ŠOLSKA TEORIJA Učenje drugega jezika v zgodnjem otroštvu Nadja Gliha Olenik, prof. slov. in nem. jezika, učiteljica nemščine, Gimnazija Ledina Zaradi svetovne globalizacije, mobilnosti delovne sile in multikulturnosti je večjezičnost pomem- bno področje politike Evropske unije. Otroci se lahko drugega jezika učijo v šoli, lahko pa ga v zgodnjem otroštvu ob ustrezni strategiji usvojijo na spontan in neobremenjen način z izvrstno izgovorjavo, prav tako kot prvi jezik. Njihov talent za jezike v tem obdobju strokovnjaki pogojujejo z razvojem možganov. Dvojezičnost ima pozitiven vpliv na njihov kognitivni, emocionalni in socialni razvoj. Starši oz. skrbniki morajo pri dvojezični vzgoji izbrati ustrezno strategijo in biti ozaveščeni o otrokovem govornem razvoju ter s tem povezanimi interferencami, dominant- nostjo enega od jezikov, preklapljanjem med kodi ter ustreznimi ukrepi za enakomeren razvoj obeh jezikov. Ključni pojmi: večjezičnost, ustrezna strategija, sile in še mnogih drugih dejavnikov. Živimo v glo- interference, preklapljanje med kodi, dominan- balnem svetu, ki ga zaznamujeta večkulturna in tnost enega jezika. večjezična družba. Če je bila v prejšnjem tisočle- tju večjezičnost privilegij elit ali nuja priseljencev 1. Uvod novega sveta, je danes pogoj za mirno in uspešno Razvoj govora je eden najpomembnejših dejav- sobivanje v multikulturni evropski družbi. nikov v kognitivnem razvoju vsakega človeka. Otroci imajo v zgodnjem otroštvu izreden talent Simona Kranjc kot vzrok za dvojezičnost v dobi za učenje jezika, usvajanje poteka spontano, brez zgodnjega otroštva navaja predvsem tri razloge: truda in obremenjenosti, izgovorjava je pristna • življenje otrokove družine na narodnostno in naravna. Zato dvojezični govorni razvoj v zgo- mešanem območju, kot je npr. pri nas Prek- dnjem otroštvu ob ustrezni strategiji staršev oz. murje ali slovenska Istra, skrbnikov poteka na lahek način in brez večjih • selitev družine v tujino zaradi različnih razlo- težav. gov (npr. zdomci ali izseljenci), • otrok živi v jezikovno mešani skupini (Kranjc Dvo- in večjezičnost se pojavlja tako v mnogih 2009). etično mešanih delih sveta kot pri posamezni- kih, ki so v stiku z osebami iz drugega jezikovne- Obstajajo pa tudi drugi razlogi, na primer, ko se ga okolja. O dvojezični osebi govorimo takrat, ko nekdo od staršev zavestno odloči, da bo z otro- lahko brez težav uporablja dva jezika in prehaja iz kom govoril jezik, ki ni jezik okolja. Seveda mora enega v drugega, kadar želi (Marjanovič Umek in biti taka oseba dvojezična in kot taka sposobna Fekonja 2004). razmišljanja in čustvovanja v obeh jezikih. Pri otroku v predšolski dobi obstajata dva načina Učenje drugega in morda celo tretjega jezika v razvoja drugega jezika: zgodnjem otroštvu ima veliko prednosti. Ljubi- 1. Hkratni ali simultani razvoj, pri katerem gre za ca Marjanovič Umek navaja, da se otroški govor usvajanje več jezikov v zgodnjem otroštvu ta- najhitreje razvija v obdobju malčka in zgodnjega koj po otrokovem rojstvu. otroštva, nekako do šestega leta starosti, in pote- ka v tesni povezavi z razvojem mišljenja, čustev in 2. Zaporedni ali sosledni razvoj, pri katerem se socialnega spoznavanja (Marjanovič Umek 2009). začne otrok drugega jezika učiti po tem, ko je Poleg tega se vzporedno z govorom razvija od- prvega že usvojil, npr. v vrtcu oz. nekem novem nos med jezikom in kulturo. Če so še v prejšnjem okolju (Marjanovič Umek in Fekonja 2004). stoletju mnogi ekonomski priseljenci zavračali možnost, da bi se njihov otrok sinhrono z jezikom Danes na večjezičnost ne gledamo pozitivno zgolj okolja naučil še maternega, tj. prvega jezika, in s pragmatičnega vidika znanja več jezikov zaradi smo učitelji dodatnega pouka materinščine še kasnejših študijskih in zaposlitvenih možnosti. nekaj desetletij nazaj rotili naše izseljence v Nem- Večjezičnost je postala pomembno področje po- čiji, naj svoje otroke pošiljajo k pouku slovenščine, litike Evropske unije zaradi širitve, večjega in eno- pa je danes ozaveščenost o pomembnosti znanja tnega gospodarskega trga, mobilnosti delovne več jezikov občutno večja, saj vemo, da ima večje- 54 Didakta zičnost v današnjem multikulturnem evropskem napak (Pižorn 2009). Seveda ne gre strogo ločeva- prostoru velike prednosti in se zato zanjo zave- ti obeh načinov pridobivanja drugega jezika, saj stno odloča veliko več staršev kot nekoč. so pogosto tudi v okoljih, kjer prevladuje učenje, vključene nekatere sestavine usvajanja. 2. Razvijanje dvojezičnosti v zgodnjem otroštvu Pri dvo- oz. večjezičnosti v predšolskem obdobju Simultani bilingvizem oz. hkratno usvajanje več gre običajno za sočasno, enakomerno in konti- jezikov v dobi zgodnjega otroštva po navedbah nuirano usvajanje več jezikov. Pri tem je materni mnogih strokovnjakov pozitivno vpliva na splošni jezik oz. prvi jezik tisti jezik, ki se ga ljudje v zgo- intelektualni razvoj otroka, spodbuja zavedanje dnjem otroštvu naučimo v svojem domačem jezika ter jezikovne analize, razvija pozitivno sa- okolju, družini ali drugem primarnem okolju. mopodobo ter kognitivne in socialne zmožno- Njegov razvoj poteka spontano, nenačrtovano in sti (Marjanovič Umek 2004). Dvojezičnost vpliva v naravnem okolju, zato učenju tega jezika pra- tudi na boljšo sposobnost memoriziranja, bralne vimo usvajanje. Je tudi jezik, v katerem najlažje sposobnosti in sposobnosti reševanja problemov, razmišljamo in čustvujemo. Drugi jezik je pri pri- na otrokov čustveni razvoj ter spodbuja medkul- seljencih običajno jezik okolja in kot tak oprede- turnost, tj. zavedanje, spoštovanje in odprtost do ljen v ustavi določene države ter večinoma tudi tujih kultur (Brumen 2009). Predšolski otrok zelo jezik, v katerem poteka obvezno šolanje, zato ima dobro razlikuje in skladišči foneme, melodijo in veliko socialno funkcijo. Ko pri otrocih govorimo naglas jezika, zato je njegova izgovorjava perfek- o učenju drugega jezika, je treba poudariti, da ga tna, kot izgovorjava naravnega govorca. Malčki pri lahko pridobivajo na dva različna načina: z usvaja- usvajanju jezika nimajo zadržkov, se ne obreme- njem (tako kot prvi oz. materni jezik) in učenjem. njujejo z napakami, jezik pridobivajo nezavedno, Medtem ko je proces usvajanja spontan, igriv in spontano, hitro in igrivo. Brumnova (2009) navaja, hiter, ne da bi se otroci ukvarjali s formalnimi vidi- da tudi spoznanja nevrobiologije, nevrodidaktike, ki jezika, pa je učenje jezika zavedni proces, pogo- nevrolingvistike in psihologije, ki izhajajo iz razi- sto kot tuji jezik v neki izobraževalni instituciji, ki skovanja možganov, potrjujejo trditve o prednosti vključuje učenje slovničnih pravil in popravljanje učenja drugega jezika v predšolskem obdobju. 55 Didakta ŠOLSKA TEORIJA Razvoj dvojezičnosti v zgodnjem otroštvu poteka je pri malčku močno povezan s čustvovanjem v treh fazah: in doživljanjem. Zaradi naklonjenosti in potrebe 1. V začetni fazi otrok izoblikuje leksikalni sistem po komunikaciji z otroku pomembnimi osebami iz besedišča obeh jezikov, saj oba jezika doje- (starši, sorodniki, vrstniki …), ki govorijo različna ma kot en sam jezik. Pogosto uporablja bese- jezika, se razvije dvojezičnost. dne zveze, sestavljene iz obeh jezikov. Razvoj jezika dvojezičnega malčka v tem obdobju se Pomemben dejavnik dvojezičnega razvoja otro- ne razlikuje od razvoja jezika pri enojezičnem ka je tudi samo vedenje staršev o razvoju govora otroku. pri otroku in morebitnih težav, ki jih dvojezični 2. Druga faza se začne nekako med 3. in 4. letom razvoj malčka prinaša. Tako večjezični otroci po- starosti, ko otrok že razlikuje med dvema raz- gosto spregovorijo malce kasneje od njihovih ličnima besednjakoma, ne pa tudi med različ- enojezičnih vrstnikov, prav tako je težko razvijati nimi slovničnimi pravili obeh jezikov. V tej fazi oba oz. včasih celo več jezikov v enakem obsegu. se mnogi malčki svoje dvojezičnosti že zave- Simona Kranjc (2009) poudarja, da je poleg stra- dajo. tegije pomembna tudi količina inputa, tj. časa, 3. V tretji fazi razvoja dvojezičnosti otrok govori v katerem je otrok izpostavljen enemu ali dru- oba jezika in ju povezuje z osebo oz. okoljem, gemu jeziku. Če je pri strategiji ena oseba – en v katerem se ta jezik govori (Marjanovič Umek jezik eden od staršev z otrokom občutno manj in Fekonja 2004). časa kot drugi, niso vzpostavljeni enaki pogoji za usvajanje obeh jezikov. Rezultat slabše intenziv- Strategij za usvajanje drugega ali celo tretjega nosti in manjše interakcije bo, da bo eden od je- jezika je več in na tem področju si strokovnjaki zikov dominantnejši. Seveda je priporočljivo, da niso povsem enotni, saj je jezik lahko vezan tako starši besedni zaklad in otrokov govor bogatijo s na osebo kot na govorni položaj. Tradicionalna petjem otroških pesmic, pripovedovanjem pra- strategija pri dvojezičnem razvoju otroka je ena vljic in branjem otroških knjig. Pogovarjajo se ob oseba – en jezik. S tem se izognemo mnogim slikanicah in si izmišljujejo različne zgodbe. Pri problemom, predvsem prevelikemu številu in- tem ni prav nič narobe, če morajo otroku vedno terferenc, pojavu vmesnega jezika ter mešanju znova ponavljati njegovo najljubšo pravljico ali obeh jezikovnih sistemov. Otrok namreč jezik pesem. Pomembno vlogo ima tudi gledanje ri- povezuje oz. identificira z osebo, s katero ga go- sank in otroških oddaj po televiziji, saj njihov bo- vori. Jezik se pri otroku razvija kot potreba po gati doživljajski in čustveni svet otroka povsem komunikaciji in govor kot pojavna oblika jezika navduši. 56 Didakta 3. Težave dvojezične vzgoje Usvajanje dveh ali več jezikov lahko vodi tudi do številnih interferenc, tj. sociolingvističnega poja- va, ko prvine enega jezika vdirajo v sistem druge- ga jezika. Interference se lahko pojavljajo na vseh jezikovnih ravninah, tako v glasoslovju, leksiki, slovnici kot v skladnji. Pogostejše so pri jezikih iste jezikovne družine, kot sta npr. slovenščina in hrva- ščina. Boljše kot je znanje obeh jezikov, manjša je verjetnost za pojav interferenc. Več se jih pojavlja takrat, ko je malček dlje časa kontinuirano v stiku le z enim jezikom (Kranjc 2009). Tako je na primer triletna deklica, s katero je mati govorila nemško, a je bila časovno v vrtcu bolj izpostavljena sloven- ščini kot jeziku okolja, materi zvečer v postelji re- kla: »Podekaj me!« Pri tem gre za interferenco oz. priložnostno tvorjenko iz nemškega glagola zu- decken, ki pomeni pokriti. Za ozaveščanje obeh jezikov in lažje preklapljanje Kljub spodbujanju in jasno določenim smerni- med kodi so smiselne različne igre, kot npr. spo- cam učenja otrok in mladostnikov tujih jezikov v min – otrok dvigne kartonček in slikico poimenu- šolah pa gre vendarle, kadar to dovoljujejo oko- je v enem jeziku, soigralec v drugem. liščine, izkoristiti možnost dvojezičnega govor- nega razvoja otroka, saj so vse imenovane težave Ali pa žoganje, ko otrok prevede besedo starša v zanemarljive v primerjavi s prednostmi, ki jih za drug jezik. Pa seveda branje in pripovedovanje čustveni, socialni in kognitivni razvoj otroka prina- zgodb in pravljic. ša dvojezična vzgoja. Poleg tega usvajanje druge- ga jezika malčka poteka na spontan, nezaveden Kadar je pri dvojezičnem razvoju jezika jezik okolja in neobremenjen način, otrok, ki drugi jezik osvoji prevladujoč in prvi jezik govori samo eden od star- v predšolskem obdobju, pa razvije tudi perfektno šev, se lahko zgodi, da se bo otrok zaradi nelagodno- izgovorjavo. sti pred vrstniki roditelju uprl govoriti prvi jezik. Tudi v tem primeru je za ohranjanje jezika pomembno Bistvenega pomena za jezikovni razvoj je potreba branje in gledanje televizije. po komunikaciji. Otrok bo razvil večjezičnost, ka- dar bo v stiku z osebami ali okolji različnih jezikov. Pedagogi tudi opažamo, da imajo dvojezični otroci, Ko potreba po sporazumevanju v enem od jezikov ki so prvi jezik usvojili zgolj v naravnem okolju, teža- izgine, začne slabeti tudi jezikovno znanje in spo- ve pri pravopisu. Le-teh se ne da odpraviti drugače sobnost komuniciranja v tem jeziku. Zato je dopri- kot s formalnim učenjem (šola, tečaji …) in branjem. nos posameznika, staršev in vzgojnih institucij za ohranjanje večjezičnosti ključnega pomena. 4. Zaključek Zaradi globalizacije in s tem povezane mobilno- sti ter multikulturnosti sodobne družbe se danes Viri in literatura uporabnosti in pomena večjezičnosti zavedamo Brumen, M. (2009): Prednosti učenja tujega jezika v predšolski dobi. V: Učenje in poučevanje dodatnih jezikov v otroštvu. Lju- bolj kot kdaj koli prej. Smernice Evropske uni- bljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. je gredo v smer vzgoje za mir, spoštovanja dru- Čok, S. (2009): Poučevanje jezikov v otroštvu - sociološki in kul- turni vidik. V: Učenje in poučevanje dodatnih jezikov v otroštvu. gačnosti in razvijanja skupnih vrednot. V zadnjih Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. desetletjih se je učenje tujih jezikov v mnogih Kranjc, S. (2009): (So)vplivanje učenje prvega in drugega/tuje- ga jezika v otroštvu. V: Učenje in poučevanje dodatnih jezikov v evropskih državah ne le v srednjih šolah temveč otroštvu. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. že na razredni stopnji osnovne šole zelo razširilo. Križnik, K. in Purkat N. (ur.). (2008): Učni načrt: Nemščina – gi- mnazija. Dostopno na: http://eportal.mss.edus.si/msswww/ Temu sledijo tudi kurikulumi tujih jezikov. Tako je programi2018/programi/media/pdf/ucni_nacrti/UN_NEMSCI- npr. razvijanje medkulturnosti in medjezikovnih NA_gimn.pdf, 2. 3. 2024. Marjanovič Umek, L. (2009): Razvoj otroškega govora: učinek zmožnosti tudi v učnem načrtu za nemščino na poučevanje in učenja tujega/drugega jezika. V: Učenje in po- gimnazijah in srednjih šolah temeljna vsebina učevanje dodatnih jezikov v otroštvu. Ljubljana: Zavod Republi- ke Slovenije za šolstvo. in cilj pouka. V učnem načrtu se nemški jezik ne Marjanovič Umek, M., Fekonja U. (2004): Razvoj govora v zgo- opredeljuje zgolj kot orodje za sporazumevanje, dnjem otroštvu. V: Razvojna psihologija. Ljubljana: Znanstveno raziskovalni inštitut Filozofske fakultete. temveč tudi za medsebojno razumevanje in spo- Ukmar, B. (2017): Dvojezičnost v predšolskem obdobju. Ljubljana: štovanje, kot to izhaja iz Skupnega evropskega je- Pedagoška fakulteta UL – diplomsko delo. Dostopno na: http:// pefprints.pef.uni-lj.si/4432/1/Diplomsko_delo_Bla%C5%BE_Uk- zikovnega okvirja. mar.pdf, 16. 2. 2024. 57 Didakta