GLASILO SLOVENSKEGA DELAVSTVA. Izhaja vsak petek. Uredništvo upravništvo Kopitarjeva ulica štev. 6. Naročnina znaša: celoletna . . K 4’— poluletna . . „ 2'— četrtletna . . „ 1*— Posamezna št. ,, 0'10 Št. 14. V Ljubljani, dne 3. marca 1911. Leto VI. Ljubi j a u a , 3. marca 1911. Bodoči teden je posvečen vedi in izobrazbi J'. S. ‘Z. ipo velikodušnosti deželnega odbora vojvodine Kranjske priredi celi bodoči teden delavski poučni tečaj, izobrazbi, izpopolnitvi vedno resničnih načel krščanske pravice je posvečen naš 1. delavski tečaj. iž njim napravi slovenska krščansko: socialna delavska organizacija velik korak naprej. Trajal bo celi teden. Koliko se bodo udeleženci naučili, kako bo poživil naš 1. večji delavski tečaj našo organizacijo, to pokaže bodočnost. Naši klevetniki in nasprotniki nam tolikrat očitajo, češ nazadnjaški ste, sovražite napredek in izobrazbo. Dejstva, da prirejamo mi I. delavski tečaj na Slovenskem, ki bo trajal celi teden, tega dejstva ne bodo spravili s sveta. Naša mlada, a že po celi Sloveniji in tudi po Dalmaciji razširjena Jugoslovanska Strokovno Zveza hoče po I. slovenskem delavskem tečaju podati našim delavcem in delavkam pouk v vseh. stvareh, ki jih mora znati (zaveden delavec, zavedna delavka, a ko hoče uspešno sodelovati v naši slovenski krščansko socialni organizaciji. Udeležniki in udeleženke se bodo na 1. delavskem tečaju veliko naučili. Čestitamo jim, ko jih pozdravljamo navdušene somišljenike in somišljenice iz vseh .slovenskih pokrajin. To, kar se boste naučili na I. delavskem tečaju, ne obdržite zase. Sprejete nauke širite med svojimi sodelavci in sodelavkami. Nam gre za to, da bodi naše delavstvo izobraženo, da tvori izobraženo naše delavstvo mogočen del strokovne organizacije j u go slo vamskega 1 j u d stva. V tem .smislu udeležencem in udeleženkam tečaja: 'Jugoslovanski krščansko socialni pozdrav! Dr. Fr. Dolšak: Zdravstveni pogovori. m. Mogoče da 'bo zanimalo naše žensko delavstvo, če posvetimo nekoliko pozornosti tudi z d r a v n i c a m , osebam ženskega spola, ki so prestale vse predpisane izpite in dosegle naslov doktoric vsega zdravilstva. To je nov pojav v socialnem življenju. Pred 50 leti je bilo kaj takega izključeno in še pred 10 leti, ko je državna oblast ženskam dovolila, udeleževati se medicinskih predavanj, so bili nekateri odlični profesorji zdravilstva, ki so bili odločno zoper to. Bil sem sam priča, ko je dotični profesor ukazal svojemu slugi, naj pokaže damam, ki so prišle v vseučiliško dvorano poslušat kot dijakinje, na lep način vrata. In tako se je tudi zgodilo. Konečno so pa vendar le zmagale in sedaj jim ne brani nihče več, sedeti med moškimi kolegi, gledati operacije, udeleževati se raztelesenj mrtvih trupel, delati izkušnje. Pozneje pa imajo vse tiste pravice kot moški zdravniki, čudno se je izprva zdelo vsem navzočim to postopanje; vedno smo bili navajeni, povdarjati in občudovati nežnost ženskega spola, rahločutnost m mehkoto ženskega srca. Neizprosni razvoj dogodkov pa je namali prinesel razočaranje in sedaj stojimo pred dejstvom, s katerim moramo računati. Poizkusimo si ustvariti o tem novodobnem pojavu pravično sodbo. Da si ženske od leta do leta pogost-neje izbirajo .zdravniški poklic, je v prvi vrsti pripisovati izpreme-njenemu socialnemu stališču ženske sploh; kakor so se polastile pisarniških služb, kjer so od nekdaj bili moški, šol, ljudskih in tudi že ponekod srednjih šol, raiznih obrtov, kakor so v nekaterih državah tudi že odvetnice, tako ni čudno, če so poizkusile srečo tudi pri medicini. Družabne razmere so jih prisilile, postaviti se na lastne noge m na lasstno pest si služiti kruh, ne glede na to, da trpi pri tem njih telesna narava. Gotovo je. da dolgo št udiranj e škoduje ženskemu zdravju m odtujuje žensko prvotnemu naravnemu poklicu materinstva. Gotovo je, da je nebroj ženskih bolezni posledica moderne ženske vzgoje; toda vsi ti pomisleki niso mogli preprečiti ženske emancipacije, ki zahteva za ženski spol skoraj vse moške poklice. Silno hitro napredujoče enačenje ženske z moškim v gospodarskem boju, je bolestna prikazen na družabnem organizmu in spada v področje 'sociologov, da jo natančneje preiščejo. Za nas je važno le vprašanje, je-li so ženske kot zdravnice mogoče, je-li so potrebne in kaka bo njih prihodnost v človeški družbi in kako mnenje naj ima delavstvo o tej stvari. Prvo vprašanje, je-li so zdravnice mogoče, je že rešeno na podlagi dejstva, da so, in sicer že po vseh kulturnih državah, in izvršujejo zdravniško prakso. Vedno več pa jih še prihaja na vsa evropska vseučilišča, pripravljat se za ta stan. Težje je odgovoriti na drugo točko, od katere je odvisen odgovor na tretje in četrto vprašanje. Dosedanje izkušnje so pokazale, da zdravniške študije povprečno ne delajo ženskam nič več preglavic nego moškim. Drugič uče dosedanje izkušnje, da zdravnice splošno dobro izvršujejo .svoje stanovske dolžnosti, veliko izmed njih celo znanstveno raziskuje. Nikomur ne pride več na misel, odrekati ženskam umske zmožnosti, katere imajo moški, in tudi pregovor o »dolgih laseh in kratki pameti« ne drži več. Ženska je dokazala, da je sposobna tudi za najtežja odkritja — modema kemija je n. pr. uprav radi odkritja neke slavne učenja-kinje prišla na popolnoma novo pot. Zato pa lahko trdimo, oprti na dosedanje izkušnje, da se more izšolana ženska-zdravnica polnovredno staviti v vrsto z moškim zdravnikom. Strokovno je torej njena opravičenost dokazana, ali vsaj ne ovržena. Družba mora s tem novim faktorjem računati. In res so se ustanovile po nekaterih krajih že ženske bolnice, kjer zdravijo le ženske. Tudi v industrielnih podjetjih so nastavili ženske zdravnice za delavke in jim poverili službe obrtnih nadzornic. Po velikih mestih so se naselile strokovne zdravnice za ženske in otroške bolezni. Zlasti pri otroških boleznih se mi zdi, da so zdravnice umestne. Ženska ima mnogo lastnosti, ki se ne smejo podcenjavati v zdravilstvu; predvsem je ženska fina opazovalka. Večkrat sem videl, kako materam ne odide niti najmanja izprememba na bolnem otroku. Ročna spretnost je brez dvoma večja nego pri moškem. Soproga slavnega očesnega zdravnika, bavarskega vojvode Teodora, je bila edina pomočnica svojemu možu, ko je izvrševal tisoče najtežjih očesnih operacij. Naposled je treba še omeniti ženske vztrajnosti in potrpežljivosti, s katero velikokrat nadkriljuje moški spol. Tudi odločnosti in pogumnosti ji ne smemo odrekati; že dolgo let prej, nego se je začelo razmotrivati žensko vprašanje, so -dokazale redovnice-usmiljenke po neštetih bolnicah in na bojnem polju, da so nevstrašene, in tla ohranijo hladno 'dušo, ko teko obilni curki vroče krvi. Naša sodba je ta, da se bodo ženske zdravnice tudi v bodočnosti ohranile in da bodo v svojem delokrogu Človeštvu koristile. Nezdrave socialne razmere so ženski usilile konkurenčni boj z moškimi, toda, to bo imelo tudi dobre posledice. Ge sedaj kaka Slovenka medicino študira, mi ni znano, vendar je gotovo, da bodemo prejalislej tudi k nam dobili ženske zdravnike. Tedaj bo nastalo vprašanje, ali bi ne kazalo ženskemu delavstvu nastaviti ženske kot zdravnice. Dotlej se bodo izkušnje i.z drugih dežel še precej izpopolnile, in tedaj nam bo mogoče izreči končno sodbo, ali so sposobne in pripravne tudi za obsežno in trudap-olno (bolniško) blagajniško poslovanje. Ljubljanska krščansko socialna organizacija. Delavci in delavke se naprošajo, da naj naznanijo pisarni Jugoslovanske Strokovne Zveze, Dunajska cesta 32, I. nadstropje, hiša »Zadružne Zveze«, če morejo morebiti ob delavskem tečaju, ki bo od 5. do 12. t. m., sprejeti za prenočišče kakega udeleženca ali udeleženko. Pisarna Jugoslovanske Strokovne Zveze posluje ob delavnikih od 9. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zvečer, to nedeljo (5. t. m.) pa radi delavskega tečaja ob 8. do 12. dopoldne in od 1. popoldne do 7. ure zvečer. Na shod -somišljenikov in somišljemic S. L. S., ki bo v nedeljo-, dne 5 marca 1911 ob 10. uri -dopoldne v Ljudskem domu (Staro strelišče) Ljubljana. Dnevni red ve-lezanimiv! Govori več govornikov. K obilni udeležbi vabijo sklicatelji. Pozdravni večer priredi Kat. slov. iiz-obraž. društvo Selo-Moste s sodelovanjem pev-skega .zbora Kat. društva rokodelskih pomočnikov v Ljubljani na čast udeležencem I. delavskega tečaja J S. Z. v nedeljo, 5. marca ob 6. uri zvečer v Rokodelskem domu v Ljubljani. Spored: I. Petje. II. Nocoj je en lep večer. Dramtizirana narodna pesem. Ppiredil dr. Jan. Kjrck. III. Pozdravni govor. IV. »Tri sestre.« Igra v treh dejanjih. — Spisal dr. Jan. Krek. Osebe: Orel; Helena, njegova žena; Ana, Špela, Majda, hčere; Anton, organist; Gabrov France; Jera, dekla; Berač. Vstopnina: I. prostor 1 K, II. prostor 80 vin., III. prostor 60 vin., stojišča 30 vin. LTdeleženci tečaja so vstopnine prosti. Odbor. V Ljudskem domu predava v torek drž. in dež. poslanec Evgen Jarc. Predavanje se prične z ozirom na I. delavski tečaj -ob 8. uri zvečer. Veliko brezplačno skioptično predavanje priredi S. K. S. Z. povodom delavskega tečaja J. S. Z. v četrtek 9. t. m. točno ob pol 8. uri zvečer v veliki dvorani »Uniona«. Delavci in -delavke, prihitite vsi k temu predavanju, ki b-o kazalo, kak-o skrbe drugod za delavska stanovanja. Predava dr. J. Adlešič. Vstop vsakemu prost. O ameriških Slovencih so prišle zadnje čase v svet novice, ki so po svoji nečuveni ciničnosti vzbudile splošno ogorčenje. Vse pošteno misleče je osupnila g-orostasna vest o trgovini .z dekleti, ki se baje vrši med našo deželo in Ameriko. Pred kratkim pa je •mladinsko glasilo priobčilo celo vrsto naj-podlejših zasramovanj naših rojakov onstran morja. Tako podlo in zlobno niti najbolj zagrizen nasprotnik ni blatil našega naroda! Doznali smo, da je duševni oče vseh teh sramotilnih napadov na čast ne samo ameriških, marveč tudi nas evropskih Slovencev neki Aleksander Toman, uslužbenec pri c. kr. kmetijski družbi kranjski! Ameriški Slovenci bodo že znali sami obračunati s tem človekom, naša dolžnost je, da osvetlimo njegovo tukajšnje delovanje. Kako je mogel priti na mesto, je težko umljivo. Drugače si ne moremo misliti, kakor edino s pomočjo naj debelejših laži. Tako na primer čitamo v poročilu o slovenskem čebelarskem shodu, da se je A. Toman v Ameriki dvajset let pečal s čebelorejo in trgovino s čebelami! Ker po naših ameriških inormacijah o Tomanu nikdo ničesar podobnega ne ve, se nam usiljuje edini mogoči sklep, da je Toman sam tako debelo nafar*bal merodajne družbine osebe. Bojimo se, da bo imela km'ctijska družba s Tomanom ravno tako žalostne izkušnje, kakor so jih vsepovsodi imeli z njim ameriški rojaki. V kateri smeri sc je gibalo edino Tomanovo delovanje na gospodarskem polju, naj spričuje sledeča resnična zgodba, o kateri se nam poroča. Nekako pred dvema letoma .90 se pojavili med našimi ameriškimi farmarji glasovi po ustanovitvi nekakega slov. amer. »Kmetovalca«. A. Toman uvidi, da bi se dalo pri stvari nekaj lahko zaslužiti, in se poprime te ideje. S pomočjo nekaj drugih, ki so se tudi hoteli na lahek način okoristiti, ustanovi nek list, ki mu da ime »Jugoslovanski kmetovalec ali gospodar«. Duša vsega podjetja in urednik lista je bil seveda Toman. Ker pa list ni bil ustanovljen v prospeli farmarjev, marveč v korist žepa Tomanovega in njegovih pajdašev, se je začel s posebno vnemo potegovati za eno onih sleparskih zemljiščnili kompanij, ki morejo obstojati edino v Ameriki. No, in vspeh tega edinega Tomanovega delovanja na gospodarskem polju seveda ni izostal: naenkrat je namreč posegla vmes roka pravice, utaknila A. Tomana za njegove gospodarske zasluge v ječo ter ga postavila pod zelo visoko poroštvo. Sokrivcem se je posrečilo še o pravem času pobegniti. Ne poroča se nam, ako sc je A. Toman v ječi toliko naučil, da je treba bolj pošteno delovati za kmetovalce, bojimo se pa, da ne, ker ameriške ječe na Tomana še nikoli niso blagodejno vplivale. Morda ga bodo evropski zapori mialo izpametovali. Kolikor moremo povzeti iz naših amer. informacij, nam bode mogoče iz ibogate zbirke podobnih Tomanovih doživljajev še marsikaj podučnega poročati. Iz vsega pa se razvidi, da je A. Toman kot rojak in človek najzadnji, ki bi si mogel prisvajati pravico, tako grdo blatiti naše ameriške rojake. Poskrbeli bomo, da mu temeljito preženemo vsako tako veselje. Tobačno delavstvo. I. delavskega tečaja se udeležita tudi dve izastopnici naše krš. soc. organizacije. Katoliško društvo za delavke se je preselilo v Ljudski dom, kjer so osredotočena zdaj malone že vsa naša ljubljanska delavska društva. Tudi tobačno delavstvo je že zborovalo v Ljudskem domu, in sicer je imela občni zbor naša skupina J. S. Z., ob kateri priliki je govoril dr. Krek. Žal nam je, da se nam o tem shodu, o katerem ču-jemo, da je bil prav dobro obiskan, ni poročalo, jaz si pa tudi nisem beležila lepega dr. Krekovega govora. Le toliko znam, tla nas je navduševal in bodril, da naj pristopamo Jugoslovanski Strokovni Zvezi. Pri zadnjih volitvah v bolniški odbor so seveda zmagali kandidati in kandidatinje naše organizacije, dasi se od naše strani ni kdosigavedi kaj agitiralo, kar pri našem zavednem delavstvu tudi potrebno ni, ker je dobro disciplinirano Število so-cialno-demokraških glasov je zopet znatno padlo. O tej volitvi bomo še obširneje pisali. Občni zbor priredi ljubljanska krajna skupina Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze v sredo, dne 8. marca 1911 ob 6. uri zvečer v Ljudskem domu. Dnevni red: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo o poslovanju. 3. Volitev odbora. 4. Govor, poslovanju. 3. Volitev odbora. 4. Govora: državni poslanec Jožef Gostinčar in drž. in dež. poslanec dr. Korošec. Izid volitev v bolniški odbor je bil sledeč: Savenz Jožef 1679, Besav Anton 1676, Kos Henrik 1679, Koprivec Helena 1642, Bojc Mici 1.674 in Juvane Frančiška 1664 glasov. Nadalje so dobili: Nedved Frančiška 380, Dolinšek Ana 370, Novak Marija 378, Krže Ivan 375, Jankovič Jožef 373 in Zupan Jožef 348 glasov. Volilnih listkov je bilo izdanih 2326, volilo je pa 2059 oseb. Bolnih delavcev in delavk je bilo 175, na dopustu 90, skupaj 265, ki bi bili večinoma volili našo kandidatno listo. Prometna zveza. Z Bohinjske proge. Dne 19. svečana simo imeli javni shod na Boh. Beli. »Naša Moč« je že o tem pisala, pa vtaknila se je vmes neljuba pomjota. Torej naj bo to v popravek. Shoda se je udeležilo 88 krščansko mislečih železničarjev, ne 86, kakor je bilo po-ročano zadnjič. Za predsednika je bil enoglasno izvoljen Leopold Markelj, ogibalni čuvaj iz Boh. Bistrice in za zapisnikarja Andrej Slamnik, predsednik podružnice Prometne zveze v Gorjah. Na shodu se je razpravljalo tudi o prožnih čuvajih, ki imajo posebno tu na naši progi tako težavno službo. Čuvaji imajo službe 18 ur in 12 ur prostega česa, ako hoče pri enajstih urah sebi kaj potrebnega podelati, pa mu za počitek skoraj nič ne pride. Vsak čuvaj na naši progi ima 1900 do 2000 metrov proge, ki jo mora vsak dan štirikrat prehoditi. Pri tem prehajanju proge mora nositi vedno predpisano orodje seboj, imeti mora vedno dobro pritrjene šravbe in žreble. Paziti mora zraven še na vse drugo, naj že spada v njegovo službo ali ne. Največ časa za prehajanje proge pa ima prvo uro. Zraven tega pa imajo čuvaji na več krajih tudi predore, kakor med Sotesko in Boh. Belo, ki je dolg 1200 metrov, med Boh. Belo in Bledom, 3 predori, najdaljši 600 metrov in med Bledom in Dobravo dolg 1181 metrov, torej več kot polovico čuvaju odmerjene proge. Kolikokrat se mora čuvaj najesti črneiga dima in kako lahko bi se primerilo, da bi lahko zalotil čuvaja kak izvanreden vlak v predoru, ki bi ga ne videl v dimu in tudi ne slišal, ker ima zimsko kapo čez ušesa. Bavna-teljstvo bi se potem seveda reklp, ta je bil pijan, to seveda bi ne prišlo nobenemu na misel, da pri tako naporni službi lahko na kaj pozabi. Pa pri vsej pazljivosti se to lahko pripeti. Slučaj nam je znan, kako je pred nedavnim časom bil čuvaj v nevarnosti med Dobravo in Bledom v predoru. Zvečer je imel vlak št. 194 približno 40 minut zamude, precej za vlakom se je podal čuvaj na progo. V sredi predora pa ga dohiti lok. vlak št. 70. Pri vsej pazljivosti ga ni prej čul, da je bil le še kakih 10 metrov od njega. Seveda v gostem dimu in prepihu ni to čisto nič novega. Čuvaj se je prestrašil in kar padel za zid, ker ogibalne luknje ni bilo časa iskati. Zraven tega pa morajo še vsak teden ribati službeno sobo, ako pa čuvaj pri tej naporni službi ne bi počedil enkrat sobe, mu precej obljubijo, da bo plačal kazen. Naj bi se že vendar enkrat ravnateljstvo v Trstu poučilo, da ribanje sob ne spada med moško delo, ako pa mora čuvaj na vsak način ribati tla, naj se mu pa da za to primerna odškodnina, tako, kakor dobijo to po kolodvorih. Naj bi se že vendar spomnilo enkrat ravnateljtsvo v Trstu nas prožnih čuvajev in nam dalo že tako dolgo zaželje-no 16urno službo in 16 ur prostega časa. — Čuvaj. Med brati in sestrami. Iz Idrije. Dopisi v »Naši Moči« našim liberalcem hudo presedajo; kako bi jim tudi ne, ko berejo v njih bridke resnice, katere bi svojim pristašem najraje prikrili! V svojem časopisju iščejo razkriti imena naših dopisnikov, pa kakor vselej, tudi sedaj popolnoma nedolžne ljudi sumničijo. Ker z resno besedo ne morejo na dan, so pričeli dajati otročje priimke kakor Nazele in podobno. Mi samo toliko rečemo, da se beseda Nazele veliko bolj liberalcem prileže, kakor komur koli naših pristašev, saj ga ni kraja v naši domovini, ki bi bil dobil že toliko nosov kakor idrijski liberalci, pa jih še bodo. Ako jih torej dejstva ne zmodre, ni nam, pač njim samim v sramoto. Posebno se je pa razkoračil tajnik Novak, ki samo-oblastno obljubuje, da bo tudi v bodoče registriral vsa »nasilja« deželnega odbora. Kaj bo uboga liberalna muha registrovala, registrira naj raje svoje blamaže; ko je pred dvemi leti sestavilo mestno županstvo poročilo na deželni odbor, smo si tudi mi preskrbeli prepis in v njem je čitati s številkami podprte tako gorostasne kozle, da bi vsak razsoden človek utihnil, ako bi jih imel na vesti. Že svoj čas smo jih hoteli nekaj priobčiti, pa smo iz usmiljenja do liberalcev opustili, samo toliko povemo, da-bi noben kravji pastir ne mogel takih streljati. Da dandanes ni nič boljše, se pa lahko prepriča, kdor zaupno povpraša v Kavčiče- vi kavarni ali pa v mestni pisarni sami. Več O' tem borno poročali, ko se bodo rešetali mestni računi za leto 1910. Preseda pa nam tudi naivna domišljava pisava, ki »zahteva« naj S. L. S. zato, ker Idrija letnih 80.000 K deželi plačuje, mesto zdatno podpira; liberalci so imeli celo vrsto let deželo na svoji strani, pa niso za Idrijo nič storili, kako naj sedaj dela S. L. S.,.katere gospodarsko politiko Idrija vedno in vedno pobija. Tak kraj je treba izstradati, dokler ga pamet ne sreča in to se bo tudi zgodilo, kar vam vaš poslanec sam lahko potrdi. še bolj smešno je poudarjanje idrijske naprednosti. Povejte nam vendar, v čem ste pa napredni: ali v domišljavosti, ali v lažeh in Obrekovanju ali v naprednih dologovih, s katerimi ste prišli v tako zagato, da ne morete ne naprej ne nazaj. Nas radi vaših zadrug nič vest ne peče, pač pa mora peči vas, ker ste svoje pristaše s svojimi hujskajočimi članki tako zapeljali, da imajo ne samo moralno, temveč tudi prav znatno mate-rijelno škodo. Kak dobiček imajo na primer solidarci, ker so liberalce poslušali? Nobenega; pošteno so plačali prispevke kljub vsemu zabavljanju. Kaj imate od tega, da ste zopet izvolili prejšnji občinski zastop? Nekaj kazni je več, drugega nič. Kaj je dosegel vaš poslanec s svojo social-no-demokraško naprednostjo? Zopet nič, prav po nepotrebnem hodi v Ljubljano! Znanih 9000 kron vas tudi še čaka, letos jih pa najbrže še nekaj zraven pride. In čemu to: samo radi smešne trmoglavosti, ker liberalci vse lepo verjamejo, kar jim od viseli občincev plačani tajnik v »Narodu« napiše! — Iaberalci so postali v teku desetletij preveč razvajeni; ker je tudi uradništvo večinoma liberalno, se jim je vse lepo verjelo in celo lažnjivih poročil rva razne urade s« niso sramovali, glavarstvo in dželni odbor vesta, da je res tako. Ako pa kajc uradnik ni taka duševna reva, da bi jih slepo ubogal, ga pa javno »ožigosajo«. Ker bi nekateri pri rednih razmerah izgubili lepe letne zaslužke, se novim razmeram v deželi ne morejo privaditi in vedno trobijo o liberalizmu in naprednosti kakor se sklicuje gospodarsko uničen graščak na svoje plemstvo. Zadnja vejica, za katero se oprijemajo, je justica; sodnijo povzdigujejo v deveta nebesa, ker imajo vedno polno ožba, drugih uradov je pa malo, ki bi jih pustili v miru. Vsi so v nemilosti, posebno pa deželni odbor, kajti ni je oblasti, katera bi delala ubogim našim liberalcem toliko krivice, kakor ta, le škoda, da teh »krivic« še ne bo konec. Mi vam svetujemo, da jih pridno registrirate in v priročni knjižici zberete; ako bodo pa napredni odborniki zopet jadikovali, češ, kaj srno mi krivi priprosti rudarji, in so gospode poslušali — kar se je že zgodilo — potem jih pošljemo k gospodu mestnemu tajniku ali h komu drugemu, da jim pomaga, dokler ne pride čas, ko privlečemo oni § na dan, ki bo tem razmeram za vselej konec naredil, če ga tudi Novak še ne pozna. Iz Železnikov. Bralci »Naše Moči« do danes še niso imeli priložnosti kaj slišati o delavskih razmerah našega trga. Pri nas je še mnogo delavcev trpinov, ki čutijo šibe liberalnega kapitalizma. Kakor zapuščeni, morajo danes iskati dela po raznih krajih, namesto da bi se doma napravilo zanje kaj dela in zaslužka. Seveda je v prvi vrsti dolžnost občinskega odbora skrbeti za to. da se gospodarstvo sedanjim razmeram primerno uredi. Pa kaj pomaga, če bi tudi se-dajni občinski odbor imel dobro voljo, ker je v vednih bojih z liberalci nekdanjimi gospodarji občine v bojih za vsak korak v pomoč revnejšim slojem, češ, če mi nismo nič naredili, pa tudi vi ne bodete. Vsaj mi mislimo takoč. Če ni res, naj se pa dokaže, saj se to lahko zgodi. Zadnji teden se je izvršila v našem občinskem odboru čudna sprememba. Odstopila sta dva zastopnika liberalne klike. Seveda! Liberalec je tak, čast išče in jo rad sprejme, dolžnosti ga pa vržejo. Mesti novih odbornikov sta zasedla Vaše zdravje dosežete! Vaša slabost in bolečine izginejo. Vaše oči, živci, mišice, kite se ojačijo, Vaše spanje postane zdravo, Vaša dobra počutnost se zopet vrne, ako vporabljate pristni Feller-jev fluid s znamko „Elsafluid“. Dvanajstorica za poizkušnjo 5 kron franko. Izdeljuje le lekarnar E.V.Feller v Stubici, Elsatrg 16 (Hrvatsko.) dva mlada obrtnika, ki sta malo rdeča, vendar vsaj iz vrst delavstva. Sedaj bosta imela priložnost nastopiti proti kapitalističnim težnjam, upajmo,da bodeta delala po načelih enakosti in bratstva. Kapitalizem je privedel po liberalnih načelih in liberalnih občinskih odborih Železnike na kraj propada. Zoper taki kapitalizem se je dolžnost sedanjih zastopnikov delavskih slojev boriti, naj si bodo potem malo bolj črni ali malo bolj rdeči. V občinskem odboru sedita sedaj samo dva prava liberalca, ki čakata na županski stolec. S splošno voliv.no pravico lahko pokažemo, da ne maramo tistih, ki iščejo samo čast, za Železnike pa ne bodo nič storili. Če pa hočejo bogatini čast, naj sežejo malo med kupce zlata, naj kaj naredijo za trg, da se ne bo samo v »Gorenjcu« vedno bralo o napredku pri nas, v resnici pa, gremo rakovo pot. Pravijo, da se bo izpeljala po naši dolini železnica. No! Prav dosti ne verjamemo. Če druzega ne bo, vsaj ena poskušnja za bogatine, da bodo lahko pokazali, da so pripravljeni delati za napredek, tem lažje, ker bo to tudi njim največ koristilo. Priložnost bo prišla. Če bodo bogatini storili svojo dolžnost, potem bomo pa drugače govorili. Tudi mi znamo spoštovati tiste, ki res kaj naredijo za ljudstvo. Naš občinski odbor naj se začne resno pečati s tem vprašanjem, ki je življenjskega pomena, zlasti za Železnike, kajti z železnico bi se rešilo v večini tudi delavsko vprašanje. Na delo tedaj! Shod. Delavsko politično društvo priredi v nedeljo, to je dne 5. marca na Hrušici •pri »Majčiniku« shod, ki se prične ob pol 4. uri' popoldne. Litija. (V domovini ni kruha.) Dne 6. m. m. se je preselilo iz naše predilnice 15 delavk na Nemško v Kelmorajn. Bile so povečini stare in dobre delavke, ki so morale s težkim srcem v tujino za kruhom. Je pač tako pri nas, da se starejše in zmožne delavce odriva in šikanira, plačo pa imajo enako z začetnicami in se jih na tak način skuša zlepa odsloviti iz tovarne, češ, da se lahko reče, da jih ni nobeden podil. Toda le naj še tako naprej ravnajo s starejšimi delavci in delavkami. Prišli ne bodo daleč. Kajti tudi ■zaloga hrvaških delavk, ki jih jim oskrbuje neki hrvaški župnik, bo kmalu pošla. Saj že komaj došle Hrvatice zapuščajo predilnico, ker uvidijo, da se s plačo 13 vinarjev na uro ne more živeti pri taki draginji, kakor je sedaj ravno pri" nas. Grac pri Litiji. V naši topilnici se dela za življenje in smrt. Skoro ga ni delavca, ki ne bi že bolehal. Prej krepki možje in fantje izglodajo ,zdaj kakor na smrt obsojeni. To pa zato, ker se v naši tovarni gleda samo na to, da se dela, dela in dela. Za varstvo in zdravje delavcev pa nima novi ravnatelj najmanjše skrbi. Iz napol podrtih peči uhajajo strupeni plini in ubogi siromak mora delati in vsrkavati plin, dokler onemore. Za popravo peči, pravi naš direktor, ni časa — samo, da se dela. Vprašujemo se delavci, je li še kakšna postava v naše varstvo. Naši nadzorniki pravijo, da čez našo topilnico ni višje oblasti. Torej kam se nam je obrniti ter kje pomoči in obrambo iskati, gospod urednik? rNaj še to omenim, da imamo predpisano kopanje in umivanje pred jedjo in po delu. Toda delavcem se ne da niti časa, niti prilike za kopanje in umivanje in tudi k temu potrebnih priprav zastonj prosiš. — Sicer pa, kaj bi pomagalo umivanje in kopanje, dokler se red ne napravi pri pečeh. Škodljivost naše topilnice ne občutimo samo mi, ampak tudi vsa okolica je okužena po njej. Čudimo se, da se kmetje ne pritožijo pri svojih poslancih, ker le ti bi lahko vsaj najpotrebnejše v varstvo zdravja, rastlin in živine dosegli. Slovstvo. Ljubljanske slike. Podoba ljubljanskega. sveta pod drobnogledom. Spisal Jakob Alešovec. — Dobili smo in objavljamo: »Ljudska knjižnica«, katero izdaja »Katoliška Bukvama« v Ljubljani, je, kakor znano začela izdajati spise najboljšega slovenskega humorista Jakoba A 1 e š o v c a, s čimer si je istekla gotovo veliko zaslugo za oživljenje naših klasikov. Dozdaj je objavila v treh delih Alešovčev največji šaljivi romam)) Kako sem se likal«, zdaj pa so zagledale beli dan njegove »Ljubljanske slik e«. Smelo lahko trdimo, da ni izlepa še nobena publikacija »Ljudske knjižnice« vzbudila toliko pozornost kakor ta, ker so Jakoba Alešovca »Ljubljanske slike za današnji rod res nekaj docela neznanega in nenavadnega. Prvič je humor Jakoba Alešovca tak, da ga v slovenskem slovstvu ni dozdaj še nobeden dosegel; tako veselo in prisrčno se ne boš pri nobeni knjigi nasmejal kakor pri njegovih, zakaj Alešov-čeva šaljivost in zbadljivost je domača, neprisiljena, lahko umljiva in pride res iiz srca ter do srca seže, zato si je kaj bolj pripravnega tako za izobraženega človeka, kakor za ljudstvo, težko misliti. »Ljubljanske slike« se pa ne odlikujejo samo po humorju, marveč je vmes posejanega obilo zrna zlatih naukov, ki jih 'bo ljudstvo z največjim pridom bralo. Alešovec opisuje ljubljanske ljudi onega časa, v katerem je živel; hišnega gosipodarja, trgovca, trgovskega uslužbenca, profesorja, dijaka, gostilničarja, vinskega bratca, pisatelja, duhovnika, advokata, zdravnika in vse vrste ženske; vsak ljubljanski tipus pa ni zadel samo tako živo, da nam kar pred oči stopi, kakor da bi ga sami videli in slišali, ampak je vpletel v popis toliko poučnega v fini šaljivi obliki, da imajo te slike svojo trajno vrednost. Tako n. pr. ne rriorb nobeden boljše zastudi ti ljudem' pijanstvo, kakor je to storil Alešovec v svojih slikah, ki opisujejo gostilničarje in njihove različne vrste. Pa še nekaj se naučimo iz Alešovčevih slik: Ljubljančan je ostal zmiraj enak, in razun narodnosti velja o današnjih Ljubljančanih precej še vse to, kar je Alešovec o njih tako neizrečno dovtipno povedal. Le berite n. pr. sliko hišnega gospodai-ja ali trgovca ali komi ja ali jezičnega doktorja ali predmešča-ina ali dijaka, blagorodne goSpe, gospice, natakarice, študentovske mame, krščence vse je v bistvu tako, kakor je še danes. Nekoliko lahkomišljen, rad vesel, nasprotnik prevelikih duševnih naporov, šegav, če kaj postane, nekoliko domišljav in napih- njen — talk je bil »povprečni tipus« meščana za časa Alešovca in odtakrat se tudi ni veliko izprernenil. Kar ga pa zelo diči, je dobro, res zlato srce — če ne gre med oderuhe. Vse te tako raznovrstne podobe nam v vseli svojih posebnostih, navadah, vrlinah in napakah stopajo čudovito živo pred oči, ko beremo Alešovčeve »Slike«, zopet oživi pred nami naša stara Ljubljana in tudi mi se čutimo za njene otroke, ko se potapljamo v te zlatega in pristnega humorja polne podobe. Menda se prav nič ne motimo, če rečemo, da se bodo »Ljubljanske slike« Alešovčeve v novi obliki, ki jim jo je dala »Katoliška Bukvama« s svojo izdajo, vdo-mačile ne samo v Ljubljani, ampak po celi Sloveniji, da vzibude nekaj dobre volje v naših resnih časih in da se našemu ljudstvu priljubijo naši stari pisatelji, ki so znali res mikavno, živo in domače pisati. Obenem pa bi bilo priporočati, da se naši ljudje bolj zanimajo za »Ljudsko knjižnico« sploh, ki izdaja take dobre spise, ki imajo vsi veliko vrednost in pomen in ki se bodo še dolgo, dolgo brale med našim narodom. — Z druge strani se nam pa piše: To so vrline Alešovčevih »Ljubljanskih slik«, ki gotovo tudi v novi obliki vgajajo, dasi lahko rečemo, da je tu in tam slikal Alešovec prečrno. Mož je bil pač humorist svojega časa, v katerem je živel in družbe, v kateri se je kretal. Zato tudi piše zaničljivo, kakor pravi srednjemeščanski pisatelj o delavcih. To, kar je pisal pred toliko leti Aleševec o tobačnih delavkah, že takrat ni bilo resnično. Mi, ki smo živeli v delavstvu, ko smo bili še mladi, smo ravno to poglavje čitali z nevoljo, ker smo znali, da Alešov-čeva slika o tvornični delavki ni bila resnična že takrat ne, danes pa popolnoma nič ne odgovarja resnici. Ob Alešovčevih časih je bil pošteni stan tvorniških delavk razkričan in obrekovan krivično po škricih, ki se jim je tudi olikani Alešovec prišteval. Po delu naših organizacij v Ljubljani se je moralno visoko dvignil stan tvorniških delavk. Zato obžalujemo, da se to delavke žaleče poglavje ni izpustilo, ker prav nič ne odgovarja resnici, kakor že ni odgovarjalo v prvotni izdaji. — Kljub tej veliki hibi je pa le vredno, da se čitajo »Ljubljanske slike«, ker nam kažejo v šaljivi obliki ljubljansko prebivalstvo v časih, ko se je vse osredotoče-valo v boju proti nemškutariji. Tudi socialnega politika zanimajo »Ljubljanske slike«, ker razvidi iz njih, kako se je izpremenilo življenje v Ljubljani v tej kratki dobi, ko je spisal Alešovec svoje »Ljubljanske slike«, ki stanejo broširane 1 Iv 80 vin., vezane pa 2 K 20 vin. Upoštevajoč naraščajoče treznostno gibanje in ustrezajoč tozadevno izraženim željam je sklenilo podpisano vodstvo v dosedanjih prostorih „Krščansko-socijalne zveze" odpreti brezalkoholni oddelek gostilne. Dobivajo se gorka in mrzla jedila, mleko, kava in čaj po nižjih cenah ter raznovrstno sadje. Postrežnina (napitnina) se ne bo sprejemala. Onim, ki žele imeti obed in večerjo brez pijače, se priporočamo za stalno naročbo. Dobival se bo tudi zajutrek. Za obilen obisk se priporoča Zagrebška tovarna tvrdke Ksnrik francka sinovi, » v vsakem oziru novodobno urejena, izdeluje svoje proizvode izključno le iz najboljših sirovin. V Vaš prid bode, bodete li pri nakupovanju dajali prednost temu izvrstnemu proizvodu pravemu :Franckovem: kavnem pridatku z mlinčkom, iz zagrebške tovarne. Tovarniška znamka. sl žaga V. T1182,12:911. V. saaassa&a NrjboljSn. rohisurrejJn priif^o zn šteden e! mroiiLiSteiHiiiii liUjJ t vin. „S'adin4‘ za otroke. Oblit za kurja očesa, bradavice in trdo kožo, mala škat-ijica 50 vin , večja 1 K 2<< vin. Odvajalne kroglj.ee, škatljica 3 vin. Pjslpaln! prašek proti ognji-vaniu otrok in proti p teniu noe, škatljica 50 vin., 6 skatljic 2 kroni 50 vin. Protinskl cvet, proti trganju po udih, steklenica I krono. Ribje olje, steklenica l krono. Salicilni kolodij z* odstranitev kurjih očes, bradavic in trde kože. steklenica 7«> vin. Tinktura za 2elodec, odvajalno, krepilno in sia>t poNpe-šujoče sredstvo, steklenica 20 vin., steklenic I krono. Tinkturazalase,steklenical K. Trpotčev sok, izvrsten pripo inoček proti kašlju steki. 1 K. Zeleznato vino, steklenica 2 v kr. f.O vm , in 4 kr 8" vin. Zeiexnate krogljice, proti bledici (Bleichsucht) mala škbtljica 70 vin., velika i kri no 60 vin -'aaanaaanaauoaaaaaan u S a a □ a a a a a g a a u □ □ a □ u n | Pred šHolijo st. 19. Stari trs St. 4. Prešernova ulica št. 4. § a Popravila se izvršujejo točno in ceno. o uaaauannaaaaaaaaaaacaaaaaaauaa□□□□□□ Usojam si naznanili častitim odjemalcem, da sem odprl na Tržaški cesti št. 1 Dežnike in solnčnike domačega izdelka najboljše kakovosti, priporoča po najnižji ceni slavnemu občinstvu moje trgovine z železnino, hišnega in kuhinjskega orodja. Blagovolite mi tudi nadalje'ohraniti cenjeno naklonjenost. Z odličnim spoštovanjem ^ Edina in najkrajSa črta u Hmeriko! Samo 6 dni! Samo 6 dni! HHVRE NEW-YORK francoska prekomorski« družba Veljavne vozne liste (Sifkarte) za francosko linjo čez Havre, ter liste za povratek iz Amerike v domovino in brezplačna pojasnila, daje samo -------------- ED. ŠMARDA ----------- oblastveno potrjena potovalna p sarna v Ljubljani Dunajska cesta št. 18 v novi hiši »KMETSKE POSOJILNICE" nasproti gostilne pri ,FIGOVCU". IUHH JHX m SIN u Ljubljani, Dunajska cesta št. 17 priporočata suojo bogato zalogo raznourstnlh uoznih koles in šiualnih strojev @11 za rodbino in obrt. dl! Izdajatelj in odgovorni urednik Jožef Gostinčar Tisk Katoliško Tiskarne.