Sv. Peter pri Mariboru. Na Gori pri Sv. Petru se vrši na Malo Gospojnico 8. septembra romarska slovesnost. Na predvečer ob 6. uri pridiga za romarje in slovesne večernice. Na praznik 8. septembra ob 6. uri peta sv. maša po namenu antonjevških romarjev s pridigo. Ob osmih in devetih tihc sv. maše. Ob 10. uri pridiga, nato slovesna levitirana sv. maša, popoldne ob 3. uri večemice. župnijska cerkev bo odprta vso noč za moške, gorska cerkev za ženske. Na veCer pred praznikom ob 8. uri se igra pri faini o.erkvi na prostem Finžgarjev »Divji lovec«. — Romarji iz Slovenskih goric prijazno vabljeni! l'odgorje. V nedeljo 23. avgusta se je poročila Plešej Marija, kmečka hCi v Veluni, s posestnikom Praznik Francem v Ravnah. Želimo obilo si-eče in božjega blagoslova! Sv. Lovrenc na Pohorju. V nedeljo 23. avgusta se je vršil shod tukajšnje krajevne organizacije JRZ. Dasi je b;lo vreme skrajno neugodho, ker je nipčnp deževalo, je vkljub temu napolnilo dvprano društvenega doma okrog sto mpž in fantov. Na shodu sta govoriia gg. dr. Schaubah, banski 8/etnik, in dr. Veble, narodni poslanec za okraj Brežice. Govpr dr. Schaubaha je bil gospodarekega značaja. V uvpdnih besedah je razložil zaCetek gospodarske krize in sicer, cla m evrppskega izvora, marveč da prihaja iz Amerike. Nikakor ni dolžil, da je te gpspodarske krize kriv prejšnji režim, pač pa je z vsem ogorčenjem izrekel obsodbo nad krivci denarne • krize, ki se je pojavila in je v naši državi JNSarji nisp znali, ali bolje rečeno, niso hoteli rešiti. Takrat so v Belgradu zastopali Slovence gospodje iz JNS ter so na ta način hotell omajati slpvenskemu narodu zaupanje v zadružno moč, zaupanje v hranilnice, katerih ustanovitelj je bil veliki Slove- nec, pokojni dr. Janez Evangelist Krek, ki je tako iztrgal iz krempljev vaških oderuhov ubogo kmečko ljudstvo. Tudi danes se že pojavljajo nekdanji oderuhi, ki hočejo na račun kmeta in delavca hitro obogateti. Voda na njihov mlin je nezaupanje v denarne zavode, ki so ga spkrivi JNS gospodje. Mi pa danes rečemo: Prpč s to bojaznljo, ki ni več na mestu! Državni voz gospodarstva vozijo sedaj možje. ki so voljni in sposobni za delo, kar se vidl že sedaj. Slovence zastopata pravična in delovna katoliška moža, gospoda dr. Korošec in dr. Krek. Naš voditelj dr. Korošec, ki je pred kratkim slavil tridesetletnico političnega udejstvovanja, je izkušen in rnoder politik ne samo jugoslovanskega, temveč evropskega slovesa. Mi aledimo njegovemu delu in se njemu zaupamp popolnoma. Državno gosppdarstvo, ki so ga naši slavni predniki od leta 1931 do 1935 tako zavozili, se je začelo že pomikati iz blata. Vsak bo razumel, da je pokvariti veliko lažje nego popraviti. Zatp pa ne obupati, korak z- korakom in zasijalo bo solnce lepše bodočnosti. Med gpvorom je napravil medklic strankarski človek, l:i nima političnih pojmov. Toda kritika glede rubežni davkov ni bila popolnoma napačna. Gospodje so pozabili, da so prejšnja leta hodili celo z avtomobilom in so zarubljene predmete odvažali. Kaj takega se pod sedanja vlado ne godi. Sv. Lovrenc na Dravskem poljn. že daljšo dobo so požari pri nas vendarle prenehali, pa so se na žalost zopet pojavili, ta mesec že dva. Dne 27. avgusta oppldne je v Zgornjih Pleterjah zgorela lesena hiša Jakpba in Marije Koren z vsemi pritiklinami. Ob kuhanju obeda je, pač radi slabih dimniSkih cevi, v podstrešju nastal dgenj, in ker je bilo vse s slamo krito, je v nekaj minutah vse pogorelo; le nekaj obleke in oprave so mogli iz hiše rešiti, ker je veter tiSčal na drugp stran. Sreča, da v bližiiji ni drugih hiš. Pogorelčeva družina je temboj pomllovanja vredna in pomoči potrebna, ker je oče invalid z eno samo nogo. Prihova. Blagoslov prenovljenega velikega ollarja je izvršil na Velike Maše ob lepem vremenu milostljivi gospod Franc Tovornik, arhidijakon iz Konjic, na prav slovesen način 8 procesijo in pontifikalno sv. mašo, za kar se mu izreka na tem mestu topla zahvala. Romarjev pa je bilo toliko, da jih tolikp ne pomnijo najstarejši ljudje. Darovanja za veliki oltar se je udeležilo 734 oseb, ki so darovali 1736 Din. Vsak darovalec je prejel v spomin podobico kipa Marijinega, kakpr je v velikem oltarju z razprostrtim plaščem, pod katerega se zatekajo vsi, ki prosijo Marijo pomoCi. — Prihodnji romarski shod bo tu na Male Maše v torek 8. septembra, s predidočo tridncvnico in duhovniml vajami dekliške Marijine družbe. Na Male Maše dan bo ob desetih procesija z Marijino sliko, ki je bila. prvotna božjepotna slika, popoldne pa sprejem novink. Pri darovanju se bodo zopet delile podobice. Razglednice in podobice Marijine slike se bodo pa prodajale pred cerkvijo v korist velikega oltarja. Romarji, pridite se priporočit prihovški Mariji v vseh potrebah! Zreče. Zadnji letošnji veliki shod na Brinjev* gori bo v nedeljo 13. septembra. Sv. maše cb 5, 6 in ob 10. Na predvečer ob 6 pridiga In pete litanije Mater« boŽjS; Čaatilci Marijini, pridite k Materi milosti na Brinjevo goro ali ma'? Višarje, kakor se je prej imenovala. Poskrbljeno bo obilno vsega za dušo in telo. Nazarje-Dobrovlje. Ker se iz našega kraja ni-« hče ne oglasi, hočem storitl to ]az in povedati avetu, da se pač tudi pri nas otepljerr.o krize, kakor pač vemo in znamo, ker naš kraj je kakor vso Gornjo Savinjsko dolino zadela kriza, posebno pa sankcije proti Italiji, silno občutno, ker mi živimo v pretežni večini od živinorejo in gozdov. Ravnp tu je zadeia zapora italijanske rneje na naše najobčutnejše mesto. Vrhu tega je zadela Dobrovlje vremenska nesreča. Toča je uničila od 80 do 100 procentov poljskih pridelkov. Prosili smo pomoči in upamo, da pač ne zaman. 6tnartno ob Paki. Hmelj smo po večini obrall. Od daleč so prihajali obirat hmelj v Savinjsko dolino, da so imeli zaslužek. Bolj priden je kdo bil, več škafov ga nabral, več dinarjev je dobil. Tako so hmeijski nasadi oživeli, vesela pesem se je razlegala. Kvaliteta je prav dpbra, seveda tudl nekaj rjavega se najde vmes. Bali smo se 3'abega vremena, zakaj ne samo železo, tudi hmelj lahko rjavi. Cena mu je sedaj enaka kpt iani, ali se bo dvignila, ni gotovo. Saj hmelj bo nekaj vrgel, ko je zitna letina bolj slaba in tudi gorica veliko ne obeta. Pa ga bomo bplj po malem pili. Potok ob Dreti. Tukaj je obhajala AndreČkpva stara mati svoj 88. rojstni dan in 501etnico, odkar je vdova po umrlem drugem možu. Bila je birmanka škofa Slomš«ka ter hočem zatp malo opisati njeno težko življenje. Ko se je prvič omožila na ma!o posestvo, je že začela go« spodariti, delati in prodajati lonce, katere je nosila daleč na okoli. S tem je preživljala s svojim možem malo družino. Po par letih ji je pa mož umrl. Par let vdova s»-jamorala v dru gič porpeitl. Tudi drugi inož jl nl dolgo ppmagal gospodarlti, ker je kmalu umrl. Zapustila sta jl fest nepreskrbljenih ptrpk, za katere j potem morala sama skrbeti. Vzgojila jih je v krščanskem duhu in ppštenosti. Jubilejka je Se čvrsta in. zdrava, še šiva ln plete brez naočni icov ter vesela čita »Slovenskega goapodarjasč Imamo še v vasi starejšo Marijo Andrejovec, katera je stara 94 let in je pd rpjstva slepa. 2e od mladih let dela in opravlja svoje težkp delo pestovanja, med katerim je pestovala sedajnega rajhenburškega g. župnika in konzistpr. svetnika Jožefa Tratnika in še mnogo drugih, Tema dvema vaščankama k trojnem jubileju častitamp! Velika Pirešica. Temeljito se popravlja obč cesta I. reda Socka — št. Ilj. ObCina je prispevala okrog 12.000 Din za gramoz in sreski cestni odbor v Celju pa 10.000 Din za izvršitev popravila na tej cestl. Upati je, da jo bodp potem subvencijonirali. — Mladeniška organizacija pripravlja dne 8. septembra na Zgornjl Ponikvl cerkveno proslavo, združeno z blagoslovitvijp fantovske zastave. — Namesto razrešenega člana občinske uprave Podpečan Martina je prišel v občinski odbor posestnik Pečnik Janez iz Pernovega 19. — Vinska in sadna letina V tuk. občini bo letošnje leto zelo slaba. VPlilna borba ze jesenske občinske volitve obeta bitl zelo napeta ter v slučaju, da ne bo prišlo do kpmprpmisa, bodo predvidoma dve kandidatni listi. Kot kandidati za županska mesta ae zaenkrat imenujejo naslednji posestniki: Kokolj Martin, bivši kandidat prejšnjih občinskih volltev; Jezernik Martln In SredenSek Franc, oba Iz Zgornje Ponikve; Jelen Jpsip iz železnega. in čretnik Franc iz Fe.mavega, Kdo bo zmagal, fcodo odločili zavedni volilci! Sv. Rok nad šmarjem že pač dolgo vrsto let ni imel tpliko romarjev kakor p letošnji Veliki Gpspojnicl 15. in 16. avgusta. Peš, na vozovih in rekordnp ppmnpženih vlakih jih je prihajalo tpliko, da je bila pot med znamenitimi kapelami dan in noč nepretrgana dvojna procesija prihajajočih in ppalavljajočih se čaatilcev Matere božje in sv. Rpka. Veselili so se lepih ppbožnosti in krasnega vremena; hvalill pa so tudi skrbno cerkvenp predstojništvp, kl je odstranilo izpred veHkih vrat Sv. Roka oba stara kostanja in tam s pomočjo požrtvovalnih župljanov postavilo velike kamenite stppnice z obširno ploščo pred cerkvenim vhpdpm ter tudi ppskrbelo za prostejše gibanje romarjev na povečanih prostorih pkrog cerkve. če Bog da lepp vreme, kakor ga imamo sedaj, pa bo sv. Rpk na svpjem razglednem hribu zopet prijazno sprejemal velike množice romarjev v nedeljo po Mali maši, to je 13. septembra, kp se v njegpvem neprecenljivo lepem svetišču že od leta 1739 naprej na slovesen način obhaja Marijin god ali njenp Sladko ime. Ob devetih bo vsaj ena tiha sv. maša, ob desetih pa pridiga (v lepem vremenu zunaj cerkve) in nato slpvesna služba božja z zahvalno pesmijo v spomin na arečno odvrnjeno nevarnost požara, ki je ravno pred sedmimi leti že začel glodati na strehi nad korom. Tprej v nedeljo po Mali maši v šmarje ln k Sv. Roku, da Mariji potožimo svoje težave in sv. Roku priporočamo svoje in svojih dragih ljubo zdravje, pa tudi zdravje naše domače živine. Vsi imamo pač prav mnogo povedati svpji nebeški Materi in velikemu priprpšnjiku, sv. Rpku! Zabukovje. Milpš Grzina, slikar v Kozjem, nam je lepo lii za nlzko ceno poslikal cerkev in pretoarval dva stranska oltarja. Zato ga priporočan» tudl drugim župnijam, da mu dajo dela in zaslužka. Marija Gradec pri Laškem. Letošnji nalivi so precej ppškpdovali naše občinske ceste. Na proš- njo občine je sedaj kr. banska. uprava poslala znesek 3000 Din za^popravilo pp nalivlh poško dovanlh občinskih cest. V ppStev prihaja pred vsem cesta Lahpmno—Reka in Tevče—Sv. Ru pert. LetPšnjo sppmlad smo pppravili precej ob činskih. cest. Največ v katastralni pbčini Sv. Pe ter, katera je bila leta 1933 od bivše pbčine Sv Rupert, kampr je prej spadala, prldeljena naši občinl. Ceste, ki vežejp vasi Sv. Peter, Olešče, Vrbno, Mala breza z občinsko, prej pkrajno, cesto Tevče proti Sv. Rupertu, sp bile letos s pomočjo občine In banovinskega bednostnega fonda precej izboljšane. Cesta Tevče—Sv. Rupert je v resnici še pptrebna popravlla. S to ceato je prišlo na našp občino težko breme. Pa tudi bivša šentruperska občina ni te ceste veliko popravljala, ampak bivši okrajni zastop, oziroma cestn: odbpr. Marijagraški občinski odbor je že leta 1934 vložil na bansko upravp prošnjo, da se ta cesta uvrsti med subvencionirane občinske ceste Banska uprava je leta 1934 rešlla našo prošnjo tako, da je uvrstila cestp Lahomno—Sv. Rupert v dolžini 3 km med subvenoionlrane, a ostalih 7 km je še dalje ostalo kot občinska cesta. Letos smo ponovno napravili tozadevno prpšnjo in imamo upanje, da bo ugpdno rešena. Rešiti bi tudi bilo treba, kollko bo prispevala k stroškom občina Sv. Lenart, katera to cesto razmeroma precej rabi. Leta 1934 je naš občinski odbor nastavil na to cesto tudi cestarja. Sicer pa za tako vellko občino, kot je naša, pa imamo samo 9000 Din v proračunu za ceste, ne moremo kaj velikega napraviti. Z dokladaml pa tudi ne kaže iti vedno kvišku. Krško ob Savi. Glavni romarsltf shod v cerkvi sv. Rozalije bo. na angelsko, to je prvo nedeljo v aeptembru. V ta namen bo že v soboto pri sv. Rozaliji sv. maša in sicer ob 8, zvečer ob 6 pa bo običajna pridiga in pete litanije Matere božje. Po litanijah bo prilika za sv. spoved, kakor tudi v nedeljo zjutraj od 5 dalje; nato bo v nedeljo zjutraj ob 6 sv. maša z blagoslovom in cerkvenim darovanjem. Ob 10 bo imel slovesno opravilo, to je pridigp, peto sv. mašo z dvema blagoslovoma in darovanjem za cerkvene potrebe preč. g. Maks Stanovnik, gimnazijski katehet iz Ljubljane.