Kod noj se potegne pravično državno meio med Jugoslavijo in Italijo ? SLOVANSKA KNJIŽNICA LJUBLJANA I~324B Spisal prof. Ferdo Seidl. Z enim zemljevidom. Ponatisk iz „Slovenskega Naroda". Ljubljana, februarja 1919. Založil odsek za zasedeno ozemlje. — Tisk »Narodne tiskarne" v Ljubljani. \ v _ fjr. i • t - • ^ i % # e aoostH Katera svojstva imej državna meja. Ko določamo državno mejo, si poziv-ljemo v zavest njen namen. Le - ta izhaja iz namena, ki ga ima država. Država je zveza ljudi, ki hočejo skupno ustvariti in frospeševati svojo blaginjo. Država ima torej troji namen: 1. varuje naj državljanom življenje in imenje, 2. izboljšuje naj jim življenje in jih podpira v pridobivanju imenja, in 3. brani naj jih vnanjega sovražnika. Za prirodno skupino ljudij, ki naj se združijo v državo, smatramo n a-r o d. Najočitnejši znak naroda je njegova enotna govorica (jezik). Državna meja bodi torej: 1. mejna črta ozemlja, na katerem narod strnjeno prebiva, 2. zaključuje naj to ozemlje v prometnem oziru ter pušča le glavne prehode v sosednje države, in 3. zaključuje naj to ozemlje za uspešno obrambo. V smislu druge in tretje zahteve tvorijo tekoče in stoječe .vode in pa gorovja kot razvodja zaže-ljetio mejo — vsaj po dosedanjih nazorih. Ako te zahteve pretehtamo po njih veljavnosti, jim ne prisojamo ednake veljave. Bližnja mirovna konferenca namerava za mednarodne spore ustanoviti sodišče iti zabraniti nasilno poravnavo z orožiem, ki jo je doslej izvajalo človeštvo, kot barbarsko dedšči-no izza davnih predzgodovinskih časov do sedanje prosvetliene dobe, ki je zasnovala in izoopolniuie mednarodno etiko. Potemtakem izgubljaio obrani-bene ali strategične sposobnosti državne meie na veliavi. Tem več tehtnosti pristoja dandanes zahtevi, da bodi državna meja narodnostna me i a. Ker pa novi nazori še niso preizkušeni, je treba, da dopuščamo različna mnenja o tehtnosti omenjenih treh svoistev, ki naj odlikujejo spreiemlHvo državno mejo. Premotriti hočemo torej zgolj stvarno in oziraje se. na vse tri za- hteve, katera geografska črta bi bila sposobna, da tvori, segajoč od Karnijskih Alp do A d r i j e med slovensko Ljubljano in laškim Vidmom državno mejo, ki bi ločila Jugoslavijo in Italijo. Ozemlje, ki naj se deli. Oglejmo si najprej ozemlje, ki naj se deli. To ozemlje leži med Karnijskimi Alpami in pa Adrijo. To ozemlje sestavljajo geografsko in geološko tri enote: 1. Julske Alpe, 2. Dinarsko gorovje in 3. Beneška ravnina. 1. Tik ob Karnijske Alpe in Karavanke, ki teko oboje približno v smeri od zapada proti'vzhodu, na njih južri strani mejijo po vrsti od zapada Droti vzhodu Južnotirolske a) Dolomitove Alpe, Benečanske Alpe in b) Julske Alpe (z vštetimi Kamniškimi Alpami). Južni rob Julskih Alp (in Kamniških Alp) tvori črta, ki je v geološki zasnovi gorovja prav določno izražena. Ob nji je oblastno, nad 2000 m segajoče gorovje strmo odkrhnjeno. Ta črta za-čenia pri Žagi (rned Bovcem in Kobaridom) in teče proti vzhodu mi^io Pod-, brda in dalje mimo Kranja preko savske doline in se nadaljuje mimo Kamnika. Ta znamenita črta se razteza 150 km daleč. Skoro vzporedne slične črte jo soremliaio. Poglavitne gradbene (strukturne) črte v geološki stavbi Julskih Alo. to bodi poudarjeno, teko torej ob njih južnem in ob niih severnem robu od zahoda proti vzhodu (alpska smer). Pojem Julske Alpe jamljemo v smislu nrof. A. B o e h m a, ki je 1. 1887. utemeljil namesto prejšnje umetne, novo, prirodno razdelitev Srednjeevropskih Alp. Vodilne misli so mu: Gorsko skupino znaČi v prvi vrsti njeno gradivo in nieua geološka zeradba. Oboie ji namreč določuie lice (fiziog-nomijo), in jo loči od sosednje skupine. ki ima drugo gradivo in zaradi tega drugačno vnanjost. Gorske skupke ločijo od sosednjih skupkov vmes vrezane doline. — V strokovnih krogih so Boehmovo razdelitev splošno priznali. Zatorej ji sledimo tudi tu. Ta avtor, je samo dosledno izvedel načelo, ki se v sedanji geografiji priznava splošno za temeljno načelo. Novodobna geografija se smatra za pri-rodopisno znanost, ki postopa po metodah prirodopisja, ako hoče v oblikah zemeljskega površja poiskati prirodne skupine in skupinam prirodne meje. Prirodopisje jemlje predmete, ki jih hoče med seboj omejiti, po zahtevah pravilnega logičnega mišljenja v c e-1 o t i, to je po vseh njih bistvenih znakih, in dosega na ta način p r i r o d 11 o delitev; ne jemlje jih po samo j e d n e m znaku, ker to vodi do umetne delitve. Po teh načelih bomo tudi našli prirodno mejo Italije nasproti Jugoslaviji, in mogli jo bomo primerjati s črto, ki se z italijanske strani označuje kot zaželjena »prirodna meja Italije«. Po prirodni razdelitvi sezajo Jul-ske Alpe od Tilmenta pri Tolmezzu do Savinje pri Braslovčah 130 km na daleč in kažejo tri oddelke. Ti so: 1. Rabel]-ske Alpe s Triglavom (2864 m) in Siv-cem ali Kaninom (2592 m), 2. Kamniške ali Savinjske Alpe z Grintavcem (2554 m), 3. skupino Breginjskega Jalovca (Jalovec = Monte Maggiore 1615 m). •Ta skupina začenja ob izlivu Ponte-banske Bele v Tilment in spremlja Sočo ob nje desnem bregu mimo Žage, Kobarida in Tolmina do Kanala. Julske Alpe so ogromna ploča, zgrajena večinoma iz apnenca in dolomita, dolga 130 km, široka do 35 km in debela do 3 km. Na površju ploče je izobrazila erozija izpodnebne vode vrhove in grebene ter je zarezala vanjo globoke doline v raznih smereh. Enotnega glavnega grebena v J u I s k i h A 1 p ah ni, posebej tudi v Rabeljski skupini ne, in Triglav se ne dviga iznad kakega glavnega grebena, nego izklesan je na početku enega med stranskimi grebeni. Spričo teh razmer tudi kake glavne podolžne razvodnice, dobro vidne v izobrazbi (re- ljefu) gorovja n i. Vodopisne (hidro-grafske) razmere v Rabeljskih Alpah so nekaj prav posebnega. Poglavitni izvirek Save je na severnem robu ogromne ploče (pri Kranjski gori). Mlada Sava (Dolinka) teče ob severnem robu ploče proti vzhodu in sprejema pritoke iz ploče (Pišnico, Mojstran-sko Bistrico) potem se pa obrne proti jugovzhodu in prerezala je v tej smeri poševno vso ogromno pločo ter tako odločila Kamniške Alpe od glavne, to je Rabeljske skupine. Blizu južnega roba ploče, ki gi^di to skupino, prihaja na dan drug močen izvirek, ki velja za izvirek Bohinjske Save. Le - ta je prerezala gorsko pločo "tekoč proti severovzhodu, dokler- si je pridobila iztok v strugo Save Dolinke. Iz obeh pritokov združena Sava zapušča pločo Julskih Alp na nje južnem robu nad Kranjem, dasi je začela svojo pot na nje severnem robu! Tudi Soča izvira bliže severnemu robu nego južnemu; zarezala si je strugo proti jugozapadu mimo Bovca tekoč eloboko v mogočno apnenčevo pločo. ter zapušča njen južni rob pri Žagi pod Bovcem in-Kobaridu. Ker sta si toka Save in Soče kolikor toliko nasprotna, tedaj moremo med njima začrtati razvodnico; toda le - ta poteka kot nepravilno rogliata črta vobče v smeri od severa proti jugu torej kot prečnica čez Rabeljske Alpe. in ne v njih podolžni smeri, ki gre od zapada proti vzhodu. Ta razvodnica torej ne more. veliati za glavno razvodnico v običainem poimovanju. Ker so Rabeljske Alpe na iužni strani izredno bogate na izpodnebni padavini, imajo ondi dovolj vodotokov; zatorej moremo že samo malo kilometrov (30) proti zapadu od Savsko - Soške razvodnice začrtati drusro tako prečno razvodnico med Sočo na tei strani, Til-mentom in Terom na drugi strani .Kakor teče prej imenovana razvodnica preko Triglava,' tako teče druga razvodnica preko Kanina proti jugu čez Matajur. Obe razvodnici sta postali politični meji: Triglav o v a tvori kos deželne meje med Kranjsko in Goriško. K a n i n o v a pa - če tudi ne dosledno poteenien — kos državne meje med Goriško in Italijo. Triglavsko razvodnico odlikuje prediiQSt, da je kos razvodnice med Adrijanskim in Črnim morjem, torej kos glavne razvodnice celotnega alpskega pogorja. Obe razvodnici sta tudi kosa dveh-variant, ki se predlagata za bodočo državno mejo med Jugoslavijo in Italijo. Prav zaradi tega smo ju obširneje premotrili. Na severnem robu Rabeljskih Alp je med njimi in Karnijskimi Alpami razvodje med Dravo, ki teče v Črno morje in Tilmentom, ki teče v Adrijo. To razvodje se nahaja v globoko med obe alpski skupini zarezani Kanalski dolini in sicer blizu Trbiža pri vasi Žabnici (810 m). 2. Na južnem robu velike Rabeljske skupine Julskih Alp neha alpsko vele-gorje ob imenovanih značilnih geoloških črtah Kobarid - Kranj in začenja se srednje gorovje, ki ne pripada več alpskemu, nego drugemu gorskemu sestavu (sistemu).* V ondi začenjajočem gorovju ne teko vodilne črte več v alpski smeri od zapada proti, vzhodu nego v smeri od severozapada (NW) proti jugovzhodu (S E). V tem gorskem sestavu teko gorski grebeni in hrbti in visoke planote (Trnovska Hruška in Sre^nikova planota itd.) in med niimi ležeče značilne vodne struge in doline vse vzporedno v smeri proti jugovzhodu. Onozariam le na jedno tako premo črto: Kobarid - Sv. Luciia - Idrija - Logatec - Cerknica - gorenia K^lna-O^ulin in dal na (Wiškem in N^t-anKVem "a navadnih šH«kih zemljevidih ni dovoli očitna začetnikom v zemlie-pis.in, to se pravi, ni označena ne do kaki večji reki, ne po kakem znanem mestu, so predlagali za šolsko rabo že različne mejne črte. V novejšem času ie prinoročil geograf prof. K r e b s za praktično iužno mejo Alp Vipavsko dolino, ki ie zaradi strmega roba Trnovske planote na vsakem zemljevidu razločna; znači jo tudi mesto Gorica. Ta mejna črta pa ni dana v prirodi, nego Je izbrana le za šolsko rabo. kotlin. Tudi globoko korito jadranskega morja je zasnovano ob tej vodilni (strukturni) smeri.. Ob teh črtah se je; zasnovalo .tudi Dinarsko velegorje v Dalmaciji in v Hrvatskem primorju. Zatorej imenujejo geologi in- geografi ondešnjo smer N W — S E dinar-.' s ko smer. — Ta smer je zna-m čilna zaorografsko in hidro-grafsko strukturo b a 1 k a n -• skega polotoka tudi še daleč od jadranske obali v njegovi notranjščini' še preko Sarajeva. Vsak dober novejši' orografski zemljevid kaže 'to jasno, še bolje pa poočituje to dejstvo geološki zemljevid. Ob črti Žaga - Kobarid -Tolmin - P o d b r d o -Kr a n j začenja tor e'j Balkanski po-1 u o t o k. Tudi Istra kaže tete strukturne črte in izpričuje po njih pripadnost k Balkanskemu poluotoku. Istotako istrski in dalmatinski otoki. Ob dinarski črti: Tržič ob Soči (Monfalcone)- Trst - Učka gora (Monte Maggiore 1396 m) stoji velevažno mesto Trst, ob Črti Gorica - Razdrto-Ilirska Bistrica - Baker stoji ob Soči solnčna Gorica, blizu Bakra pa ob osnovnici Istre mesto Reka ob Kvar-nerskem zalivu. Začetek v dinarskem smislu zgrajenega gorovja tvorita Idrijsko gorovje in Kras (Notranjski in Primorski Kras). Pridružuje se jima poluotok J s t r a. ki ie zgrajen takisto kakor Kras. a) V Idriiskem gorovju prihaja na dan tista kamenina, ki je podlajja ogromni apnenčevi ploči Rabeljskih Ab. To podlago tvoriio kamenine, ki ne propuščajo vode. Zatorej ima Idrijsko gorovje po površju zemlje odtekajoče potoke, torej pravotne (normalne) površne vodotoke in pravotne doline, ima zatorej značaj normalnega gorovja. b) Na Kras u in v Istri je poglavitno gradivo za gorovje apnenec, ki po svojih svojstvih ne dopušča, da bi se na njem zasnovali pravotni vodotoki in pravotne doline, in med Ie-temi gore s pravotnimi grebeni in vrhovi. Na Krasu vladajo zatorej malo modelirane planote, in vode teko le ondod na zemeljskem površju, kjer se le - to gradi namesto iz apnenca iz kake dipuge kamenine (peščenjak in lapor), ki vode ne propušča, marveč jo sili, da odteka na površju. Po apnenčevih tleh pa so vodotoki podzemeljski.' Na takih tleh se je marsikje ustanovila gola kraška puščava, nepropustni peščenjak in lapor pa ustvarja blagodejno zelene oaze, kakršne so Vipavska dolina, Postojnska kotlina proti Razdrtemu, dolina Notranjske Reke in Tržaško - Pazin-ska kadunja. Take plodovite oaze so vložene v Dinarsko gorovje po vsej dolžini, od. Gorice ob Soči in Trsta ob Adriji do skrajnega južnega konca Dalmacije. Vinorodno gričevje Vipavske doline je zgrajeno iz takega peščenjaka in laporja, in tudi prijazni grič na katerem stoji starejši del mesta Gorice, ki je po njem dobila svoje slovensko ime, je iz istega peščenjaka. Vipavsko gričevje se nadaljuje proti severozapadu preko Soče ter tvori Goriška Brda in Ce-dadska Brda tja do Tilmenta pri Hu-minu. Tudi Trst in njegova vinorodna bližnja okolica stoji na istotaki peščen-jakcrvi podlagi v dinarskem gorskem sestavu. Vladajoča kamenina na Krasu pa je vendarle apnenec s podzemeljskimi vodotoki. Zaradi tega Kras nima izrazitih razvodnic. Celo poglavitna razvodnica, ki loči kraške vodotoke adrijanskega od onih črnomorskega območja, je znana še le v najnovejšem času, ko so s posebnimi napornimi preiskavami dobili vpogled v smeri in pota podzemeljskih kraških vod-otokov. •V Idrijskem gorovju je jadransko-črnomorska razvodnica obenem soško-savska razvodnica. Z alpskega grebena na Črni prsti (1844 m) se snušča razvodnica na Petrovo brdo (804 m). se dvigne od ondi na bližnji Porezen (1632 m) in krene po ovinkih na vrh Blegaša (156? m). Od tod gre razvodna črta po nizkih grebenih do Jeličnega vrha (851 m) na vzhodni strani mesta Idrije in se iiadaliitienroti Ravniku (674 m) r>ri Hotedražici. Tu stoni pa že na Kraška tla. Večti d.el razvodje črte, kolikor Je poteka preko Idriiskega 'gorovja tvori — pa še le v novejšem času — kos deželne meje med Kranjsko in Goriško Na Notranjskem Krasu se dvigne razvodna črta od Ravnika na Nanoško planoto in na vrh Nanos (1300 m). Odtod se razvodnica spusti na-vdol v ozko zarezo, v kateri- stoji vas Razdrt«* (580 m), pa se koj zopet popne na višavo, da doseže daleko vidni vrh Vremšice (1027 m) med Divačo in Senožečami. Od tod se vrača razvodnica v nižavo in doseže ozko sedlo, na katerem stoji železniška postaja Šempeter (590 tn približno). Tu sta si bližnja soseda oba glavna vodotoka Notranjskega Krasa: Pivka in Notranjska Reka, tečeta namreč ondi le 6—7 km vsaksebi in sicer skoro vzporedno. Pivka se odteka proti Savi, ko tvori deloma nad zemljo, deloma pod zemljo mnogo občudovani dolinski skupek Pivke, Unice in Ljubljanice. Notranjska Reka pa ponikuie Dri Škociianu v podzemeljski oddelek svoje struge in se izteka v Tržaški zaliv na nekolikih krajih, najoblastneie Dri Devinu. Ondi tvori zgodovinsko sloveči potok Tima-vo, ki se do kratkem površnem teku izliva v Adrijo. Prav pri Šempeterski železniški postaji prestopa državna cesta in prestopa železnica iz območja Pivke v območje Reke. Ondi torej teče razvodna črta,* prišedši z Vremšice in se nadaljuje proti jugovzhodu preko nizkega grebena, ki vrhuje v Gradišču (794 m) pri Zagorju in se dviguje od ondi na Snežnik ali Pivko planino (1796 m). Onstran Snežnika doseže kmalu potem kranjsko-hrvatsko mejo. Zadostuj nam, da smo razvodnico zasledovali do tod. Doslej nismo omenili J a 1 o v č e-ve s k u p i n e, ki gradi tretji oddelek Julskih Alp. Ta skupina ima na severnem delu še visoko sleme, ki teče v aloski smeri (Jalovec = Mte Maggiore 1615 m in Stol 1668 m pri Kobaridu), v večjem južnem oddelku je pa ne le gradivo skoro vseskozi dinarsko, amDak tudi naloženo je v dinarski smeri. Ob desnem bregu Soče Dri Kobaridu se dviguje oblastna aonenčeva gorska skuDina z dvema vrhoma (Meja = Mia I228/n in Matajur 1641 m), in se nada- * Mesto Postojna je že 10 km oddaljeno od razvodnice pri Razdrtem in pri Šempetru. Ijuje proti jugovzhodu v dolgem slemenu (Kolovrat 1243 m). Vse širno predgorje in gričevje pa, ki sega do Čedada (Cividale 138 m), Tarčenta (Tarcento) in Humina (Gemona) pa se gradi iz peščenca in laporja, ki je naložen v dinarski smeri — isto gradivo, ista brda, kakor v Goriških brdih (Co-glio) in še dalje proti jugovzhodu preko Gorice v Vipavskih brdih. Geološki zemljevid kaže od Vipave preko Gorice do Humina isti peščenjak in lapor iste geološke dobe. Jalovčeva skupina je torej v istini posredovalnega značaja, ker se stikata v njej alpski in dinarski oddelek. Balkanski peščenjak in lapor segata tja do Humina. 3. Pregledali smo bistvene orograf-ske, hidrografske in geološke razmere obeh gorskih sestavov, ki se udeležujeta, da izpolnita prostor med Karnijskimi Alpami in severno Adrijoi Tretjo enoto tvori ondi nizko ležeča Beneška ravnina (Videm 137 m, Oglej 5 m), ki se razteza od Benetk do znožja Julskih Alp in do Kraškega gorovja. Beneška ravnina je zložena iz proda, ki so ga nanesle reke Adiža, Brenta, Piava, Livenca, Tilment in Ter iz Alp. • Dočim je ravnina mlada (diluvialna in aluvialna) geološka tvorba, je gorovje iz dosti starejših dob zemeljske zgodovine. Ravnina in gorovje sta si po obliki površja in po snovi gradiva v ostrem nasprotju. Meja med obema je ostro začrtana p r i r o d n a ločnica. B. Prebivalstvo, bivajoče na ozemlju, ki naj se deli. Na ozemlju Julskih Alp in na Kraškem ozemlju stanujejo že nad tisoč let Slovenci, na Beneški ravnini vstevši. bivšo avstrijsko Furla-nijo pa Italijani. Samo" mesta v obmejnem pasu imajo večidel primešano dru-gorodno prebivalstvo. Ustvarilo je te kolonije gospostvo nekdanje beneške republike in dunajske vlade. Zavedamo se, da odloča za narodnostno omejitev poljedelsko kmetsko prebivalstvo, ne pa vključeni drugorodni otoki. To stališče se smatra v modernem naziranju va edino pravilno. Čudno nas dirne kongruehča narodnostne meje z orografsko, ki je tudi geološka meja. Podoba je, da je naravi Italijanov primernejše bivališče ravnina, naravi Slovencev pa bolje ugaja gorovje. Šele v novejšem času splošne šolske in vojaške obveznosti in pogostejšega vpliva uradov ie napredujoča italijanizacija odrinila slovensko narodnost od roba Beneške ravnine više gori v gorovje. C. Predlogi o bodoči državni meji med Jugoslavijo in Italijo. Sedaj, ko nam je pred očmi i ozemlje i njega prebivalstvo, smo pripravljeni, da stopimo v presojanje, kje bi se začrtala preko tega ozemlja bodoča državna meja med Jugoslavijo in Italijo. V poštev prihajajo tri variante: 1. narodnostna meja, 2. glavna razvodnica med Adrijo in Črnim morjem (Triglavova črta), 3. bivša meja med. Italijo in razpadlo Avstroogrsko monarhijo (Kani-nova črta). 1. Ako ima po nazorih plemenite človečnosti vsak zaveden narod pravico do združitve v enotni narodnostni državi, da se razvija v popolni politični in gospodarski samostojnosti, tedaj je upravičena edino in izkliučno le n a-rodnostna meja. Popolno ujedi-njenie Slovencev kot oddelka jugoslovanskega naroda Slovencev, Hrvatov in Srbov ie za Italijo istega življenjskega interesa, kakor je donolnitev italijanskega narodnega uiedinienja živ-lieniski interes za jugoslovanski narod. Popolnoma priznavamo te cilie,. ki iili je postavil v plemenitem prepričanju znani rimski pakt z aprila 1918: Narodnostna meia med italijanskim in slovenskim prebivalstvom bi potemtakem bila edino prava državna meia med Jugoslavijo in Italijo. To mejo 07naču'p'0 te - le približne točke: Pon-tehq - H"tnin (Gemona) - Čedad (Oivi-rMe) - Krmin (Cormons) - Tržič (Mon-falcone). Ta meia orihaia s Karnii«kili Aln no Bnmhaševpm iarku do Pontebe, snremlia nreko bližnjih alpskih vrhov Pnntpheiisko Bel^ do izliva v Tilment, in istotako reko Tilment do Humina, in sledi not^m enako robu Retieške ravnine do Krmina, krene potem do Soče pri Gradišču (Gradišča) in ji sledi do Tržiča. Ta meja reže Julske Alpe skoro ob njih prirodnem ' koncu. Današnja dejanska jezikovna meja zlasti v Benečiji je po napredujoči italijanizaciji zlasti v zadnjih desetletjih več ali manj odrinjena od gorskega znožja ob robu ravnine v breg in na bližnje vrhove. Mesto Gorica ne stoji na Benečanski ravnini, segajoči do spodnjega toka Soče, nego zgodovinski del mesta stoji — kar smo že omenili — na brdu (»gorici«), ki je Člen Vipavskih brd (»goric«). Le novejši del mesta se prostira na ravni naplavini, ki jo je nanesla mimo tekoča reka Soča. Gorica stoji torej na slovenskem ozemlju in v istini imajo vasi okoli nje skoro izključno slovensko domače prebivalstvo. Tudi po legi med dinarsko zgrajeno Trnovsko planoto in Tržaškim Krasom, ki sega preko Komna in Doberdoba do Gradišča (Gradišča) ob Soči, in ker leži ob koncu Vjpavske doline, ki ima dinarsko gradivo in dinarsko smer N W —; S E pripada Gorica kraškemu ozemlju in je obmejno mesto Balkanskega polotoka. Narodnostna ali jezikovna meja se priporoča oač z narodnostnega stališča, manj prinoroČUiva je z gospodarsko-prometnega stališča in najmanj z obrambenega — ako oboie presojamo po zastarelih dosedanjih nazorih. Toda ako bodoča mirovna konferenca ustanovi družino narodov in odpravi narodnostne snore ter onemogoči vojno, tedai odoadeio vsi pomisleki zoper narodnostno mejo. 2. Druga varianta državne m ej e sledi razvodju med Adrijanskim in Črnim moriem, ali kar ie isto razvodju med Savo in Sočo. Italijanski geografi smatrajo namreč za »prirodno meio« Italiie glavno raz-vodno črto Srednjeevropskih Alp, se-gaiočo od Niče (Nizza) v širnem loku do mesta Reke (Finme), ker objemlje vse dotoke Adriianskega moria. ki ga smatrajo za državno last. za italiiansko morie. Črta od Žabnre pri Trbižu preko Triglava in Snežnika do Reke ie odsek te velike razvodnice: tisti odsek, ki nai loči Italiio od Jugoslavije (pravzaprav od Avstroogrske. kaiti koncept izvira še iz časa pred svetovno vojno). Proti takemu umevanju »prirodno meje« Italije govorijo tehtni razlogi. Velika razvodnica bi v celoti le tedaj bila prirodna meja Italije, ako bi italijanski narod bival vseskozi do te črte. V našem slučaju pa bi Italija morala poseči po zemlji ki je strnjeno naseljena po Jugoslovanih, 50 do 60 km daleč (od Humina do Triglava je 60 km, od Tržiča (Monfalcone) do Jeličnega vrha pri Idriji je 50 km. od južnega, konca Istre do Snežnika je celo 90 km) in več stotisoč Jugoslovanov iz Koroške, iz Benečanske, iz Goriške, iz Trsta, iz Istre in Reke in celo iz Kranjske, to ie iz središča slovenskega ozemlja bi bilo zoper njih voljo odtrganih od svojih rojakov in izročenih sovražnemu italijanskemu gospod-stvu.*) Razvodnica od Trbiža (Žabnice) preko Triglava in Snežnika tudi v mi-nolosti ni bila nikdar politična meja. *) Dovoljeno bodi, da pripomnimo, da se je med svetovno vojno veliva večina jugoslovanskih vojakov v avstro - ogrski vojski borila zoDer ItalHane. Manišini se ie pos'ečilo izviti «e iz železne pesti avstro-osrskifi mosn^tiikov in zasnovati iugoslo-vanske leei>e N>so se borili Jugoslovani za Avstro - Ogrsko. in ne zoper Ttaliio kot člana entente. oač na so se borili -za svojo tra^n dom,-vino. ker so noznali vaTr>"ro Italiie in niero onželenie no jugoslovanskih rrimarskih o^krajinah. ki oomenia ^a Tngo-slaviio izgubo važnega in obsežnega ozemlia in stntisof.em rojakov zati^anie in na-odno uničenie Na Dunaju so nnznali to razpoloženie Jugoslovanov. Podžigali so ga. in z nemtisko naklado so iih zato po- *iliali na boM«če do skraine meie starosti. V zalediu osfali del naroda na so nrF.