OBRTKbL
GLASILO ZAVODA GLASU I I*
ZA POSPEŠEVAN|E’OBRTI ZBORNICE ZA TOIV L|I)BL|AM
Leto III.	Ljubljana,	maja	1932	Štev-	11
VSEBINA
Razstava obrtniških izdelkov.....18
Osnovni pojmi obračunavanja stroškov v ključavničarski stroki — Josip Rebek, Lj. . .	19
Izolacija in stavbna higijena — Ivan Ogrin . .21 Luženje lesa z raztopinami terovih lužil — Adolf
Dolak.......................  23
Nekateri sistemi toplovodnih naprav — Milan
Nahtigal ml., Ljubljana.......25
Kakšen je bil razvoj prevleke sten s tapetami
— Drago Puc, Ljubljana........27
Razno — Iz zbornice TOI v Ljubljani // Mojstrske preizkušnje // Okrožni odbori // Usposobljenost poslovodij II Opozorilo ... 29 Strokovni tečaji — Tečaji za avtogeno varenje II Lužilni tečaji // Novi tečaji: Tečaj za praktično delo na mizarskih strojih ... 30
Naročnina znaša za vse leto 25 Din, za pol leta 13 Din, za četrt leta 7 Din, cena posamezni številki Din 2-50. // Plača in toži se v Ljubljani. // Inserati po dogovoru. Il Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Beethovnova ulica (Zbornica za TOD.
Izdajatelj: Zavod za pospefievanje obrti Zbornice za TOI v Ljubljani (odgovoren Milko Krapež.) — Za urednifitvo odgovoren: dr. Josip Pretnar.
Tiska tiskarna Merkur v Ljubljani (za tiskarno odgovoren Otmar Mih&lek).
RAZSTAVA OBRTNIŠKIH IZDELKOV
2e mnogokrat se je poudarjala nujna potreba, da izstopi obrtništvo pred javnost s svojo posebno obrtniško’razstavo. Ta naj bi pokazala visoko vrednost, preciznost, prvovrstno kvaliteto in solidnost ročnega dela ter njega dovršenost tako v tehničnem kakor v umetniškem pogledu. Ponovno so se vršili sestanki obrt-ških organizacij v ta namen. Obžalovati je le, da so bile težkoče vedno tako velike, da do uresničenja ni prišlo.
Zavod za pospeševanje obita Zbornice TOI v Ljubljani, ki budno sledi vsem gospodarskim pojavom v naši obrti, je v program svojega delovanja sprejel tudi prirejanje in podpiranje obrt" niških razstav. 2e prošlo leto je uporabil priliko Ljubljanskega Velesejma ter je v svojem paviljonu razstavil razno gradivo in predmete iz obrtniških tečajev, ki so pokazali uspehe praktičnega vežbanja in izpopolnitve obrtnika, obrtništva in obrtnega naraščaja v strokovnih tečajih za luženje, za avtogeno varenje, za krojenje v krojaški in čevljarski stroki, za stavbne obrte, za opekarne, za prehranjevalne stroke, razne kalkulacijske in knjigovodske tečaje itd.
Letošnji Ljubljanski Velesejm, ki se bode vršil od 4. do 13. junija, pa hoče zavod izkoristiti v to, da priredi vsaj v manjšem obsegu razstavo prvovrstnih izdelkov nekaterih obrtniških strok. Ta razstava se bode vršila v paviljonu Zavoda PO Zbornice TOI, ki se nahaja v sredini velesejma na najlepšem prostoru ter obsega malo dvorano in tri manjše prostore. Pozvani so bili obrtniki iz vseh krajev Dravske banovine, da prijavijo za to razstavo izdelke, ki so v tehničnem in umetniškem pogledu dovršeni in naj pokažejo visoko strokovno stopnjo našega obrta. Došlo je že mnogo prijav. Četudi ne bode mogoče vpoštevati vseh strok, vendar bode to, kar se bode razstavilo, značilo lep uspeh. Računati se mora pač s tem, da obrtništvo običajno ne dela na zalogo in da delo za razstavo stane ne samo mnogo truda, temveč tudi mnogo stroškov. Tudi je v ta namen potreben primeren čas za pripravo. Tokrat smo napravili prvi poizkus. Izkušnje, ki jih bodemo dobili pri iej prvi razstavi, nas bodo učile za bodoče. Uverjeni smo, da se bode na prihodnjem Velesejmu slovensko obrtništvo predstavilo in uveljavilo tako, da ne bo samo v čast našemu obriu, temveč tudi našemu gospodarstvu sploh.
Sodeč po dosedanjih prijavah, bode razmeroma dobro zastopana kovinska obrt, tako ključavničarska, kakor kleparsko-kotlarska. Obetajo se lepe stvari iz lesne stroke. Tudi živilska stroka bo pokazala spretnost in visoko kvaliteto našega obrtnika.
V	oblačilni stroki bode čevljarski obrtnik častno zastopan. Obžalovati je le, da v krojaški stroki radi težke krize, ki obrtniku ne dopušča delati si stroške z razstavo, ne bodemo mogli nuditi onega, kar premore ta pri nas tako lepo razvita obrtniška stroka. Tudi usnjarski izdelki bodo častno zastopani.
Naš namen je in to hočemo tudi doseči, da pokažemo, da je obrtniško delo ne samo enokovredno industrijskemu delu, temveč,
da v mnogem pogledu nudi velike prednosti pred šablonskim delom. Drugo pa, kar je enako važno, pa naj bo revija teh izdelkov glasen opomin javnosti, da naj ceni domače delo in domače blago.
Opozarjamo obrtništvo na to razstavo. 2elimo ne samo, da si jo ogleda, ampak tudi to, da nam za bodoče prireditve skoči na pomoč s svojimi nasveti in stvarno kritiko, osobito pa, da se v bodoče tudi oni zanimajo za razstavo svojih izdelkov, ki tokrat našemu pozivu za razstavo niso mogli ustreči.
Josip Rebek, Lj.:
OSNOVNI POJMI OBRAČUNAVANJA STROŠKOV ZA KLJUČAVNIČARSKA DELA
Prvi in glavni pogoj obračunavanja stroškov je točna ločitev med nabavno ali nakupno ceno (lastna cena) ter prodajno ceno.
Pod lastno ceno razumemo ceno, ki jo sestavljajo lastni stroški blaga, plač in režije; ko se k lastni ceni priračuna še zaslužek, sledi prodajna cena. Dalekosežne važnosti je točna določitev resničnih lastnih stroškov, kajti ta omogoča šele pravo ugotovitev prodajne cene, tako da na eni strani ne moremo zahtevati previsoke cene, ki bi vplivala na naročilo, z druge strani nas pa obvaruje škode, ki bi nastala vsled precenene ponudbe. Pravilno sestavljen obračun lastnih stroškov omogoča tudi jasnost poznanja, koliko in na katerih delih zaslužimo, tako da nastane možnost, dobičkonosna dela močneje gojiti in onim, ki niso dobičkonosna, se izogniti. Šele potom takega stroškovnika dobi mojster končno pravi vpogled v svoje poslovne razmere ter spozna, kje so potrebna zboljšanja v obratu in katere ukrepe je treba povzeti, da se obrat gospodarsko izoblikuje.
Pri tej priliki smatram za umestno še posebej opozarjati, da tvori važen pogoj za kalkulacijo priročnost urejenega knjigovodstva, in sicer ne samo z ozirom na čisto trgovsko stran, temveč tudi z ozirom na delavnico in obrat. To še tem bolj, ko se še danes ne nahajamo v urejenih razmerah predvojne dobe in imajo gospodarske izpremembe velik vpliv na oblikovanje vseh cen.
Preudarna ugotovitev čistih lastnih stroškov je torej glavna naloga vsake kalkulacije. Kadar je ugotovljena lastna cena blaga ali dela z vsemi režijskimi stroški, ki so s tem zvezani, tedaj šele moremo pravilno določiti ceno potom pribitka k lastni ceni. Pribitek k lastni ceni je šele naš zaslužek, ki se ravna po okolnostih, po stanju zaposlitve obrata, on je večji ali manjši. Najnižja meja, do katere lahko pristanemo s popustom na prodajni ceni brez direktne izgube, je jasno in točno ugotovljena in to je že preje proračunana
KUPUJ DOMAČE BLAGO!
lastna cena. Ogrodje kalkulacije sestoji in se vidi najlažje v nastopni prispodobi:
Lastni stroški mezd
Pribitek za zaslužek
Lastna cena blaga
Skupni lastni stroški
Čisto izplačane mezde
Pribitek za splošne obratne stroške
Pribitek
za
nabavo blaga (dovoz i. t. d.)
Cena surovega blaga
Prodajna cena
Mi moramo predvsem ugotoviti nabavno, oziroma prodajno ceno pred ali po izgotovitvi dela. Razlikovati moramo pred-kalkulacijo in naknadno kalkulacijo. Predkalkulacija, ki tvori podlago za vsako ponudbo, je najtežja in najmanj natančna, ona zahteva predvsem mnogo praktične izkušnje in nekako cenitev dela. Naknadna kalkulacija je bolj mehanična in se upira na resnična dejstva edino-le, če se pri tem ozira na pripadajoče režijske stroške. Pri predkalkulaciji je potrebna cenitev količine blaga in še posebej cenitev delovnega časa, zato je predkalkulacija tem točnejša, čim več praktičnih izkušenj si je pridobil rokodelec (mojster) prj prejšnjih enakih ali pa sličnih izdelkih. Čim večkrat je izdelan tak ali sličen predmet in je po izgotovitvi mojster dovršil potrebno kalkulacijo, tem več pridobi na svojih izkušnjah. Olajševalna pomoč cenitve, koliko časa se je zamudilo, obstoja tudi v tem, da si pri delih, ki večkrat nastopajo, delamo zaznambe v priročni zvezek o času, ki se je porabil za izdelek. V sličnem primeru si lahko izdelamo posebno tabelno obliko, nekako
kazalo o stroških, o izvrtanih luknjah različnega premera in različne globočine, o porabi plina pri rezanju in varenju na tekoči meter varjenega šiva ali prereza.
Stavbeni in konstrukcijski ključavničar si naj naredi opazke na podlagi izkušnje pri izdelavi železnih konstrukcij, ki jih je po izgotovitvi ponovno prekalkuliral in ugotovil, kolikšna je njegova prodajna cena za 1 kg dotičnega blaga. Ako je treba nujno staviti ponudbo, se točno ve, koliko teže bo imelo blago in tako se lahko k lastni nabavni ceni 1 kg blaga doda še pribitek, ki smo ga izračunali po izkušnji za zamudo časa itd. na 1 kg blaga, pa dobimo, koliko mora znašati ponudbena cena na 1 kg blaga, ki se ima dobaviti.
Na ta način nam je možno v teku časa vnesti iz. lastne prakse lepo urejeno v priročni zvezek vsakovrstne zaznambe, ki nam potem mnogo olajšajo delo in pomagajo pri raznih kalkulacijah.
Ivan Ogrin, Ljubljana:
IZOLACIJA IN STAVBNA HIGIJENA
Pri stavbarstvu prihaja zelo v poštev zadostno in pravilno napravljena izolacija. Prejšnje čase tega niso dovolj vpoštevali, zato imamo starejše zgradbe zelo vlažne.
Navadno izoliramo proti vodi, vlagi in tudi proti drugim vremenskim vplivom, n. pr. mrazu, vročini, pa tudi proti rji itd. Prvo, kar povzroča vlago, je voda. Zato moramo predvsem skrbeti za odtok, oziroma odstranitev vode in njenega pritiska. Pri stavbah pride najbolj v poštev izolacija zidovja proti vlagi. Vlaga je dvoje vrste. Prvič zemeljska ali talna vlaga. Zemlja je sama na sebi vlažna in to vlago včrpavajo zidovje ali drugi deli stavbe. Tako postaja zidovje vlažno, kar pospešuje razkrajanje.
Druge vrste vlago pa povzročajo zunanji vplivi, n. pr. dež in mraz, ki potom vetra prihaja v vertikalni legi na zidovje.
Ako imamo opravka s pritiskom vode, moramo najprej poizkušati, da jo speljemo v druge ali nižje smeri. Če pa to ni možno napraviti, moramo izdelati ono steno ali tla iz materijala, ki je dovolj odporen, da prenaša tak pritisk.
Proti vodi in vlagi zelo dober materijal imamo v betonu in železobetonu. Lesene stene, takozvane zagatne stene napravljamo proti pritisku vode le bolj pri vodnih zgradbah, kjer je ena stranica neposredno v dotiki z vodo.
Najbolj uspešno porabljamo v slučaju vodnega pritiska beton, če pa je pritisk jačji, železobeton.
Poroznost ali luknjičavost gradbenega materijala je precejšnja. Ako pa vzamemo še luknjičavost stene, betona ali zidu, se ista še poveča. Iz tega sledi, kako važno je, da gradimo zidovje čimbolj zgosteno, spehano ali stolčeno. Za malto ali pa za beton pa velja
še to, da je zmes, iz katere ga delamo, primerne velikosti, debela in drobna. Potem zapolni vse praznote dotičnega materijala. Kot najboljše sredstvo pa bodi za vlago ali pritisk vode cementna malta iz finega in čistega peska, ki je vsaj 2 cm debela in zelo spehana, glajena.
Treba je nadalje tudi dobre presoje in premisleka, na katerih delih zidu, oziroma stene nam je napraviti omenjeni omet, da preprečimo vsrkavanje vlage. Predvsem moramo zidovje izolirati v vodoravni (horizontalni) smeri. Kolikor je potrebno pa moramo napraviti tak omet tudi v navpični smeri. Uspešneje je, da ta omet prevlečemo z raztopljenim asfaltom, kateremu dodenemo 5 do 10% kovaške smole in enako množino tera. To zmes nanesemo na steno ter jo prevlečemo z žično ščetko ali ostrim čopičem. Ta zmes se hitro strdi. Dobe se tudi že take zmesi napravljene, vendar je bolj svetovati na licu mesta izdelano zmes iz originalnih snovi. Priporoča se tudi primešati cementni malti takozvani »Watprof« in še različne druge kemikalije. Pri nakupu pa nasvetujemo previdnost, ker se dandanes ponuja mnogo najrazličnejšega materijala, ne da bi se vedelo, če je sploh kaj vreden. Nekateri pridevljejo malti tudi sol. Ta ne učinkuje in ne koristi mnogo.
Poleg že navedenih sredstev za izolacijo zidov v vodoravni smeri je omeniti tudi polaganje strešne lepenke na zravnano in zglajeno cementno malto. Polagajo tudi takozvane izolirne plošče. Priporočati pa je, da se polaganje izvrši tako, da se posamezni kosi presegajo vsaj za 10 cm ter da so zaliti s prej omenjeno zmesjo. Izolirne plošče so navadno 5 mm močne. Za izolacijo v vertikalni smeri pa se polaganje plošč ne priporoča, ker se plošča, oziroma lepenka ne more dovolj pritrditi. Zato se v tej smeri izolira po preje navedenem načinu.
Imamo sicer še vse polno vrst izolacij lepo zvenečih imen, pri katerih pa je, kakor sem že omenil, potrebna največja previdnost, da se pri takem nakupu po nepotrebnem ne — iznebimo denarja.
Ako stoji zgradba na prodnatem terenu, je črpanje vlage iz zemlje manjše, vsekakor pa vlaga obstoja in je tudi pri takem terenu priporočati izoliranje zidovja.
Poslopje, ki nima kleti, mora imeti izolirana vsa tla. To napravimo navadno tako, da izdelamo betonska tla, katera gladko zalikamo ali pa še položimo lepenko, oziroma izolirne plošče. Zelo uspešno odvaja vlago že pravilno in zadostno pretakanje zraka, kar dosežemo z ventilacijo. Ventilacija pa je posebno poglavje v stavbeni higijeni.
Stanovati v vlažnem stanovanju je zelo nezdravo, posebno za otroke. Tu je pravi vir raznih bolezni, osobito tuberkuloze. Ako je stavba vlažna, je to kvarno ne le zidu, ki se razkraja, ampak tudi lesu, ker povzroča, da se les inficira po lesni gobi. Na železnih in kovinastih predmetih pa povzroča rjo. Barva in stekla postanejo po vlagi motna. Sploh vsa stavba zelo trpi, zato je posvečati izolaciji zelo mnogo pozornosti.
Adolf Dolak:
LUŽENJE LESA Z RAZTOPINAMI TEROVIH LUŽIL
Recepti za raznovrstne mahagonijeve imitacije.
| Mahagonirot (rdeče), Mahagonibraun (rjavo), Nussbraun (orehovo-rjavo), Granatrot (granatnordeče), Ponceaurot (ponceaurdeče), Scharlach (škrlatno),
Nigrosin (nigrozin)l:
V	prejšnji števikli smo govorili o kemičnem luženju lesa. Danes hočemo podati seznam druge skupine pripomočkov za luženje lesa in sicer terova lužila:
65. Mahagoni antik** 1. 100 g Tanin, II. 50 g Chromkali.
Mahagoni antik I. 12 g Altmaliagoni, II. 20 g Chromkali.
66. Mahagoni antik 50 g Chromkali.
67. Na	mahagonijev les, svetlo 20 g	Mahagonibraun H,
Na	mahagonijev les, temnejši 50	g Mahagonibraun D.
68. Na oreh 5 g Methvlenblau, 5 g Echtgelb, 10 g Croceinscharlach.
69. Na oreh, hrast, hrušev in macesnov les 5 g Methvlenblau, 5 g Echtgelb,
10 g Croceinscharlach, 10 g Hell-Eichenbraun.
70. Na	orehov les 10 g Nussbraun, 71/* g Tartrazin, 7Yi g	Kristall-Orange.
71. Havana rjavo, za orehov, hrušev,	hrastov in macesnov	les	10	g	Nussbraun,
7'A g Tartrazin, 7 'A g Kristall-Orange, 7l/a g Hell-Eichenbraun.
72. Usnjato rjavo, za oreh, hrast in macesen 1K g Tartrazin, IX g Nigrosin,
2Vs g Kristall-Orange.
73. Kostanjevo rjavo, za oreh in hrastov les 6 g Nussbraun, 3 g Mahagonibraun,
20 g Alt-Eichenbraun.	*
74. Sivo rjavo — za orehov les kalijev permanganat.
75. Rumeno rjavo, za orehov, hrušev in češnjev les 16 g Nussbraun, 8 g Tartra-
zin, 8 g Kristall-Orange, 10 g orehovo lužilo.
76.	Rumeno rjavo, za orehov, hrušev in češnjev les svetlejši	2	g	Nussbraun,
1 g	Tartrazin, 1 g Kristall-Orange, lVs	g Kornerbeize.
77. Svetlo rjavo, za orehov les 4 g Tartrazin, 4 g Kristall-Orange, 5 g Nuss-
braun, 3 g Mahagonirot, K g Nigrosin.
78. Svetlo rjavo, za orehov in hrušev les 4 g Nussbraun, 2 g Kristall-Orange,
2 g Tartrazin, 4 g orehovo lužilo.
79.	Svetlo	rjavo, za orehov in hrušev les 24 g	orehovo lužilo, 2	g	Tartrazin.
80.	Svetlo	rjavo, za orehov in hrušev les 10	g Kristall-Orange,	2	g Crocein-
scharlach, 4 g Nigrosin.
81. Svetlo rjavo, za orehov, hrušev in macesnov les 8V2 g Nigrosin, 0-8 g
Kristall-Orange, 0-8 g Echtgelb G.
82. Rumeno rjavo, za orehov, hrušov in macesnov les 5H g Hell-Eichenbraun,
2 g Kristall-Orange, 1 g Nussbraun.
83. Rdeče rjavo, za mahagoni in orehov les 48 g Nussbraun, 12 g Mahagoni-
braun, 4 g Mahagonirot.
84. Rdeče rjavo — temno, za mahagoni in orehov les 40 g Nussbraun, 20 g Mahagonibraun, 10 g Mahagonirot, 6 g Nigrosin.
85. Sivo rjavo, za mahagoni, oreh in hrušev les 8 g orehovo lužilo, 2 g Nussbraun, 2 g Tartrazin.
86. Sivo rjavo, za mahagoni in orehov les 10 g Mahagonibraun, 10 g Eichen-
braun, 5 g Nussbraun, 5 g Mahagonirot, 5 g Nigrosin.
87. Temno rdeče, za mahagoni in orehov les 60 g Mahagonirot, 60 g Mahagoni-
braun.
88. Temno rdeče, za mahagoni in orehov les 24 g Mahagonirot, 24 g Mahagoni-
braun, 8 g Nussbraun.
89. Temno rdeče, za mahagoni in orehov les 10 g Hell-Eichenbraun, 4 g Nuss-
braun, 6 g Mahagonibraun, 4 g Nigrosin.
90. Temno rdeče, za mahagoni in orehov les 60 g Mahagonirot, 40 g Mahagonibraun, 40 g Nigrosin.
** Uporabljamo označbe s tujimi imeni, ker se tako označuje v trgovini, da morejo interesenti pravilno naročati.
91. Temno rdeče, za mahagoni in orehov les 25 g Mahagonirot, 25 g Mahagoni-
braun, 10 g Ponceaurot.	/
92. Temno rdeče, za mahagoni in orehov les 40 g Mahagonirot, 20 g Mahagoni-
braun.
93. Temno rdeče, za mahagoni in orehov les 6 g orehovo lužilo, 3 g Kristali-
Orange, 3 g Tartrazin.
94. Svetlo sivo-rjavo, za orehov in hrastov les 1K g Nigrosin, 1 g Echgelb,
1 g Kristall-Orange.
95. Rjavo rdeče, za orehov in hrastov les 10 g Kristall-Orange, 1 g Crocein-
scharlach, 4 g Nigrosin.
96. Svetlo rumeno-rjavo, za orehov in hrastov les 5J4 g Hell-Eichenbraun,
2 g Kristall-Orange.
97. Temno rjavo, za hrastov les 40 g Alteichenbraun, 10 g Nigrosin.
98. Temno rjavo 48 g Nussbraun, 12 g Nigrosin.
99. Crno rjavo, za hrastov les 40 g Nussbraun, 30 g Azingriin, 30 g Nigrosin.
100. Rjavo-rdeče temno, za hrastov les 24 g Mahagonirot, 24 g Mahagonibraun,
8 g Nussbraun, 8 g Alt-Eichenbraun, 20 g Raucherbeize, 8 g Ponceaurot, 8 g Nigrosin.
101. Rjavo-rdeče temno, za hrastov les 15 g Mahagonirot, 10 g Granatrot, 10 g
Ponceaurot, 10 g Scharlach, 15 g Nussbraun, 10 g Alt-Eichenbraun, 60 g Nigrosin.
102. Rjavo-rdeče temno, za hrastov les 40 g Mahagonibraun, 40 g Alt-Eichen-
braun, 20 g Hell-Eichenbraun, 24 g Nussbraun, 12 g Granatrot, 8 g Maha-gonirot, 12 g Nigrosin.
103. Rjavo-rdeče temno, za hrastov les 10 g Eichenbraun, 5 g Nussbraun, 5 g
Mahagonirot, 5 g Nigrosin.
104. Rjavo-rdeče temno, za hrastov les 10 g Hell-Eichenbraun, 10 g Alt-Eichen-^	braun,	10	g Nussbraun, 8 g Mahagonibraun, 6 g Raucherbeize, Salmiak.
105. Rjavo-rdeče temno, za hrastov les 8 g Mahagonirot, 6 g Mahagonibraun,
10 g Nussbraun, 6 g Hell-Eichenbraun, 20 g Nigrosin, Salmiak.
(Konec prihodnjič.]
	
KREDITNO DRUŠTVO	
	MESTNE HRANILNICE
	LJUBLJANSKE ■m ■ase
I	■H dovoljuje posojila na ■§| menice in kredite v lil tekočem računu vsem Bi# ■|| kredita zmožnim ose-|ii bam in tvrdkam
Milan Nahtigal ml., Ljubljana:
NEKATERI SISTEMI TOPLOVODNIH NAPRAV
Dandanes skoraj ni več stanovanja, v katerem ne bi bila vpeljana vsaj mrzla voda. Naravno, da se je sčasoma pojavila težnja, zraven mrzle vode inštalirati tudi toplovodne naprave tako, da nam je ob vsakem času na razpolago topla in mrzla voda. Nastali so razni sistemi in tipi, o katerih hočemo nekoliko obširneje razpravljati.
Celo toplovodno pripravo lahko delimo v direktno in indirektno, dalje v zaprt in odprt sistem.
V	splošnem si moramo glede učinkovanja toplovodnih naprav predočiti sledeče:
Voda ima pri + 4° C najvišjo gostoto. Če se ta voda ogreje, postane specifično lažja ter se začne gibati. Mrzla voda, katera je težja, se mora vsled gibanja gorke istotako začeti gibati, to je mrzla voda se giba navzdol. Tako nastane vodni krožni tek, sličen električnemu krožnemu toku.
Pri direktnem ogrevanju se torej cirkulacija ali krožni tok izrabi tako, da se spelje topla voda direktno v vodo, katero hočemo ogreti. Gorka voda tukaj takorekoč mrzlo vodo potiska navzdol.
Pri indirektnem ogrevanju pa ne gre gorka voda v mrzlo, nego je speljana po ceveh, odda svojo temperaturo skozi cevi mrzli vodi, se vsled tega ohladi in cirkulira kot hladna voda navzdol.
Prednost direktnega ogrevanja je v tem, da je cela naprava zelo priprosta.
Prednosti indirektnega ogrevanja pa so, da ostane voda, katera je namenjena za uporabo, čista. Aparati, kotli in cevovodi zato ne trpijo toliko vsled raznih primesi, ki tvorijo vodni kamen.
Ka||
Sl. 1. nam predstavlja napravo za direktno ogrevanje, odprtega sistema. Gorka voda je speljana naravnost v mrzlo vodo v rezer-varju št. 5. Iz slike je dalje razvidno, da je ta rezervoar spojen na eno stran z vodovodom, to je z mrzlo vodo, na drugo stran pa je napeljava gorke vode.
Sl. 2. nam predstavlja indirektno ogrevanje, odprtega sistema. Razlika med obema sistemoma je, kakor že omenjeno, da gorka voda ni speljana naravnost v mrzlo vodo, nego da gre skozi tako-zvano ogrevno kačo, ki je nameščena v tem rezervoarju št. 5. Posebej še se opozarja, kakor je iz slike razvidno, da je priključen na to napravo še poseben kotliček, v katerega se istotako steka ogrevalna voda, to je takozvana posoda za razširjenje ogrevne vode, št. 10.
Sl. 3. nam predstavlja direktno ogrevanje, zaprtega sistema. Voda je speljana zopet naravnost v mrzlo vodo zaprtega rezer-varja, takozvanega bojlerja.
I
Sl. 4. nam predstavlja indirektno ogrevanje, zaprtega sistema. Ogrevna voda je speljana skozi kačo kakor pri sliki 2. Ta kača je v zaprtem rezervarju ali bojlerju. Kakor pri sliki 2, je potrebna ludi tukaj posebna posoda pa razširjenje ogrevne vode.
Drago Puc, lapetnik, Ljubljana:
KAKŠEN JE BIL RAZVOJ PREVLEKE STEN S TAPETAMI
2e prastari narodi so rabili za preobleko sten razne mreže, preproge, blagove itd. Mrežnato spletene kose so rabili Egipčani kot preobleko spodnjega dela sten. S preprogami so bila pokrita tla, da so napravili nogi mehkejšo stopinjo. Rokodelci, rečemo lahko tapetniki, so morali imeti takrat precej spretnosti in smisla za umetnost, ker je bila pletena tvarina trda in težko upogljiva, poleg tega tudi rob ni bil dosti raven. Preproge so se pritrjevale na omet ali leseno podlago na stenah. Kaj je rabil egiptovski tapetnik za pritrditev teh preprog na steno, nam ni znano. Gotovo so poznali neke vrste kleja, kot ga je rabil n. pr. čevljar tedanje dobe, ali pa mizar. Precej so rabili.za pritrditev preprog tudi posebne žeblje, podobne onim, katere so rabili pri oblazinjenju pohištva. Tedaj so pokrivali stene deloma ali v celoti, kakor je pač odgovarjalo kraju, kjer se je vršilo delo. Preproge so bile izdelane jako skrbno in nenavadno velike. Prevleka sten se je izvršila z izredno skrbnostjo in natančnostjo. Ohranjen pa od tedaj ni noben vir, ki bi le količkaj pojasnil, na kakšen način se je to vršilo in kakšna sredstva so bila potrebna za izvršitev teh del. Le malo je znano, da so rabili tudi žeblje za pritrditev, kakšne in iz kakega materi-jala, pa ni znano.
Pozneje, v rimskih časih, je bilo zelo v modi razobešanje perzijskih preprog po stenah palač. Takrat so tudi izdelali ogromno perzijsko preprogo, ki je bila namenjena za kraljevo belo palačo v Madein. Od tam so jo potem odnesli mohamedanci, kateri so po smrti svojega preroka Mohameda v kratkem času
podjarmili Perzijo. Ta preproga je bila dolga 75 m in široka 15 m. Slika, ki je bila vikana v lo preprogo, je predstavljala raj. Drevje, cvetlice in sadje je bilo tkano iz dragih kovin. Ta preproga seveda ni služila za oblogo tlaka, marveč stene.
V romanski dobi so spodnji stenski del v cerkvah, palačah in domovih pokrivali z nagubanim blagom. Stene, ki so bile tako pokrite z blagom, so bile nalašč za to pripravljene. Obložene so bile bodisi z lesom, bodisi z materi-ialom, ki ni kvaril blaga, bilo je tedaj tudi v navadi, da so spodnji del stene pokrivali z lesenimi ali kamenvtimi ploščami, zgornji del pa je bil obložen s preprogami ali usnjeno preobleko ali pa tudi navadno pleskan. Pri vseh teh delih je moralo biti preddelo izvršeno kar najskrbneje. Pri oblogi sten z usnjem so bili posamezni deli pritrjeni na les z vidnimi žeblji, ki so bili pozlačeni ali pa bronzirani. Kosi usnja so bili običajno štirioglati. Vhodi in vrata, katera so bila težka, so bila preoblečena z usnjem in okrašena z mnogimi bronziranimi ali pa pozlačenimi žeblji. To pribijanje žebljev se je izvršilo na jako umeten način, bodisi v linijah, ali pa tudi, da so se za to uporabljali žeblji različne velikosti, kar je seveda dalo prav lepo sliko. Iz te dobe so ohranjene še duri v samostanu Maulbronu.
V	poznejših časih so oblagali stene mnogokrat z	dragocenimi	gobelini,
ki	so	bili napravljeni točno	po meri stene. Stena sama	je bila kot	podloga
preobleke prirejena iz finega peska in apna in vdelani so bili leseni robovi, ki so služili za pritrditev blaga. Posebno pri gobelinih je moral tapeimk jako skrbno ravnati.
Grofje in mogočniki tedanjega časa so pustili svoje dragocene gobeline razobesiti tako, da jih je bilo mogoče vsak hip prenesti drugam. Jemali so jih seboj na svoja potovanja, kjer so jim služili pri posetih kot legitimacija njih mogočnosti in bogastva. Ti gobelini so bili zelo močno obrobljeni. Na robovih so bile prišite rinčice, da so jih lahko obešali na poljubna mesta.
Do renesance je bila stena tako razpredeljena, da je prišlo blago nekako čez sredo, odnosno malenkost čez višino duri. Od te dobe naprej, v dobi baroka, rokoko in pozneje pa je segala obloga sten z blagom skoro do stropa, tako da je bilo več prostora za svileno blago, ki je bilo okrašeno na krajih s franzetami ali pa pozlačenimi letvami. V tem *času so bile pričvrščene tudi prve preproge na tlak (z žeblji).
Slog Ludvika XVI. in dalje pa zahtevajo že oblogo sten od stropa do tal. To je ostalo z malo spremembami do danes, ako izvzamemo nekatere stene, ki	so	obložene kombinirano	z lesom in tapetami.
V	dobi Empirja so bile	preoblečene posebno lepo,	v	gradovih za zabavo
prirejene sobe. Te sobe so bile preoblečene od stropa do tal in tudi strop sam. Rabilo se je za preobleko teh sob blago v živih barvah in je bilo napeto na jako umeten način. Pri tej dekoraciji je bil strop v sredini povzdignjen v nekako šatorsko obliko. V spalnicah in budoarjih so bile stene gladko preoblečene, največ s kretonom, ki ima velike cvetlične vzorce v naravnih barvah s temno, pa tudi svetlo podlago. V tej dobi je bila preproga že vsakdanja potreba vsakega meščana in preproge so bile razgrnjene po celi sobi ter pritrjene z žeblji. Ozke pole preprog so se v sobi za preobleko sten ali pa tudi tal krojile tako kot danes, da je bil vzorec nepretrgan in skupaj sešit. Šivanje preprog je bilo jako mučno in zamudno ter seveda ročno. Posebno mučno je bilo šivanje preprog Briissler in Smirna.
Meščani so radi rabili klobučevinaste tiskane preproge, katere so tapet-nikom delale manjše preglavice. Ohranjen je iz one dobe v vutemberški kroniki dogodek, ki se je na tem dvoru pripetil, ko je princezinja Olga dobila iapeinika pri šivanju preprog; kakšne vrste so bile preproge, kronika ne pove. Čudila se je, da šivajo preproge tapetniki, ko to delo pri njih izvršujejo krojači samb Bila je rodom Rusinja. Ista princezinja je dala koncem 19. stoletja preobleči svojo toaletno sobo z belim prozornim blagom. Stene in strop^ so bile preje preoblečene z rumenim blagom. Blago na stenah je bilo navpično nagubano, strop pa kot žarki solnca, koncentrirani v sredino stropa. Za pokritje robov spodaj in zgoraj je služila s svilo preoblečena letev, ovita z vrvico.
Koncem 19. stoletja se je pojavila tudi že papirnata tapeta, ki je imela v začetku čelno borduro jako široko. Ta se je pozneje zožila, spodnji del pa je bilo treba večkrat s škarjami zaokrožiti.
(Nadaljevanje sledi.)
R
A
Z
N
O
Mojstrske preizkušnje.
Pred kratkim je izšla uredba o mojstrskih preizkušnjah. Ta uredba je izdana na podlagi novega obrtnega zakona, ki predvideva, da mora vsakdo, kdor hoče nastopiti kak rokodelski obrt, poleg dosedaj običajne usposobljenosti dokazati tudi, da je prestal mojstrski izpit. K temu izpitu se pripuščajo oni, ki so bili po pomočniškem izpitu najmanj tri leta zaposleni kot pomočniki dotične stroke. Kdor je bil 9. marca t. 1. pomočnik, temu ni treba pomočniške preizkušnje in mora le dokazati najmanj triletno pomočniško službovanje.
Zbornica TOI je že zbrala imena mojstrov, ki so jih predlagale poedine zadruge kot strokovnjake za prisednike pri preizkuševalnih komisijah. Mojsirski izpiti se bodo vršili redno pri Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, pa tudi pri okrožnih odborih, kjer in kadar se bodo ti ustanovili. Komisija bo obstojala iz predsednika, ki ga imenuje ban, in pa iz dveh prisednikov-mojstrov iz seznama izpitnih komisarjev, ki ga sestavi zbornica.
Zaenkrat bodo izpitne komisije formirane pri zbornici in izgleda, da se bodo ta izpitna zaupništva ustanovila tudi v Mariboru, Celju in Novem mestu, kjer bodo sedeži okrožnih odborov. 2e v prihodnjih dneh je pričakovati imenovanje in sestavo mojstrskih izpraševalnih komisij. Istočasno se bode tudi naznanilo, kako in kam je treba vlagati prijave za mojstrske izpite.
Na prihodnji seji obrtnega odseka, ki se bode vršila 7. junija t. 1., bode zbornica imenovala pripravljalne odbore za okrožne odbore v Mariboru, Celju in Ljubljani. Ti pripravljalni odbori bodo izvršili vsa potrebna pripravljalna dela za končno ustanovitev okrožnih odborov. Začasno pa bodo vršili tudi funkcije teh okrožnih odborov.
Dne 7. in 8. junija se bodo vršile pri Zbornici za trgovino, obrt in industrijo seje odsekov, plenarna seja in seja Zavoda PO. V seji obrtnega odseka, ki bo 7. junija dopoludne, bo na dnevnem redu splošno poročilo o akcijah zbornice za TOI, imenovanje pripravljalnih odborov za okrožne odbore, vzorna pravila za obrtne zadruge, vprašanje mojstrskih preizkušenj in ureditev pristojbin, zavarovanje obrtnikov ter predlogi za izvršilne uredbe k novemu obrtnemu zakonu.
Isti dan se bode vršila tudi seja Zavoda za pospeševanje obrta Zbornice TOI, na kateri se bode razpravljalo in sklepalo o važnih akcijah za pospeševanje obrta.
Na plenarni seji, ki bo dne 8. junija dopoludne, bode med drugimi važnimi gospodarskimi vprašanji, v razpravi tudi vprašanje obrtne zakonodaje in izvršilnih predpisov ter zavarovanje obrtnikov.
Po novem obrtnem zakonu mora imeti poslovodja enako usposobljenost kakor mojster dotične stroke sam. Vsa podjetja rokodelskega značaja, ki obratujejo s poslovodjo, bi torej morala izkazati, da ima njihov poslovodja tudi mojstrski izpit. Ker pa se ti izpiti še niso vršili, se oblastva drže načela, da se od poslovodij mojstrski izpit ne bo zahteval toliko časa, dokler ne bo dana prilika, da se doiičnik podvrže mojstrski preizkušnji. Glede vodij elektrotehničnih podjetij je izdalo ministrstvo trgovine in industrije naredbo, ki smatra, da so si dosedanji tehnični vodje v pogledu usposobljenosti po § 446. obrt. zak. pridobili pravico, da se jih smatra za usposobljene tudi v bodoče, četudi novi obrtni zakon vsebuje ostrejše predpise.
Okrožni odbori.
Iz Zbornice TOI v Ljubljani.
Usposobljenost poslovodij.
CENI
IZDELKE !
STROKOVNI TEČAJI
Zavod za pospeševanje obria Zbornice TOI v Ljubljani posveča veliko paž-njo raznim strokovnim tečajem, ki naj izpopolnijo obrtnike, pa tudi obrtniški naraščaj v tehnično-komercijelnem pogledu. 2e lansko leto smo omenjali, da je tekom d veli let šlo skozi zavodove tečaje čez 1000 udeležencev. Kaj znači uspeh takega izobraževalnega dela za strokovni nivo obrtništva, si lahko vsak predstavlja po teh številkah.
Tudi letošnje leto je zavod priredil več tečajev in sicer:
Tečaji za avtogeno varenje.
Tečaj za avtogeno varenje traja običajno 10 do 14 dni celodnevno. Namen tečaja je, izvežbati udeležence v moderni tehniki varenja različnih kovin, na primer železa, jekla, bakra, medi, aluminija itd. To je velike važnosti za kovače, ključavničarje in mehanike, pa tudi za druge kovinarske stroke. Kdor pravilno vari, izvrši na prelomljenih ali počenih mestih kovinskih predmetov v najkraišem času z malo truda in stroškov popravilo, ki na dotičnem mestu drži praviako ali še celo trdneje, kakor na celem. Pri varenju se namreč uporabljajo varilne palčice najfinejše kvalitete dotične vrste kovine in pravilno varjeni šiv mora vsled tega držati neoporečno. Tudi je velike važnosti varenje ravno radi velikega pomanjkanja dela v obrtniških strokah. Varenje odpre obrtniku novo polje in priliko dela v popravilu raznih poljedelskih strojev, mehaniških predmetov itd.
V	letošnjem letu se je vršil en tečaj za avtogeno varenje v Kranju od 18. do 30. januarja. Udeležilo se ga je lepo število mojstrov in pomočnikov. Enak tečaj se je vršil od 29. februarja do 12. marca t. I. v Celju, kjer je bilo celo 37 udeležencev.
Lužilni tečaji,-
Za lesne stroke, osobito za mizarje so važni tečaji za luženje. V ta namen le zavod založil seznam receptov za luženje, ki jih objavljamo pravkar v našem listu in ki jih je sestavil strokovnjak in učitelj na Tehniški srednji šoli v Ljubljani, g. Adolf Dolak. Tečaji trajajo dva dni in so zvezani ponekod tudi s polirnimi tečaji.
Letos so se vršili jako dobro obiskani tečaji za luženje in sicer v Škofji Loki od 23. do 24. januarja, v Kamniku od 16. do 17. januarja, dalje v Radečah, kjer se je vršil tudi tečaj za poliranje, v Kranju od 2. do 3. aprila in v Zagorju dne 21. in 22. maja.
NOVI TEČAJI.
Tečaj za praktično delo na mizarskih strojih.
Pravkar je razpisan tečaj za praktično delo na mizarskih strojih. Tečaj se bode vršil od 6. do 11. junija t. 1. od 18. do 20.30 ure zvečer v Vižmarjih pri St. Vidu v delavnici mizarskega mojstra Andreja Kregarja. Predaval bo absolvent specijalne lesne industrijske šole g. Ivan Kregar ml., ki bo udeležencem pokazal vse načine uporabe mizarskih strojev, opozoril med drugim fudi na nevarnosti pri delu ter udeležence seznanil obenem z najmodernejšimi metodami in tehničnimi izpopolnitvami pri izdelovanju lesa. Prijave je poslati neposredno zavodu za pospeševanje obrta Zbornice TOI v Ljubljani ali pa Zadrugi lesnih strok v St. Vidu pri Ljubljani.
Opozorilo! Kot nalašč za olajšanje sedanjih težkih časov je izšla v slovenskem jeziku Herbert N. Cassonova knjiga »Kako premagam poslovne težave«. Izdala jo je uprava revije za trgovsko vedo »Uspeha«. Knjiga stane v platno vezana 62 Din, broširana pa 50 Din. Naročniki »Uspeha« dobe za mesečno naročnino 25 oziroma 20 Din pet H. N. Cassonovih knjig, ves letnik »Uspeha« in ves letnik družinske revije »Prijatelj«. Naroči se v upravi »Uspeha«, Ljubljana, Dalmatinova 10.
IV. BRUN ČIČ
stavbeni in pohištveni pleskar in ličar. -- Izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela ter se toplo priporoča cenjenim naročnikom
LJUBLJANA
Kolodvorska ulica štev. 28
im ine, delo solidno, postrežba loCna!
Telefon Itev. 34-76
iiiss!iiiiiiiiiissiiii!iiiii^iiutiiiiiisiiii[iiiiii>3siiiiiiiiii!^iiiiin::::iitiiiijsc>iiiii!iiiij^iiiiiiiiiiisniiiiiiiiiiissiiiiiiiiii!^iiiiiitiii!sjtii
i	i
= Telefon štev. 30-20	Pj&fflil	Kač.	poštne	hranilnice =
=	£ifjps*	štev'	14-003	=
m ZANATSKA BANKA j
| KRALJEVINE JUGOSLAVIJE A. D. 1
|	PODRUŽNICA LJUBLJANA	§
|	LJUBLJANA, DUNAJSKA C. 31	|
^ sprejema vloge na knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje: pj
1 po 5% z dnevno razpoložljivostjo cele vloge,	1
►It P° 6°/o vezane na odpovedne termine, navedene v bančnih |>[<| i	vložnih	knjižicah,	1
^ po 6 72% vezane na 3 mesece,	^
| po 7 % vezane na 6 mesecev.	' 1
U Rentni davek plača banka iz svojega. — Denar se lahko tj i pošilja po položnicah Poštne hranilnice, ki so interesentom 1 H	brezplačno na razpolago.	H
illlliSriMIIII||lii3CiilllllllliOr!illlllll»!3Silllllllli!20illlllllli3Eillllli::::illlllii3Eilllllllliij2illllllllii25Hlllllllin2illlllllli5I5illll!llli!3SillllI
Za:
DOM,
OBRT
in
INDUSTRIJO
PIIBKOPP
ŠIVALNI STROII
ZALOGA:
LUDV. BARAGA
LJUBLJANA
temfon 29-ao ŠELENBURGOVA ULICA 6
KREDITIH ZAVOD
LJUBLJANA
PREŠERNOVA ULICA 50
(V LASTNEM POSLOPJU)
Brzojavke: Kredit Ljubljana — Telefon štev.: 20-40, 24-57, 25-48; interurban: 27-06, 28-06 — Peterson International Banking Code
Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter nakazila v tu- in inozemstvo, safedepoziti itd.