oborožene sile”, če hoče. Sadat je v parlamentu ponovno izjavljal, da ne bo prepustil Izraelu niti pedi arabske zemlje in ne bo kupčeval s pravicami palestinskega ljudstva. Seveda hoče, da se Izraelci umaknejo najmanj za 115 milj od prekopa vse mimo El Arisha. V Izraelu odgovarjajo, da so se voljni umakniti s samega brega prekopa, toda ne iz položajev v svoji utrjeni črti vzdolž prekopa, dokler ne bo dosežen splošen sporazum in podpisan mir z Egiptom. Zahtevajo tudi, da bo prekop, kadar bo odprt, odprt tudi za izraelske ladje, o čemer pa hoče Sadat v Kairu še ’’razmišljati”. Izrael je že po prejšnjem sklepu kneseta obvezan ostati na bregu Sueškega prekopa, dokler ne bo sklenjen mir. Če bi prišlo torej do kakega delnega sporazuma o odprtju prekopa, bi moral kneset tega najpreje odobriti. Včerajšnja razprava je pokazala, da to ne bo šlo lahko in gladko. Predsednik Egipta Anvar Sadat je v parlamentu dejal, da bo Egipt šel v vojno, če sedanji razgovori o umiku izraelskih čet s Sinajskega polotoka ne bodo uspeli. Njegov odgovor ameriškemu državnemu podtajniku J. Siscu na sporočilo o stališču Izraela, ki ga je ta nesel v Kairo preteklo nedeljo, bo danes izročen vladi Izraela. Zadnje vesti skupini glavnih industrijskih vodnikov v mestu, da računa s 4% porasta cen v tekočem letu in še preko njega. Uradno napovedujejo, da bo v doglednem času porast cen omejen na S'/r-Gospodarski vodniki, ki so McCrackena poslušali,, so pre-nasilje pričani, da bo letos inflacija še vedno vztrajala nekje okoli 5%. niti v Marinerju IX, polet je določen za 18. maj. Obe vesoljski vozili naj bi leteli proti Marsu in tega obkrožili, nato pa. poslali svoje ugotovitve na Zemljo. Pošiljatev o-beh vesoljskih vozil proti Marsu stane preko 150 milijonov in ena polovica je že izgubljena. ---------------o------ Sporočajte domače vesti! Eban miri nasprotnike umika JERUZALEM, Izrael. — Zunanji minister Aba Eban je včeraj v parlamentu (knesetu) od-katerega govoril na vprašanja Menahema Begina, vodnika stranke Gahal, ki je odločno proti vsakemu u-miku Izraela z osvojenega arabskega ozemlja, o razgovorih Izraela z ameriškim državnim tajnikom W. P. Rogersom, da so bili ti v glavnem “raziskavajoči” in začrtani tako, da “ne bi škodovali obrambnim in političnim stališčem Izraela ali Egipta”. Politično poletje letos ne bo zaspano WASHINGTON, D. C. — Potem, ko so nas pred par tedni novičarji zalagali s poročili o manifestacijah in demonstracijah v Washingtonu, je nastopilo zatišje, ki je dalo kritikom demonstracij dosti časa, da so od vseh strani oglodali dogodke na prometnih žilah med Kapitolom n Belo hišo. Pri tem je bila izrečena marsikatera pametna beseda, ki je pa naša “sredstva za informiranje” niso dosti podčrtavala, najbrže zato, ker ni prišla “iz pravih ust”. Res pa je, da so dogodki med demonstracijami rodili dosti nezadovoljnosti tudi med navadnimi ljudmi, ki se ne brigajo za politiko. Seveda so imeli udeleženci manifestacij pravico, da sami izbirajo taktiko, kako opozoriti javnost na svoje težave in težnje, toda pri tem ne bi smeli kratiti drugim ljudem osnovne pravice do svobodnega gibanja, recimo, tudi na potih v urade in iz njih. V tem pogledu so manifestantje prekoračili to, kar smatra javnost za dovoljeno, in to je zmanjšalo splošne simpatije do njihove akcije. Mislili smo, da je sedaj razburjanja konec in da lahko čakamo na mirne dneve v naši politiki, pa vse kaže, da ne bo tako. Zopet imamo pred seboj pojav, ko senat in predstavniški dom tekmujeta, kdo bo do jeseni pritegnil več zanimanja političnih krogov. V senatu so mislili, da bo boj za in proti omejitvi pravice predsednika za vojne napovedi najpreje v senatnem odboru za zunanjo politiko, potem pa še v plenumu postal tako vroč, da-bo vsa druga politika potisnjena na stranski tor. Dosedanje zasliševanje pred odborom je napovedovalo o-stre spopade raznih stališč, celo tistih, ki imajo skupen cilj, namreč konec vojskovanja v Indokitajski. Senat si je nakopal še drugo kočljivo zadevo: ali naj se obvezna vojaška služba podaljša za eno ali za dve leti. Predstavnški dom se je odločil za dve leti, v senatu pa so se pojavili glasovi, da je treba ta predmet znova pretresti. To še ne bi bilo tako nevarno, ako ne bi bilo treba računati s tem, da bodo na primer zakonski predlog skušali po znani ameriški politični navadi obesiti “razne dodatke”, na primer, naj se vojna v Vietnamu za ZDA konča že letos. V teoriji je to mogoče uzakoniti, ako bi za njo glasoval tudi predstavniški dom. Toda stvarno na to skoraj ni mogoče računati. To ni edini dodatek, ki bo verjetno predlagan. Pridejo na vrsto še drugi, ki jih bodo golobje v senatu in predstavniškem domu ravno tako goreče zagovarjali, kot jastrebi napadali. Iz vse te debate se bo, kot je že navada, rodila taka zmešnjava, da se že v zgodnjem poletju ne bo nihče mogel razgledati, kakšen bo konec debate. Seveda boi p r e d s t avniški dom gledal, da dobi tudi svojo kost, ki jo bo lahko glodal, da pritegne nase pozornost naših političnih krogov. Ce nič drugega, bo lahko zagrabil za polo naše denarne politike, ko je pokopala vero v stabilnost dolarja. Federacija se otepa razgovorom o tem predmetu. Pri znanih ameriških simpatijah do izolacio-nizma in zaverovanosti v a-meriško vodilno vlogo v svobodnem svetu ji ni težko igrati 'na karto samozavesti. Ko bodo naši turisti začeli prihajati iz tujine domov in pripovedovati, kaj svet misli o naši deželi, bo pa postalo komu vroče, morda celo v vodilnih krogih sedanje administracije. Moti se Nixon, ako misli, da bodo ljudje vse to (devalvacija dolarja, razsulo poštnega sistema itd.) dolgo mirno prenašali. Je torej dosti znamenj, da ne bomo imeli mirnih časov do Dneva dela. SAIGON, J. Viet. — Včeraj so južnovietnamske sile, ki nastopajo v A Shau dolini ob meji Laosa, odbile dva močna rdeča napada. Poročilo trdi, da je v boju padlo 200 rdečih bojevnikov, domače sile pa so imele 90 mrtvih in ranjenih. Južnovietnamske sile so v A Shau dolini žc peti teden, pa do včeraj ni prišlo do nobenih večjih bojev. — Ameriško letalstvo vstrajno bombardira Hočiminhova pota v upanju, da bo moglo zavreti pošiljanje vojnih potrebščin in rdečega vojaštva na jug. Trdijo, da rdeči pošiljajo take množine potrebščin in vojaštva na jug, da je treba resno računati z večjo rdečo ofenzivo prihodnjo jesen, torej pred predsedniškimi volitvami v Južnem Vietnamu. WASHINGTON, D.C. — Predstavniški dom je včeraj odobril z 201:197 glasovom 85 milijonov dolarjev za nadaljevanje gradnje nadzvočnega potniškega letala (SST), na katerem so pred dvemi meseci delo ustavili, ko je Kongres odklonil nadaljna denarna sredstva. Sen. Proxmirc, ki je vodil uspešni boj proti SST v senatu v marcu, je napovedal, da bo uporabil vsa sredstva, da prepreči tudi tokrat odobritev zveznih sredstev za gradnjo tega letala. Predsednik Nixon je pohvalil sklep Doma o nadaljevanju gradnje SST in pozval Senat, naj sledi njegovemu zgledu. Med tem je Boeing Co„ ki letalo gradi, odpustila že okoli 5,000 ljudi, ki so bili pri tej gradnji zaposleni. NEW YORK, N.Y. — Oblasti so včeraj prijele rabina Meir Kahane, vodnika Judovske obrambne zveze, in pet njegovih somišljenikov. Trdijo, da naj bi bilo to storjeno z namenom, da se prepreči judovske demonstracije v zvezi s sodno razpravo proti 9 judom v Leningradu v ZSSR, ki so obtoženi namere ugrabiti letalo in pobegniti z njim v Izrael. ANKARA, Tur. — Potres v južni Turčiji je včeraj zahteval 58 človeških življenj verjetno pa tudi čez 100, ker še vedno niso zbrana poročila z vsega Iz Clevelanda in okolice Seja— Društvo sv. Cecilije št. 37 ADZ ima nocoj ob 7.30 sejo v šoli sv. Vida. Podr. št. 47 SŽZ ima v nedeljo popoldne ob 2. važno sejo v SND na 5050 Stanley Avenue na Maple Heights. Žalostno sporočilo— Ga. Angela Vesel, 1141 E. 66 St., ki je odšla pretekli četrtek v Slovenijo, ko je dobila sporočilo, da je njenega očeta Franceta Grudna na Verdu pri Vrhniki zadela kap, je sporočila svojemu možu g. Štefanu Veselu, da je njen oče preteklo soboto umrl. Poleg omenjene je zapustil pokojnik ženo Marijo in hčere Mici, Ančko in Majdo. Mrs. Tončka Dolenc, 7134 Donald Avenue, je dobila sporočilo, da ji je umrla na Prevojah pri Lukovici mati Terezija Iglič, stara 83 let. Poleg omenjene je zapustila še dve hčeri in sina v Argentini in Jna v Sloveniji. Zmagovita koalicija— C. Stokes je včeraj razlagal na zborovanju demokratov 21. ,-olivnega okrožja, da je on zmagal ■ pri županskih volitvah samo zato, ker mu je uspelo pridobiti podporo črncev, Por-torikancev, revnih in liberalnih belcev. Njegov naslednik bo moral zbrati podobno večino, če naj 'žmaga. Proces proti judom v Leningradu STOCKHOLM, Šved. — V Leningradu se je po štirih mesecih odloga začel včeraj sodni proces proti 9 judom, ki so hoteli pobegniti iz ZSSR z ugrabitvijo sovjetskega potniškega letala. Prijeli so jih, predno jim je uspelo načrt izvesti. Poskus naj bi se bil izvršil lani v juniju. To je drugi proces proti judom v Leningradu zaradi poskusa ugrabitve letala. V prvem je bilo obsojenih 12 ju-dov. Apollo 15 na mestu CAPE KENNEDY, Fla. — Včeraj so pripeljali veliko lake-to Saturn V. z vesoljsko ladjo Apollo 15 na vzletišče, kjer bodo začeli pripravo za polet na Luno, določen za 26. julij. Les za vžigalice TOLEDO, O. — Letno porabijo za izdelavo vžigalic preko 80 milijonov kubičnih čevljev lesa. ; potresnega ozemlja. SAIGON, J. Viet. — Bojni helikopterji so prestregli na rokavu Mekonga v delti večjo * skupino sampanov, ki je vozila potrebščine za rdeče, in jih 10 potopili. — Ameriška letala so v napadu na Severni Vietnam pokončala 13 protiletalskih topov, ki so streljali na nje. BRUXELLES, Belg. — V treh dneh razgovorov in pogajanj o sprejemu Velike Britanije v Evropsko gospodarsko skupnost so bile premagane naj-hujše zapreke in vse kaže, da je sprejem sedaj zagotovljen. Preostale težave, v kolikor jih dela Francija, bosta skušala odpraviti predsednik Pompidou in predsednik britanske vlade E. Heath, ko pride ta prihodnji tede^n na uradni obisk v Pariz. /in e riška Domovina /vrvi ■ if %i—mo.mi 6117 St. Clair /vve. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec • NAROČNINA: £a Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zjiruženih držav: $)3.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES; United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 ior 3 months Canada and Foreign Countries: $18 f'Q per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND. OHIO *Hg££:.,83 No. 94 Thurs., May 13, 1971 Narodnosti in republike v Jugoslaviji Jugoslovani se sedaj mučijo z vprašanjem, kako naj izvedejo “družbeno”, to je politično-gospodarsko reformo. Dolgo časa so mislili, da jim bo največ težav delala gospodarska reforma, kajti v gospodarskem pogledu je komunistični režim padal iz polomije v polomijo, vidni mejniki v teh polomijah so pa bile povojne devalvacije jugoslovanskega dinarja. Sedaj se je pokazalo, da je politična reforma postala kočljivejše in najbolj boleče vprašanje, in da med glavne bolečine spada vprašanje narodnosti. Jugoslavija ima šest republik in dve avtonomni pokrajini, Vojvodino in Kosovo. Ti.sta vključeni v srbsko republiko, morali bi pa po reformi postati res avtonomni in ne samo na papirju. Drugače v teritorijalni upravni razdelitvi ne bo sprememb. Vsaj kaže tako. Čisto drugače je zadeva z narodnostmi. Jugslavija ima 5 narodov, če smemo verjeti režimskemu stališču. Glavna njihova značilnost je v tem, da narodne meje niso “čiste”, so bile povsod v stoletjih spremenjene v mešane, kjer narodi živijo pomešano na istem prostoru. To stanje je nastalo radi tega, ker se jugoslovanski narodi ravnajo po evropskem pojmu o narodni pripadnosti. Tam velja recimo družinsko načelo: človek pripada tistemu narodu, ki mu pripadajo njegovi starši, zunanji znak je pa materin (ne morda očetov) jezik. Tako živi na primer v Vojvodini v isti vasi tudi do pet družinskih skupnosti, ki imajo isti jezik, navadno tudi isto vero, jih je pa včasih tudi od 7 do 8. V taki vojvodinski vasi živi torej lahko tudi do 8 narodov, odnosno narodnin manjšin. Če gledamo na Jugoslavijo s tega stališča, je dežela pravi narodnostni mozaik, le Slovenija dela izjemo, je 95% slovenska. Sedaj si pa še zamislimo, da so narodnosti pomešane v širokih narodno-obmej-nih pasovih, pa dobimo pravi Babilon. Zato je praktično nemogoče tako potegniti v Jugoslaviji narodne meje, da bi ustvarili na primer “čiste” republike. Tega se je dobro zavedal predvojni politični režim, še bolj se tega zaveda sedanji komunistični. Zato so komunisti iskali izhod in skušali najti rešitev v teritorialnem narodnem načelu. Po tem načelu pripadaš tistemu narodu, kjer si bil rojen. To načelo velja na primer pri nas v Ameriki in ga prizna tudi mogo drugih držav. Zato se nam ne zdi nič čudnega, da smatramo pripadnike rumene, črne in drugih ras za čiste Amerikance, če so le rojeni v naši deželi. To načelo se uveljavlja tudi v praksi. V našem Kongresu so na primer pripadniki vseh ras. Kakor se nam ne zdi čudno, koga smatramo za Ame-rikanca, takoj delamo izjemo: sebe radi smatramo za Slovence, čeprav smo po ameriških pojmih slovenski Ameri-kanci in ne morda amerikanski Slovenci. To je nedoslednost ameriškega stališča, toda zanjo se v praksi nihče ne meni. Komunisti so hoteli to načelo vsaj na tihem uveljaviti tudi pri njihovem zadnjem ljudskem štetju, pa so naleteli na ovire. Tam namreč nimajo smisla za teritorialno načelo. Ravno narobe; malo manjka, da ne smatrajo za narodnega izdajalca tistega, ki bi se hotel držati teritorialnega načela. To načelo se sicer križa s tradicionalnim družinskim načelom, toda enkrat za vselej briše razliko med narodnimi in republiškimi mejami. Pa vendar je postalo osovraženo in obenem bojni klic za narodno obrambo, posebno v Srbiji. Da to pravilno razumemo, je treba vpoštevati, da tako Srbi kot Hrvatje prištevajo k svojemu narodnemu ozemlju vse kraje ki so kdajkoli bili pod srbsko, oziroma hrvaško državno-politično oblastjo. To načelo obsega mnogo krajev, kjer sedaj ne živijo v večini ne Srbi ne Hrvatje. Tako obe načeli, družinsko-narodnostno in načelo zgodovinskega ozemlja ustvarjata stanje, ki onemogoča tudi kompromisne rešitve o narodno spornih ozemljih tudi takrat, kadar obstoja dobra volja. Kjer zavladajo narodne strasti, tam rade zagospodarijo nestrpnost, sovraštvo, bojaželjnost itd. Hladna pamet seveda ne more odobravati takega političnega razvoja, lahko ga pa vsaj razume. Vzemimo na primer Srbijo! (Za Hrvatsko veljajo v bistvu iste pripombe, seveda z drugimi kraji). Glavnina Srbov živi v republiki Srbija, toda na stotisoče Srbov.živi tudi v drugih republikah, edinole v Sloveniji jih je malo. Zato imamo Srbe na Hrvaškem, v,BiH, Makedoniji, črna gora je pa itak srbska. Srbov je dalje dosti tudi v Vojvodini in na Kosovem. In za vse Srbe naj izgine ime Srbin, naj postanejo srbski Hrvatje, Črnogorci. Bosanci in Hercegovci, Makedonci. S srbskega stališča je to stanje tako, da ga srbski nacionalizem ne more prenesti. Pomeni namreč zanje tisto narodno stanje, ki so ga imeli pred 1. 1912, ko so bili takrat razdeljeni na 7 držav in so se mogli zediniti šele po prvi svetovni vojni. Uveljavljenje teritorialnega načela bi vrglo srbski nacionalizem za skoraj 60 let nazaj v zgodo- vino. Pri tem bi Srbi ne imeli nobene možnosti, da branijo narodne interese srbskih manjšin v drugih republikah. Iz vsake republike bi namreč prišel na srbske pritožbe isti odgovor: pri nas ni nobene narodne manjšine, v naši republiki živi samo en narod, ki so v njem vsi njegovi pripadniki ravnopravni. V teoriji je to res, kakšna bi pa bila praksa o tem nas pa dobro poučuje jugoslovanska politična zgodovina od I. 1918 naprej. Seveda moramo takoj dodati, da se nahajajo tudi Hrvatje v podobnem slučaju. Tudi oni ne bi mogli govoriti o bosanskih Hrvatih, ampak samo o hrvatskih Bosancih in Hercegovcih, kar je seveda za Zagreb nekaj nemogočega. Takemu stanju bi ugovarjali z isto udarnostjo kot Srbi. Ne bi mogli trditi, da bo sedanja ustavna reforma šla tako daleč. Skušala bo najti kompromis, ki pa naravno ne bo zadovoljil nikogar. Glavno je, da prepreči prelivanje krvi. To ni samo navadna grožnja. Poročila iz Jugoslavije trdijo, da je tam stanje napeto vsaj v Srbiji. Zato je komunistična vodilna plast neprenehoma na delu, da miri ljudi. Včasih se ji to posreči, zmeraj več je pa slučajev, kjer notranji mir visi na tanki nitki. Slovenci se skušajo ogniti tem prepirom, pa tudi s tem niso zadovoljni ne Srbi ne Hrvatje. Srbi trdijo, da Zagreb in Ljubljana stremita, da z združenimi močmi dosežeta “hegemonijo” nad Srbijo. Take neumnosti trdijo že Srbi, ki so do sedaj ohranili mirno kri. Zagreb očita Slovencem, da se nočejo udeleževati bojev “proti Beogradu”, spregleda pa, da se Ljubljana povsod bori za ravnopravnost ne morda v teoriji, ampak v praksi. V gornji narodnostni problem se Slovenci ne mešajo, ne morejo se pa privaditi misli, da ne bodo več poznali zagrebških in beograjskih Slovencev, ampak samo slovenske Hrvate v Zagrebu in slovenske-Srbe v Beogradu. Pa naj kdo reče, da tudi praksa ne pozna svet domišljije! LA. , BESEDA IZ NARODA ^ _________________________________________________ & vampirji raznih narodov in plemen. Ob vsaki razžalitvi so na-povedavali vojske, v katerih so poganjali revne mase v smrt in trpljenje. Kaj so počenjali krvoločni Turki. Zgodovina našega haroda jih pozna. Mučili so naše ljudi, klali, odvajali v suž-nost itd. V zadnji vojni nacisti, fašisti in rdeči komunisti. Slednji še zdaj ropotajo po svetu in strašijo in se poslužujejo vseh Joliet, 111. — V dnevih po-j mogočih zvijač, s katerimi za-mladne sezone smo. Ko sem|pletajo vse v svoje komunistič-pred par dnevi grabil in čistil ue pajčevine. To je vidno poseb-po vrtu, me je soseda ogovori- n° zdaj v Indokini. Navadne la in vprašala: '‘Ali misliš, Tone, da bomo imeli odslej naprej lepo vreme? Zima je bila sitna, da kaj! Kakšna bo julijska vročina? Kaj meniš?” To so velika vprašanja, sem odgovoril. V take šole, kjer o tem točno poučujejo, nisem hodil. Bo, kar bo. In s tem kar bo, bomo morali biti zadovoljni, četudi ne bo vse tako, kakor bi radi. To sva govorila s sosedo prav danes na dan, ko smo v Jolietu volili za župana. O volitvah in vsem, kako so se prizadevali e-den in drugi za zmago, bom poročal kaj prihodnjič, ker natančen izid mi še ni znan, ko to pišem. Večer preje sva s prijateljem Nickom vasovala pri dobrem Juretu. Nekaj nad dva tedna se nismo videli in dosti smo se imeli za pogovoriti. Nick je izražal ne vol j o radi obsoditve podporočnika Calleyja, ki ga je vojaška porota spoznala krivim in obsodila, kakor ga je radi neusmiljenega nastopa v njegovi slulžbi v Vietnamu v Mai Lai, ko je sam streljal in ukazal vojakom, ki jih je vodil, streljati vietnamske civiliste. Dogodek je bil res nekaj groznega. Dogodek in usoda tistega marčevega dneva leta 1968 je postavila podporočnika Calleyja na posebno žalostno preskušnjo. Nekateri njega in njegovo ravnanje zagovarjajo, nekateri pa s pomisleki gledajo nanj — nekateri ga obsojajo. Je vsega kriv le on? Ali morda tudi drugi, tisti, ki so ga poslali na tisto, tako odgovorno pot in službo tiste dežele, katere sin je in kateri je služil kot vojak podporočnik? Skozi taka vprašanja sam pri sebi je v teh dneh v mislih bredel marsikdo izmed nas. Ko smo o tem govorili, je Jure izrazil svoje mnenje o tem: “Vojske so zlo. Jeze in strasti vodijo k maščevanju. Omenjal je razne vojske iz davnih časov, ki so jih povzročali kronani mase vpregajo proti onim, ki jih ustavljajo m razkrinkujejo pri njihovih operacijah.. Potem pa obtožujejo za posledice druge, ki nastanejo in slede. Taki “poštenjaki” so nosilci in predstavniki Leninovega in Stalinovega evangelija vsepovsod, kjerkoli ga skušajo vsiliti in uveljaviti. Vse to je treba imeti pred očmi, ko gledamo na take slučaje, ko kakemu branilcu demokracije in svobode v kakem dejanju zavre kri. Ni prav, kar se v kaki nepremišljeni jezi in togoti napravi, ukor je na mestu, ampak pomisliti je pa na mestu tudi, zakaj in kaj vse privede do kaj takega v takih slučajih. Težka odgovornost na obeh koncih.” Tako Jure sodi o tem. Umolknili smo o tem, ker soditi, če ne veš koga natančno in kaj sodiš, je težko. Zatem smo krenili s pogovori k drugim zadevam. Bara se je oglasila in vprašala: “No, kaj mislite možje o Titovem obisku papeža?” Jure se je takoj oglasil in Bari odgovoril: “To je zadeva, ki jo je treba prav razumeti. Za vsakim slabim vremenom prej ali slej posije enkrat sonce. Ne sme se ga odkloniti. Naj posije in blaži rane, ki jih je povzročila človeška preteklost. Tito je, ko je vsilil južnim Slovanom komunizem, povzročil dosti skelečih ran, ki jih bo težko pozabiti. Ampak druge poti ni, dasi je to zelo težko. Tako se mi zdi, da gleda na vse to sv. oče Pavel VI. Nick je ob tem Juretovem pojasnilu zmajeval z glavo, rekel pa ni nič. Jure pa je zopet poprijel za besedo: “To so težke zadeve, o katerih preprosti ljudje ne znamo vedno prav soditi. Zato ne, l^er nam niso znane vse okoliščine, ki bi nam pojasnjevale, kaj je prav in na mestu pri ocenjevanju takih slučajev.” Nato je pa Jure vprašal Nicka, če mu kdo njegovih v starem kraju še kaj piše? “Da, da, v tednu po Veliki noči- sem dobil odgovor na moje pismo, ki sem ga pisal nečakinji Pepci za god še v februarju. Biva blizu Suhorja. Precej novic mi je pisala. Zanimivo omenja med drugim, da ji je nekdo v Metliki pravil, da je bral v listih, kako pri nas v Ameriki kradejo. Baje celo železniške vagone. Potem je pa potožila, da tudi tam ne manjka takih, ki imajo “dolge prste”. Pravi, vi imate težave s črnimi, mi pa s cigani. Pravi, da je nedolgo pred Božičem neko popoldne snežilo in medlo gori proti Gorjancem in okrog njih. Proti večeru so potrkali na vrata en cigan in dve ciganki z malim o-trokom. Prosili so, če bi smeli v lopi prenočiti, ker kaže, da ponoči ne bo moč čez Gorjance, kamor so namenjeni. Smilil se je nam otrok in tudi ciganki sta se tresli od padavin, ki so jih premočile. Ker je kazalo, da bi bilo v lopi za drva premrzlo, smo rekli, naj si v hlevu ob koncu hiše v kotu posteljejo z listjem, pa naj tam spijo. Sredi hleva je bila krava, na drugem koncu pod jasli pa smo imeli tri race in dve kokoši. Postlali so si in legli. Mislili smo si, včasih je treba tudi usmiljenje pokazati. No, drugo jutro je šel moj mož pogledat v hlev, da bi kravi položil krmo v jasli. Kaj je našel? Krava je bila v hlevu, ciganov po ne, ne rac ne kokoši. Tem so najbrže ponoči zavili vratove in jo pobrisali z njimi. Kam, kdo ve? Vidite, dragi stric imamo tudi tu na obeh straneh Gorjancev take sitnosti, podobne, kakor se sliši, da tudi v A-meriki niste brez njih.” Tako mu je pisala nečakinja, je nam pravil. Bara, ki je to poslušala, je k temu rekla: “Bog-me, ljudje so pa res vsepovsod čudni!” Nick ji je pritrdil: “Pa še kako!” — Ura v Barini kuhinji je odbila pravkar že deset. Z Nickom sva se poslovila, voščila Bari in Juretu lahko noč in obljubila, da bova še prišla naokrog na pogovore. Vam, čitatelji AD, pa vsem lepe pomladne pozdrave! Tone s hriba ------o------ SCorotanov koncert CLEVELAND, O. — Od mnoge bogatije, ki smo jo prinesli s seboj, nam ni več veliko o-stalo. Leta bivanja v tujem svetu se nam čezdalje bolj poznajo in v srcu nemara vsi, posebno starejši, z neko zagrenjenostjo gledamo nazaj. Bili so lepi časi, časi velike volje in velikih načrtov — morda celo prevelikih. Nihče ni hotel misliti, da ni močnejšega drobilca volje in upov, kakor je čas. Toda zdaj vemo in čutimo. Prav zavoljo tega je vsak kulturen dogodek med nami še posebno svetel. Zadnjič mladi Lilij ini igralci z Maturo, v soboto, 15. maja, pa nastop Korotanovih pevcev v dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clairju. Marsikaj se je že zapisalo o Korotanu, o njegovi zgodovini in o tistih, ki so ga vodili. Življenje je odvisno od volje, posebno življenje vseh kulturnih organizacij med nami. Gotovo, čas je močnejši, ker prinaša starost, ker prinaša slabenje telesnih sil, toda volja v nas bi morala biti dovolj močna, da bi iz nas pognala v mlade, ki imajo ves čas še pred seboj. Velika sreča je, da je pesem predvsem bitje srca, vzgibava-nje čustev. Slovenski človek je tudi v daljni preteklosti, ko ni znal ne brati ne pisati, pel. Pel v žalosti, pel v veselju. Ni znal prekipevajočih čustev izraziti v dolgih in mehkih besedah, znal pa jih je spreliti v preproste besede in iskreno melodijo. Prav v tem je dejstvo, da se pevska društva ohranjajo tudi v j tujini, čeprav je človek odtrgan iod rodne zemlje. Prej umre o- dej kakor pesem, prej umre beseda kakor melodija. Korotan živi že svojih dvajset let. Marsikaj pevcev se je že zamenjalo, mnogi novi obrazi so prišli, toda eno je ostalo isto in nespremenjeno: čustvo, ki ga slovenska pesem izraža v veselju in žalosti. To je velika dobrina, ker ohranja dušo. Bojim se hipa, ko bomo to zgubili, ko bomo postali tako svetovni, da bo v nas vsak odmev enak, slovenski' ali neslovenski. Velika vrednost pevskih društev je prav v tem, da ohranjajo narodovo dušo. Korotan o-pravlja to veliko delo. Naj bi bila sobota, 15. maja, spet srečanje s slovensko dušo in Bog daj, da bi bilo lepo srečanje. Karel Mauser ------o----- o manjg! v lemonf CLEVELAND, O. — Lansko romanje v Lemont, 111., je marsikateremu udeležencu ostalo v lepem spominu in se je že takrat odločil: “S to skupino bom tudi prihodnje leto romal v Lemont.” Odbor,, ki je lansko leto pripravil to romanje, pripravlja tudi letošnje v istem času. V soboto, 3. julija, se odpeljemo iz Clevelanda. Ker je letos “Dan neodvisnosti” v nedeljo, ga bomo praznovali v ponedeljek, 5. julija, tako da ni zgube delavnega de. Spored v Lemontu je že objavljen: “Vselovensko romanje” na platnicah “Ave Maria” za mesec maj. Želeli bi, da naj tudi naša tu rojena mladina pojde z nami, da vidi ta lepi košček, ki je nam tako ljub, ki so ga Slovenci v Ameriki zgradili. Letos je izredno leto, ker ob tem romanju proslavimo 45-let-nico kronanja podobe Marije Pomagaj v Lemontu. V stari domovini v Zagrebu bo v avgustu 6. mariološki kongres, na katerem bodo teološki znanstveniki, tudi pravoslavni, razpravljali o Marijinem češčenju od 6. do 11. stoletja. Temu bo sledil splošni 13. marijanski kongres, ki bo poleg Hrvatov in Slovencev povezal še druge narode, da bo dal mednarodni izraz Marijinega če-ščenja. Te proslave bodo delno v Zagrebu, delno pa v narodni hrvaški božji poti Marije Bistriške. V Washingtonu, D.C., bo 14. in 15. avgusta, ob koncu Marijanskega kongresa blagoslovljena v Narodnem svetišču Marijinega Brezmadežnega Spočetja slovenska kapela Marije Pomagaj. Tako nas združujejo letos te proslave. — Da ne bo ovir, se lahko vsak odloči. Če hoče, se z nami udeleži romanja v Lemont, 111., 3.-4. julija. Ker ima ZOD iz Clevelanda svoje romanje v Lemont v nedeljo po Marijinem Vnebovzetju, pade letos ta nedelja na 15. avgust, imajo članice, radi slovesnosti v Washington, D.C., teden prej, 7.-8. avgusta, da ne bo ovir tistim udeležencem, ki se odločijo, da gredo v Washington, D.C. — O tem se lahko vsak odloči, kdaj bo obiskal Lemont, 111. To je prvo naznanilo, ki mu bodo sledila poročila v tem listu o nadaljnem sporedu. Pripravljalni odbor ------o----- lloleše majsko pismo materi Ljuba mama! Resda v tem tednu ni bilo nobenega Tvojega pisanja, vendar sem se ta večer namenil Ti pisati, še preden je preteklo teden dni, ko sem Ti zadnjikrat pisemce poslal. Že ob tistem pismu sem imel spominsko misel na prve majske dni pred leti, ki so bili lepi in sončni, ko umrl je moj oče in ko je k počitku večnemu legel. Menda imate tudi letos tamkaj lepe in sončne te prve majske dneve — medtem ko pri nas re-žuje — in zategadelj vem, da napenjaš svoje moči — navkljub vsem težavam — kako o-čistiti vrt; in kako v zemljo da- ti novo seme, da bo vzklilo in dalo novega cvetja, novih plo' dov in novega semena, da se vzdrži sklenjeni krogotok živje-nja. Ljuba mama, sama veš, da si mi dostikrat v mislih. To Ti povedo moja pisma, pa še takrat, ko za našo narodno srenjo kaj.. ' Tebi.' napišem, mi misel uide k Čisto naravno je to! Mati mi ni samo spočetnica mojega življenja; mati mi je bila zmeraj še simbol in dejstvo mnogih vezi rodu: v ožjem rodbinskem smislu in pa v tistem širšem, ki mu pravimo narod. In v življenju se rado in pre-mnogokrat zgodi, da se tudi življenjski tokovi križajo in se spajajo. Kot pri živi reki, ko se ji druga pridruži, močnejši tok šibkejšega vase pogoltne in naprej drvita pod imenom močnejšega, tako menda je bilo tudi v naši rodbjni. Pa vendar vse za dokaj dolgo življenjsko srečo naše Penice, je tako moralo biti- Saj se spomniš tistega Vajinega godovnega dne v jeseni 1927. Meni je živ ostal v spominu. Da em umetnik-slikar, še danes bi lahko zajel barve in življenje v jubljanski Kolodvorski ulici od Krakarja do Mikliča, ko me je Feni pospremila do pred kolo-Ivora. Jaz sem šel iz šole domov, ona pa na dolgo pot k očetu. Na tej poti je srečala fanta Mateja. Zakaj se je zagledal na ladji vanjo, ne sprašuj se nik-kar! Zakaj je kmalu potem odda in zapustila očeta, živečega v Clevelandu, nikar se ne sprašuj! Prav tako se je težko vpra-1 'evati, zakaj si jo Ti, ljuba ma-I ma, pospremila tisti oktobrski dan na začetno pot njenega no- vega življenja. Spustila si jo iz svojih ljubečih rok kot mlado ptičico, godno za samostojen vzlet in p*let. Skazalo se je, da je znala krila uporabljati in voditi; in da skoraj 40 let je imela v tem poletu krepko oporo v fantu Mateju, kateremu nasproti si jo pripeljala Ti v tisti je' \seni, takrat še nevedoča tega. V zadnjem pismu sem Ti pi' sal, kot sem Ti popreje v dveh omenjal, kakšna stiska je Mateja doletela. Zadnjo nedeljo se«1 Ti pisal, da je prejšnji dan, 1-maja, prišel iz bolnice in da se počuti kot tak bolnik kar dobro-Na prvo majsko nedeljo je spet užival svoj dom in vprav vsi njegovi so bili okoli njega. V ponedeljek, 3. maja, je vstal ob osmih zjutraj. Zajtrkoval ie z užitkom, kar mu je Feni pri' pravila. Mary je zajtrkovala ob njem pri mizi. V slast mu je šel ta zajtrk. Počutil se je dobro-Tako je zatrjeval Merici na nje' na mnoga vprašanja. Se skodelico kave je hotel piti z užitkom in zato jo je srebnil od časa do časa. Enkrat, ko je skodelico nesel k ustom, je padla prek mize ... Niti šepnil ni. .. Nastal je mir v njem ... Njegovo srce je življenjsko dotrajalo ... V 40-letnem napornem deN se je izživelo in izmučilo do smrti... laživelo se je v žrtvovanju za življenjsko srečo Tvoje Penice. Danes smo ga pokopali, na obletni dan pokopali, na obleti1' dan pokopa Tvojega moža i" mojega očeta ter očeta naše F*3" ni. Ljuba mama, težka je ta vest. ki je ni zakrivati pred Teboj-! udi to bolest moraš junašk0 prenesti — kot si tisto pred le11 in mnoge druge in v marsikate' rokratno olajšanje naj Ti b° zdaj še pomisel, da je Tvoj3 hčer postala mlajša vdova % kot si bila Ti, ko je moj °ce umrl. Sinoči sem Mateju prinesel ^ krsto šopek v Tvojem G- Babnik, ki ga poznaš po in'0" nu iz mojega pisanja za srenj0’ mi je pomagal, da sem ga napevih iz rdečih nageljnov, rožeT' kravta in rožmarina. Simbol Tvoje hiše in Tvojega srca. V molitvi najdi mir in uteb0 — in kmalu Ti bom spet pisal-Te poljublja Tvoj sin- France bevk: V mestu gorijo luči Ni mu odgovarjala ne s pogledom ne drugače, nalašč se je ^mikala vsaki priložnosti, da bi jo nagovoril. Fant ni bil drzen, ni je lovil po ulicah in se ji vsi-ijeval, le zdaleč se ji je približeval z isto vztrajnostjo kakor Prej. To početje se je Kristini zdelo izprva smešno, nato ji je iskalo, slednjič ji je z rahlim Oemirom leglo na srce. Kje pa je bil prej? Nad tem vprašanjem, s kate-Ntti je obžalovala nekaj zamujenega, se nič ni zdrznila. Prižela si je, ne, le v svojih najtaj-nejših mislih si je priznala, da ji je ta fant že po svoji vnanjo-sii ljubši od Primoža. Kazal je Uravnovešenost značaja, vzbujal jo zaupanje. Ob njem, se ji je zdelo, bi se počutila mirno in varno. Morda je to samo obču-iiia, a bi bilo v resnici drugače. Zaradi misli na Lojzeta je za-čela opazovati Primoža z nekoliko ostrejšim očesom. Opazila j® h.a njem marsikaj, česar prej hi videla. Toda to ni moglo iz-Promeniti njenih občutkov do hjega. Ne bi ga mogla več za-Phstiti, četudi je bila nekaj dni vsa zmedena in razdvojena. Nazadnje se ji je zdelo, da vse sku-Paj doživljala le v sanjah. Sadje, ki so težke, a obenem slad-‘te- Rada bi se bila prebudila iz stanja, hkrati se je bala *ega prebujenja. in nazadnje tisto pismo... ^ilo je drobno, črke lepe, okrajne, kakor da so naslikane na Papir. Primož ji nikoli ni pisal hobene besede. Iz kratkih vrstic i® dihala toplota, fant ji je neprikrito razodel svoja čuvstva. ^abil jo je na sestanek. Naj pri-^®, je končal pismo, ako že ne 2aradi njega, zaradi sebe. Povedi ji bo nekaj važnega: preveč lo ima rad in preveč se mu srnici da bi ji mogel zamolčati. Če bi ne bilo tistih, zadnjih j^sed, bi bilo pismo povzročilo Kristini največje muke. Nagon-je razumela, da gre tu za Primoža. Zamislila se je nekaj J*enutkov, nato se je zasmejala. Toda njen smeh je bil grenek, ^ ji prihajal iz srca. Bila je razsrjena. Laskalo ji je, da jo Stlubita kar dva fanta, toda 1Zpod skorje tega občutka je Vstajalo nekaj temnega in jo Mašilo. Izprehodi, besede, obje-V'b Poljubi — na Primoža s Stila neizbežno navezano. Ta Navezanost, skoraj odvisnost, se j!* le zdela prej sladka, zdaj je Ua združena z grenkostjo. Odločila se je, raztrgala pis^ 11:10 na drobne koščke in ga vrgla ogenj. Ko je naslednjo nedeljo sled-, S® ostala sama v kuhinji, je Sa vsa vznemirjena in srečna. ^®dla je k ognjišču, naslonila goalee k loncu in si skrbno nalovila lase. Obula si je tanke ^Ogavice, nataknila si je nove 'evlje. Obleka svetlomodre bar- zatohlosti. Bolnici, s katero se je bila dodobra sprijateljila, je bila obljubila, da jo bo obiskala vsak dan. Smilila se ji je, vendar si je kdaj pa kdaj le iztežka utrgala nekaj minut, da je stopila k nji. No, starka jo je gledala brez očitanja, z modrim nasmehom na ustnicah, in poslušala njene izgovore. “Saj vem, mlada si”, je nekoč vzdihnila. Zdaj ji ni več ponavljala zgodbe svoje varane mladostne ljubezni. “Da bi bila jaz na tvojem mestu!” je rekla. Težko je umirala. Zadnji teden je bila Kristina tako zaverovana sama vase, da starke več dni ni obiskala Tega se je zdajci spomnila, samoočita-nje ji je kakor vroča kaplja kanilo v srce. Vendar se v tistem trenutku, ko bi bila vsa drhteča rada vsakomur dala nekaj svoje sreče, ni mogla odločiti, da bi se okrenila in stekla v podstreš-nico. Zgoraj je prežala smrt. Z ulice so prihajali glasovi življenja. Nič več ni pomišljala, stopila je na solnce; v tistem trenutku je na starko že na pol pozabila. Postala je sredi ulice in se oddahnila. Malo prej je bila skoraj pozabila, da ima novo obleko, da je vsa svatovska, ne samo po svoji vnanjosti. Saj se je kar blestela v dnevni svetlobi. Zemlja, nebo, vse je bilo eno samo lesketanje, ki ji je prehajalo še v kri in v dušo. Še je pomislila na Lojzeta in na njegovo pismo. Pred očmi ji je poblisknila postava fanta, ki jo čaka tam zadaj, na cesti, ki vodi na staro pokopališče. Vse to le kakor blisk, ki se iznenada prikaže iz mraka in izgine. Ko je stopila po ulici, je bila že odločena njena pot. Stresnila je z glavo, kakor da je vrgla s sebe vse, kar jo je razdvajalo. Komaj rahlo se je zavedela, da je stala pravkar na važnem razpotju življenja in da se je odločila naglo, brez globljega pomisleka in boja. Srečala je Rozalko. Tisti dan bi se ji bila najrajši izognila, toda ko je zavila v drugo ulico, je iznenada stala pred njo. Ni je obiskovala, kdaj pa kdaj sta se srečali, se ustavili, izpregovorili nekaj besed. Odkar je Rozalka rodila, se nista več videli. Nova knjiga o Slovencih v Ameriki John A. Arnež. Slovenian Community in Bridgeport, Conn. New York-Washing-ton, Studia Slovenka, 1971. 96 str. (Studia Slovenica, Special series, 2.) Arnež si je zadal nelahko in ne preveč hvaležno nalogo raziskovanja slovenske preteklosti v Ameriki. Odkriva drobec za Opazili so na primer, da sistematično obnavlja in poglablja stike s tistimi skupinami volivcev, ki so mu zadnjič pomagali do zmage. V tem pogledu mu ni nobena pot predolga, nobena izguba časa prevelika. Posebno skrb je začel posvečati idejnim tokovom med mladino, ki bo morda 1. 1972 igrala še večjo vlogo kot zadnjič. Kjer se pokaže v javnosti, ne zanemarja propagande za svoje politične poteze. Nixon je začel tudi gledati, da spravi pred Kongres zakonske1 predloge, ki bi zanimali volivce,! Ni sicer vedno gotov, da bodo! taki predlogi sprejeti, toda za1 propagando v 1. 1972 bo pa taka taktika plodonosna. Na tihem drobcem naše zgodovine po na- premika Nixon tudi svoje sode-selbinah. Najprej se je lotil Slo- iavce. Kar jih smatra za sposobne delovne moči v agitaciji in organiziranju volivne kampanje, vse postopoma prestavlja na mesta, ki končno vodijo v njegov propagandni stroj. Nixon ima že v Beli hiši poseben oddelek, ki se peča le s pripravami za volitve. Zaenkrat zbira pridno vse, kar bi se dalo porabiti v propagandi, posebno pa izjave bodočih tekmecev v obeh strankah. Tehnika priprav za volivno kampanjo se ne razlikuje mnogo od znane Kennedyjeve, le da je bila Ken-nedyjeva propaganda prežeta od čisto drugih idej kot že Nixono-va, ima pa seveda isti cilj: pomagati do zmage. Ho s® ji je tesno oklepala prsi in v- Pogledala je po sebi, od u°s^ ji je vzdrhtelo srce. j Kaj bi rekla mati, če bi jo a štio srečala na vasi? ^ Karnežala je. Ni več mislila a dom in na mater, drugačne ®dstave so šle mimo nje. Po-iale so se ji misli, ki so ji od-lrale slutnje dotlej neznanih ■dvnosti in ji prebujale drget. ^ r2nila se je in dvignila glavo. j^0 je že pozno, morala je zdo- je e je tekla po stopnicah, ko henadoma obstala. ^ Pomnila se je Nine, ki je bol-ležala v svoji sobi in hirala kj dne do dne. Vsa zapuščena, i'[da, z vročičnimi očmi je le-je a na postelji. Ni tožila, bila vsa vdana v svojo usodo samega umiranja. red seboj je videla temne H^be, v kateri je dišalo po ° Piskem potu, po zdravilih in Bila je izpremenjena. Nič več dekliškega ni bilo na nji, upadla in bleda lica so jo delala resno, nekam utrujeno. Pred seboj je potiskala voziček z dojenčkom in puščala moža za korak za seboj. Kristini se je začudila na vsa usta. “Glej,” je rekla, “saj bi te skoraj ne bila spoznala.” Dekle se je čutilo polaskano. Zamomljalo je nekaj nerazumljivega in zardelo. Govorili sta vsakdanjosti, ki so v navadi, kadar se srečajo ljudje iz iste vasi. Ali je bila Kristina kaj doma? Ne. Ali ji kaj pišejo od doma? Nič posebnega. Kristina je bila nestrpna, mudilo se ji je. “Ciril te čaka,” ji je slednjič povedala Rozalka. vencev v New Yorku (knjiga v slovenščini, 1966) in sedaj naselbine v Bridgeportu, Conn., e-dine slovenske naselbine v državah Nove Anglije. Pripravlja nam še nekaj drugih stvari, ki pa bodo mogle iziti samo, ako se bodo slovenski Amerikanci v večji meri začeli zanimati za svojo zgodovino. Prav iz teh drobcev in iz knjig naših naselbin bo nekoč slovenski zgodovinar lahko napisal končno zgodovino Slovencev v Ameriki, ki bi nam bila tako potrebna. Zgodovina slovenske naselbine s slovensko cerkvijo v Bridgeportu je važna ravno sedaj, ko se vloga slovenske cerkve v sedanji obliki v Bridgeportu končuje, ker bo nova cesta št. 95 napravila konec ne samo cerkvi, ampak v veliki meri vsej nekdanji slovenski naselbini. Zatp je bil čas za izdajo te knjige izredne važnosti, ker bo ta knjiga v bodoče prav za prav edini vir, iz katerega bodo zanamci črpali snov za zgodovino naselbine, ki je v zatonu, a za katero upamo, da se bo prenovila in vstala k novemu življenju ob novi cerkvi v predmestju. Slovenska naselbina v Bridgeportu, Conn., je po svojem značaju naselbina naših prekmurskih rojakov. Pisatelj je zajel v knjigi zgodovino u s t a n ovit ve župnije sv. Križa kakor tudi druge aktivnosti slovenske naselbine in probleme slovenskih naseljencev sploh. V knjigi še razodeva zgodovina župnije od ustanovitelja Fathra Goloba preko dr. Farkaša do sedanjega župnika Fathra Hribška. V knjigi nam vstajajo v sliki naši rojaki iz Prekmurja, predvsem iz naslednjih krajev: Turnišče, Beltinci, Bogojina, Štrigova, Cankova, Selnica, Sobota. Čeprav majhna po številu strani, je knjiga velika pridobitev za slovensko preteklost v A meriki, potrebuje jo vsak, kogar zanima naš problem slovenstva Ameriki, problem Prekmurja in usoda naših rojakov v Bridgeportu. Ker je pisana v angleščini, bo predvsem velike važnosti, da bo ostala v hišah naših rojakov v Bridgeportu kot spomin mlajšim rodovom o tem, kako so se njihovi predniki trdo aorili za obstoj in za svoje slovenske ustanove. Knjiga stane $3.50 in se prav tako kot druge knjige iz zbirke “Studia .Slovenica”, naroča po pošti pri Studia Slovenica, P.O. Box 4531, Washington, D. C. TTl I BUDGET lili STOEES IVT/YY CO 1 iKUVN^mrns Kupujte v mestu v petek od 10. dop. do 5.45 pop. V podružnicah do 9.30 zvečer. Mi dajemo in zamenjavamo Eagle znamke zavzela, da tega ni mogla prikriti. Za hip ji je bilo, kakor da jo je nekdo s pestjo sunil v srce. Ni si mogla tajiti, da je kdaj pa kdaj mislila na tega fanta. Mati ga ji je omenjala v vsakem pis mu. Da izprašuje po nji. Saj tega ni hotela verjeti. Verjela je le, da jo hočejo s takimi bese dami priklicati nazaj iz mesta. Temu se je nasmihala. Odkar je imela Primoža, se je nalašč izogibala vsaki misli na Cirila, Do konca ga ni mogla izbrisati iz srca. “Kje je?” ji je nehote prišlo jezika. (Dalje prihodnjič) Imejte pripravljeno oporoko Ljudje neradi mislijo na oporoko (testament), ker je pač njena veljavnost navezana na smrt osebe, ki jo napravi. S tem pa ni rečeno, da mora oseba, ki napravi oporoko, kmalu za tem umreti. Vendar že sama misel na oporoko nagiba ljudi k odlašanja, češ, saj je še čas. V Ameriki umrje 60% ljudi brez oporoke. Posledice strogih zakonskih predpisov za take slučaje se poznajo takoj ob smrti. Državni zakon natančno določa, kako se naj razdeli med dediče premoženje umrlega, Največkrat čisto drugače, kakor bi umrla oseba želela. Ako umrla oseba ni zapustila oporoke, država takoj postavi eksekutorja, ki je odgovorem za premoženje umrlega. Le v zelo redkih slučajih gre po tem po volji naj ožjih sorodnikov umrle osebe. Zato je pametno, da ima vsak pripravljeno oporoko - za vsak slučaj. Četudi ni veliko premoženja, se z oporoko more natančno določiti in porazdeliti premoženje na označene osebe. Ni nujno, da imajo, take osebe zakonito pravico do podedova-nja. Imajo pa pravico zahtevati v oporoki voljeni jim delež. Prav posebno je važno imeti pripravljeno oporoko za večja premoženja, ker se sicer takoj prištuli cel kup pravnih sveto- “Donald Duck” ® ali “Noahs Ark” trajno zlikane rjuhe ali posteljna pregrinjala 72x104 za enojno posteljo Zgornje rjuhe samo Perfektne po 4.99 Z malenkostnimi napakami! Ljubke risanke v živahnih barvah 42x36 blazinske prevleke, če perf.................... par .... 4.98 2.98 par Pregrinjala za enojno posteljo če perfektna 10.99 2.99 7.99 Poživite vašo otroško sobo s temi živahnimi, ljubko potiskanimi pregrinjali ali rjuhami. Iz poliestra in bombaža, praktičnega materiala, ki ga ni treba nikoli likati! ©Walt Disney produkcije BUDŽETNI DOMAČINSKI ODDELEK, V VSEH 7 TRGOVINAH valcev, ki poberejo dobršen del premoženja za sebe. Pripravljena in do potankosti izdelana oporoka se more vedno po volji živečega lastnika izpre-minjati in dopolnjevati. Vedno; je treba paziti, da oporoka v1 času ne zastari, ker se zgodi, da oporoki označeni dediči več ne živijo. Spremembe in dopolnila morajo biti v originalu pravilno vnešena. Poskrbimo torej, da ne bomo med tistimi 60%, ki jih je smrt prehitela v odlašanju. TONY KRISTAVNIK PAINTING AND DECORATING Telephone 946-8436 Maj je tu.... Preglejte vaš dom in ga olepšajte! Pokličite nas, da vam damo brezplačen proračun za barvanje zunaj in znotraj. Smo strokovnjaki! Kristina se je tako na vso moč 20017 ali pa pri Studia Sloveni- ca, P.O. Box 232, New York, N. Y. 10032. E. A. Kovačič Nixon se ’mimogrede' pripravlja na volitve WASHINGTON, D.C. — Pazljivi opazovalci in obiskovalci Bele hiše so že davno odkrili, da se predsednik Nixon “mimogrede” pripravlja tudi na predsedniške volitve. Dela to na tihem, da ne razgreje običajne a-meriške politične radovednosti preko vsake potrebe. Seveda svojih priprav ne more skriti. , Male Help Wanted TURRET LATHE Set up and operate. Must have minimum of 5 years experience on turret lathe. We work 10 hours a day — 4 days a week. This gives you a 3-day weekend every week. M C M 1432 E. 47 St. 881-1280 (95) Najsodobnejša tržnica v Murski Soboti Soboško stanovanjsko podjetje bo začelo še to pomlad v sodelovanju s soinvestitorji z gradnjo drugega dela tržnice v središču mesta. Murska Sobota bo imela potem najsodobnejšo tržnico v severovzhodni Sloveniji. MALI OGLASI Lepa prilika V bližini E. 185 St., je radi starosti naprodaj enodružinska hiša, 6 sob. Ena in pol kare garaža. Zelo lep vrt, sadnih dreves in zelenjave, kakor tudi vsakovrstnih rož. Pohitite. V tej okoliši so hiše hitro prodane. Prodaja lastnik. Kličite 481-2247. -(95) MALI OGLASI Moški dobijo delo Tiskarja iščemo Iščemo izučenega tiskarja (pressmanal. Nastop službe takoj. Unijski pogoji. Znanje angleščine ni nujno. Oglasite sc osebno v uradu, ali kličite 431-0628. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 (x) Pozor! Kadar kupujete ali prodajate hišo, lot ali farmo, se obrnite za zanesljivo postrežbo na nas. 60 iet v tej okolici. J. KNIFIC REALTY 820 E. 185 St. 481-9980 Hišo prodam 10-sobno za dve mali ali eno veliko družino, v fari Marije Vnebovzete. Ima 2 garaži. Kličite zvečer po 5. uri: 481-1114. (100) Naprodaj pri E. 185 St. 2 hiši na enem lotu, 43x400, sprednja hiša ima 3 spalnice, zadnja 2 spalnici spodaj. Lot pri Neff Rd. Blizu jezera, 55x123. Hiše v tej okolici so od 30 do 40 tisoč. Na E. 74 St. Dvodružinska, 3 spalnice vsako stanovanje. LAUKICH REALTY 496 E. 200 St. Pri E. 260 St. Zelo krasna in velika Colonial hiša, 3 velike spalnice, sprejemna soba z ognjiščem, zgotpvlje-na razvedrilna soba, garaža za 2 kare; dobro zgrajena. Morate ogledati. Sv. Roberta fara Pri E. 238 St., nova zidana hiša, 3 spalnice, aluminijaste strani, polna klet. $26,900. V Euclidu Pri Chardon Rd., 3 spalnice, zidana hiša, priključena garaža, zgotovljena razvedrilna soba, kopalnica na prvem, pol kopalnice na drugem. UPSON REALTY 499 E. 260 St. 731-1070 (97) Stanovanje dobi 3-sobno stanovanje s kopalnico in hrano dobi Slovenka ali Hrvatica v zameno za varstvo 4 otrok od 6.30 zj. do 1. pop. Kličite 391-7106 po 5. uri. -(96) Hiša naprodaj V lepi okolici, blizu jezera, je naprodaj prenovljena 5-sobna hiša. Preproge od stene do stene, bakrene cevi. $8.500. Kličite: 442-7862 -(96, Naprodaj Dve hiši na enem lotu na 1063-65 E. 69 St. G.I. ne potrebuje gotovine. Prenovljene; dobra okolica. Realtor 861-8893 752-3770 (95) Stanovanje oddajo V najem oddajo 7-sobno stanovanje na 1105 E. 71 St. Kli-481-1313 čite po 4. popoldne tel. 881-0361. Hiša v najem 6-sobna enodružinska hiša, podkletena, se odda blizu Sv. Kristine v Euclidu zanesljivim ljudem. Za ogled kličite 486-9105 (95) (95) po 5. uri. -97) “Jaz sem jedno onih izvanred-nih bitij, da, gospod in-menim, da še ni bil nikdar človek v podobnem položaju kakor sem jaz. Kraljestva omejujejo gore, reke, razlika navad ali jezika. Moje kraljestvo je veliko kakor svet, kajti jaz nisem niti Italijan, niti Francoz, niti Indijec, Španec ali Amerikanec; jaz sem kozmopolit. Nobene dežele ne morem imenovati svojo domovino. Nihče ne ve, kje sem rojen, samo Bogu je znano, kje umrjem. Vsem navadam se prilagodim, vse jezike govorim. Smatrate me za Francoza, ali ni res? In to zato, ker govorim tako gladko m čisto francoščino kakor vi. Ali, moj Nubijec, me smatra za Arabca, Bertuccio, moj intendant, za Rimljana, Haydče, moja Grkinja, za Grka. Razumljivo vam je torej, da ne pripadam nobeni deželi, da ne zahtevam varstva od nobene oblasti, da ne pripoznavam nobenega človeka svojim bratom; zato me ne more ustavljati ali ovirati nobena izmed ovir, ki stavijo mogočnim meje in vzbujajo modrim pomisleke. Imam samo dva nasprotnika, da ne rečem zmagovalca, kajti s časom si podvržem tudi ta dva: to sta prostor in čas. Tretji in najstrašnejši je moja umrljivost. Samo ta lahko prekine delo, katero sem pričel, predno dosežem smoter, katerega sem si postavil, vse drugo sem preračunih Kar imenujejo ljudje slučaje usode, namreč ubožanje, izpre-membo in vse druge možnosti, CHICAGO, ILL. BUSINESS OPPORTUNITY VENDING ROUTE FOR SALE Well establ. busy Northwest area location. Real moneymaker. Call Angelo 312-867-6926 (94) o tem sem razmišljal naprej in ukrenil vse potrebno. Dokler bom živel, ostanem vedno isti; zato vam pravim stvari, katerih niste slišali še nikdar, niti iz kraljevih ust, kajti celo kralji vas lahko rabijo, in drugi ljudje se vas boje. Kdo izmed naših ljudi j naj bi ne prišiel enkrat na misel: ‘Morda bom imel nekoč s kraljevim prokuratorjem še opraviti.’ ” “To si mislite lahko vi sami, gospod, kajti izza hipa, ko ste se nastanili na Francoskem, ste podvrženi francoskim postavam.” iJ