Lti« i»»t /i Ljubljana, petek 24. marca 1939 UpravmStvo u)ubi)ana Knafljeva S — relefoD St 3122 3123. 3124, 8125 3126. In»;ratn) xldelek: Ljubljana. Selen-burgova tli - Tel 349i ln 2492. Podružnica Maribor GralskJ trg 7. relefoD »t 2455 Podružnica Celle Kocenova ulica 2. - Telefon 9t 190 Računi on poflt ftek zavodih: LJubljana 11842 Praga Oslo 7*180 Wler 4t ion 241 1 jsfl o' Jf t Cena 1 Din Izhaja vsak dan razen poneueljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za Inozemstvo Din 40 —_ Uredništvo Ljubljana Knaflieva ulica 5 telefon 3122 3123 3124 3125 3126 Maribor Grajski trg St 1 telefon št 2455 Celje Strossmay^rieva ulica Stev 1 telefon št 65 Rokopisi se ne vračajo Francoski obrambni ukrepi PRESTOLNI GOVOR ITALIJANSKEGA KRALJA Na včerajšnji otvoritveni seji novega italijanskega korporacijskega parlamenta je kral? Viktor Emanuel v svojem prestolnem govoru poudarjal željo Italije, da bi bil mir čiiu-dalje ohranjen, za zaščito svojih interesov pa se bo Italija do skrajnosti obsrož!la Ko se je francoski parlament v začetku preteklega tedna pripravljal, kakor doslej ob vsaki novi mednarodni napetosti, na brezplodne in teoretične razprave o francoski zunanji politiki, je ministrski predsednik Daladier, ki je obenem tudi vojni minister, presenetil vse svoje nasprotnike z zahtevo, naj se dajo vladi obsežna pooblastila za nujne vojaške, gospodarske in socialne ukrepe. V treh dneh sta mu poslanska zbornica in senat res izglasovala ta pooblastila, dan kasneje pa so bili v francoskem uradnem listu že objavljeni prvi ukrepi. Ta naglica Dala-dierovega postopanja kaže, da presoja francoska vlada sedanji mednarodni položaj zelo resno in da noče izgubiti nobenega dneva. Brez težav pa Daladieru akcija seveda ni uspeha Zlasti v poslanski zbornici so se še našli ugledni politiki, ki so podvrgli Daladierovo zahtevo po nujnih pooblastilih v francoske obrambne namene povsem notranjepolitični kritiki To pa je na drugi strani Daladieru omogočilo, da je še z večjo upravičenostjo odbil zahtevo opozicije po poprejšnji sestavi vlade nacionalne unije, češ da prav razprava v parlamentu najboljše kaže, da za to še ni potrebnih psiholoških osnov v razpoloženju posameznih strank. V poslanski zbornici je Daladier zmagal s 321 glasovi proti 264. Proti pooblastilom je glasovalo predvsem 154 socialistov in 73 komunistov, dočim so ostali protiv-niki pripadali raznim skupinam. Gladka pa je bila Daladierova zmaga v senatu, kjer se je izreklo za pooblastila 281, proti pa samo 17 senatorjev, od teh 15 :»ocialistov in dva komunista. Daladier je v vprašanju pooblastil pokazal izredno odločnost. 2e takoj prvi dan je v poslanski zbornici izjavil, da ne dovoli nobene spremembe besedila »zakonskega osnutka o pooblastilih vladi, da izda do 30. novembra tekočega leta vse za državno obrambo potrebne ukrepe«, kakor je bil stildzi-ran od vlade. »Časi atenske republike so minili«, je vzkliknil v odgovor opoziciji, ki se je pooblastilom upirala kot kršitvi demokratičnih načel in dosedanje socialne zakonodaje. S tem je hotel poudariti, da so tudi za Francijo nastopili časi. ko bo moral sleherni državljan zaradi obrambe svojih najvišjih dobrin in svoboščin, ki jih uživa v demokratičnem francoskem režimu, marsikaj žrtvovati. Obtožbe in kritike glede vsega, kar je bilo, niso več na mestu. Pogledi morajo biti odslej obrnjeni samo v bodočnost. »Stojimo tik za linijo«, je dejal Daladier, »ki jo moramo braniti za vsako ceno. Tudi Francija je potegnjena v vihar in mora po tem uravnati svoje metode. Seveda je neprijetno, da se mora vlada dotakniti socialnih zakonov, toda v sedanjih prilikah mora biti korist skupnosti nad koristjo poedincev. Razen tega je že sama napoved pooblastil zelo vzpodbujajoče vplivala pri prijateljskih narodih v inozemstvu. Ta vtis moramo z ukrepi, ki jih bomo podvzeli, še utrditi.« Pooblastila, ki so bila izglasovana Daladierovi vladi, so praktično neomejena. Nanašajo se tako rekoč na vsa področja narodnega življenja, na politiko in vojsko prav tako kakor na gospodarstvo in finance ter socialne odno-šaje. Vlada izhaja v njih s stališča, da mora tako postopati, ako naj se Francija zares temeljito pripravi za vsak primer. Vse narodove sile se morajo postaviti v službo države in njene obrambe. Sedanje razmere zahtevajo nagle odločitve, kakor so v navadi v drugih državah, ne da bi se Francija zaradi tega odrekala osnovnim načelom svoje vladavine. Ako pa hoče prav to vladavino zaščititi, potem mora — tako je utemeljeval Daladier svojo zahtevo — postopati po zgledu drugih. Res bodo dosedanje demokratične svoboščine nujno nekoliko trpele, toda »v sili mora biti vse podrejeno višjim potrebam skupnosti«. Vsa dosedanja poročila iz Francije potrjujejo, da Daladier ne namerava ostati samo pri besedah. Ze doslej objavljeni prvi vladni ukrepi gredo zelo daleč. Vidi se, da so bili izdani v popolnem soglasju z vojaško oblastjo, ki je podobne ukrepe zahtevala že lansko leto, pa je tedaj parlament Daladieru zanikal pravico, da bi jih smel izdati kar na svojo pest. S svojim sedanjim korakom je Daladier odstranil možnost takega očitka v bodoče, obenem pa ima svobodne roke, da ukrene vse, kar bi kot vojni minister v sporaziumu z generalnim štabom smatral za potrebno v obrambo francoskih interesov. Pomen tega Daladierovega uspeha pa ni le v notranjepolitični utrditvi njegove vlade, temveč tudi v tem, da ne more ostati brez vpliva na tempo angleškega oboroževanja. Zdi se, da stopa s<^aj tudi vprašanje uvedbe obvezne vojaške službe v Angliji v odločilni stadij. Rim, 23. marca. AA. V vsej Italiji so z velikim zanimanjem pričakovali prestolni govor, s katerim je kralj Viktor Emanuel otvoril danes zasedanje novega italijanskega korporaci jskega parlamenta Rim je bil ves okrašen z zastavami Od Kvirinala do palače parlamenta na trgu Monte-Citoriu je bilo vojaštvo razvrščeno v špa-lirju, za kordonom pa je bila zbrana ogromna množica ljudstva. Prva se je pripeljala pred palačo parlamenta kraljica Helena V njenem spremstvu so bile vojvodinja Piemontska, vojvodinja Aosta in druge princese. Njen prihod so napovedali topovski streli in zvonjenje zvonov Kraljico je množica navdušeno pozdravljala Prav tako navdušeno je pozdravila prihod kralja Viktorja Emanuela. ki ie bil v spremstvu vojvode Piemontskega. vojvode Spoletskega, grofa Turinskesa in vojvod Genovskega, Pistojskega in Bergamskega Prva seja nove korporaci j ske zbornice, ki so se je udeležili vsi člani velikega fašističnega sveta, vlade, nacionalnega sveta fašistične stranke in nacionalnega ^ korporaci jskega sveta kot narodni svetniki, je potekla zelo svečano. Kralj je zavzel mesto na prestolu, okrog njega so posedli najbližji moški člani njegove rodbine ter člani vlade Ko so se ovacije po kraljevem prihodu polegle, so bili člani korporacijske zbornice zapriseženi Kralj je nato prečital naslednji prestolni govor, s katerim je otvoril prvo zasedanje korporacijske zbornice: V poslednji legislativni dobi so se odigrali po vsem svetu in za Italijo še posebej važni dogodki. Pričeli so se v avgustu 1936, ko je bila zavojevana Abesinija. Ta dogodek je bil v vrsti vseh ostalih najznačilnejši Zavojevanje Abesinije je izpričalo vse odlike italijanskega naroda in sposobnosti italijanske vojske. Ta. kakor tudi vsi naslednji dogodki, so močno vplivali na razvoj italijanske zunanje politike. Sankcijam, ki so bile proglašene proti Italiji, se je Italija uspešno uprla. Sankcije je odredilo Društvo narodov in njihova posledica je bila. da je Italija izstopila iz ženevske ustanove, ker je ta že preživela samo sebe in sedaj ne koristi več ne sebi. ne svetu. V vrsti evropskih velesil je italijanska vlada ustvarila oredvsem z Nemčijo fe leta 1936. sodelovanje, ki se je razvilo na političnem, gospodarskem in kulturnem področju. Prišlo je do izraza v osi Rim -Berlin, ki se je pozneje razširila s paktom proti kominterni tudi na Japonsko. Madžarsko in Mandžukuo. Z Veliko Britanijo je italijanska vlada, ko je bil priznan novi stvarni položaj v Abesiniji, obnovila koristne zveze s sporazumom z dne 16. aprila 1938. Ta sporazum predstavlja osnovo za trajno in koristno sodelovanje. Posebno prijateljski so tudi odnošaji. ki jih ima Italija do Albanije, Bolgarije, Madžarske. Poljske. Jugoslavije in Švice. Kar se tiče Francije, je italijanska vlada v noti z dne 17. decembra 1938. s katero je odpovedala sporazum, ki je bil sklenjen v začetku januarja 1935 med ministrskim predsednikom Mussolini jem in tedanjim francoskim ministrskim predsednikom La-valom, jasno označila, kaj sedaj vse loči eno državo od druge. Z velikim zanimanjem je Italija sprem- ljala in še zasleduje državljansko vojno v Španiji. Italijansko zanimanje je tem večje ker se tudi italijanski legionarji bore na španskih tleh. Italija želi popolno materialno {r> moralno zmaeo oboroženih sil špansk' vodje. Niti sedaj, niti v bodoče med Ita in Španijo ni in ne bo nasprot-stev v interesih. To bo jamstvo za medsebojno sodelovanje na najširši osnovi. Potreba po izrabi bogastva italijanskega imperija jači v Italiji željo po miru Čeprav mir ne more biti trajen, je vendar potrebno, da traja čim dalje. Pri vsej želji po ohranitvi miru pa je za zaščito italijanskih interesov potrebno, da se italijanske oborožene sile izponolniio do najvišje stopnje V tem pogledu je bilo storieno že mnogo, a mnogo ie treba še napraviti, tako da italijanske oborožene sile na kopnem, na morju in v zraku ne bodo v ničemer zaostajale za silami dmpih držav. Organizacija fašistične mladine koristno in uspešno deluje. Mladeniči, ki priha''a'"o iz vrst te organizacije, so se izkazali za dobre vojake. Izredni stroški, ki so bili potrebni zaradi vojne v Abesiniji, so povzročili, da se je zelo povečala obremenitev davčnih obveznikov, ki zaslužijo zaradi teea vse priznanje. saj so zmerom vestno izpolnjevali svoje dolžnosti do države. V zadnjem času je italijanska vlada storila vse. da bi zagotovila državi gospodarsko neodvisnost. Gospodarska samostojnost je po?oj, brez katerega ni politične neodvisnosti. Vlada pripisuje velik pomen tudi stabilizaciji valute. Čitanje prestolne besede je trajalo 14 minut Ko je kralj končal, ga je pozdravilo Berlin, 23. marca. AA. (DNB) Objavljena je pogodba o protektoratu Slovaške. Pogodba je datirana z Dunaja 18. marca in iz Berlina 23. marca 1939, podpisana pa od nemškega zunanjega ministra v. Ribbentropa ter dr. Tisa, Tuke in Durčanskega. Pogodba pravi, da ata se nemška in slovaška vlada sporazumeli, da potem, ko je Slovaška prišla pod zaščito Nemčije, posledice te zaščite regulirata s sledečimi dogovori: 1. Nemčija prevzema zaščito nad politično neodvisnostjo in nad nedotakljivostjo slovaškega ozemlja. 2. Radi izvedbe te zaščite ima nemška vojska vedno pravico graditi in zasesti vojaške ustanove v pasu med zapadno mejo Slovaške in vzhodnim pobočjem Malih Karpatov, Belih Karpatov in gorovja Javornik. Slovaška vlada bo stavila na razpolago nemški vojski vse po- London, 23. marca. AA. (Reuter). Slovaška vlada je sporočila, da so madžarske čete vkorakale v Vzhodno Slovaško. Berlin, 23. marca. AA. DNB poroča iz Bratislave: Slovaška vlada je sporočila, da so madžarske čete vkorakale v vzhodno Slovaško. To sporočilo pravi, da so Madžari dozdaj med drugim zasedli tudi Fikišovce, mesto, ki leži v neposredni bližini Mihalovcev, središča vzhodne Slovaške. Dozdaj z madžarske strani teh vesti še niso potrdili. Berlin, 23 marca. AA. DNB poroča iz Bratislave: Danes je bila v predsed-ništvu slovaške vlade seja, na kateri so vse dopoldne razpravljali o vkora-kanju madžarskih čet na Slovaško. Na seji, ki ii je predsedoval dr. Jožef Tiso, so bili tudi minister za narodno obrambo, vrhovni poveljnik Hlinkove garde in šef poetičnega štaba garde. Praga, 23. marca. AA. (Havas). Po vesteh, ki so prispele v Prago, so Madžari vdrli na slovaško ozemlje. V gotovih krogih izjavljajo, da slovaška voj ska, ki se šele formira, ni sposobna, da bi preprečila ta vpad Madžarov. Pripominjajo, da bo brez dvoma potrebno, da Nemčija, ki je proglasila svoj protektorat tudi nad Slovaško, stori potrebne korake za obrambo Slovaške Madžarski krogi v Pragi pa izjavljajo da ničesar ne vedo o tem. da bi madžarske čete vdrle na slovaško ozemlje. London, 23. marca. AA. (Reuter). V madžarskih uradnih krogih odločno zanikajo vesli, po katerih bi bile ma- navdušeno vzklikanje Nato je predsednik parlamenta izjavil da v imenu kralia in česana otva*-:a 30 "Vonodnino 7asedanje parlamenta Ko sta kralj in kraliica s princi zapuščala dvorano, so ju pozdravile nove navdušene mprif^taciie. člani parlamenta pa so vstali in zapeli fantovsko himno Seia je bila nato zakliučena. Prvi olmevi Rim. 23 marca. A A. (Štefani): Govor ltalranske^a vladarja je imel v Londonu izreden odmev Por* 'dnevno čas-omsje poudarja p-iNebno one izjive. ki st nao se odlikovali pn operacijah za izgradnje imperija trebno ozemlje. Slovaška vlada pristaja na to, da nemške čete na Slovaškem prejemajo iz Nemčije pošiljke življenjskih potrebščin brez plačila carine. V omenjenem pasu izvršuje nemška vojska pravice vojaških oblasti. Nemški podaniki, ki na podlagi zasebne pogodbe delajo na Slovaškem pri graditvi vojaških ustanov, spadajo pod nemško ju-risdikcijo. 3. Slovaška vlada bo organizirala svojo vojsko v tesnem soglasju z nemško vojsko. 4. Slovaška vlada bo vodila zunanjo politiko tesno povezano z zunanjo politiko Nemčije. 5. Ta pogodba stopi v veljavo takoj in velja za 25 let. Pred potekom pogodbe bosta obe vladi razpravljali o morebitnem njenem podaljšanju. džarske Čete prekoračile karpatsko ukrajinsko mejo in vkorakale v Slovaško. Po vesteh iz Slovaške pa so madžarske čete, smatrali Madžari, pas ozemlja ob karpatsko-slovaški meji, po katerem teče železniška proga. V tem delu ozemlja nikdar niso bile definitivno določene meje in so ta del, za katerega trdijo, da so ga zavzele madžarske čete, so smatrali Madžari, da pripada njim. London, 23. marca. AA. Reuter poroča iz Berlina: Po zadnjih poročilih, ki so jih dobili nemški politični krogi, se zdi, da je vkorakanje madžarskih čet na Slovaško mnogo resnejše in daleko-sežnejše, kakor pa se je to prvotno mislilo. V istih krogih smatrajo za verjetno, da bo Hitler obiskal Bratislavo pred koncem t. m. Po Reuterjevih poročilih iz Prage pa je bila na drugi strani iz Bratislave podana formalna nota v Budimpešto. V tej noti Slovaki protestirajo proti vkorakanju madžarskih čet na Slovaško in zahtevajo v roku nekaj ur zadovoljiv odgovor. Nemčija priznava aneksijo Podkarpatja po Madžarih Budimpešta, 23. marca. A A. Nemški zunanji minister v. Ribbentrop je poslal madžarskemu ministrskemu predsedniku Tele-kyju in zunanjemu ministru Csakvju brzojavki, v katerih izraža nailepše želje o priliki zasedbe Karpatske Ukrajine in prik jur čitve te pokrajine k Madžarski. Grof Tele-ky m grofCsaiky sita se zahvaila za brzojavki ter v njej ponovno poudarila prijateljstvo, ki veže Madžarsko in Nemčijo. Francoski dnevi v Londonu Preasldent francoske republike Lebrun je bil včeraj z velikimi svečanostmi sprejet v parlamentu London, 23. marca. AA.: Westminster-Hall, stari in znameniti kraj, kjer je nekoč zasedal angleški parlament, kjer je bil stoletja in stoletja sedež sodišča in kjer so se odigravale neštete zgodovinske ceremonije v zadnjih tisoč letih, je danes ponovno doživel slavnostni dan. Obe zbornici parlamenta sta danes priredili slavnosten sprejem predsedniku francoske republiKe Lebrunu. Vsi prostori Westminster-Halla so bili nabito polni poslancev, lordov in drugih najuglednejših osebnosti iz britanskega javnega življenja. Pozdrav lorda-kancelarja Predsednika francoske republike Lebruna je pozdravil lord-kancelar, ki je posebno podčrtal veselje, da lahko na tem mestu pozdravi poglavarja francoske republike. že davno so Vninili časi, je dejaJ med drugim, ko je med Anglijo in Francijo vladalo sovraštvo. Ta krvava preteklost ie pozabljena Zastopniki obeh zbornic britanskega parlamenta pozdravljajo predsednika Lebruna kot prijatelja in kot poglavarja velikega prijateljskega naroda. Na koncu se je lord-kancelar zahvalil Lebrunu za simbolni obisk, ki podčrtava prijateljstvo in skupne interese, ki združujejo obe državi. Predsednik spodnje zbornice Fitzroy Je v svojem pozdravnem nagovoru podčrtal ljubezen Francozov in Angležev do njihove domovine. Zaradi te ljubezni žele vzajemno nadaljevati svojo pot. Upa, da bo to prijateljstvo ostalo večno. Oba naroda sta zvesta miru in ne želita drugega kakor braniti pravico, svobodo in napredek, Lebrun o preizkušeni solidarnosti obeh držav V svojem odgovoru je prezident Albert Lebrun dejal med drugim: Predsedniku francoske republike ste izkazali čast, ki jo zna visoko ceniti. Radosten sem, da stojim v stari zibelki angleškega parlamentarnega življenja, v srcu zgodovinskega poslopja, kjer so se rodila načela, ki služijo za kažipot našima dvema narodoma. Prijateljstvo med obenma državama je trdno. Kako bi tudi moglo biti drugače, spričo naše skupnosti spominov, idealov in koristi? Prepiri in predsodki ki so nekoč tako pogosto razdvajali Francijo in Anglijo, so se umaknili medsebojnemu spoštovanju. Ni je točke na zemeljski obli, kjer bi si bili tekmeci, še manj pa nasprotirki, kajti naše in vaše koristi se skladajo. Do najvišje stopnje bomo gojili čaščenje miru, kajti samo mir lahko ohrani vse, kar si je človeška civilizacija pridobila v teku stoletij. V lepoti in moralnih vrednotah vseh mogočih področij umetnosti in človeške misli, v svesti si moči, ki obema državama jamči prostrana imperija, in enakosti idealov, ter navdahnjeni s toplo željo, da bi povsod videli slogo in da se ne bi človeško prizadevanje zapravljalo v nerodovitnem početju, se obe državi zavedata tega izrednega blagoslova, da ljubita druga drugo brez slehernega pridržka ker sta se zbližali brez zahrbtnih misli. Na koncu se je Lebrun zahvalil parlamentu, ker mu je blagovolil podati slovesno izjavo o preizkušeni solidarnosti Francije in Velike Britanije. Prezident Lebrun si je nato v spremstvu mnogoštevilnih uglednih francoskih in britanskih osebnosti ogledal spodnjo in zgornjo zbornico. Velika množica, zbrana okoli parlamenta, mu je ves čas prirejala viharne ovacije. Medtem ko je vojaška godba neprestano svirala menjaje marse-ljezo in britansko himno, je zbrano ljudstvo ves ča vzklikalo lebrunu in Franciji. Po obisku v parlamentu je Lebrun položil venec na spomenik Neznanega junaka, ki stoji v neposredni bližini zunanjega ministrstva. V gosteh pri kralju in kraljici Na koncu si je predsednik francoske republike ogledal še westminstrsko opatijo, potem pa se je odpeljal v Windsorski grad v okolici Londona, kjer sta mu kralj Jurij VI. in kraljica Elizabeta priredila obed. Obeda so se udeležili tudi kraljica-mati Mary vojvoda in vojvodinja Gloucestrska, vojvoda Kentski in drugi člani kraljevske družine, francoski zunanji minister Bonnet, britanski zunanji minister Halifax, francoski poslanik Corbin in več drugih uglednih francoskih ln britanskih osebnosti. Po obedu sta si predsednik Lebrun in njegova soproga ogledala v družbi kralja in kraljice prostore Windsorskega gradu ter sta imela priložnost občudovati nekatere izmed najznamenitejših umetniških zbirk angleških kraljev. Gafencu pojde v Ankaro Carigrad, 23. marca. AA. Glede na povabilo, ki ga je izročil turški zunanji minister rurmmskemu zunanjemu ministru za svojega obiska v Bukarešti, se je zvedelo, da bo Gafencu uradno obiskali Ankaro meseca maja. Novi ameriški krediti za oboroževanje Washington, 23. marca. AA Obe zbornici kongresa sta včeraj dokončno sprejeli zakonski načrt o kreditu 358 milijonov dolarjev za oboroževanje, cd tega pojdejo tri milijone za izpopolnitev letalstva hi za pomnoži tev vojnih letal na 6.000 Reprezentančna zbornica je sprejela tudi naknadni kredit 185 milijonov dolarjev; 116.5 milijonov dolarjev bo porabljenih za nakup tankov, topov, pušk in za zboljšanje obrežne obrambe. Italijansko-faponski kulturni dogovor Tokio, 23. marca. AA. Japonski zunanji minister A rita ir italijanski poslanik Auri-ti sta danes podpisala italijansko-japonski kulturni dogovor. Novi italijanski poslanik —t^evelto Washington, 23. marca. AA. Včeraj je novi italijanski poslanik v Wasfaingtonu Co-lona predal Rooseveltu sivoja akreditivna pisma V govoru, ki ga je imel ob tej priliki, je Colona izrazil upanje, da se mu bo nudila prilika, da doprinese s svojim delovanjem -k dobrim odnošajem med Zedmje-nimi državami in Italijo. Atentati v Birminghamu London. 23 marca. AA. V Birmin^iamu se je dogodilla včeraj eksiplozija v tovarni orožja. Pri tem je našel smrt en delavec, več pa jSh je bilo ranjenih. Druga eksiplozija se je dogodila opolnoči na neki ulici sredi mesta. Človeških žrtev ni bilo. Pogodba o nemškem protektoratu nad Slovaško Sklenjena je za 25 let — Nemci smejo imeti svoje vojaštvo v določenem predelu Slovaške Madžarski vojaški oddelki so vpadli na Slovaško Nasprotujoče si vesti — Vznemirjenje v Bratislavi PRORAČUN DEFINITTVNO SPREJET Snoči ga je s finančnim zakonom vred odobril tudi senat — Senator dr. Kramer o stališču Slovencev do hrvatskega vprašanja Chamberlain o angleški akciji pri drugih državah Ponovne Izjave v parlamentu — Na katere države se je angleška vlada obrnila, še ni znano Beograd, 23 marca p V svojem velikem govoru na včerajšnji seji senata ie dr Albert Kramer potem ko je bil obravnaval hrvatsko vprašanje in podčrtal nu nost njegove čim prejšnje rešitve govoril o položaju in stališču Slovencev do tega problema Ta položaj in to stališče sta zelo delikatna Hrvatskeea vprašanja ni mogoče rešiti proti nam Slovencem in ne brez nas temveč samo z našim sodelovanjem Realno politič in praktično pa je hrvatsko vprašanje prvenstveno zadeva Srbov in Hrvatov in mi vemo da bo rešeno v trenutku ko se bodo Hrvatje in Srbi med seboj sporazumeli Na tej poti jim nočemo biti v oviro Nasrlašamo pa, da mi Slovenci do danes v državni oolitiki nismo zavzemali položaja, spričo katerega bi bilo mogoče reči. da smo odločali o državnih vprašanjih. Zahteve po reviziji je treba razširiti tudi na mnoga vprašanja, ki se tičejo nas. v vseh domenah javnega življenja Pri tem ne smemo pozabiti, da smo mi Slovenci industrijsko-obrtni producen-ti. glede na kmetijstvo pa konzumenti za ostalo Jugoslavijo Naši gospodarski interesi so povezani z enotno državo. Slovenci smo na severozapadu države naibolj eksponiranj del Jugoslavije Prispevali smo ogromne 9rtve za to državo, ker smo morali pustiti eno tretjino Slovencev izven naših meja Pri nas v Sloveniji so politične prilike zelo te*ke Politične in strankarske borbe so globoko razdvojile narod V Sloveniji se je odigrala strašna borba, ki je zahtevala veliko žrtev Nikogar danes ne obtožuiem. temveč dajem le izraza svolemu obžalovanju. da ie tako Dejstvo Je. da se napredni nacionalni element v Sloveniii aničiti ne da. Nikaka totalitarna teorHa ne more preko teira dejstva. kakor tndi ne more za»1kati deistva. da vrši ta element va*no vloeo v živlienhi slovenskega naroda. Z radostjo, je poudaril govornik, mora citirati ob tei priliki akadem- ske mladine, ki so bili pred kratkim sprejeti v Liubljani. Na koncu se je dr Kramer vrnil na notranji politični položaj Normalizacija na-šetra političnega življenja "»hteva tudi normalizacijo prilik v naših samoupravnih ed'nicah Pot sporazumu vod? ckori vrata demokracije In čim boli želimo, da bi si čimprej zgradili temeljne osnove nase notranje konsolidacije, tem nujnejša je dolžnost, da se ostvarijo neobhodno potrebni poboji Eden teh poffoiev je tudi narodna skupščina, ki bo mogla zares v imenu naroda reči svo'o naključno besedo. Njo bodo podpirale vse sile, ki hočejo, naj se Jugoslavija, blagoslovljena z notranjim mirom, okrepi tako. da bo prestala vse viharje ter ohranila Srbom. Hrvatom in Slovencem svobodo nasproti vsem in vsakomur. Iz svojih napak v preteklosti se moremo marsičesa naučiti V njih spoznanju je garancija za boljšo in srečnejšo politiko nase države, a tudi jamstvo, da bo na« mladi kralj, ko bo zasedel prestol, sprejel iz rok svojega spoštovanega strica nasledstvo, ki je vredno nWove velike misije ln velike žrtve nterovega neumrlega očeta. A v taki Jugoslaviji, je zaključil dr Kramer s poudarkom, jugoslovenska misel nikoli ne bo propadla Za svoja izvajanja je žel viharno odobravanje Dr. Grga Andjelinovič Senator dr Grga Andjelinovič je obširno razpravljal o potrebi takojšnje rešitve hrvatskega vprašanja Podal je pregled vseh naporov JNS v tej smeri in posebej podčrtal pomen volilnega sporazuma, sklenjenega med dr Mačkom in JNS. Ugotovil je. da so jugoslovenski nacionalisti med Hrvati zmerom naglašali potrebo ureditve hrvatskega vprašanja Zal pri svojem delu niso nikoli naleteli na razumevanje niti na eni. niti na drugi strani, temveč so bili tako v Zasrrebu kakor v Beogradu izpostavljeni najtežjim in najhujšim napadom Odbila je sedaj dvanajsta ura in treba je rešiti hrvatsko vprašanje za vsako ceno To bo tem laže ker ie dr Maček pristal na osnovne principe narodnega in državnega življenja. Nato je eovoril cenator Ivan Pucelj. Obravnaval je predvsem domače slovenske zadeve. Za senatorjem Pucljem so sinoči govorili še trije senatorji. P^t3bna raztrava * brez debate Danes dopoldne je senat nada^eval in končal načelno razpravo o proračunu za leto 1939'40. na ponoldanski seii oa ie bil proračun s finančnim zakonom sprejet tudi v specialni debati V načelni debati ie govoril danes samo senator Oragoslav D'ord.jevič od Neodvisnega kluba, potem pa je bil v odsotnosti opozicijskih senatorjev proračun od vladne večine sprejet Glasovalo je 50 senatorjev Takoj nato se je pričela podrobna razprava. Proračun vrhovne državne uprave je bil sprejet brez debate Pri razpravi o proračunu pokojnin in invalidnin je finančni minister obrazložil povečanje izdatkov za pokojnine in invalidnine Ko se bodo v celoti izvedle določbe nove invalidske uredbe, bodo invalidnine dvakrat večje kakor sedaj in se bodo morale v bodočem proračunu povečati še za 90 milijonov Nato je bil proračun o pokojninah in invalidninah odobren Brez debate so bili odobreni tudi proračuni o državnih dolgovih, proračun finančnega ministrstva in proračun rezervnih kreditov. O proračunu ministrstva pravde j<=» zaradi odsotnosti obole^ga ministra dr Ru-žiča podal ekspoze minister dr Krek nakar je bil proračun odobren Tudi proračun gradbenega in prosvetnega ministrstva st. bila odobrena brez debate V razpravi o proračunu ministrstva za promet je minister dr Spaho omenil da je njegov ekspoze razdeljen senatorjem tiskan: iz njega ie razvidna popolna slika našega železniškega pomorskega in rečnega prometa Ker se ni nihče oglasil k besedi ie bil tudi ta proračun brez ugovora odobren O proračunu kmetijskega ministrstva je poročal minister inž. Nikola Besiič, ki je utemeljeval povečanje posameznih postavk s potrebo večjega pospeševanja kmetijstva in izpopolnitve veter nareke službe Nato je bil proračun odobren brez debate O proračunu ministrstva za pošte je poročaj minister Altiparmakuvič nakar je bil tudi ta proračun odobren Pri razpravi o preračunu ministrstva sa trgovino je podal minister Jevrem Tomič daljši ekspoze o smernicah vladne trgovin- , ske politike ter je bil proračun nato odo- j bren O proračuna ministrstva za Sume in rud- V razpravi o proračunu notranjega ministrstva je podal ministrski predsednik in notranji minister Dragiša Cvetkovič zanimive izjave o notranji politiki vlade Med drugim je izvajal: Imel sem že trikrat priložnost jasno in odločno ter v obliki, v kateri se morda do danes ni govorilo ne v narodni skupščini, ne v tem domu precizirati stališče vlade do naših najvažnejših notranjih problemov. Vladna deklaracija in ekspoze, ki sem ga podal v narodni skupščini, ter naposled moj drugi govor, ki sem ga imel v narodni skupščini, mislim, da so zadostno pojasnili naziranje kr. vlade tudi o najbolj perečem notranjem problemu, o sporazumu s Hrvati. Tem izjavam ne bi imel ničesar dodati. ne odvzeti. Misl;m, da ni danes v tej državi niti enega činitelja več, naj že pripada levici ali desnici, ki se ne bi bil jasno in odločno izrekel, da je vprašanje sporazuma vprašanje prvega reda in najvažnejši problem naše notranje politike in da je to vprašanje treba urediti sporazumno z vsemi prizadetimi stranmi. Mislim, da ni potrebno kaj več govoriti o tem vprašanju in o mnogih momentih iz preteklosti ter o momentih, ki so prišli neposredno pred prihodom te vlade. Potrebno je, da se uresniči vse tisto, kar smo rekli, in vse tisto, o čemer se neprestano govori na obeh straneh. Interesi naše države, žlvljenska korist vseh nas, Srbov, Hrvatov in Slovencev, nam imperativno nalaga, da najdemo čimprej pravičen sporazum. Gospodje senatorji! Prišel sem do konca svojega ekspozeja. Bil je zelo kratek spričo izjav ki sem jih doslej podal, ker mislim, da ni treba mnogo govoriti, temveč je treba vendar že resno, pošteno, odkrito in nedvoumno preiti k dejanjem. Kr. vlada kaže vso dobro voljo in želi ustvariti potrebno atmosfero, v kateri se bo moči pogovoriti. Včeraj sem izdal akt, ki bo nedvomno pripomogel k ustvaritvi takšnega ozračja. Predložil sem kr. namestni-štvu amnestijo, ki bo amnestirala 170.000 prestopkov v naši državi, v glavnem prestopkov med volitvami In po volitvah, vse do 5. februarja. Od teh 170.000 prestopkov, kolikor jih je bilo včeraj amnestira-nih se jih mnogo nanaša na savsko banovino. Gospodje! Mislim, da Je skrajni čas, da bomo vsi razumni, da je skrajni čas, da se vendar že sporazumemo, ker je to v našem skupnem interesu in to ne v večjem interesu desnice ali v manjšem interesu levice. Nas vseh skupni interes je, da 9e naše notranje razmere konsolidfrajo, kajti samo v urejenih notranjih razmerah lahke nastane blagostanje in napredek lahko pričakujemo solidno in ustvarjalno delo Berlin, 23. marca AA. DNB poroča lz Bukarešta: Po pogajanjih, ki so potekala v prijateljskem duhu je bil danes tu podpisan nemško-romunski sporazum, ki bo služil za podlago ured:tvi medsebojnih gospodarskih odnošajev Sporočilo, ki je bilo izdano o priliki sklenitve tega sporazuma pravi, da sta nemška in romunska vlada dosegli porazum glede na dejstvo, da ru-munsko gospodarstvo nudi š;roke možnost: za razvoj. Rumunska prozvodnja bi se mogla znatno povečati od trenutka, ko bi se gospodarska organizacija spojila s tem kar obstoji Tedaj bo Rumunila mogla najti znatna tržišča v sose^niih državah zlasti tud' na področju raiha Nemčija izraža pripravljenost, da po tem novem sporazumu stavi Rumuniji na razpolago svoja izkustva na polju kmoM jstva In gozdarstva ter da ji nabavi potrebne Industrijske proizvode. Nemčija in RumunHa sta podp'sal1 pogodbo v cilju, da se poglobe gospodarski odnošaii med obema državama in da ti dve državi sodelujeta na široki podlagi in sistematsko. Pogodba pr"dv'deva izdelavo načrta, ki naj bi bil izveden v več letih in s katerim bi se izpopolnile trgovinske pogodbe ki so bile že prej sklenjene med Nemč:jo ln Rumunijo Ta načrt je zasnovan na potrebah nemškega uvoza, na možnosti razvoja rumunske proizvodnje in na notraniih potrebah rurminskega gospodarstva. Računali bodo tudi na odnošale. ki glede izvoza obstoje med Rumunijo in ostalimi državami. Gospodarski načrt temelji predvsem na romunskem kmrtilstvu V tem smislu se bo povečala proizvodnja živinske krme. semen in rastl;n, ki se uporabljalo v tekstilni industriji. Prav tako računajo pri tem na razvoj romunskega gozdnega gospodarstva. Načrt določa preskrbovanle ra-munikih radarskih podjetij s stroH In napravami. Ustanovljene bodo nemSko-ru-munske družbe za eksploatacijo bakra hi pilita * Bobrudži, kramova ruda s rutam- nike Je poročal minister Ljubomir Pantič proračun je bil odobren brez debate Pri razpravi o proračunu zunanjega ministrstva je minister dr Aleksander Cm-car-Markovič opozoril senatorje. da ie bila vladna zunanja politika označena že v deklaraciji vlade, ki }e bila podana v narodni skupščini, naprosil je senat naj zaupa zunanji politiki vlade Proračun je bil odobren brez debate, prav tako za njim proračun ministrstva za telesno vzgojo, o katerem je podal kratka pojasnila minister Cejovič. Ce tega ni, se zapravljajo vse ustvarjalne sile v medsebojnih bojih in prepirih. Mislim da je bilo zadosti izjav, da je bilo zadosti govorov, da je bilo zadosti tekmovanja, kdo bo pokazal več patriotizma in nacionalizma. Mislim, da »mo ml vsi patrioti, da smo mi vsi nacionalisti, da vsi ljubimo to državo, In da Je nam vsem pred očmi isti interes, da bodi naša domovina močna, čvrsta In napredna In čvrsta bo in močna bo, če bomo imeli notranji mir, če bo vladala socialna pravičnost in če bomo vsi složni. Govor ministrskega predsednika Cvet-koviča je bil sprejet z odobravanjem, nakar je bil proračun notranjega ministrstva odobren. Glasovanje O proračunu ministrstva ia vojsko In mornarico je poročal minister general Ne-dič, ki je naprosil senat, naj upošteva ljubezen in zaupanje, ki ju kaže vsa naša javnost do naših vojnih sil in ki sta upravičeni, ker bodo tudi v bodoče naše \ Jne sile zvesto in udano Izvrševale svojo visoko dolžnost do kralja in domovine ter bodo stale neomajno na braniku domovine ob vseh njenih mejah Proračun ministrstva za vojsko je bil sprejet z aklamacijo Nato je bil odobren proračun ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje, o katerem je poročal minister Rajakovič Končno sta bila odobrena še proračun dohodkov in finančni zakon, tudi oba brez debate. S tem so bila v podrobnosti sprejeta vsa poglavja novega proračuna ter je preostalo samo še končno glasovanje. Predsednik dr Korošec je prekinil sejo ter napovedal nadaljevanje za 18 uro. Seja se je zopet začela ob 18 15 Senat Je takoj prešel h končnemu glasovanju o proračunu in finančnem zakonu. Opozicija temu delu seje ni prisostvovala Vseh ostalih prisotnih 45 senatorjev je glasovalo za novi proračun, kakor je bil sprejet skupno s finančnim zakonom v narodni skupščini Predsednik dr. Korošec je 8e voščil senatorjem vesele velikonočne praznike in izjavil, da bo prihodnja seja sklicana pismeno. Seja je bila nato zaključena. Posvetovanje opozicijskih skupin Beograd, 23. marca p. Nocoj ob 18 se je sestal na stanovanju Miše Trifunoviča delovni odbor KDK. združene opozicije in JNS. Od slednje so seji prisostvovali nod Dredsednik Jovo Banianin. generalni tajnik dr Albert Kramer senator dr Grga Andjelinovič in narodni poslanec Ilija Mi-hajlovič. skem Banatu in mangana v krajih Vatra Dorna in Broste. Začela se bo industrija aluminija ter eksploatacija bavksita. Ustanovi naj se romunska družba za izkoriščanje mineralnega olja :n za izvedbo programa po katerem bi na več krajih navr-tali zemljo, da se prepričajo če ni tod v zemskih plasteh kaj rade. ki bi se dala izkoristki Načrt določa tudi končentrac jo na poliu industrije Ustanovljeni naj bi bili svobodni pasovi, v katerih naj bi nastala nova industrijska in trgovska podjetja kakor tudi splošna skladišča in naprave na-meniene za nemško plovbo Poleg tega določa načrt preskrbo z voinim materialom, vojaško opremo za vojno mornarico ter vojno letalstvo kakor tudi za ustanovitev podietij. ki bodo splošno koristna. Vladni odbori, ustanovljeni na podlagi trgovinske pogodbe od 23. marca 1935 imajo nalogo da izvedejo ta sporazum, ki stopi v veljavo mesec dni po ratifikaciji. Sporazum bo veljal do 31. marca 1944. Ce ne bo odpovedan leto dni pred tem datumom bo podaljšan na nedoločen čas. Po tem bo sporazum možno odpovedati na leto dni vnaprej, ln sicer na koncu vsakega tromesečja. Španski drobiž Salamanca, 23 marca AA Štefani: Snoči izdano sporočilo vrhovnega poveljstva pravi, da ni na frontah nič novega Burgos. 23 marca AA (StefanH Maršal Petain se je danes pripeljal v Bureos. da opravi uvodne obiske Kdaj bo izročil svo-ie poverilnice še ni določeno Madrid, 23 marca AA Vojaška sodišča so obsodila na smrt 12 oseb. ki so se udeležile komunističnega upora od 6 do 12. marca Smrtne kazni so bile takoj izvršene Pred volna sodišča pride Se okoli tisoč oseb. v glavnem Sefl in komisarji komunistične stranke Vojaki, ki so se udeležili upora, so bili večinoma spuščeni. London, 23. marca. AA. (Reuter) Na današnji seji spodnjega doma je govoril tudi predsednik vlade Chamberlain in je med drugim dejal: »Angleška vlada »e Je že Jasno izrazila, da so nedavni koraki nemške vlade sprožili vprašanje, do kam namerava Nemčija iti s takšnim svojim postopanjem. Angleška vlada Je dolžna izjaviti, da bi podobni poskusi na vzhodu dovedli do uspešnega odpora Anglije in vseh onih držav, ki cenijo svojo svobodo. Za zdaj še ne morem dati nobene Izjave o posvetovanjih. Id smo jih imeli z drugimi vladami v zvezi z zadnjimi dogodki. Smatram za potreono. da tu jasno naglasim, da angleška vlada nima nikal tga namena zastavljati pot upravičenim prizadevanjem Nemč:je, da razširi svojo Izvozno trgovino. Naši vladi tudi ni bilo do tega da bi v Evropi ustvarjala kake profvniške bloke držav z raznimi Idejaird. Edino to Imamo pred očmi, da se ne moremo pokoriti nikaki proceduri, po kateri bi b;Je neodvisne države podvržene takšnemu pritisku In takšnim grožnjam, da so prisiljene žrtvovati svojo neodvisnost. Pripravl.feni smo uporabiti vsa sredstva, s katerimi razpolagamo, da »e zoperstavimo takšn'm poskusom.« V odgovora na nekatera vprašanja poslancev se je Chamberlain dotaknil tudi vprašanja bivših nemških kolonj. ki stoje pod mandatom Velike Britanije. Francije in Belgije. V zvezi s tem je izjavil, da ne verjame, da bi glede teh vprašanj prišlo do posvetovanja med zainteresiranimi vladami. Konferenca se sestane še ta teden ? London, 23 marca o. Po informacijah agencije United Press je pričakovati, da se bo še ta teden pričela konferenca držav. na katere se je obrnila angleška vlada. Konferenca bo v Londonu ali Parizu Spočetka naj bi na njej posamezne sodelujoče države zastopali njihovi poslaniki v Franciji, odnosno v Angliji Zaenkrat še ni znano, katere države bodo na tej konferenci zastopane. Titsit, 23. marca. e. Davi ob 5. »o nemški vojaki prekoračili most. ki loči Nemčijo od Klajpede in ki je na meji sami. Več motoriziranih oddelkov se je pripeljalo ie ponoči in so prvi krenili v Klajpedo. da pripravijo vse potrebno za sprejem Hitlerja, ki bo prispel danes Že snoči so Nemci porušili vse pregraje. ki so delile Klajpedo od Nemčije. Ob te) priliki je spregovoril okrožni vodja vzhodne Nemčije Koch Klajpeda. 23. marca. br. Nemške čete so dane& med velikim navdušenjem prebivalstva vkorakale v okrašeno Klajpedo 2e snoči je prispeta motorizirana policija, ki je vzdrževala red v mestu, davi pa so začele prihajati tehnične čete, motorizirani oddelki io več sto letal Ob 9. zjutraj se je pripeljal v mesto minister dr Frick v spremstvu več generalov in armadnih poveljnikov Kancelar Hitler bo prispel šeie proti večeru. Klajpeda, 23. marca. br. Kancelar Hitler se je v opoldanskih urah pripeljal s kri-žarko »Deutschland« in še nekaterimi drugimi vojnimi ladjami v klajpedske vode. Z rušilcem »Leopardom« se je pripeljal v lu-ko Klajpedo, kjer ga je sprejela velika množica Nemcev Ob 14. je stopil na klaj-pedska tla. Pozdravil ga je vodja klajped-skih Nemcem Neumann, kateremu je Hitler kratko odgovoril. V svojem govora je izra- Beležke Izjava dr* Mačka in njen demanti Včeraj smo po zagrebških in beog:aj-skih listih objavili glavne odstavke iz izjave. ki Jo je daJ dr Maček zastopniku velike ameriške poročevalske agencije »Associated Press« Obenem smo prii.esli tudi popravek, odnosno demanti, ki je izšel v glavnem glasilu politike dr. Mačka v »Hrvatskem dnevniku« in ki smo ga iz Zagreba prejeli telefonično Iz tega pojasnila ni bik) razvidno na katere misli aLi stavke v izjavi se demanti nanaša. Izjava dr. Mačka je izšla v zagrebških listih v drugačni obliki kakor v beograjskih. Zagrebški listi so imeli par stavkov, ki jih v beograjskih ni bilo in v slovenskih tudi ne. Pojasnilo »Hrvatskega dnevnika« izrecno govori le o objavi v hrvatskih listih. Zaradi tega so v Zagrebu, kakor nam zvečer telefonično sporočajo, mr enja. da se nanaša demanti baš na oni del izjave ^ je izšel samo v zagrebških listih. Pomen prijateljstva med Jugoslavijo in Italijo Milanski »Corriere della Sera« objavlja v sredini številki daljši dopis svojega beograjskega poročevalca Enrica Rizzinija, ki poudarja veliki pomen italijansko-jugo-slovenskega prijateljstva za obe državi. Rizzini piše med drugim: »Kakor smo te dni že sporočili, je prožila Jugoslavija te dni, četudi je od blizu interesirana na sleherni spremembi v srednji Evropi, zgledno mirnost. Prav sedaj, ko se bliža druga obletnica jugoslovensko-italijanskega pakta. ugotavl:ajo. da ta pakt na nedvoumen način jamči mir na Jadranu, ki je bistvenega interesa za Italijo in Jugoslavijo Zato je ta pakt temeljni kamen jugo«lovenske zunanje poHtike To vedo prav dobro vsi neprijatelji Italije in Jugoslavije, ki skušajo vreči senco na to neomajno in nadvse trdno prijateljstvo med Rimom In Beogradom, ki Ima za oba naroda tudi «vo1 politični fn strateški moment : skupno morja sme v popolni harmoniji pripadati samo obema jadranskima narodoma.« Posvetovanja, ki jih je imela angleška vlada na svoji včerajšnji seji o tej stvari, so pokarala, da bi bilo težko samo z di-nlomatskimi nosveti doseči hiter uspeh Prav zaradi tega «e je angleška vlada odločila. neriudno sklicati konferenco prizadetih držav. Francoski tisk za sporazum z Italijo Pariz. 23 marca. A A (Havas): List; poročajo. di vlada v Londonu prepričam ie. da bi se lahko v najkrajšem času vršila v an-orestolnici konfe-enca treh ali štirih držav Položaj zahteva hiter postor^k Listi s snmpitijami pišejo o misli zbližan ia z Italijo »Jour« pravi, da nihče ne dvomi, da b- lahko prišlo do zbližan ia med Italijo in Francijo, ne da bi 'rr>e!a prestiž ali čast ene ali druge države. Zelo pametno bi bilo spo-azu-meti se z Italijo glede sredozemske politike Sredozemsko morje je Italiji isto-tako potrebno kakor Franciii »Action Fran-cais>e« piše. da ni prenehalo vsako urvanie na sporazumu z Italijo, ki bi se dal obnovi tL Pristanek Rusije London, 23. marca. AA. (Havas): Reu-terjev dopisnik poroča iz Moskve, da odgovor sovjetske vlade na ang'eške predloge vsebuje sprejetje teh predlogov. Angleške oddaje nemških radijskih postaj London. 23. marca, c Včeraj so nekatere nemške srednje valovne postaje začele z oddajo angleških poročil Ob tej priliki je dala angleška radijska družba izjavo, v kateri pozdravlja to odločitev. Švica za svojo obrambo Bern, 23. marca AA. (DNB): Zvezni svet je soglasno izglasoval naknadni kredit za narodno obrambo v višini 171.5 milijona frankov. zil klajpedskim Nemcem dobrodošlico v okviru nemške države. Hitler je proti večeru zopet zapustil Klajpedo in se odpeljal z rušilcem »Leopardom«. Memel, 23. marca. AA. (DNB) Kancelar Hitler je v svojem odgovoru na pozdrav dr. Neumanna med drugim poudarjal. »Klaj-pedski Nemci so se zdaj »pet združili z Veliko Nemčijo z isto voljo in z ts»to vero in, če bo treba, tudi z isto pripravljenostjo za žrtve Vi to bolje razumete kakor drugi, ki prebivajo v osrednjih nemških deželah Obmejno prebivastvo lažje razume, kaj pomenu ne biti prepuščen svoji usodi, temveč imeti za »eboj podpore m skupnost z velikim rajhom Vi ste našli pot k uresničenju te skupnosti zaradi trpljenja, ki ste ga moraJi prestati. Mi vsi moramo odločno proglasiti svojo neomajno voljo, da ne bo nobena sila mogla zlomiti naše volje im našega sklepa. Naj bo to naša prisega, obenem pa tudi nauk za bodočnost. Nemčija ve, kaj Lahko od drugod pričakuje. Nemci nimajo namena komurkoli pHzadeiati kakšne bolesti, toda potrebno je bilo ozdraviti 20-letno trpljenje Nemcev. Nato je Hiter izjaviL da je zdaj večina krivic, prizadejanih Nemčiji, popravljena. Pozval je vse Nemce iz Klajpede m vse ti-sita, ki poslušajo njegov govor pred zvočniki. naj združijo srvojo voljo in vsega svoje-ga duha požrtvovalnosti tei vso svojo zve-stobo in vse svoje vrline v blagor nemške domovine. Svoj govor je končaj z vzkliki nemškemu narodu in nemški državi. Stališče Poljske Varšava, 23. marca o Priključek Klajpede k Nomoiji. je napravil v Varšavi skoraj globlji vtis kakor okupacija Češke in Moravske. Današnji listi obširno poročajo o dogodkih v Klajpedi Od snoči je opaziti ▼ Varšavi veliko vznemirjenost tudi med širšimi plastmi prebivalstva. Poljska se čuti od Nemcev obkoljeno, posebno še. ker se je tudi Slovaška podaja pod nemški protektorat Poljska meji 9edaj na Nemčijo na severu. na zapadu in jugu take da ima odprto pot le še v Rumunijo. Litvo in Latvi-jo, če se ne računajo meje z Rusijo Meje z omenjenimi tremi državami pa »o čisto kratke Kar se tiče načrtov zapadnih sil, da bi se ustvaril nov sistem kolektivne varnosti, je zavzel vladni tisk precej skeptično stališče. Listi opozarjajo na napake, ki 90 jih napravile zapadne velesile v češkoslovaškem vprašanju. \retacija poljskega novinarja v Pragi VarSava, 23. marca. AA. (Pat): Neki narodni poslanec je stavil včeraj predsedniku sejma interpelacijo radi aretacije do-p snika agencije Pat v Pragi. V tej interpelaciji stoji: Na dan vkorakanja nem-šk h čet v Prago, 16. t. m., je bil aretiran dopisnik agencije Pat v Pragi. Dozdaj ga Se niso spustili na svobodo. Interpelant vprašuje predsednika ministrskega sveta, kaj namerava storiti, da zagotovi osebno varnost poljskih državljanov v Pragu Vremenska napoved Zemunska: Toplejše, pooblačitev na pri-morju in v zapadnih krajih, kjer utegne tudi deževati Delno oblačno drugod. Na Jar dranu zmeren jug. Dunajska: Precej oblačno, ponekod viham-po, vetrovno, polagoma milejše vsema ^ Gospodarski sporazum med Nemčijo in Rumunijo Po sporazumu naj se ustvari med obema državama tesno in sistematično gospodarsko sodelovanje Predsednik Cvetkovič o hrvatskem vprašanju Izjave pri podrobni razpravi o proračunu notranjega ministrstva — Izdana amnestija se nanaša na 170.000 policijskih prestopkov Hitler v zasedeni Klajpedi Včeraj so nemške čete zasedle vso klajpedsko pokra- jlno — Kancelarjev govor >JUTRO« 6L TL Petek, 24. lil. lUM. Zimski naskok na Kotovo špico je uspel Lepa zmaga jeseniških Skalašev — Joža Čop se je ponesrečil na nogi Radovljica, 23. marca Kog' r so vzljubile gorske rojenice, mu ne cl^jj rniru. venomer ga vabijo v svoje kraije»i.vo: v m^iitti pomladi, ko je obisk zaraui plazov posebno nevaren, v vročem poieiju, ua se luni gori oir^seš vsakdanjega prahu in osvežiš v gorskem ozračju, poziim pa, da se naužiješ nepopisnih zim-skui pianiiisKin lepot. Gorenjski Skalaši hočejo pogledati v vse prirodne skrivnosti, Ki se najlepše odražajo v planinah. Povzpne jo ^e povsod, kamor koiičkaj dopuščajo nevarne prirodne sile. Radovedneži so hoteli vedeti, kako je pozimi na Koiovi špici, na sosedi možatega Jeiovca, ki je tudi poleti precej neprijazna, posebno še polovičarskim planincem Želeli so spoznati, ali je zimska plezalna tura na to pečevje res tako trd oreh, kakor se govori. Pred davnimi leti so Kotovo sedlo, predhod med Jelovcem in Kotovo špico, precej obiskovali divji lovci iz Bovca in doline Koritnice, ki sega prav ood sedlo. Preko Kotovega sedla so prihajali nad gamse celo v Planico Pa tudi kaki izletniki so se potrudili tja, bodi že, da so bili namenjeni s kranjske strani na goriško, ali pa narobe Kotovo sedlo so tu pa tam obiskovali oni planinci, ki so prihajali po grebenu s strmega Mangarta, čuvarja dragocenih biserov, Klanških jezer, /časih so prilezli na sedlo tudi bovški godci, ki so prihajali razveseljevat Kranjce. Večkrat so prekoračile Kotovo sedlo vojaške patrulje iz Bovca ali Trbiža. Jeseni pa so zahajali na Kotovo sedlo in včasih celo na Kotovo špico pastirji iz Bovca in Rateč, ki so iskali izgubljene ovce. Po svetovni vojni, ko teče državna meja med Jugoslavijo ln Italijo po grebenih od Ponce čez Kotovo špico, čez sedlo in tod na Jalovec, so se tu pa tam pokazali na vrhovih italijanski planinski vojaki in poleti planinci, večji del naši plezalci. Pozimi pa na Kotovo špico še ni stopila človeška noga — vse do zadnje nedelje, ko je godoval sv. Jožef. Petkrat se je zimski naskok na Kotovo Spico joonesrečil, in sicer zaradi pomanjka- mmmmmm :: : % -, nja časa ali zaradi slabega vremena, posebno pa zaradi neugodnega snega. Ali preteklo nedeljo je uspelo jeseniškim Ska-lašem dr. Mihi Potočniku, Joži Copu in Dragu Koreniniju, da so zmagali tudi to, doslej menda najhujšo zimsko plezalno turo. V nedeljo ob 5. zjutraj so krenili iz Tamarja. Deloma so napredovali s smučkami, tu pa tam s krplji, v hudo poledenelih strminah pa so se s pomočjo derez povzpeli do sedla, kamor so prispeli okoli 10. dopoldne. (Do tam, kjer ;e na sliki zvezdica, jih je spremljal tudi ljubljanski ve-leturist in plezalec dr. Stanko Tominšek. Prepričan je bil, da bo premagal hripo, ki Tisoči Prekmurcev gredo na pot Živahno vrvenje pred pričetkom pomladnih del > ' " - v^vi^ ;; : ' , : V ■ ■rKss ... v* v.; : -! .... Delavski dom v Morski Soboti z obilno zaposljeno Borzo dela Murska Sobota, 23. marca. V Prekmurju je postalo spet močno živahno. Izseljenci se pripravljajo na odhod v tujino. Na stotine sezonskih delavcev se oglaša vsak teden na občinah, na sreskih načelstvih in na Borzi dela zaradi dovoljenj Ln potnih listov. S pomladna sezona je pred vrati in delavci in delavke čakajo, kdaj jih pokličejo in napotijo v svet .s trebuhom za kruhom. Lani v tem času že krenili prvi transporti s kolodvora v Murski Soboti, letos se bo pa odhod zakasnil za nekaj tednov. Z Nemčijo je že podpisana konvencija za 10.000 sezonskih delavcev. Od tega števila jih bo šlo 6.000 iz Prekmurja. to je iz soboškega in lendavskega sreza. ostalih 4.000 pa bodo rek-rutirali iz drugih krajev v državi, odkoder so že lani in prejšnja leta hodili na sezonsko delo. Statistika nam pove, da jo šlo lani na sezonsko delo iz murskosoboškega sreza 5573 delavcev, in sicer 2959 v Nemčijo, 1149 v Francijo, 1465 pa v Banat in Srem. Iz lendavskega sreza je bilo skupno 2352 delavcev, in sicer jih je šlo 740 v Nemčijo, , 764 v Francijo 848 pa v Banat. Skupno je I šlo torej lani iz Prekmurja na sezonsko delo 7925 delavcev, med temi 3699 v Nemčijo. Cakovski, ljutomerski in preloški srez ter drugI manjši kraji so dali komaj 1300 sezonskih delavcev. Skupno je Borza dela v Murski Soboti lani preskrbela dela 9312 delavcem, in sicer 4319 v Nemčiji. 2006 v Franciji. 2987 pa v Banatu in v Sremu. Letos je gotovo, da bo šlo 6.000 prekmurskih sezonskih delavcev v Nemčijo, okrog 2.000 v Banat ln 2.000 v Francijo. Tako bodo za poletje dobili zaposlenje vsi, ki so potrebni sezonskega zaslužka izven doma. žal še ni možnosti, da bi te tisoče dela-voljnih ljudi zaposlili doma pri velikih javnih delih, zato se moramo sprijazniti z mislijo, da so delavci primorani iskati si zaslužka drugod. Zastran delavcev, ki bodo zaposljeni v Banatu in Sremu, je Zveza poljedelskih delavcev pri pogodbah z delodajalci dosegla, da bo vsak delavec dobil za svoje delo 400 do 800 din več v sezoni kakor lani. Tudi na državnem posestvu v Belju bo nekoliko zvišana plača za akordno delo. Nevarna družba razkrinkana Številni vlom! v š! clji Loki se pojasnjujejo Škofja Loka. 23 marca. Ogromno po-zornost v vsej naiši javnosti je v-zbudila včeraj novica, da je uspelo orožnikom aretirati dva svedrovca, ki sta se že lepa leta uveljavljala po Škofji Loki m oko ici Se večjo senzacijo pa je vzbudila vest. da bržkone ne gre samo za dvojico. ki je zaprta zaenkrat v zaporih loške občine, marveč, da so prišli varnostni organi na sled vlomilski družbi, ki ni bil vaTen pred njo nihče. Doživljali simo namreč poslednja leta v Škofji Loki in okolici vlome, tatvi-ne večjega in manjšega obsega, a nikakor si nismo znali obrazložiti, kdo naj bi bili sto-ilci. Zaradi preiskave, ki se vodi z vso naglico in teme jitostjo v Škofji Loke in v Kranju, o vsem obsegu vlomov in pohodov te tolpe še ne moremo spregovoriti, je pa že zdaj jasno, da so prisili v pest pravice svedrovci, ki sa bo pred njimi vsa javnost oddahnila. Orožniki so prejeli včeraj zaupno obvestilo. da utegne imeti delavec Anton Zi-herl. ki stanuje za Kamnitnikom, ukradeno blago.Popoldne so 9e bližali orožniki Ziher-lovemu domu. Ziherl. ki je bil nekaj časa tekstilni delavec, ie pa izučen za 5ev jarja in star 31 let je sprejel orožnike {»polno-ma mirno. Ko so mu napovedali aretacijo, ni pokazil nikake razburjenosti Da. grem z Vami. je dejal. !e toliko prosim, da počakamo. da s>e vme žena ker hiše ne morem pustiti neodklenjeno... V pričakovanju žene se je potem Ziherl. kakor bi bilo vse v najlepšem redu. naslonil na podboje. Po nekaj trenutkih pa se je zasukal in odšel počasnih korakov v hišo. Še' je v sobo in sc hotel izmuzniti «.fb al je pot skozi drvarn'co in že v naslednjih trenutkih so ga opazili, da drevi po Kamnit niku. kar mu dajo noge... Orožnika S'ta planila pokoncu in ga pozvala z napetimi puškami, naj se takoj ustavi, sicer da bosta streljala Poziva se je Z:he>rl p estrašil in jhs*al. Toda njegovega upora še ni bi'o konec, Čim se je p vi orožnik pr'.:bl'žal Z'.her-lu. je mož navalil nanj m s*: hotel odtrgati. Toda kmau je bil Ziherl v okovih Zdaj je aretiranec taktiko čisto izpremenil. MMo je prosil, naj mu ne narede te siramote, da bi ga gnali uklenjenega skozi Škofjo Loko. »Vse bom povedJ. samo uklenjenega me nikair ne vodite!«... Ugodni i smo mu vn Zi-herlu se je razvezal jezik. Priznal je, da je p-i iindustrijcu Thalerju kradel odeje in rjuhe. Ziherla so zato takoj odvedli na Pokopališko oesto. kjer stoji Thaei-jevo skladišče. Vlomilski pajdaši so kradli najrajši v času od 23. do 2. Takrat psi spe... je izjavil eden pomagaoev. Sicer so imeli pri Thalerju tudi psa, hudo dogo, in nekajkrat je pes vlomilce prepodil. Večkrat pa so tudi našji Tlalerjevi psa pobitega po smrčku, pa si niso vedeli razložiti, odkod to. Povedati namreč moramo, da Thaler sploh ni opazil, da mu kradejo. Rjuh in odej je tod na stotine. in zlasti je lahko vzeti kaj proč tedaj, če blago še ni adjustiirano. Sicer pa s«o tatovi kradli le po kakih šest kosov, da ni bilo preveč opazljivo. Pribavi.li so si ključe od vseh vrat Koliko časa so kradli, je težko reči. Morda več mesecev, morda več let, in tudi o višini ukradenih rjuh m odej ni mogoče kaj točnega ugotovita. Thaler jeva to- ga je že nekaj dni mučila, in z njo tudi Kotovo špico. Toda hripa je bila močnejša in vneti plezalec je moral na tovariše počakati v sedlu). Vsi skupaj so se na sedlu nekoliko odpočili. Ob 11. dopoldne je trojica nadaljevala pohod, katerega zdaj seveda ni bilo več primerjati s potjo do sedla. Neprestano so morah v poledeneli svet kopati stopnice, ki so jih izsekali nad 300. Zabili so tudi 10 klinov. V strmi steni, kjer so se po laški strani bližali vrhu, se je pa zgodila Jožetu Copu kakor nalašč za njegov god nezgeda, ki se je zaradi nadaljnjih olezalčevih hudih naporov tako zelo poslabšala da še zdaj venomer premišljuje o težavni, četudi jako zanimivi poti, ko mora ležati v bolnišnici KID na Jesenicah. Ko je namreč Joža zabijal klin v razpoko, se je z vso silo opiral z nogo v poledeneli sneg. Pretila mu je nevarnost, da zdrsne. Naenkrat je začutil v nogi hudo bolečino. Sam ne ve, ali se mu je noga podvila, ali pa mu je zaradi silnega napora kaj počilo. Ko je bolečina nekoliko pojenjala, je Dolagoma plezal za prijateljema in Je ob štirih popoldne srečno dospel do vrha. Pot v dolino je bila vsem trem sicer tudi nevarna, toda mnogo hitrejša kakor pri vzpenjanju, ker so se lahko posluževali vsekanih stopnic in klinov. Bolečine v Joževi nogi so pa postajale vedno hujše. S skrajnim lastnim naporom ln s pomočjo prijateljev je prismu-čal do Tamarja, kjer so se odpočili. Zelo huda je nato bila pot še skozi Planico. Joža Čop, ki je rešil že nešteto planincev in ie vedel, kako težavno delo imajo reševalci v planinah, je stiskal zobe ln storil vse, kar je mogel, da ni bil tovarišem v prehudo breme. Na Jesenicah je omagal in domača oskrba ni zadostovala. Noga je močno otekla nad kolenom, prepeljali so ga v bolnišnico. Joža pa vendar upa. da bo po kakšnih desetih dneh že lahko zapustil žalostno hišo in si popolnoma opomogel do pomladi, ko se odprav'io Skalaši v planine na jugu. na nonosm Sar. kamor Jožo Čopa in tovariše že dolgo vleče sreč. ■varna namreč sleherni dlan blago izmenjava. Kmalu so Sli Škofjeloški orožniki še po drugega pajdaša, ki je vpisan za trgovskega potnika, pa bi ga laže imenovali poglavarja vlomilske družbe. Lojze Svoljšak je star 32 let in stanuje v Primskovem pri Kranju, kjer ima svojo hišo. Preiskava je ugotovila naravnost neverjetno zalogo blaga, ki bo moral Svoljšak o njem šele dokazati, odkod ga ima. Baje so dobili pri njem kar 9 novih oblek, 20 patrov novih čevljev in kopico drugega, kar vse izvira bržkone iz raznih pohodov. Njegov kazenski list je poln. Svoljšaka so takisto privedli v Škofjo Loko ki ga zaprli. Še v teku včerajšnjega dne so šli orožniki na poizvedovanje. Ne brez uspeha. Ze dozdaj so zbrali preko 30 odej, ki so jih pobrali ljudem pri Sv. Duhu, Dor-farjiih, Papirnici in drugod. Odeje so tatovi raznašali v koših in jih ponu jali po nizkih cenah. Dosedanji potek preiskave pa kaže, da imata Svoljšak in Ziherl na vesti še druge delikte, ki pa o njih ne priznata popolnoma ničesar, in še ono bi rada utajila, kar jima je že dokazano Drug dragega obtožujeta. Močno se sumi, da so prišle oblasti na sled vlomilcem, ki so zapleteni v pred leti izvršeni vlom v Elektrarno, kjer so odnesli 20.000 din iz železne, navrta-ne blagajne, nadalje bo razkrit tudi vlom v Bu~dychovo lekarno Tatvine v klavnico sta priznala, tatvine kokoši tudi, o vseh ostalih zločinih pa bodo prinesli jasnost prihodnji dnevi. Priprave za Prekmurski teden Murska Sobota, 23. marca. Priprave za organizacijo »Prekmurskega tedna« so v polnem teku in prireditelji si obetajo najlepši uspeh, že sedaj prihajajo vsak dan prijave za udeležbo na gospodarski razstavi, ki bo nameščena v dveh paviljonih. V Prekmurje pride vsako leto okrog 25 milijonov denarja, ki ga pošljejo sezonski delavci iz tujine. Ta denar povečini porabijo za ureditev gospodarstva in Izpopolnitev gospodarskega orodja, nabavo strojev itd. Seveda je razstava ob prireditvi »Prekmurskega tedna« najlepša prilika za vse ki bi svoje izdelke radi plasirali v Prekmurje. Nič čudnega ni potem, če razstavni odbor dobiva tako številne ponudbe da bo imel kmalu oddan ves razpoložljivi prostor. Tudi za kulturno razstavo se vršijo živahne priprave. Posamezni odseki zbirajo material, delajo statistike in načrte, da bo razstava verna sika naše S"ovenske krajine in njenega napredka v 20 letih življenja v svobodni državi. Generalna direkcija državnih železnic je z odlokom štev. 17.310 od 13. marca odobrla polovično voznino za vse obiskovalce »Prekmurskega tedna« od 16 do vključno 28. junija ■MSER' RAJTE V ,.JUTP"'" ALBUS 'eroent novo milo varuje Vašo perilo! Dobiva se povsod! Pazite na ime Albus ! Nadarjen samouk je ponarejal stotake Dolenjska ponarejevaisKa afera je pojasnjena Novo mesto, 23. marca Nedavno smo poročali, da so dolenjski orožniki prišli na sled novi delavnici krivega denarja, vendar se jim kljub vsestranskemu poizvedovanju dolgo ni posrečilo prijeti osumljencev. Izsledili so neko žensko, ki je prišla v novomeško trgovino in je hotela zamenjati ponarejeni stotak. Trgovec jo je prijavil orožnikom, ki so sumljivo žensko zaslišali na kolodvoru, ko se je ravno hotela odpeljati v Belo Krajino. Vsa njena zatrjevanja, da še malo ni vedela, da je bil stotak ponarejen, niso mogla prepričati orožnikov, ki so sumljiv-ko, po imenu Alojzijo Hočevarjevo iz Do-bruške vasi pri Skocijanu, aretirali in oddali v zapore novomeškega okrožnega sodišča. Se isto noč so se orožniki pod vodstvom narednika Ostanka odpeljali na poizvedbe v Dobruško vas. Na domu Alojzije Hoče-varjeve so izvršili obširno preiskavo. Bankovcev nišo našli, pač pa je bistro orožni-ško oko opazilo odlično izdelane slike raz-obešene po stenah Dognali so, da je te slike izdelal Matija Zgajnar, ki ima ob gozdu pri vasi leseno hišico. Orožniki so našli pri Hočevarjevih tudi spominsko knjigo, kamor je Zgajnar napisal prav zanimive spominske stihe. Tu so orožniki našli Zeaj-narjev podpis, ki je bil močno podoben popisom na ponarejenem stotaku. Orožniki so se takoj nato napotili še na Zgajnar-jev dom. Našli so doma mlado ženo z dvema otrokoma, ki jima je povedala, da od-sedeva Zgajnar kazen zaradi divjega lova. Orožniki so našli raznovrstne tuše, tube, peresa, čopiče in barvice, kakor tudi opise, kako je treba s sestavinami ravnati. Papir za ponarejanje bankovcev je bil kupljen v Novem mestu. Mladi gospodar Zgajnar se je mnogo bavil s slikarstvom Slikal je predvsem cerkvene podobe, pa tudi pokrajinske slike so izpričevale izvrsten slikarski talent tega samouka, ki so ga prebivalci sploh poznali kot umetnika Že v šolski dobi se je rad ukvarjal z risanjem, izpopolnil se je pa na kmetijski šoli na Grmu. Prav gotovo je škoda, da se nadarjeni mož ni mogel kot slikar izšolati in da ga je njegoy talent zapeljal v nesrečo Preiskava je pokazala, da je Alojzija Hočevarjeva znala izkoristiti Zgajnarjev slikarski talent v svoj prid. Orožniki niso našli nobenega ponarejenega bankovca. Po nekaj dneh preiskave je bila Hočevarjeva zaradi pomanjkanja dokazov izpuščena Ko pa je sodišče pribavilo še nekaj informacij, je morala Alojzija iznova v zapor. Dognalo se je namreč, da je Hočevarjeva že takoj drugi dan, ko je moral Zgajnar nastopiti kazen, začela Zgajnarja obiskovati v zaporu in so se obiski ponavljalL Zagonetko teh obiskov je odkril Zgajnar sam, ki je zdaj na sodišču skesano priznal, da je v stiski ponarejal stotake, ki jih je potem Hočevarjeva spravljala v denar. Nato je tudi Hočevarjeva priznala, da je prejela od Zgajnarja 13 ponarejenih sto-takov in jih je 6 že vnovčila, večinoma v Novem mestu, ostale pa je tisti dan, ko je bila za nekaj dni izpuščena, takoj po prihodu domov uničila. Preiskava bo dognala, kdo je še prizadet v tej zadevi. Na Brezjah prvi požar po vojni Ljudska domišljija slepo išče požigalca Brezje, 23. marca Na Brezjah vsa leta po vojni nismo imeli požara. Toda zdaj nas je ta nesreča zadela. V noči na sredo je marsikdo na Brezjah in v Ljubnem čul biti plat zvona. Na južnem koncu vasi stoji ob križišču državne ceste in potoka Piračice mlin z žago, ki je last g. Jauharja. Okrog polnoči je planil plamen iz skednja, ki je bil v neposredni bližini žage. Grozila je nevarnost, da zajame ogenj vsa gospodarska poslopja. Domačim gasilcem se je posrečilo ogenj omejiti, vendar trpi g. Jauhar veliko škodo, kajti skedenj je bil precej velik in v njem je bilo precej krme, nekaj orodja in voz. Po požaru so se razširile različne govorice s slepimi sumničenji, pri čemer se ljudje kakor običajno ne ozirajo na to, kakšno krivico utegnejo storiti popolnoma nedolžnim. Tako so nekateri govorili, da gre za določeno osebo in določneo maščevanje. Takšne trd tve niso pri nekaterih nič drugega kakor dobro preračunan manever, pri drugih pa lahkomiselno ponavljanje govorice ali pa izrodek bolne domišljije. Mnenja smo, da pri omenjenem požaru ne gre za določeno osebo in določeno maščevanje, veda ni izključen premišljen pcž'g, toda ne v smeri, ki jo je začrtala govorica Prej ali slej bo resnica že prišla na dan. V D^leni«m Logatcu je po dolgem času spet gorelo Logatec, 23. marca. V s^edo popoldne okoli pol 14. je začelo biti plat zvona. Iz ostrešja hiše Jožefa Lu-kameiča. čev'jarja v Dol. Logatcu, je švigal plamen. Prvi reševalci, ki so prihiteli na pomoč, so moraili vlomiti v hišo. ker so bila vsa vrata zaklenjena in ni bilo nikogar doma. Reševalci so utegnili še rešiti glavne predmete iz stanovanja Prišli so tudi gasilci domačega društva in ob 15. uri un 10 minut začeli gasiti. Ostrešja seveda ni bik) mogoče več rešiti. Prav tako tudi ne poljskih pridelkov, ki so bili na podstrešju. Posebno obžauje gospodar pridelke, pripravljene za pomladno sajenje, in prekajeno meso, ki ga je hranil za velikonočne praznike. Gospodar je bifl zavarovan za nekaj nad 20.000 din; lami je bil znižal zavarovalnino. Pripomniti pa moramo nekaj reči na račun naših gasilcev. Hiša je gorela nedaleč od gasilskega doma, vendar je minil lep čas, preden je pritekla po ceveh voda Opažalo se je, da so nekateri gasilci iskali vodo ob glavni cesti in se niso spomni'li glavnega vodnjaka sv. Jožefa prav pod hišo, ki je gorela, kar da slutiti, da naši gasillci niso zadosti orientirani, kai je prvi pogoj uspešnega gašenja. Vodne cevi so bile vse zamotane zato ni čudno, če so potem prišle slabše cevi k motorki, kjer je pritisk največji. K sreči je prav zraven vodnjaka mehanična delavnica g. Leopolda Zvaba, da so lahko njegovi mehaniki spravili moborko v pogon, čeprav so imeli stroj prvič v rokah. Cevi so gasilci napeljali daleč okoli po poti namesto naravnost preko brega do sredi- šča ognja. To so elementarne napake, in ker se jih je le preveč nakopičilo, sklepamo, da je izurjenost naših gasilcev vse premajhna. Pohvaliti pa moramo naše orožnike, ki so bili takoj na mestu in uvedli rediteljsko službo, ker se j« nabralo mnogo radovednega občinstva, čemur se na čuditi, saj v DoL Logatcu že dolgo ni bilo večjega požara. Vzrok požara ni znan. Srečko čerček f Maribor, 23. marca Globoko je pretresla znamce in prijatelje tragična smrt 32-letnega trgovca Srečka Čerčeka iz Ljutomera, ki je bil. kakor smo poročali v včerajšnji številki, 22. t. m. popoldne povožen do smrti na vogalu Meljske ceste in Krempljeve ulice, čerček je šele z novim letom otvoril svojo trgovino y Ljutomeru, Znan je bil po svoji solidnosti, prijaznosti in vljudni postrežljivosti Jeseni se je poročil. S svojo ženo si jc vneto prizadeval, da bi si ustvaril uspevajoče podjetje in toplo rodbinsko ognjišče. Trpkost usode pa je namenila drugače. čerček je bil dolgo vrsto let naročnik »Jutra«, ki ga jc pa zaradi preobilice dela pred nekaj meseci odpovedal, tako da svojci žai nimajo pravice do zavarovalnine 10.000 din. Vsi, ki so blagega in obče spoštovanega pokojnika poznali, ga bodo ohranili v trajnem, svetiem spominu. Žalujoči soprogi naše globoko sočutje. Dekleta so spravljali v beznice Maribor, 21. marca Mariborska policija je izsledila skupino ljudi, ki se je pečala 9 spravljanjem mladih deklet ▼ južne predele naše države. Te dni sta se namreč vrnili v Maribor dekleti, ki so ju bili oni ljudje pod spretno pretvezo spravili iz Maribora. Dekleti sta na policiji točno izpovedali, kaj se jima je pripetilo. Na podlagi teh izpovedb je policija aretirala več oseb. Vse kaže, da je v ospredju te zadeve 34-letni mlinarski pomočnik Anton iz Studencev. Osumljen je, da je s pomočjo svojih sester, ki so pri tem posredovale in pomagale, spravljal mlada, mična mariborska dekleta v razna zabavišča y južnejših krajih naše države. Anton je ponujal dekletom mesta vzgojiteljic m podobno. Gre za dekleta, stara 16 do 18 let Ko so se dekleta zglasila pri gospodarju, so se kmalu prepričale, da gre za umazane posle. Zadeva je zbudila v Maribora veliko pozornost in vznemirjenje. Aretirani mlinar-ski pomočnik Anton je bil že večkrat kaznovan. Policija domneva, da se Anton že dclj oasa peča z nemoralnimi in kaznivimi posli. Preiskava se nadaljuje in je verjetno, da bodo sledile nove arettcije. Najlepši in najrazkošnejši velefilm sezone! DANES PREMIERA! Predstave ob 1&, 19. in ZL uri v s,avT«yV^lovnl DANIELLE DARIEUX ekronana carica Katja Dolgorukova Razkošje, sijaj ln blesk, s katerim je izdelano to reprezentativno veledelo franc. umetnosti, napeto dejanje, ki kulminira v uspelem atentatu na nesrečnega ruskega carja, režija, igra, fotografija in vse drugo.... so odlike tega edinstvenega velefilma. KINO UNION, teL zz-21 — Vstopnice si nabavite v predprodaji! i^omačc vesli ra * Predavanja bolgarskega zdravnika dr. Mihajla Stojčeva. Povabljen od zagrebških vegetarijancev je zdaj v Zagrebu že drugič predaval zdravnik dr Mihajlo Stojčev iz Plovdiva. O prvem njegovem predavanju smo že poročali ter navajali, da je ugledni bolgarski znastvenik napovedal slovanski vek. češ. da morajo pre' ko prej priti vse moralne dobrine slovanskih narodov do polne svoje veljave Svoje drugo predavanje pa je dr Stojčev, ki je v svoji visoki starosti še vedno izredno živahen, posvetil danovističnemu pokretu Ta po-kret je nastal že v predvojnih letin v Bolgariji in ima nad 40 000 pristašev Ustanovitelj pokreta je bil zdravnik in poet Peter Danov in po njem je pokret dobil svoje ime Danovisti so strogi vegetarijanci, a tudi veliki mistiki Peter Danov je v Ameriki dovršil svoie medicinske študije, a je pozneje vse medicinske teorije zavrgel, češ. da je prvi pogoj zdravja vegetarijanska hrana in da vse bolezni preprečijo in ozdravijo solnčni žarki Prvi njegovi učenci so se zbirali ob solnčnem vzhodu v Borisovem parku na periferiji Sofije, zdaj pa je sedež danovističnega Dokreta, ki je zelo podoben kaki sekti, v Plovdivu. Predavatelj dr Stojčev ie orisal idejo in razvoj pokreta. potem Da ie zanimivo Govoril o oomenu vegetariianske orphrane Dr Stojčev bo ostal še nekaj dni v Zagrebu ker ea je h oredavanju povabilo tudi teozofsko društvo. • Smrt velikega junaka. V starosti SI let je umrl v Knjaževcu Vlastimir Dam-njanovič, ki je bil eden izmed najhrabrei-ših vitezov svobode. Na krvavih bojiščih svetovne vojne si je dvakrat zaslužil Ka-radjordjevo zvezdo z meči Čeprav po činu podnarednik, je v odločilnih bitkah nekajkrat poveljeval četi in celo bataljonu, ko so vsi oficirji izgubili življenje, ali pa postali nespos bni za borbo Na Grudiškem Visu je Damnjanovič v strašni bitki poveljeval četi, ki je štela 187 mož. a jih je po bitki ostalo samo še 38 Odlikoval se je s čudovitim junaštvom Prvič ie bil odlikovan s Karadjordjevo zvezdo leta 1917., drugič na leta 1919 pri preboju solunske fronte. Pokojni junak je bil vzor nanred-nega sosnodarja in zvest pristaš demokratske stranke. * Čudno praznoverje. V svojem rojstnem kraju Siiupaju v kačerikem srezu zida bogati beograjski pedjetmk Saračevič malo cerkev. Ko so začeli cerkev graditi, se je nekemu vaščanu v sanjah prikč. al »duh« ter mu razodel, da zidajo novo cerkev na zakletem prostoru, ker je bil tam nekdaj izvršen velik, a št nekaznovan zločin Te sanje ie vaščan seveda takoj razodel drugim in vso vas je zajel strah pred novo cerkvijo. Kmalu pa se je »duh« spet pojavil ter razodel, da zakletev nad cerkvijo ne bo jstala, ker jo bo odkupil s svojim življenjem človek, ki se bo v njej kot prvi »prečistil« Kmalu potem bo moral umreti, cerkev pa bo postala in ostala srečna in sveta, kakor so druge. Tudi to razodetje se je razneslo po vasi, a zdaj, k« je cerkev že gotova, se je v vasi našel mož. ki je pripravljen prevzeti nase odkup prekletstva Ni sicer znano, koliko verjetnosti pripisuje razširjeni bajki, napotil pa se ie v Beograd in tam podjetniku Saračeviču predlagal, da se namerava kot prvi p/iče-stiti v zakleti cerkvi, če mu plača 5000 din Podjetnik je ponudbo baje sprejel, ker ne mara. da bi njegova cerkev ostala prazna Dovršeno lej^oto dosežete z uporabo kre me »FORVTIa. ki je sestavljena iz najfi nelših snovi Dobi se sevpda v Parfumerij« NADA — Ljubljana. Frančiškanska ulica * Burja je vrgla ital;janski pamik na pečino. Italijanski parnik »Gian Paolo« iz Trsta ki je plul prazen proti Šibeniku, močna burja vrgla na prod otoka Zlarina Nasedli ladji ie prihitel na Domoč r*.mor-ker naše vojne mornarice »Ustrajni« Po srečnem naključju se italijanska tovorna ladja ni poškodovala in bo lahko v Šibeniku vkrcala 400 vagonov premoga, namenjenega za Reko • Avto izleti v aprilu: od 8. do 10. v Gorico. Trst. Idrijo in Benetke, od 15. do 18. na milanski velesejem. Izletna pisarna M Okorn Ljubljana, Frančiškanska 3. telefon 22.50. (—) ♦ Za velikonočne pozdrave uporabljajte razglednice naše narodno obrambne Družbe sv Cirila in Metoda Dobe se po trgovinah in trafikah. Komad stane 1 din. (—) ^>OM VISOKOŠOLK PRIREDI POD POKROVITELJSTVOM gg. DEKANOV UNIVERZE KRALJA ALEKSANDRA L VSTOPNICE PROTI VABILU po DIN 20.— in 10.— V. AKADEMIJO S PLESOM 25. m. OB 20. V KAZINI • Nove postojanke Zveze Maistrovih bor- , cev. V nedeljo 26 t. m. bo po ranem bo- j goslužju v dvorani posojilnice v Makolah [ ustanovni občni zbor odseka Zveze Maistrovih borcev za področje občine Makole in bližnje okolice Na ustanovnem občnem zboru bodo poročali delegati glavnega odbora Zveze — V nedeljo 19. t. m. sta bila ustanovna občna zbora odsekov pri Sv. Tomažu pri Ormožu in pri Veliki Nedelji. Obeh zborov se je udeležilo lepo število nekdanjih Maistrovih borcev za našo severno mejo, poročali pa so predsednik Zveze Julij Guštin. član upravnega odbora Jereb;č in tajnik Cimerman. Zborovalci so počastili spomic pokojnega generala Maistra in vseh njegovih pokojnih borcev. * Glavna letna skupščina Jugosloven. «ke unije za varstvo otr«k bo v nedeljo 26. t. m. dopoidne v Beogradu v domu Rdečega križa Vse organizacije in včlanjena društva lahko pošljejo na glavno skupščino po enega delegata na vsakih j?: o članov. Vodstvu unije naj pismeno navedejo imena delegatov ter število članstva. V uniji je včlanjeno 226 zvez. društev in organizacij za varstvo otrok. Udeleženci skupščine imajo polovično železniško vožnjo. — Pri korpulentnih ljudeh se izkaže naravna »Franz-Josefova« grenka voda kot zanesljivo in prijetno delujoče sredstvo proti zaprtju, katera se uporablja brez posebne diete. »Franz-Josefova« grenka voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah z mineralnimi vodami. Ogl. reg. S. br. 30474/35. _ * Snežni meteži in zameti, ki ld bili najmočnejši na prvi pomladanski dan, v Bosni in Črni gori še niso prenehali Na progi Bileča—Nikšič je, kakor smo že poročali, obtičal v snegu osebni vlak in odkopavali so ga ves dan in vso noč. Potniki so m?d tem čakali v naselbinah ob pro"ri Bnria je bila tako močna, da so bili očiščeni deli proge takoj spet zasneženi Železniškim delavcem so pomagali pri delu tudi prebivalci okoliških vasi. * Sleparski »krstniki« so izročeni sodišču. Beograjska policija je zaključiia preiskavo o enem odseku »črne borze«. Ta odsek se je bavil s ponarejanjem krstnih listov in so izročeni sodišču odvetniški pripravnik Emil Vajs, b:vši obč.nski uslužbensc v Vo-jilovici Bogdan Galer, vojiloviški evangelijski župnik Stevan Kvas ter specialist za ponarejanje pravoslavnih krstnih listov Trifun Vrbaški. Ko so jih vodili po ulicah, je pastor Kvas ves čas skrival lice za svojo aktovko, Bogdan Galer pa si j a glavo zamotal v svojo odejo. Proti trem bo razprava v Beogradu, proti enemu pa v Pan-čevu. »Krstniki« so preiskavo pri policiji sami pospešili s svojim priznanjem. Tudi pastor Kvas je takoj no areticiji vse priznal, češ, da je imel pri izdajanju krstn h listov najboljše namene, a se seveda tudi dobrega zaslužka ni branil. Trifun Vrbaški pa je, kakor znano, že prej pripovedoval, da je postal žrtev svoje prevelike vneme za pravoslavje. S ponarejenimi krstnimi listi je največ zaslužil Emil Vajs. * Nesrečno Lonjsko polje. Ze 150 let rešujejo problem izsušitve Lonjskega polja, a problem še vedno ni rešen in zalivajo polje še vedno reke Sava, Trebež, Strug, Lonja in Ilova. Devet mesecev v letu je obširno polje pod vodo, tri mesece pa vode odtekajo. Nekatera naselja imajo vse svoje skromne hiše na kolih. Po devet mesecev prebivalci teh hiš brez čolna ne morejo nikamor. Dolgotrajne ponjave povzročajo pole? ogromne ?nWne škode tudi Širjenje raznih nalezljivih bolezni * »Putnikove« vesti. Izlet na Jadran z obiskom Sušaka, Raba, Crikven.ce in Opa. ti je bo od 6- do 11. aprila in bo stal ves hotelski aranžma 500 din. Velikonočni izlet v Sofijo in Plovdiv bo od 7. do 13. aprila, v Grčijo z obiskom Soluna, Aten, Maratona in Korin.a pa od 4. do 11. aprila. Z veiikim parnikom »Kraljice Marije« bodo izle-niki potovali po Mediteranu od 1. do 22. aprila, po Jadranu pa od 21. do 30 aprila. Za prvo potovanje se je treba prijaviti takoj, za drugo pa do 8. aprila Skupina madžarskih novinarjev bo po organizaciji »Putnika« obiskavala vsa naša kopališča od 15 do 29. maja, skupina novinarjev iz severnih držav in Švice pa od 26. maja do 12 junija. V Splitu bo kmalu odprt na Bačvioah novi moderni »Park hotel Matkovič«. V Ulclnju bo 1. maja odprt ogromen hotel, remek-delo hotelske industrije, »KOOP«. ast Nabavljalne zadruge državnih uslužbencev, dovršen pa bo v kratkem tudi banovinski hotel. V Budvj bodo beograjski podjetniki 1. julija odprli nov hotel »Avalo«. (—) * Drav«ka serija Jugoslovens«ega ve-terinar*>Kega združenja bo imela redni letni občni zbor v soboto 25. t. m. ob 9. dopoldne v prost rih ho ela Uniona v Celju Tovariši vabljeni, da se občnega zbora v čim večjem številu udeleže! * »Ribiško — lovsKi vestntK«, ki ga izdaja Zveza ribarskih društev dravske banovine, urejuje pa dr. Janko Lokar, prinaša v najnovejši številki zanimiv članek Alojzija šulgaja o »Boju proti onesnaženju vod«, ki je posebno aktualen zdaj. ko nas žalostni primer iz Radovljice opozarja na važnost tega vprašanja. Daije objavlja »Spomine« ribiškega veterana Jo. sipa Mačka in članek Rafaela Bačarja o »Ribah v Jadranu«. V rubriki »Akvariji« pa objavlja O kar Savinski »Poglavja iz akvaristike«, ki so prav tako zelo zanimiva. * Jugoslovenski lutkarski savez v Ljubljani sporoča svojemu članstvu ;n pr jate-Ijem lutkarstva. da bo V re^ni občrn zbor v nedeljo, dne 26. t. m. ob 10. uri v lutkovni dvorani Ljubljanskega Sokola v Narodnem domu. (Vhod z B'eiwri""ve cest°) (—> * Uvedba telefonske službe pri polti Jesenice Fužine. Dne 18. t m. ie bil p pri pošti Jesenice Fužine uvedena telefonska služba. I? n— OtvorPev rakave bol irskega akad. slikarja Pavla Franca'ijskega je v Jakop čevem paviljonu jutri na praznik 25. t. m. ob 11. in ne v to~ek 28. t. m. kakor je bi1 o pomotoma lavljeno v razposlanih vabHrh. Vab:mo našo iavnost, da si razstavo, ki bo odprta do 16 aprila, ogleda. G. Francalijski zasluži vso našo pozornost. Pred dvema letoma je napravil vrsto uspelih akvarelov iz nn.Srh p^nin, ki iih je razstavljal v Sofiji Plovdivu in Samo kovu. Ob tej priliki je imel več predavanj o naših krajnh. c čemer je obširno poročal tudi bolgarski tisk. — Slovensko planiko društvo. — Jugoslovensko-bolgar-eka liga. n— Za izvedbo Verdi ievesra »Reoulema« za soli, zbor in orkester vlada v naš^m mestu že Izredno veliko zan'manie. Opozarjamo tudi občinstvo izven LiuVjane na ta koncert s pripombo, da si sedeže lahko pis. meno naroči bodisi v kniigarni Glasbene Matice ali v pisarr u— Da ne bi bilo vidnih posledic... Sodnik poedirec je rodil m^emu krojaču. ki se je zbal vidnih posledic svojega razmerja z nekim delavskim iek etom. pa ga je pregovoril, da je ob:sk?lo neko z''ravn'co in ker ga je ta odklorila si je samo pomagalo z nekimi zdravili. Svojemu fpntu, k' je bil prav tedaj pri vojik'h, je dekle piselo ,da bo postalo mati.. Toda fant ji je zače' groziti, če ne bo na kakršenkoli nrčin odpravilo posledic, naj se ga le varuje .ko pride od vojakov. Sodnik jdr. Pomoe je fanta obsodil na 450 din denarne kazni. n— 60 mladih fantov, članov Akademskega pevskega zbora v Ljubljani bo v ponedeljek 3 aprila v Un'onu zapelo naj lepše pesmi od Jenka. FleiJmana, Hajdri-ha. Nedvčda itd Dirigent g. Marolt France je s svojim zborom spet pripravil v=>em lep pevski večer katerega ne sme nihče zamuditi, ker se v Ljubljani ne bo več ponovil. Idealni pevci zaslužijo v polni meri za ves napor in veMko neseb'čno delo popovo priznanje ki ga ilm bomo dali s pol noštevTrlm obiskom. Prodaja vstopnic je na univerzL (—) Iz Celja e— Sresko združenje trgovcev v Celju je imelo v sredo redno letno skupščino ki je bila dobro obiskana Pred eanik g Košir iz Prekope je po pozdravnih besedah v svujem poročilu razpravljal med drugim o težk čah. s katerimi se m o a boriti podeželsko trgovstvo. o davčnih bremenih in neloja ni konkurenci. Tajnik g Coklin je poročal o težki pridobn:n-ki praksi nelojalni konkurenci, delitvi koruze in m -*.« med prebivalstvo po občinah, ki škod ile trgovstvu, o nabavljalnih za^rusah itd V Celju se je lani osnovala pod kril jem «re-skepa združenja sekcija lesnih fr?ovcev iz celiskeea. gorniegraj~kerra in šmarck°ga sreza Število člarstva združenja ie lani naraslo od 582 na 631 Lani je im^lo združenje 156 099 din dohodkov in 87 945 d:n izdatkov, prebitek zna5a tor^j 68.154 din Združenje ima 278.026 din č:ste;?a nrmo-ženja Proračun za 1 1939 predvideva din 89 500 dohodkov in ravno toi;ko izdatkov. Stavljen je bil Dredlog. di bi se dotacMe trgov*k:h združenj za treov^ke nadaljevalne šole zvijal« ker podpore javnih činite-Ijev ne zadoščajo SAMO DANES OB 16.30 POP. in 20.30 ZV. VELIKA MODNA REVIJA V VELIKI DVORANI KINO UNIONA PRESKRBITE SI PRAVOČASNO VSTOPNICE ! e— Administrativni tečaj celjske gasilske župe za četne tajnike se bo pričel v nedeljo 26. t. m ob '/s9 dopoldne v Gasilskem domu v Celju. e— Danes modna revija! Danes popoldne ob pol 17. in zvečer ob pol 21. bo predvajala tvrdka Souvan-Co iz Ljubljane s posebnimi manekeni velikomestno modno revijo najrazličnejših oblek za dame in gospode. Revija bo v veliki dvorani kino Uniona in za Celje edinstven dogodek. Pre. ko štirideset plaščev, toalet, promenadnih, večernih in športnih oblek, ki jih bodo predvajali trije damski m dva moška ma-nekena, prikazuje najodličnejšo modno krojaško izdelavo. Vsd modeli so izvršeni po zadnjih predpisih mode za pomlad in poletje 1939. Pri tej reviji pa sodelujejo tudi ljubljanske modne tvrdke I. Stegnar s krasnimi novimi klobučki, I. Kette s odličnim priborom moške mode ter V. Seunig s prvovrstnimi čevlji. Vsi obiskovalci bodo gotovo prišli popolnoma na svoj račun, ko bodo uživali vse te krasne stvaritve modne umetnosti. Revija, ki je bila v istem obsegu predvajana v Ljubljani, je dosegla nedeljeno priznanje in občudovanje. S svojim skoro dve uri trajajočim programom, ki ga spremlja odlični ljubljanski Adamičev jazz, prikazuje revija mimo elegantnih in preprostih promenadnih plaščev m oblek čudovite večerne toalete ter končno tudi krasen poročni par v polni poročni opravi. Seveda ne manjka tudi vseh vrst športnih, jahalnih in poletnih oblek za obalo in kopanje, pa tudi najrazličnejše kombinacije poslednje moške mode — kot n. pr. moder smoking. beJ frak, sako brez ovratnika itd. Ker se bo ta revija predvajala kot poslednjič sploh v Celju samo danes popoldne in zvečer, še posebej opozarjamo vse, da nikdo ne zamudi te izredne prilike. (—) Iz Maribora a— MaribOf v borb! proti jeti«n. Pri »Orlu« je bil redni občni zbor Protituber-kulozne lige. Poročila društvenih funkcionarjev predsednika dr. Jurečka, tajnika Ravterja, blagajnika U. Kasperja in g. Stenovca, ki je poročal za azilski sklad, pričajo o vnetem prizadevanju liginega odbora pri pobijanju jetike. Azilski sklad, ki je namenjen gradnji protituberkuloz-nega azila, v Mariboru, je dosegel že lepo v~oto 480 000 dinarjev Ligo bo tudi v novi poslovni dobi vodil dosedanji odbor. a— ReSrtev mariborske telefonske 5t1-sle. Okoli 300 pro?enj se nahaja pri pošti za montiranje telefonskih napeljav 2al pa doslej ni bilo mog«>če us' rečj tem prošnjam zaradi preobremenitve omrežja sedaj so v teku priprave za polaganje telefonskih ks.blov v Tattenbachovi. Kopališki in KoroSki cesti in na Glavnem trru. S tem bo omogočeno zvišanje telefonskih ab-nen'ov od dosedanjih 800 na 1500 a— Gostovanje v »Aidi«. v torek 28. t. m. gostujeta v »Aid'« A Mitrovičeva kot Amneris in V. Majdičeva kot »Aida«. V pofitev pridejo abonerr'i. ki še niso bih deležni gostovanjske predstave. a— lz gleda'iške pisarne. Jutri popo'dne »Mifurta«. zvečer »Prodana nev«s+a« V nedeljo ponoldne »Prodana nevesita«. v nedeljo zvečer »Na ledeni plošči« Vse 4 predstave po zmižan:h cenah. — V Sokolskem domu v F ainru gostujejo v nedeljo 26 t. m. ob 15. nvm-borsV' sleda i^ki io najboljši §ahisti UJNŽB in Maribo-skega Šahovskega kluba Tekmovanje v hotelu Mariborski dvor. Ribici na plan! a— Ker je prestavljal mejn'ke, je bil pred okrožnim sodiščem obsojen 38-letni posestnik Alojzij Cafuta z Rodnega vrha na mesec dni strogega zapora in 300 din globe. Cafuta je namreč 8. novembra 1938. prestavil meinike med svojim in sosedovim posestvom. a— Prvi ponujal, drugI kradel. Pri bra-njevki Ani Miglič, ki ima svojo branjerijo v 2 čkem prehodu 4. sta se zglasila neznanca. Prvi ji je ponujal v nakup plašč, ki ga je razgrnil preko lanca. v katerem so bila shranjena jajca. Sredi prigovarje-nja k nakupu plašča pa je njegov spremljevalec pridno segal v lonec in spravljal jajca v žep. Branjevka je opazila tatvino Šele po nhmem odhodu. a— Mrtvec v vinogradu. Včeraj popoldne so našli v vinogradu na Meljskem hribu nad Rosnerjevo tvornico mrtvega 29-letnega čevljarskega pomočnika Franca Trfca z Meljske ceste Kraj njega je ležai samokres, s katerim se je ustrelil v desne sence. Vzrok same mora nI znan. a— Domačije v osrnju. V Prepolah na Dravskem polju je zgorela domačija posestnika Jakoba Rojiča. Plameni so prešli na sosednje gospodarsko poslopje po. sestri ka Andreja^ Kirbiša. ki ie tudi zgorelo. škoda znaša nad 50 000 din. Na Po-brežju pri št. Vidu pa je zgorela domačija posestnika Jakoba R'gine. škode je 70.000 din. Ogenj je od:od prešel na gospodarsko poslopje posestnika Martina Goričana. ki trpi 25.000 din škode. a— Namesto venca na grob pok dr. F. Kovačiča je daroval dr Miroslav Ploj Zgodovinskemu društvu 200 din. Iz Laškega 1__Dramski odsek ljubljanske podružnice Narodne strokovne zveze, ki je go- s'oval z velikim uspehom preteklo nede. Ijo na sokolskem odru v Radovljici z dobro izvedeno veseloigro »Pesem s ceste«, ponovi igro v soboto ob 20. na sokolskem odru v Lahkem, na kar posebno opozarjamo vse, ki žele prež'veti večer poln smeha in zdravega humorja. Iz Ttbovelj t— Mesnice bodo jutri na praznik ves dan zaprte, v nedeljo pa do 9. dopoldne odprte. Iz Tržiča TRŽIČ. Kino predvaja danes in jutri v soboto veliki film »Grofica Walcwska«, v gl. ulogi Greta Garbo, v nedeljo na veseli zimsko-športni film bajne švicarske j>Rendez-vous v Parizu«. (—) Gospodarstvo Po aneksi}! češke In Moravske Naše Gledališče drama Petek 24. ob 15 : Upniki, na plan! Dija ška predstava. Globoko zn'žane cene. Sobota, 25.: Kaj je resnica? Izven. Zni- Ž3.H6 cene. Nedelja. 26. ob 15.- Pikica, in Tonček. Izven. Globoko znižane cene od 14 din navzdol Ob 20.: Upniki, na plan! Izven. Znižane cene. Opozarjamo na današnjo dijaško popoldansko predstavo ob 15. uri, po cenah od 14 din navzdol. Igrali bodo uspelo in ?z-redno zabavno češko veseloigro Karla Pi-skora »Upniki, na plan!« Jutri bodo vprizorili po znižanih cenah Pirandellovo Igro »Kaj je resnica« v odlični zasedbi vseh vlog. Nenavadni uspeh, ki ga je imela ta igra, priča o kakovosti dela in vprizoritve »Pikica in Tonček« ter priljubljeni gospod Kazalec se bodo poslovili za letošnjo sezono od malih in velikih obiskovalcev drame v nedeljo popoldne. Cene globoko znižane od 14 din navzdol. OPERA Petek, 24.-. Roxy Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. SobDta. 25. ob poi 17.: Materinska proslava Krščanskega ženskega društva. Ob 20.: VVerther. Gostovanje Josipa Gostiča. Nedelja, 26. ob 15.: Pod to goro zeleno Izven. Cene od 24 din navzdol. Ob 20.: Madame Butterfly. Gostovanje Roset-te Pampanini. Izven. Zvižane cene. Abrahamovo opereto »Roxy«. pravo šport, no opereto iz življenja in dela naših nogometašev bodo peli drevi ob 20. uri v open v običajni zasedbi in po globoko znižanih cenah od 24 din navzdol. Opereta se je i izredno priljubila našemu občinstvu, za. to opozarjamo na nocojšnjo reprizo. Massenetovo opero »VVerther« bodo ponovili jutri, v soboto za red B. Vlogo Charlote bo pela ga. Pavlovčičeva, v naslovni vlogi bo gostoval zopet odlični tenorist g. Jože Gostič. Ostala zasedba: Ribičeva, Zupan, Dolničar, Sladovljev in Per-ko. Dirigent: Neffat. Režiser: Zupan. Rosetta Pampanini bo gostovala v operi »Madame Butterfly« v nedeljo zvečer v naši operi. Pampaninijeva je umetnica svetovne slave, ena najboljših italijanskih liričnih sopranistk sedanje dobe in najboljša italijanska Madame Butterfly sploh. Njena pevska kariera je odlična, polna najlepših uspehov ter je slavljena povsod, kjerkoli nastopa. Nastopa pa po največjih svetovnih odrih. Ker bo v nedeljo njeno edino gostovanje, še prav posebno opozarjamo na nedeljski večer v ljubljanski operi. Rezervirani sedeži morajo biti dvignjeni danes do 12 ure. Izmed domačih članov bodo nastopili v glavnih vlogah: ga. Koge-jeva, g. Franci in g. Janko. Dirigent in režiser: štritof. Predstava bo izven abonmaja. ŠENTJAKOBSKO GLKDALIščE Petek, 24. ob 20.15.: Slaba vest. (Premiera). Sobota, 25. ob 15 : Pepelka. (Gostovanje v Sokolskem domu v Šiški). Ob 20.: Zvita Marfa. (Gostovanje v Sokolskem domu v škof ji Loki). Ob 20.15.: Slaba vest. Ner1"'ja, 26 ob 15.15.: Slaba vest Ob 16 : Zvita Marfa. (Gostovanje v Sokolskem domu v Medvodah). MARIBORSKO GLEDALIŠČE Petek: 24. marca: Zaprto. Sobota, 25. marca ob 15. uri: »Matura«. Znižane cene. Ob 20. uri: »Prodana nevesta«. Znižane cene. Nedelja, 26. marca, ob 15. uri: »Prodana nevesta«. Znižane cene. Ob 20. uri: »Na 'ledeni plošči«. Znižane cene. Delež Nemčije ln češkoslovaške v našem lanskem uvozu Pred dnevi smo objavili zanimive številke o skupnem deležu Nemčije, Avstrije ln češkoslovaške v našem lanskem izvozu. Danes prinašamo enake številke, ki se tičejo našega uvoza. Lani smo iz Nemčije uvozili blaga za 1618 milijonov din (32.5% vsega uvoza), lz češkoslovaške za 530 milijonov (10.7%) ln lz Avstrije za 343 milijonov (6.9%); skupaj smo torej iz Nemčije češkoslovaške ln Avstrije uvozili za 2491 milijonov din kar predstavlja 50.1% vsega našega uvoza. Pri posameznih najvažnejših postavkah našega uvoza je bil delež Nemčije, Avstrije in češkoslovaške naslednji. Od celotnega uvoza strojev, aparatov in elektrotehničnih predmetov je lani odpadlo na Nemčijo, Avstrijo in češkoslovaško 403 milijone din, t. j. 59 4% vsega uvoza. Uvoz železa iz Nemčije, Avstrije in češkoslovaške je znašal 351 milijonov din (61.5% vsega uvoza), uvoz prevoznih sredstev 192 milijonov (76.6%), uvoz bombaža in bombažnih prozvodov 233 milijonov (44.7%), uvoz volne ;n volnenih izdelkov 208 milijonov din (67.7%), uvoz kemičnih ln apote-karskih proizvodov 179 milijonov (58.6%), uvoz pap rja 102 milijona (74 3%), uvoz keramike 70 milijonov (78.5%), uvoz stekla in izdelkov iz stekla 31 milijonov (73%), uvoz svile 34 mililonov (31.2%), uvoz usnja 43 milijonov (66.2%), uvoz izdelkov iz gume 25 milijonov (25.3%), uvoz bakrenih izdelkov 37 milijonov (54.5%). Češkoslovaška dobroimetja v Angtlji Poročali smo že, da je angleška vlada izrekla zapore nad češkoslovaškimi držav, nimi in privatnimi dobroimetji v Angliji in nad deponiranim zlatom češkoslovaške Narodne banke. Londonske banke so dobile opozorilo, da ne smejo nobenega češkoslovaškega dobroimetja izplačati ali trans-ferirati brez predhodne konzultacije obla-stev. Izplačilni nalogi in čeki se torej ne izplačajo, četudi jih izstavi pravni lastnik dobroimetja. Kaj namerava Anglija s to zaporo oficielno ni znano, vendar se smatra, da ima ta zapora predvsem namen doseči z nemško vlado zadovoljiv sporazum glede likvidacije angleških dobroimetij in ostalih terjatev v bivši češkoslovaški in glede svobodnega razpolaganja češkoslo vaških lastnikov dobroimetij, ki so pod zaporo. Ob prikliučitvi Avstrije k Nemčiji so angleška oblastva dopustila svobodno razpolaganje z avstrijskimi dobroimetji obenem s priznanjem aneksi je, pozneje pa je imela Anglija velike težkoče, dokler je pripravila Nemčijo k plačilu avstrijskih dolgov v Angliji Zapora nad češkoslovaškimi dobroimetji v Angliji je sedaj izrečena v zvezi z nepriznan jem aneksi je Češke in Moravske. V londonskih finančnih krogih cenijo v Londonu deponirano zlato češkoslovaške Narodne banke in prejšnje češkoslovaške vlade na 8 do 9 milijonov funtov (2.1 do 2.3 milijarde din) češkoslovaška dobroimetja v devizah na 4 do 5 milijonov funtov (1.1 do 1.3 milijarde din), privatna dobroimetja pa na 5 milijonov funtov (1.3 milijarde din), tako da se nanaša zapora na imovino v vrednosti 18 do 20 milijonov funtov (4.7 do 5.1 milijarde din). Londonski listi ne izključujejo, da bo prišlo zara-di te zapore do spora z Nemčijo. Pariški list »Linformation« prroča, da je pretežni de) zlata češkoslovaške Narodne banke deponiran pri Angleški banki. Celotne zlate rezerve češkoslovaške Narodne banke prestavljajo količino 73.000 kg zlata v vrednosti 4.5 milijarde din. Večji ded tega zlata je češkoslovaška Narodna banka lani v septembru zaradi sigurnosti poslala v London. List pripominja, da so lani proti koncu leta tudi Nizozemska, Belgija, švedska in Švica napravile enake ukrepe in so znaten del svojega zlata prenesle v London in New Ywk. Nova slovaška valuta — »orel« Poročali smo že, da bo Slovaška uvedla svojo lastno valuto z edinico »orel«. Prvi korak k ustanovitvi nove valute bo žigosanje bankovcev češkoslovaške Narodne banke na način, kakor je to izvršil po svetovni vojni češkoslovaški finančni minister Rašin. Po izvršenem žigosanju bodo samo žigosani bankovci proglašeni kot za. konito plačilno sredstvo. Na osnovi žigosanih bankovcev namerava Slovaška ustanoviti svojo lastno valuto, in sicer tako, da bi edinica valute ustrezala 10 kronam in bi »e nazvala »orel«. Valuta ne bo naslonjena na nemško marko, kakor se je to prvotno domnevalo, vendar bo Imela približno enako vrednost glede na okolnost. da je za zamenjavo češkoslovaških kron na češkem in Moravskem določena ista relacija, t. J. 10 kron za 1 marko. Kakšen bo ustroj te valute zaenkrat še ni znano. Ker Slovaška zaenkrat nima zlata in deviz smatrajo nekateri slovaški strokovnjaki, da v početku ne bo potrebno zlato kritje. Qegwtnim gospodom JggJ pomlad. "" " Za likvidacijo sistema »uputnic« za žito Semostojni predlog, ki ga je stavil predsednik trgovinskega odseka Zbornice za TOI na plenarni seji 22. t. m. Vp.ašanje prevoza žita in mlevskih lz. delkov, posebno pa koruze z »uputnica-mi« za prehrano siromašnih slojev v pasivnih krajih je bilo opetovano predmet ' razprav, ki so dovedle do zaključka, da je skrajni čas. da se politika »uputnic« in delitve koruze opusti ter oskrba siromašnih slojev postavi na drugo solidnejšo podlago. V spomenicah pristojnim ministrstvom in banski upravi je bilo dokazano, da je žrtev 35 milijonov dinarjev, koliki predstavlja vrednost »uputnic« vsako leto z železniško-tarifnega stališča neumestna, ker se siromaki niti četrtin-skega prevoza ne morejo poslužiti, občasno razdeljevanje koruze in žita po nižji ceni pa prinaša obenem v normalno poslovanje trgovine vedno nesigurnost. Konč no od uputnic nimajo koristi oni sloji, katerim je žrtev namenjena, marveč se z njimi okoristijo le raznovrstni posredniki in polivičnj mešetarji. Vsa opozorila doslej niso zalegla. Vsako zimo in spomlad se pojavljajo iste metode, posebno še. kadar se bližajo volitve in se smatra, da je treba na ta način dvigniti razpoloženje prebivalstva. Tudi v teku letošnje zime smo imeli dokaj takih pojavov. Sedaj pa vidimo, da je železniška uprava prisiljena linearno povišati vse tarife, da bi na ta način pokrila tudi izpade v svojem proračunu. Pogoj da se z »uputnico« doseže v socialnem oziru žel jeni namen je, da ima prebivalstvo v krajih, v katere je »uput-nica« namenjena, vsaj toliko denarnih sredstev, da je v stanju zbrati znesek, ki je potreben za sam nakup koruze, odnos-no pšenice, kakor tudi znesek, ki ga je treba plačati za ostalo veznino. Ako pa revno in potrebno ljudstvo tega denarja nima, odnosno ga občina ne nore založiti, potem je tudi uputnica več ali manj izgubila pravi pomen. Institucije, ki obstojajo danes za podpiranje brezpose nih, in sreds va, ki so jim na razpolago, ne zados ujejo niti iz daleka, zato pride samo en del brezposelnih v položaj .da je deležen kreditov, ki so za to na razpolago, bodisi v obliki zaposlitve pri javnih delih ali pa v obliki denarne podpore. Z gospodarskega stališča gledano, pomenijo »uputnice« intervencijo države in poseg v normalno poslovanje trgovanja ter v tok izmenjave blaga. Dokler so železniške prevozne tarife zelo visoke, povzročajo »uputnice« v trgovskem poslovanju veliko zmedo in se je opetovano čulo, da so se z njimi okori:tili gotovi posredniki — poednei tako da ni dosežen tisti učinek glede znižanja cene ki bi bil v korist širšim slojem kar bi šele opravičevalo njihovo izdajanje. V drugih krajih pa je zopet praksa uputnic povzročila, da so se konsumenti lahko založili s cenejšim blagom in je zaradi tega ostalo trgovsko blago dolgo časa neprodano. Ne bom navajal konkre nih primerov, kako se vrši razdelitev po občinah, niti kako nevzdržen je položaj trgovstva, ako se mu od strani ob'astev dela konkurenca na tak način. Smatram le, da je dosedanji način izdajanja »uputnic« in pošiljanja žita toliko kompromitiran, onemogočen in preživel, da je skrajni čas da se likvidira. Naj železniška uprava splošno poceni prevoznino za transporte v smeri pasivnih krajev, pa bodo Imeli od tega koristi vsi konsumenti v nep-srednl in posredni obliki. Nedopustno pa je, da se v breme javnih sredstev vrši enostranska razdelitev zrnate hrane za agitacijo odnosno, da izkoriščajo »uputnice« politični mešetarji na škodo legalne trgovine. Zato predlagam, naj abornloa skien« predlagati* 1) da se tarifa za prevoz zrnate hrane vseh vrst v pasivne kraje splošno in stalno poceni; 2) da se sistem »uputnic« dokončno likvidira; 3) da se v pasivnih krajih Izvršijo Jav. na dela, melioracije in osuševanja, urvede-dejo domače obrti, da se na ta način dobi plodna zemlja in se pridobijo novi viri dohodkov, ki bodo odpravili dosedanjo pa. sivnost; 4) pošiljanje brezplačne prehrane v pasivne kraje se sme omejiti samo na primer elementarnih nezgod; 5) trgovanje z žitom in mlevsk'ml proizvodi naj se v bodoče prepusti izključno legalni trgovini Razmah beograjske Občinske hranilnice Iz letnega poročila beograjske občinske hranilnice je razvidno, da je ta denarni zavod tudi v lanskem letu zabeležil velik razmah Bilančna vsota se je v primeri s prejšnjim letom dvignila za 60°/o, denarni plasma pa za 50.°/o Privatne hranilne vloge so v teku leta narasle za 17.7 na 76.5 milijona din, do srede marca letošnjega leta pa so se povzpele že na 84 milijonov Od tega odpade samo na omladinsko šted-njo, ki jo propagirajo učitelji na ljudskih šolah, preko 6 milijonov in le sedaj za 23.500 takih omladinskih vlog. Pretežni del tujih sredstev je hranilnica tudi lani nalagala v kratkoročne menice, ki predstavljajo v bilanci znesek 41.4 milijona din. Lombardna posojila znašajo 2.4 milijona din, posojila, ki jih daje hranilnica preko svoje zastavljalnice, pa 7.9 milijona din Hranilnica vrši pretežni del blagajniških poslov za občino. Lansko leto je dala občini za 22 milijonov din novih posojil. Te dni pa je občina svoia posojila ori hranilnici konsolidirala na enotni osnovi in znaša sedaj celotno konsolidirano posojilo 40 milijonov, ki jih bo občina odplačala v desetih letih s 5-/t odstotnimi obrestmi. Občinska hranilnica predstavlja za občino znatno korist ne samo zaradi nizke obrestne mere za posojila, temveč tudi zaradi tega, ker daje občini na tekočih računih V/t odstotne obresti Ob ustanovitvi je občina dala hranilnici v obliki vrednostnih papirjev garanciiski fond v višini 26 milijonov din. Ta fon«1 predstavna po današnjih tečajih vrednost 34 milijonov, dohodki tega fonda v viš;ni 1.8 milijona din na leto. pa gredo v korist občine. Ob koncu lanskega leta je znašalo dobroimetie občine ori hranilnici na tekočih računih preko 50 milijonov d;n Dos^j 'brani fondi hranilnice pa so prekoračili že vsoto 10 milijonov. Seja uprave Zveze industrijcev Pod predsedstvom g. Avgusta Praprotni-ka je bila včeraj plenarna seja uprave Zveze industrijcev za dnavsiko banovino V svojem uvodnem poročilu je predsednik omenil 20-letnico obstoja Zveze industrijcev. ki ! je bila ustanovi'ena 9. februarja 1919. S , hvaležnostjo se je spomnil vseh onih mož. i k' so v teh dvajsetih letih nesebično tn po-i žrtvovalno posvetili svoje sile in sposobnosti delu v svoji stanovski organizaciji. Zlasti se je spomnil pokojnih predsednikov j Vinka Majdiča m Dragotina Hribarja, po-| kojnega podpredsednika Ivana Knez« in glavnega tajnika inž. Millana Sukljeta. I Nadalje je predsednik poročal o dedovanju Centrale industrijskih korporacij, zlasti o zadnji seji predsedstva Centrale, ki j« i/U.i<—Ul(i)i . . Močni športni čevlji iz najfinejšega telečjega boksa, delar po angleškem modelu, s krilnimi kapicami, okrašeni z lu knjlcami, z dvojnim usnjenim podplatom In široko pet* o---,, r>"!h"li£'b ni""'" razpravljala o težkočah glede nabave surovim Končno je poroJal še o volitvah v Pokojninski zavod za nameščence. Z ozirom na sedanje razmere je smatral za umestno, da se tudi industrija priključi akciji za sestavo kompromisne kandidatne liste. Poslovno poročilo je podal glavni tajnik dr. Adolf Gofia. ki je zlasti poročal o svojih intervencijah zaradi preskrbe industrije s potrebnimi surovinami O tem vprašanju se je razvila živahna razprava, v kateri 90 sodelovali gg. dr. Vinko Vrhunec, inž. Oskar Dračar, mž. Vladimir Remec in Avgust Westen. Konkretno so sprožili misel, naj se preskrba industrije s surovinami, ki se morajo uvažaiti za devize, zagotovi z organizacijo kompenzacijskih kupšij z deviznimi državami. V to svrho bo pri Zvezi industrij cc v v bližnjih dneh posebno posvetovanje interesentov izvoznikov in uvoznikov. Poslovno poročilo je obravnavalo tudi vsa ostala aktualna vprašanja, ki posegajo v interese industrije. Sledilo je posebno poročilo tajnika Alberta Koserja o aktualnih davčnih vprašanjih. Končno je glavni tajnik poročal o proračunski razpravi v Finančnem odboru in v plenumu Narodne skupščine. Gospodarske vesti = Prve v Jugoslaviji zgrajene lokomo. tive. Iz Slavonskega Broda poročajo, da Je tja prispela posebna komisija generalne direkcije državnih železnic, ki bo prevzela pri Prvi jugoslovenski tvornici vagonov, strojev in mostov v Brodu 10 lokomotiv. To so prve lokomotive, ki so bile izdelane v naši državi. Poskusne vožnje, ki se vršijo v zadnjih tednih, so pokazale lep uspeh, ki presega vsa pričakovanja. — U^anovnl občni zbor delniške družbe, ki prevzame mariborsko tekstilno podjetje Doctor in drug. V sredo je bila v Beo. gradu ustanovna skupščina nove delniške družbe. »Predilnica in tkalnica« d. d. z glavnico 20 milijonov din, ki bo prevzela Mariborsko mehanično tkalnico in apre-turo Doctor in drug. O načinu te finančne transakcije smo že poročali. Na občnem zboru so bili izvoljeni v upravni odbor gg: bivši minister dr. Stanko švrljuga (predsednik), Aleksander Božičkovič, ravnatelj Jugoslovenske udružene banke (podpredsednik), Bogdan Pogačnik, ravnatelj iste banke v Mariboru. Milan Milič. generalni konzul v pok., dr. Alojzij Juvan. odv. v Mariboru, in Berisiav Todorovič, polkovnik v pokoju. V nadzorstveni odbor pa so izvoljeni gg: Emil Dinter, ravnatelj Jugoslovenske udružene banke, Pera Bajšanski in Rajko Hlavaček, prokurista iste banke. = v trgovinski register se je vpisala tvrdka Karničnik Miroslav & Comp., trgovina z živino, Slovenj Gradec. — Pri tvrdfci Ludvik Franz in sinovi v Mariboru (mlin, trgovina z žitom in moko, Izdelovanje testenin) Je bil izbrisan zaradi smr. ti dosedanji edini lasnlk dr. Franz Rudolf, vpisani pa sta bili kot družbenici Franz Inga in Blanhe Gerhilda, obe iz Maribora. — V likvidacijo sta stopili tvrd-ki »Globus«, d. z o. z. v Brežicah, !n Rudolf Anderlič in drug, družba z. o. z. v Ormožu. — Dobave Gradbeni oddelek direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 24. t m. ponudbe za dobavo mehkih desk. Mornarska komanda v šibeniku sprejema do 25. t m. ponudbe za dobavo tekotne-rov, žice, cevi, mavca, ploščatega železa in kolen za železne pocinkane cevi. II. hi-d rop lanska komanda, Divulje sprejema do 15. aprila ponudbe za dobavo železnih bakrenih cevi Direkcija dri. rudnika v Vrdnilku sprejema do 6- aprila ponudbe za dobavo električnega kuhala ca kablo-vo maso ter osovin za vozove. = Licitacije Dne 24. t. m. bo v pisarni Štaba za uTjevanje v Ljubljani licitacija za dobavo železnih klanf. 25. t. m. pa aa dobavo žebljev. Dne 24. t m. bo v pisarni referenta lnženjerije Štaba dravske divteijek« oblasti v LJubljani licitacija aa oddajo del za popravila strelovodske instalacije na municijskem skladišču v Zalogu. Borze 23. marca Na jugoslovenskih borzah notirajo nemški klirinški čeki nespremenjeno (13.80), prav tako angleški funti (specialni tečaj 238, svobodni tečaj 258). Grški boni so se v Zagrebu trgovali po 31 in v Beogradu prav tako po 31. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda pri slabi tendenci trgovala po 461 (v Beogradu po 464 — 465 50). Promet je bil še v 6°/o begluških obveznicah po 90.50 (v Beogradu po 89 50) in v 7«/t Blairovem posojilu po 93 (v Beogradu po 91.75). DEVIZE Ljubljana. Amsterdam 2342.20—2380.20 Berlin 1772.32 — 1790.08, Bruselj 742.75 — 754.75, Cutrih 995 — 1005, London 206-80 — 210, New York 4398 — 4458, Pariz 116-70 — 119, Trst 232.45 — 235-55. Curih. Beograd 10, Pariz 11.7825, London 20.8375, New York 445, Bruselj 74.90, Milan 23.40, Amsterdam 236.20, Berlin 178, Stockholm 107.40, Oslo 104.70, K6-benhavn 93.05, Sofija 5.40, Varšava 83.50. Budimpešta 87.25, Atene 3.90, Bukarešta 3.37. EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 461 — 463, 4% severne agrarne 62 50 den., 6% begluške 89.75—90.50, 6°/o dalm. agrarne 90 bi., 7«/o stabiliz. 97 — 98.50, 7o/» invest. 100 — 102, 7«/« Seligman 99 den., 7®/o Blair 91.50 — 93, 8«/» Blair 98; delnice: Trboveljska 185 — 195, Gutmann 35 den., šečerana Osijek 85 den., Jadranska 350 den. Beograd. Vojna škoda 465.50 — 466 (464 — 465.50), 6°/o begluške 89.50 — 89.75 ( 89 50), 6% dalm. agrarne 89.50 — 89.75, 7»/, Blair 91.75 — 92 (91.75), PAB 228 den. Blagovna tržišča 21 TO -f Chicago, 23. marca. Začetni tečaji: pšenica: za maj 67.50, za julij 67.50, za sept. 68.375; koruza: za maj 47.625, za julij 49.375. Novosadska blagovna borza (23. t. m.). Tendenca neizprem. Pšenica: baška slavonska in banatska 153 — 155. srem-ska 152 — 154. Rž: baška 142.50 — 145 Ječmen: baški in sremski 64 65 kg 160 — 162.50 jari 68 kg 180 — 185. Oves: baški sremski iu slavonski 157.50 — 160. Koruza: baška pariteta Indjija in Vršac 96 — 97 baška pariteta Indjija. sušena 106 — 108 baška pariteta Vršac sušena 104 — 105. Moka: baška in banatska »Og« m »Ogg« ^40 2f>0, »2« 220 - 230. »5« 200 — 210 »6« 180 — 190; »7« 150 — 160; »8« 110 - 112 50 Fižol: baški tn sremski beli brt? vreč 282.50 - 285 Otrobi: baški wmf»ki ln banatskl 99 — 107 -f- BudimpeStanska terminska borza (23. t. m.). Tendenca prijazna. K°ruzaj za maj 16.87 — 16.89, za julij 17.03 — 17.00. Iz življenja na deželi SEVNICA. Zvočni kino predvaja danes oh 13. in 20. uri ter jutri v soboto ob 13. in 16.30 uri veliki nacionalni in sokolski zvoo-ni fi'm »Oj leti, sivi Sokol«. Obe predstavi ob 13. sita namenjeni predvsem deci in nar rapčaju ter šolski mladini, ker je film velikega kulturnega in vzgojnega pomena in kot tak od ministrstva proevete posebno priporo-Jen. Ostale predstave so za odraslo ter je pričakovati, da bo film tudi tu dosegel veliko zmagoslavje kot povsod doslej. (-) RIBNICA. Sokolski zvočni kino predvaja jutri in nedeljo 26. t. m. obakrat ob 15.15 in 20. url 100°/0 češki film po silovitem romanu češke pisateljice Karolina Svetle »Križ ob potoku«. Za dodatek Para. moumtov avočni tednik. Takole so se ozaljšale londonske ulice ob prihodu prezidenta Francije Lebrana ▼ angleško prestolnico Sprejem prezidenta Lebruna London v zastavah — Prenos s televizijo O sprejemu francoskega državnega predsednika Alberta Lebruna v britski prestolnici poročajo naslednje podrobnosti: Sredi Rokavskega preliva je ladjo s poglavarjem prijateljske republike sprejelo častno brodovje britskih rušilcev ter bro-dovje vojnih letal, da ga spremijo do Do-vra. Ko je ladja priplula v pristanišče, je obalna baterija oddala 21 strelov v pozdrav. Ogromna množica ljudi, ki so mahali z britskkni in francoskimi zastavicami, je vzklikala državnemu predsedniku. Med uradnimi osebncstmi, ki so ga sprejele, je bil vojvoda Gloucesterski, brat angleškega kralja. I>oseben vlak je nato godte prepeljal do londonske Viktorijine postaje, ki je bila vsa prekrita z zastavami in okrašena s cvetlicami. Zastave, cvetlice in purpur-ne preproge so zakajeno, staro pos ajo spremenile v prijazno sprejemno dvorano. Na peronu so čakali angleški kralj v mar. šalski uniformi, ministrski predseelnik Chamberlain, lord Halifax, britski veleposlanik v Parizu in francoski veleposlanik v Londonu, dalje drugi ministri, poslanci, visoki vojaški in drugi dostojanstveniki. Po sprejemnih svečanostih, ki ©o jih prenašali s televizijo, se je stvoril sprevod, ki je vodil gos e in gostitelje v 25-mi-nutni ražsnjji do Buckin.gha.mske palače. Ceste in trgi so bili vsi v zastavah, veli. kanske množice so navdušeno pozdravljale z zastavicami, s klici »živela Francija«, s prepevanjem marseljeze in angleške narodne himne goste. Ko je sprevod dospel do Buckinghamske palače, se je zbrala pred njim takšna množica ljudi, da sta se morala gospod in gospa Lebrunova poka. za ti na balkonu in jih pozdraviti. Angleška kraljeva dvojica in princesi so se prt tem držali diskretno v ozadju. Potem se je začela veriga slavnostnih prireditev, ki se je zaključila šele z današnjim odpotovali jem visokih gostov domov. proti bacilom V Evanstonu v državi Ulinoisu so te dni odprli kliniko, ki je dobila mično ime »Zibelka«. V tej zibelki so uvedli zanimivo medicinsko novost, da bi novorojenčke obvarovali okuženja. Med poedine otroške postelje so postavili »svetlobne pregrade« Gre za posebno vrsto ultravijoličastih žarkov ,ki ubijajo bacile. Naprava se naslanja na uspele poskuse, ki so jih izvršili na medicinski fakulteti v Pensilvaniji. S takšnimi svetlobnimi pregradami upajo zelo znižati umrljivost dojenčkov. Rumunski petrolej za Francijo Angleški listi poročajo, da je Francija sklenila z Rumunijo pogodbo za dobavo vsega svojega petroleja Franciji. Neka francoska finančna skupina je odkupila vso zalogo rumunskega petroleja v višini 2 milijonov ton. Dalje se je Rumunija obvezala ,da v primeru vojne ne bo dobavljala svojega petroleja državam, ki bi bile v sporu s Francijo. Francija si je tudi pridobila pravico izkoriščanja novih pe-trolejskih vrelcev na rumunskem ozemlju. Dr. Hacha ostane na Hradčanih Havasova agencija poroča iz Prage, da bosta bivala na Hradčanih zanaprej i pro-tektor češke, v danem primeru baron von Neurath, i dr. Hacha. v prvem nadstropju dvorca bodo izpraznili prostore za pro. tektorja, v bližini prcrtektorjeve pisarne pa bo imel svoje uradne prostore dr. Hacha. 70-urni tednik v Franciji Na podlagi dekreta o pooblastilih je v Franciji predviden za. tvornice municije 70 urni delavnik na teden. Za nadurno delo bodo francoski delavci prejemali po. sebrao nagrado. Ogrlica nesrečne cesarice Poročni dar Franca Jožefa cesarici Elizabeti V Atenah se je osnovala družba, kl hoče najti znamenito biserno ogrlico nesrečne avstrijske cesarice Elizabete. Ta ogT. lica je na skrivnosten način izginila po tragični smrti svoje lastnice. Atenski listi obširno pišejr o novi družbi in pripovedujejo dejstva, ki so dovedla do njene ustanovitve. Ogrlica je bila dar, ki ga je cesar Franc Jožef poklonil svoji ženi ob srebrni poroki. Takrat je veljala 10 milijonov frankov. Cesarica je bila navdušena nad tem darom, nosila ga je pa samo tedaj, kadar se je mudila na Krfu. kamor je zahajala vsako leto v samoto po tragični smrti svojega sina. Vsako krat, kadar je za- Potem ko so razkosal: češkoslovaško •• • Madžarski vojaki so zasadili svojo zastavo pri Bereku, kjer Imata zdaj Poljska in ptaiffr—skupno mejo. Na kamnn stoji ie napis iz L 1820, da je to ozemlje CSR pustila Krf, je dragocenost skrila v kraj, za katerega niso vedeli niti njeni najožji zauipniki. Dejala je često le to, da vč za skrivnost, kako ji je shraniti vseh štirideset velikih biserov te ogrlice, ne da bi sčasoma izgubili svojega sijaja. Po cesaričini smrti ogrlice med predmeti njene zapuščine niso našli. Vse poizvedbe so bile zaman. Osebe, ki so živele s cesarico, so zagotavljale, da je bila dragulje kakor običajno skrila v kakšen kraj na Krfu. Otoški ribiči so vedeli za zgodbo o izginuli ogrlici in so menili, da mora biti v eni izmed neš etih jam ob razdr&pani obali. Mnogo let so iskali po teh jamah, a vse iskanje je bilo zaman. Toda njihovo naziranje, da mora biti ogrlica v kakšni jami, bržkone ne bo držalo, kajti cesarica med svojimi bivanji na Krfu "ni nikoli prestopila meje svojega gradu Ahilejona. Družba, ki se je ustanovila sedaj v Atenah. hoče zbrati pot rebne vsote, da bi lah ko park in nasade tega gradu preiskala. Eden izmed krfskih ribičev sin nekega oesaričinega vrtnarja se spominja, da mu je oče pogostoma pripovedoval, da je imela cesarica pred vsakim odhodom s Krf a navado naročiti mu naj nabere velike kose mahu v ahilejonskem logu in jih izroči njej. Potem je odšla v samoten gozdni del parka in nihče je ni smel spremljati. Iz tega sklepajo, da je ogrlico skrivala v tem gozdu, potem ko jo je pokrila z mahom. Morda je bila prepričana, da more vlaga, mahu obdržati sijaj biserov. Družba je odločena preiskati vsak kvadratni centimeter tega dela otoka. S roški bodo go ovo ze'o veliki, a če bodo ogrlico našli, bo uspeh vreden teh stroškov. Svatbena gostija na poroki iranskega prestolonaslednika z egiptsko princeso Favzijo v Kairu je spominjala na pravljično razkošje iz 1001 nočL Na sliki sedita ženin in nevesta v sredini Louis Charles Breguet Ob smrti zaslužnega francoskega graditelja letal Kakor smo že zabeležili, je te dni umrl v Parizu znani tehnik in graditelj letal Louis Charles Breguet. Narodil se je v rodbini, ki je dala Franciji niz zaslužnih tehnikov in fizikov. že v rani mladosti se je začel baviti s problemi fizike in letalstva.. L. 1905., ko mu je bilo pet in dvajset let, je skonstruiral letalo, štiri leta pozneje pa je bil že lastnik dveh aeroplanov z zložljivimi krili in propelerji. L. 1910. je izvršil več poletov in je prevažal potnike na progi Aras-Douai, L 1911. pa je doživel zadoščenje. da je njegovo letalo premagalo progo med Casablanco in Fezom. Med svetovno vojno je bil Breguet zaposlen v tvomici letal v Villacoublayu. Iz- deloval je letala za metanje bomb. L. 1915. je dobil prvo nagrado za hitrostni polet, in sicer je dtsegel za tedanje raz. mere rekordno brzino 120 km na uro. Letel je v višini 2000 m, kar je pomenilo za tiste Čase tudi rekord. L. 1916- je zgradil trimotorni avion z jakcstjo 240 k. s. Po svetovni vojni je poverilo francosko ministrstvo Breguetu konstrukcijo hidro-avionov. L. 1923. je dosegel Breguet nagrado za letalo iz duraluminija. Breguet je bil ravnatelj upravnega sveta tvornice za letala pri tvrdki, ki je nosila njegovo ime. Bil pa je tudi član upravnega sveta Francoskega aerokluba. predsednik sindL kalne zbornice za letalsko industrijo itd. L. 1925 je bil imenovan za komanderja častne legije. Zobovje kraljevega morilca Grobar na marsejstoean pokopališču Saint-Pierre je opazil, da je neki grob odprt Preiskava je ugotovila, da so neznani dtorilci grofb odprli, razbili krsto in uropali mrtvecu umetno zobovje. Gre za grob Petra Kelemena, morilca kralja Aleksandra ln Louisa Barthouja. Po strašnem dejanju je množica morilca liočala, miru pa nima niti po smrti. Tisoč letal je zapustilo Češko >DaHy Express« poroča, da je na dan vkorakati j a nemške vojske v češko in Moravsko zapustilo češko ozemlje nad tisoč letal, ki so piloti z njimi odleteli na Poljsko, v Rumunijo in Rusijo. Pri prevzemu čeških letališč so morali nemški častniki ugotoviti, da so shrambe za olje in bencin popolnoma prazne. Filmska diva in njeni prijatelji Pauletta Goddardova, žena Charlieja Chaplina, se pripravlja na novo filmsko vlogo Postani in ostani član Vodnikove družbe! četveronogi detektiv Ne človek, temveč pes je na^oljii sodelavec policijskega šefa v Kairu »Kapitan Hali« se imenuje najuspešnejši egiptski detektiv, ki je v najkrajšem času razkril šest umorov m dovedel storilce zasluženi kazni. Kapitan Hali jc st ah egipt-skega podzemlja, njegovi najnovejši uspehi so gotovo preprečili marsiikakšcn nameravan zločin. Pri tem Hali ni človeško bitje, temveč dobro zdrresiran, lep ovčjak. ki si ga je kupil Thomas Ruv^ell-paša. energični policijski šef Kaira..pred dvema letoma. V teh dveh letih je četveronogi kriminalist izvršil že prava čudežna dejanja Človeški detektivi egipt»kega podzemlja niso mogli prestrašiti, toda pc*. ki išje zloJince. je bil zanje nekaj novega, proti čemur se niso mogli boriti. Kapitan Hali ni samo izvrsten istkalec siledov, ki ne zgreši nobenega niti v puščavi, kakor kaže njegovo najnovejše dejanje, temveč je navzoč tudi pri zasliševanjih in kadar položi svoje močne šape kakšnemu osoimljencu na rame. tedaj izgubi tudi najtrdovratnejši grešnik pogum in se izpove. Pred kratkim je kapitan Hali ujel tatu d-aguiljev, moža. ki je imo^iti Egip:anki odnesel za 2500 funtov šterlingov dragocenosti. Kmalu potem je 36 ur po zločinu po duhu v železnem žlebu po katerem bili splezali trije možje, da uibijejo nekega grškega klavca, izsledil storilce Kot osumljence so jih bili sicer zaprli, toda dokazati jim niso mogli ničesar. Kapitan Hali pa je s svojim dobrim vohom podal dokaz, da so krivi in so umor res priznali. Največje dosedanje dejanje eetverono-gega Sherloka Ho!mesa pa je razjasnitev umora nad Goudajem zaupnim služabnikom m nosilcem orožja pohcij-kega šefa Ru«>elia-pa.se. Sir in !adv Rnasello-va sta bila ob robu puščave Fajum na lovu na kljunače. G o uda bi bil moral priti za nima v hišo nekega prijatelja, kjer sita obedovala, pa n prišel. Zaman je bilo vse iskanje Tedaj je Rus-sel paša iz Kaira naročil kamitana Hatla in 50 policijskih u-adniko\ Pes se je odpravil takoj na delo. Sol je za sledjo treh mož in enega osla pet milj daleč v puščavo do svetišča Medinet Madi. Že med potjo so ugotovili. da je eden izmed mož šepal in da je bil o>el otovorjen. Nedaleč od svetišča je začel pes grebsti v pesek Tam so začeli kopati im so našli truplo umorjenega služabnika. Pes je nrto nadaljeval svoje zasledovanje. Po treh miljah se je ustavil pred neko kočo V njej ac našli «n može in osla, eden izmed mož je v resnici šepal. Policijski pes je pokazal sitorilce, ki doslej sicer še niso povedali, zakaj so storili s»vo je dejanje. ANEKDOTA VoltaiTe je obiskali svojega pesniškega tovariša Pirema pa ga ni našel doma. Na vratih je zato pustil listek, na katerega jo napisi samo besedo »Osel!« Ko se je Piran vrnil in našel ta listek, je spoznal takoj Vodtarrovo pisavo in je odšel k njemu. »P ihajam. da vam vrnem obisk, dragi prijatelj.« je dejaL »Kak^n obisk?« se je delal Voltaire nevednega »Nu. bili ste tako prijazni in mi pustili na vratih, ker me ni-site našl i, svojo vizitnico,« je rekel Piroo. VSAK DAN ENA Nemci in ostali občani Neka nemška s atistiika navaja, da pride na svetu na vsakih 20 prebivalcev po en Nemec. V Evropi pride že na vsakih 6 prebivalcev 1 Nemec. Protinapad (»Ric et Rac«) Nevidna svetloba London v praznični obleki Kralj Juri] potuje s krono Britska vladarska dvojica bo v maju, kakor znano, odšla na potovanje v Kanado in oib tej priliki bo britska cesarska krona prvič v svoji zgodovini zapustila angleška tla. Doslej ta krona na podlagi vves.minsterskega statuta, ki so ga spremenili šele 1. 1931., Anglije ni smela zapustiti. Krona, ki jo nosi kralj ob svečani otvoritvi parlamenta, šteje 2783 diamantov, 227 biserov, 18 safirjev, 11 smaragdov in 5 rubinov. Na svatbeni pojedini li uit urni pregled Obisk pri slikarju Žaboti Ko sem se ondan v kavarni bratislavskega nebotičn-ka sestal z nekaterimi znanci, mi je prijazne stisnil roko gospod, ki je spregovoril po slovensko. žabota — je dejal in — s tem imenom vse pojasnil, spremenil presenečenje v iskreno veselje. Ivan žabota je Slovenec, po rodu iz okolice Ljutomera ki je dala tudi slikarja Antona Trstenjaka. Značilno je, da je oba slikarja rojaka iste pokrajine potegnilo na slovanski sever. Ivan Zabota živi že trideset let na Slovaškem, predvsem v Bratislavi, Anton Trstenjak pa se je ustalil v Pragi. Ivan žabota, Portret nnlv. prof. Franka VVoIlmana žabotovo ime se danes omenja vedno, kadar se omenja sodobna slovaška umetnost, kajti naš slovenski rojak je nesporno eden njenih predstaviteljev. Posebno se je uveljavil kot portretist in slikar velikih kompozicij, kakorkoli je tudi kot krajinar ustvaril dela, ki kažejo lepoto in toploto slovaškega pejsaža. Na Slovaško je pričel zahajati že za časa dunajskih študij. Nje pokrajina, njeno ljudstvo s svojimi folklornimi posebnostmi in z živim čutom za lepoto, ki o njem pričajo narodne noše, ljudska arhitektura, slikarstvo in rezbar-stvo, vse to se mu je tako priljubilo, da se ni več vrnil v domovino. Izvolil si je za drugo domovino Slovaško. Njene vinske gorice mu nadomeščajo rojstni kraj. Velik razvoj povojne Bratislave, ki je postala središče novega slovaškega kulturnega življenja, mu je dajal dovolj vzgona za umetniško ustvarjanje. Tako je Ivan žabota v zadnuh dvajsetih letih dosegel viške svojega umetnostnega razvoja in si pridobil sloves enega izmed pomembnih slikarjev Slovaške Ure, ki sva jih bila prekramljala v elegantnem Grand-Cafč in pozneje v njegovem ateljeju, so stale preveč v znamenju usodnih dogodkov, da bi dopuščale miren razgovor o umetnostnih vprašanjih. Namera, da napravim po vseh pravilih kulturne reportaže imterview s tem umetni-kom-rojakom, se je razbila ob nemiru in nenormalnem poteku vsakdanjega življenja; iz razgovora o umetnosti so besede kar same po sebi kakor električne isKre preskakovale k drugim rečem, ki so izpolnjevale tudi duhovno ozračje z nekako elektriciteto in silile mišljenje k nervoznemu nemiru. Ivan žabota Ima v veliki zadružni palači na Namesti Republiky svoj obsežni, zračni atelier, ki so ga zgradil: nalašč zanj. S širokih oken se odpira razgled na severni del Bratislave in na okoliške hribe, na katere se polagoma že vzpenja periferija mesta, ki je v zadnjih dvajsetih letih rastlo z bohotno močjo in docela spremenilo obličje nekdanjega ogrskega Poszony-ja. V ateljeju je imel umetnik v delu več kompozicij; med njimi je domalega že dovršeno veliko platno »Stefinik in njegova slava«. Lik mladega astronoma, voditelja vojaške akcije za osvoboditev Slovakov in generala nove češkoslovaške armade je izdelan z mojstrsko roko portretista; nad njim vstaja v obliki krasne, zapeljive ženske boginja slave in mu pripenja svoj venec; pokrajinsko ozadje te kompozicije, napolnjene z vero in ponosom mladega na. roda, tvori pogled na Bratislavo z značilnimi razvalinami znanega gradu kralja Matjaža, ki dajejo obenem z Donavo temu mestu najmočnejše fiziognomično potezo. Nadalje ima v delu več portretov, aktov in kompozicij. Kot portretist je nedvomno najbolj upoštevan in njegovi portreti bi dali že celo majhno galerijo značilnih oseb od slovaških meščanov pesnikov in umetnikov tja do kralja Aleksandra I. Sedela sva z umetnikom v njegovem ateljeju zvečer, ko se je videlo z višine jezero mestnih luči in ko je prihajala od nekod glasba z mamfestacijskega pohoda Hlinkove garde po BratislavL Slikar Žabota je po bohemsko kuhal čaj in ga skuhal mojstrsko, pila sva in govorila o rečeh, ki nas vse zadevajo usodneje in bo-lestneje kakor strojarske razlike v estetiki. O narodih, o človeštvu, o bodočnosti kulture. Z očitno ljubeznijo je žabota pripovedoval o Slovakih in njihovem ljudstvu. Na mizi so bili razmetane slovaške, češke in nemške knjige, med njimi je bila tudi stara miniaturna izdaja Prešerna. V kupu listov so ležali izvodi »Jutra«, ki pričajo, da naš rojak stalno spremlja slovensko javno življenje. —o. Koncerti mladinskih zborov 1. V Racah V zadnjem desetletju se je na Slovenskem izredno dvignila zborovska mladinska pevska literatura ne samo po kvantiteti, marveč tudi po kvaliteti. K temu so največ pripomogli mladinski pevski zbori, ki so naraščali V/ leta v leto in se strnili v veliki artistični faktor v naši mladinski kulturi. Ta reproduktivnost je nujno zahtevala adekvatno produktivnost in nič ni čuda, da so mladinske glasbene edicije v zadn.;em desetletju presenetljivo narastle in dosegle evropsko kvalitetno višino. Med vidnimi zbon, ki k tej rasti obilno prispevajo, štejemo mladinski pevski zbor v Račah pri Mariboru. Zbor je koncerti-ral 12. in 19. t m popoldne v Račah. Slednji koncert je prenašala ljubljanska radijska postaja. Zbor šteje 60 članov, ki so že pravi rutmirani pevci, saj imajo za sabo približno 30 koncertov in nastopajo že šesto leto. Pevski material je relativno dober in izborno oblikovan, intonacija čista. interpretacija vzorna, tehnika odlična. Na stilnem programu so bili avtorji vseh struj mladinske pevske literature, tako postavim: Vodopivec (1), Premrl (1), Doli-nar il), Adamič (3), Tome (2). Kogoj (2). Pirnik (5), Cvetko (1) in Osterc (2). Tako je dirigent Joža Zorn ki je izvrsten in-terpret, prikazal poslušalcem vse zastopni. ke naše mladinske literature. Delo pevo-vodje so prijatelji mladinske pesmi pravilno razumeli in so obakrat dvorano do zadnjega napolnili in navdušeno aplavdirali zboru in dirigentu. Na koncertu sta bila navzoča Hinko Druzovič in Makso Pirnik, ki sta dirigentu in zboru iskreno čestitala in ga navduševala za nadaljnje umetniško delo. —mp. 2. Na Rakeku Na Jožefovc popoldne je priredil mladinski zbor podmladka Jadranske straže na Rakeku koncert slovenske moderne mladinske zborovske glasbe. Po sijajnem uspehu. ki ga je zbor dosegel s svojima obema lanskima nastopoma, ni bilo čudno, da je bila dvorana Sokolskega doma do kraja napolnjena. Koncerta so se udeležili razen Premrla in Bravničarja vsi živeči komponisti, ki so bila njihova dela na sporedu: dr. Dolinar, Tome, Šivic, Cvetko, jaz in Ristc Savin, ki se ni ustrašil potovanja iz Žalca da sliši ta odlični mladinski zbor Mlade psvke in pevce vodi Makso Pirnik, ki je prispeval tudi eno skladbo kot komponist in ki ima neprecenljivih zaslug za propagando mladinske glasbene literature kot organizator in kot duša društva pevovodij mladinskih zborov s sedežem v Konjicah in ki po njegovi iniciativi tem zborom primerne skladbe tudi publi-cira. Si>ored je bil najtežji in najbolj izbran, kar smo jih na sporedih mladinskih zborov sploh kdaj slišali — bodisi doma, bodisi v tujini Za uvod so zapeli dve Adamičevi priredbi narodnih: »Nmav čez izaro« in sDrežnico«, ki sta bili prav za prav edini lažji točki sporeda. Dolinarjeva »Plavajo meglice bele« je narejena izredno skrbno in pomeni v delu tega komponista najbrž višek njegovega dosedanjega razvoja Zlasti harmonično in dinamično je presenetljivo zan!miva. Tome je prispeval »Romarsko«. Pri njej Imponira širina in ekonomija sredstev, s katerimi je narejena in se stopnjuje od liričnega začetka do majestet:čno učinkujočega konca. Risto Savinov »Maj« je poln gibanja v obeh krajnih delih, sredina pa tvori s svojo široko linijo močan kontrast k njima. Meto- dika je pri Savlnu vedno zanimiva, čeprav se v zborih iz tehničnih razlogov kroma-tike ni mogoče posluževati tako obilno, kakor se je Savin poslužuje n. pr. v svojih operah. 801etnj skladatelj je bil deležen prav posebne pozornosti. Prvi del sporeda je zaključila moja »žabica in muha«, ki naredi v tako dovršeni interpretaciji skoraj že dojem narodne pesmi. V drugem delu sporeda smo slišali zelo fino občuteno, prisrčno Premrlovo »Uspavanko« s spremljevanjem harmonija in Pavla šivica originalne in čiste otroški duši primaknje-ne »Tri otrokove želje« s spremljevanjem klavirja ((šivic). V zadnjem delu sta Bravničarjev »Polžek čarodejec« in moje »Ovce in psi« zastopala živalstvo. Obe pesmi sta veselega nastrojenja ki sta srečno kontrastirali z melanholično, globoko občuteno Cvetkovo »Glej, saj ne moreš več« in čudovito Pirnikovo »Uspavanko Matjažku«, ki sem jo že lani označil kot enega najsubtilnejših in najlepših mladinskih zborov. Izvedba vseh točk je bila na absolutni umetniški višini Intonacija, ritem in dinamika so bili nekaj tako z lahkoto podanega in tako samo po sebi razumljivega, da je vse to vstopilo v službo višje ideje — interpretacije, ki jo je Pirnik zamislil in izvedel s tem famoznim zborom kar najbolj idealno. Najlepše se je izrazil o koncertu Risto Savin: »Po vsem tem, kar sem slišal o rakeškem zboru govoriti, sem pričakoval mnogo. No, to. kar sem pa slišal na koncertu, je tako visoko, da si kaj takega niti predstavljati nisem upal.« Pred koncertom je imel kratek nagovor na občinstvo dr. Drago Cvetko. Slavko Onerc Zapiski O publikaciji »Ob dvajsetletnici Jngo. sla vi je« (jubilejna številka »Misli in dela) prinaša »Srpski književni glasnik« v pravkar izišli 6. številki informativno beležko, navaja imena in prispevke poglavitnih sodelavcev in sklepa: »U celosti ova zamaš-na publikacija, iako sastavljena od člana-ka raznih pisaca koji nemaju uvek ujed-načen pogled na pojedina pitanja, spada u najbolje publikacije ove vrste.« Litavska literatura. V najnovejši številki praških »Literarnih novin« je objavil P. Dovalga pregled litavske literature. Prvi litavski časopis z naslovom »Zarja« je izdal 1. 1883 v Pragi narodni vodja Ba-sanis. Od tega časa dalje se je pojavljalo vedno več požrtvovalnih Litavcev, ki so dajali v tujini, zlasti na Pruskem, natisniti litavske časopise Ln knjige in so jih tihotapili preko meje v Rusijo, kjer je bil litavski jezik od 1. 1905. strogo prepovedan. Litavska literarna tradicija je na moč skromna. Se 1. 1908 je narodni vodja dr. Basanis vzpodbujal svojega rojaka, ki je imel dva razreda ljudske šole: »Človek božji, napiši vsaj nekaj člankov na leto. saj imaš vendar dva razreda. Če ne bo inteligent sodeloval z nami, kdo nam še ostane?« Litavsko novodobno poezijo najlepše predstavlja njen pokojna ustanovitelj Maironis, pesnik narodne romantike. Mlada litavska poezija je mnogo izgubila 8 smrtjo 251etnega nadarjenega pesnika Pran asa Vaičaitisa in s tudi že pokojnima A. Vienožinkisem in Baranauskazem. V sedanji generaciji pesnikov se posebno odlikujeta Liudas Giro v čigar pesmih se močno oglaša ton narodne poezije in P. Valčunas, zelo čustven pesnik, ki oblikuje v klasičnih formah. Izmed ekspresionisti-Anih pesnikov se omenjajo Binkis, Seme- rys in RUnjrdU, izmed tndlvviuaUsacnin Miškinis in KosBU-Alexadravičus. Dramo predstavljata samo Ciurlioniene in Vajčiu-nas, ki sta spisala osem dramatskih del, kar je približno vsa dramalska produkcija tega naroda. Litavska literatura pa ima kritika večjega formata: je to kanonik Juozas Tumase-Vaižgantase la pa je umrl 1. 1933. Litavska lepa proza se je rodila dele po i. 1920 in je dosegla največji razmah ter skoraj že evropsko višino v razdobju 1928- 1933. Najznamenitejši avtorji so: Putinasa Cvirka Venelova, Se-mius. V. Nykolaitisa-Putinasa roman »V senci oltarja« Je najboljša in najznačilnejša stvaritev litavske proze. LitavcL ki so nekoč obvladovali ozemlje od Baltiškega do Črnega morja, je okrog 2 ln pol milijona. Statistika prevodov za drugo polovico L 1937 kaže, da je bila na prvem mestu Nemčija s 385 prevedenimi knjigami, na drugem češkoslovaška s 377 knjigami, nato pa: Francija (338), Italija (3U),SSSR (294), Holandska (276) i. t. d. Anglija izkazuje v tem pregledu samo 140 prevodov. Ljubljana 9: Napovedi, poročila. — 9.15: Cerkvena glasba iz franč. cerkve. — 10 30: Verski govor (dr. Ciril Potočnik) — 10.45: Plošče. — 11: Končen godbe 40. pp Triglavskega. — 12 30. Operne speve poje tenorist g. Ivan Ruch, igra Radijski orkester. — 13: Napovedi, poročila. — 13.20: Nadaljevanje koncerta opernih spevov. — 14: Otroška ura (gdč. Slavica Vencajzo-va). — 17: Kmet. ura: Kmetijstvo ln produktivne zadruge (dr. Jože Basaj). — 17.30: Domač koncert Radijskega orkestra. — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Nove smernice v slovenski glasbeni umetnosti (dr Dragotin Cvetko). — 19.50: Plošče. — 20: O zunanji politiki (dr. A. Kuhar). — 20.30: Vesel večer — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Duet citer. Beograd 16.45: Plošče ln orkester. — 20: Narodne pesmi. — 21: Lahka godba in ples. — Zagreb 17.15: Orkester — 20: Orgle. — 20.30: Cerkveni koncert. — 22.20: Ples. — Praga 19.25: Vojaška godba in godalni orkester. — Varšava 21: Lahka godba. — 21.50: Zborovsko petje. — 23.15: Plošče. — Sofija 16.30 Lahka in komorna glasba. — 19.50: Beethovnov kvintet. — 20.55 Lahka in plesna muzika. Dunaj 12: Lahka godba. — 16- Veseli oder. — 18.40: Domača glasba. — 20.10: Plesni večer. — 22.30: Veselo rajanje. — 24: Nočni koncert. — Berlin 19 Vesele operne melodije. — 20.10: Prihod pomladi — 22.30: Lahka in plesna muzika. — 24: Nočni koncert. — Miinchen 19: Lahka godba orkestra. — 20.10: Pomlad v vseh registrih. — 22.30: Sobotni ples. — Pariš 19.30: Komorna glasba — 20.30: Mešan program. — 23.45: Lahka godba tn ples. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■»■■■■■■a Naročajte, čitajte ia Širite »J U T R 0«' se je S POSTOPNO PLEŠAVOSTJO daj BUJNA RAST las (piše gosp. Daltry — čitajte spodaj pismo) * * Prhut Je znak sa alarm. Izpadanje las ln lasje v glavniku so S. O. S. Lasna korenina umira — ln ce bo te naprej umirata, bo rezultat p.esavo6t. Ta mučenec Je videl, kako se mu Hitro približuje popolna pleiavost Poizkusil Je vse mogoče Nič ni pomagalo — ker m korenini njegov in las nič dovajalo tirane, po Kateri je Hrepenela Takrat je zvede. za Silvlkrin PoizkusU ga Je. Takoj Je začutil, da Je njegova glava bolj zdrava Prhut Je Izginil Kma lu so mu začeli rasti novi lasje ln zdaj Ima bujne, močne lase na glavi. Zakaj rastejo lasje od Siivikrina Nobene skrivnosti ni pri SUvlkrlnu — kaj Je ln kako deluje Sestoji lz 14 posebnih substanc, od katerih se vsaka nahaja tudi v človeških laseh ln vsaka Je brezpogojno vitalna za rasi las To je naravna hrana, ki Jo močni mladi lasje dobivajo lz krvi. Ce je ne morejo dobiti lz krvi — tedaj jo morajo dobiti iz Siivikrina Ce je lasna korenina Se živa. jo bo 811-vlkrin hranil ln povzročil, da lasje po rastejo. OduSevlJenje zdravnikov Ker Je Suvikrin čisto znanstven p repa rat. ga je njegov tznajdltelj Dr Weidner poslal na mišljenje zdravnikom ln klinikam. /xlravntki so bUl oduševljenl z uspehom, ker so v prvi vrsti vendar enkrat videli, da se nekdo bavi s problemom rasti las na znanstven) podlagi, ge bolj pa so bili zadovoljni, ko so vi- deli, da Je eksperiment uspel. Sam profesor Pol i and. znameniti dermatolog na univerzi s Grazu. Je dosegel s SUvikri-nom tako sijajne rezultate, da je bUo njegovo izvestje prepolno hvale o njem Korenino je treba hraniti. Kako SUvi-krln hrani la se Črna gla-vicasta »ko renina* lahke izpade — pra va korenina Je vlaknasta Izrast ina pod njo In ravno njo hrani Silvlkrin Čitajte, kar pite 6°=>P- OalUj »Spoštovani gospod! — Pet let sem se mučU s postopno plešavostjo ter sem tako poirpež Jlvo ln vztrajno poskušal vsako sredstvo, ki sem mogel priti do nje^a Toda vse ni nič pomagalo. Narobe, neki preparaU, ki sem jih poskusil, so mi celo nadra. žili kožo na glavi ter mi napravili druge neugodnosti na koži In tedaj je prišlo tako željeno spreobrnenje. Zdaj mi zares bujni ln gosti lasje pokrivajo nekdanjo plešo To je vse rezultat uporabe Lotlona Silvlkrin. In to sem dosegel vsega skupaj v petih tednih Verjemite ml, da Vam bom vedno hvaležen S spoštovanjem J. H. Daltry 93, Rlppenden Road. Oldham, Lan ca shlre. 18 maja 1935 KAJ VAM JE POTREBNO: Proti prhutu — kadar asje začno tzpadati. Da bi kožo glave ohranili zdravo, da pojačate lase ln da pride do izraza njihova naravna lepota — Zahtevajte LOTION SILVI KRIN Proti trdovratnemu prhutu. močnemu izpadanju las kadar se že pokažejo pleše — da bi obnovili rast las. uporabljajte koncentrirano naravno organsko hrano za lase — Zahtevajte NEO-SILVIKRrN ilvikrin jioA-t IQA V-3I-K § I* O K T Zadnje kolo izločilnih tekem V nedeljo bo se 7 važnih tekem za točke LNP. V nedeljo bo konec prvega dela tekmovanja za prvenstvo LNP, ln sicer izločilnih tekem v vseh treh skupinah, v katerih je od jeseni sodelovalo 18 prvorazrednih moštev iz podsaveznega območja. Tekmovanje je napredovalo tako daleč, da je neodi-granih le Se zadnjih 7 tekem, potem pa bo izločenih najboljših osem, iz ljubljanske in mariborske skupine po trL iz celjske pa dve moštvi, ki bodo nato po pokalnem sistemu igrala dalje za naslov prvaka LNP. Kljub temu, da je prvi del tekem prav pred zaključkom, vendar v dveh skupinah, še niso dokončno razdeljena posamezna mesta. Tako je precej nejasen položaj v ljubljanski skupini, kjer imajo do 4. mesta štiri moštva le po eno točke razlike in so zato možne še vse mogoče premaknitve, prav tako pa tudi v celjski še ni gotovo, ali bosta Atletik in Celje obdržala dosedanji najboljši mesti med temi petimi kandidati. Mariborska tekma med Železničarji in ČSK ni več važna za udeležbo v ožjem tekmovanju LNP. ker so bili prvi trije od tod znani že pred 14 dnevi. Po vsem tem bodo torej nedeljske borbe za točke LNP še prav hude ln napete. Spored je razdeljen takole: Reka—Mars V nedeljo ob pol 16. na igrišču Reke Na igrišču Reke bo verjetno prišlo do odločitve, kdo bo tretji kandidat za naslov podsaveznega prvaka. S cer bo odločal tudi izid istočasnega srečanja med Hermesom in Kranjem, vendar bo Hermes le težko uspel saj v Kranju do danes še ni rešil niti ene točke. Reki manjkata torej le dve točki, ln vstop v finale jI je zasiguran. Razumljivo je tedaj, da bo moštvo dalo vse iz sebe, da si odpre pot naprej. Letošnji dve tekmi sta Prva biljardna tekma v Ljubljani Jutri in v nedeljo v hiljardnicl kavarne »Zvezda« Jutri v soboto ln pojutrišnjem v nedeljo bo v biljardnicl kavarne »Zvezda« medmestna biljardna tekma med Mariborom ln LJubljano. Maribor bo zastopal Mariborski. Ljubljano pa Ljubljanski biljard-ski klub. ki bosta nastopila s po 8 igralci. Partije se bodo igrale do 500 točk in bo odločeval tudi povpreček. Ljubljansko moštvo sestavljajo mr. ph. Eisenbart inž. Bricelj. Zevnik, Orehek, Pe-valek M.. Kotnik, Pevalek J. in inž. Bern-hard. Od gostov na1 omenimo samo priznane turnirske igralce Hobacherja, Ben-derja. Lepeja in Potočnjaka, ki so že v dveh prejšnjih tekmah z Ljubljančani v Mariboru dokazali svoje visoko znanje. Tekmovanje se bo začelo Jutri ob 21. ln se bo nadaljevalo v nedeljo dopoldne in popoldne Vstoo k or r^dltvl je prost. Izlet MK Ilirije v Trst Motoklub Ilirija v Ljubljani priredi o Veliki no« izlet motoeklistov in avtomo-bilistov v Trst k velikim motociklišklm tekmam, ki bode tedaj v Trstu, a obenem daje priliko našm športnikom, da si ogledajo lepo Prlmorje. Izlet je pripravljen tako, da bo dosto- pokazalL da razpolaga klub z dobrim materi jalom. pa se zato Vičani nadejajo, da jim uspeh v nedeljo ne bo ušel. Marsovci v tem srečanju ne morejo n.česar izgubiti. Njih pozicija na sredi lestvice je trdna. Morebitni uspeh proti nedeljskemu nasprotniku bi le potrdila glas o njihovi visoki kvali-tetL Tekma se bo začela ob pol 16. V pred-tekmi bo nastopila Graf.ka B proti 4o-mačim Juniorjem. Obe tekmi bosta aa igrišču RekL Jadran—Svoboda Na igrišču Jadrana se bosta spoprijela v nedeljo ob 15.15 v prvenstveni tekmi, Jadran in Svoboda. S to tekmo se zaključi letošnje podsa vezno tekmovanje I. razreda. Njihova srečanja so zmerom privabila tudi širšo publiko in sta zmagovala v presledkih zmerom s tesn.mi rezultatL Ne pozabimo, da sta baš ti dve moštvi edina zmagovalca nad Bratstvom, ki igrata na oko lepo igro z menjajočo srečo. Jadran se hoče dostojno posloviti od publike ter dokazati, da je že skrajni čas, da se mu nasmehnejo boljši časi. Predtekma bo ob 13.30. Ostali spored Razen v Ljubljani bodo v enaki konkurenci Igrali še v Kranju Kranj ln Hermes, na Jesenicah domača rivala Kovinar in Bratstvo. V Celju bodo imeli dvojni spored, in sicer tekmo med Celjem in Olimpom ter med Atletiki In Amaterjem, medtem ko bo v Mariboru na sporedu le še tekma prestižnega pomena med železničarji in enaj-storico CSK iz čakovca. To bo nedeljski domači spored, ki bo to pot še prav posebno pritegnil prijatelje nogometa, tembolj, ker naš h ligašev pojutrišnjem sploh ne bo doma! pen vsakomur ln so tudi pristojbine, zvezane s prehodom meje. izredno nizke. M. K. Ilirija vabi vse, ki se za ta izlet zanimajo, da se prijavijo v tajništvu kluba (Miklošičeva 15.. tel. 20—66) ali pri »Put-niku«. kjer dobe tudi vse potrebne informacije. V nekaj vrstah Kaj bo s tekmo med G rad jamskim in .jevsko Slavijo? Čimbolj se bliža termin 9. aprila, ko je po žrebu določeno revanžno srečanje v ligi med Gradjanskim in sarajevsko Slavijo, o kateri po znanih incidentih v Sarajevu Gradjanski noče nič več slišatL tembolj se pojavljajo v Zagrebu glasovi, da je to tekmo za vsako ceno treba odigrati. Sklep o bojkotiran ju sarajevske Slavije je bil sicer sprejet na občnem zbora Gradjanske-ga. toda pravilnik za odigranje ligaških tekem je glede tega precej strog in določa med drugim, da klub ki bi odstopi) drugemu klubu zmago par forfait. ne sme več dalje Igrati v prvenstvu ih mora b ti razen tega tudi Se kaznovan. Gradjanski zavzema trenutno prav lepo mesto v prvenstveni tabeli ln nekateri najbolj vroči prijatelji računajo celo, da bi utegnil doli teti BSK-a, tako da Je prevladalo splošno mnenje, da »purgerji« v revanžni tekmi proti Slavi ji morajo nastopiti. Vse kaže tako, da bodo to vprašanje spravili z dnevnega reda spet z Izrednim občnim zborom, na katerem bo članstvo sprejelo sklep, da se bojkot proti Slaviji ukine in Gradjanski naveže vsaj oficijelne stike s toliko neprijateljskim nasprotnikom iz Sarajeva. NtiiaJ številk iz prihodnjega proračuna trn telesno vzgojo S 1. aprilom ti. bo stopil v veljavo nov proračun ministrstva za telesno vzgojo, ki ga nekateri listi objavljajo tudi že s po* drobnimi številkami Za nas je najbolj zanimiva partija, v kateri so določeni krediti za razne podpore športnim in telesno-vzgojnim zvezam in državne podpore za vzdrževanje vežbališč, nabavo opreme, prirejanje tečajev, itd. V tej partiji so med drugim navedeni naslednji zneski: Saveza športnih savezov 70.000, Savezu skavtol 80.000 din, zimskosportnemu savezf 180.000 din. Jugoslovenskemu olimpijske« mu odboru 220.000 din, atletskemu savezS 150.000 din, Strelskemu savezu 110.000 din, veslaškemu savezu 150.000 din, sabljaške-mu savezu 40.000 din, plavalnemu savezu 100.000 din, športnim podsavezom. klubom in društvom za posebne naloge in sicer klubom od 5. do 10 tisoč din. podsavezom pa od 5 do 10 tisoč din za posebno težke primere do 50.000 din ali skupno 500.000 din, težkoatletskemu savezu 25.000 din, kajakaškemu savezu 10.000 din, drsalnemu savezu 20.000 din, kolesarskemu savezu 25.000 din, Savezu motoklubov 15.000 din, teniškemu savezu 25.000 din, savezu ženskih športov 15.000 din, savezu planincev 70.000 din, kegljaškemu savezu 10.000 din, tableteniškemu savezu 10.000 din, hokejskemu savezu 10.000 din itd. Za kritjo stroškov bivanja naših športnikov v tujini in stroškov za sprejem in bivanje tujih delegacij pri nas je namenjenih 160.000 din. Za udeležbo na zimski olimpiadi j« določenih 100.000 din, na račun priprav za svetovno smučarsko prvenstvo (FIS) leta 1941. v Jugoslaviji je v tem proračunu postavka 100.000 din. Enak znesek (!) je določen tudi kot dotacija za organiziranje prvih ženskih balkanskih iger v Beogradu. 2SK »Hermes« (tehnični odbor). Drevi ob 19 v gostilni »Belič« v Šiški poleg igrišča, seja tehničnega odbora za zgradbo, igrišča. Vabijo se vsi gg. odborniki, da se je zanesljivo udeleže. Načelnik. 2SK Hermes (nogometna sekcija). Opozarjam vse skupine, posebno pa prvo. na današnji sestanek pri »Kržiču« (Belič) s pričetkom ob pol 20. Važno zaradi nedeljskih tekem. Udeležba za vse igralce strogo obvezna. Načelnik. 8TK Moste. V nedeljo gostujemo. Opremo naj dvigne vsak sam pri Sebeniku. Igralci naj bodo ob pol 14. na kolodvoru, kolesarji pa ob 13. pri gospodarju. Nadaljnje-informacije danes na sestanku ob 20. pri Bajcu. SK Oelje (nogometna sekcija). Sestanek vseh nogometašev, mladine, rezerve in prvega moštva, bo drevi ob 20. na GlazijL Vsi in točno! — (Lahkoatletska sekcija). Interni klubski cross-country bo v soboto 25. t m. ob pol 11. na Glaziji. Tek bo predvsem za juniorje. Pridejo naj tudi se-nlorji. SK Svoboda. Danes obvezen sestanek vseh nogometašev. Jutri igrajo juniorji na igrišču Ljubljane trening tekmo s Ljubljano, rezerva pa igra v ned-ljo ob 14. pred tekmo na igrišču Jadrana, kjer mora biti I. moštvo ob 14.45. zaradi prvenstvene tekme z Jadranom. Drevi ob 20. uri očbo* nova seja. ■ < SK Slavi ja: Ob 20. sestanek članstva zaradi Jutrišnje in nedeljske tekme! Ob 20.30 seja upravnega odbora. Tajnik. j* L WTNDER: GosP°dhJ£nomk Roman o Francu Ferdinanda (Avtorlzlran prevod) Tega pač še nihče ne ve. A to morda ni najvažnejše. Da le jaz vem — to je najvažnejše! Kako naj napravim, kakšen bodi začetek in kako naj se lotim vse reči, tega še ne vem, to se bo že pokazalo, to bom nagonsko uganil, če je res v meni, kar čutim. V teh letih, ki jih je cesarju še preživeti — stoj! Za to je še časa. Časa, časa! Zdaj je treba premisliti, kaj moram jutri storiti Ali me bo cesar poklical v avdienco! Ako me ne pokliče v avdienco — to bi bilo slabo znamenje! Ako me pokliče — to bi bilo dobro. Tedaj bi bila stvar bržkone že odločena meni v korist. Gledati moram, da napravim dober vtis. Morda me ima za bebca, torej mu moram dokazati, da nisem bebec. Dokazati ... dokazati... v petih minutah ali v najboljšem primeru v četrt ure ne morem seveda ničesar dokazati. In dobrega vtisa ne delam, to mi je znano. Ne znam tako lepo govoriti kakor marsikdo, ki je mnogo manj vreden od mene. Da bi vsaj vedel, kaj me bo vprašal. Morda pojde vse docela preprosto in naravno, morda mi samo poreče: ,Odslej si ti prestolonaslednik, ravnaj se po tem in nauči se kar moči mnogo.' To je mogoče. Morda me sploh ne bo nič vpraševal, vsaj jutri ne, ko bo še ves potrt od nesreče. Tako hitro se ne more opolnoči. Morda se odloči vse to šele kasneje, šele po pogrebu. To bi bilo strašno. Toliko časa čakati odločitve — grozno. Morda mi brzojavi papa že zdaj, še pred mojim odhodom, da se odreče. Gotovo se bo odrekel, saj | 29 drugače ne more biti. Jutri bom gotovo ie uradno prestolonaslednik. Bodoči cesar avstroogrski. Bodoči cesar! To mi je bilo menda že ves čas usojeno. In zdaj tudi vem, zakaj sem bil zmerom tako sam. V tem je globlji smisel! Bodoči cesar se ne sme poprostačiti, biti mora sam in sam mora ostati.. To je bilo usojeno, nebo je tako hotelo, le jaz ni sem vedel, zakaj je tako in čemu je potreba. Ce-sarjevič bi bil prav tako nepripraven za vladarski poklic kakor... na primer Oton. Bog je že vse zelo pametno in primerno uredil in naprej določil To šele zdaj izprevidim. In jaz črnogledec sem mislil, da moje življenje nima smisla in da moje življenje ni vredno, da ga živim. Zdaj vem, čemu živim in zakaj sem tak, ki sem. Ali jim še pokažem, kdo sem! To bodo gledali! Vse je treba na novo zgraditi, te avstrijske zanikarščine mora biti konec, a korenito! Zdaj je šele smisel v tem, da se učim. Zdaj vem, čemu. Na pot si vzamem nekaj besednjakov. Poslej bo vse drugače, to moram Wurmbrandiu takoj povedati. Ali pa rajši nikar, dokler nisem uradno prestolnaslednik. Wurmbran-da zdaj ne bom več zelo dolgo trpel v svoji bližini. Poiščem si človeka, ki me do današnjega dne ni poznal. Ali naj za nekaj časa še obdržim Wurm-branda? Saj je čisto pripraven človek, le parirati mora. Nič več nisem tisti nezreli fantiček, ki ga je spoznal v Ennsu. Kasneje si izberem vsekako docela nove ljudi. Zmožnih ljudi potrebujem, odločnih, zmožnih ljudi, ki mi bodo slepo vdani. Cesar je izgubljal eno vojno za drugo, tudi v notranjosti je menda postajalo vse slabše in slabše, tu more samo mlad človek napraviti red. Svinjak je treba izkidati! Kaj je neki z žalnim trakom? Cesar ima brezhibno opravo za najvažnejšo stvar na svetu, Wurmbrand naj da prišiti žalni trak na pravo mesto, da ne bo imel cesar kaj grajati na meni. In »umbe je treba zlikati, kakor se spodobi. Tudi če bi bil cesar na pol slep od joka — ali se gumbi, svetijo, bi vendarle videl. Morda pojde papa z me- | noj v avdienco. Ce me pa pokličejo samega, brez papana, mi je ljubše. Oton bo tudi na Dunaju. Kaj poreče, ko bom zdaj jaz prestolonaslednik? Ta mah še nisem, ne maram se vdajati gotovosti. A jutri bo morda že v listih. Ako cesar umre, postane prestolonaslednik tisti trenutek cesar. Po tem takem je treba tudi takoj postaviti novega prestolonaslednika, ako prejšnji umre. To je vendar logično! A kaj, da ni z Dunaja nobenega nadaljnjega glasu ... Takoj moram vprašati. In preobleči se, skrajni čas je, kje pa so ljudje? Ob sedmih, se mi zdi, odhaja vlak, in zdaj bo takoj šest. Skrajni čas!« Dal se je obriti. Nobena brzojavka ni bila več prišla. Med preoblačenjem je venomer ponavljal: »Pazite, morda pride kakšna brzojavka!« Na postaji Franca Jožefa je dal poklicati načelnika. »Nobenih brzojavk?« Nobenih ni bilo. Ob sedmih in dvajset je brzi vlak odpeljal. Grof Wurmbrand je sedel nadvojvodi nasproti. Vlak je grmel skozi predmestja, večina hiš je bila razobesila žalne zastave, črne zastave so težko in togo visele v rumenem soju plinovih svetilk. Nato je prišla poslednja hiša, poslednja žalna zastava, poslednja luč. Vlak je čedalje hitreje grmel v nepredirno nočno temo. Grof je zadrgnil zavese. »Počasi vozi«, je rekel nadvojvoda, »kje pa smo?« »Še pri Pragi, cesarska visokost«, je rekel Wurmbrand. »Da bi človek le mogel zaspati, to bi bilo najpametnejše«, je rekel nadvojvoda; »takoj poizkusim.« Zaspati ni mogel. Krčevito je zaprl oči in sklenil, da jih odpre šele pred prihodom. »Ležite tudi vi in spite«, je ukazal. Neznosno počasi je vozil vlak. »Prekleta vročina v vozu«, je pomislil, »ko pa izstopiš, se prehladis na ledenem zraku. Saj sem tako zmerom prehlajen, zjutraj se zmerom potim. Ali mi pošljejo dvorni voz na postajo? Onkrat ni bilo voza. Svinjarija. Zanikarnost, avstrijska. Ti so res zmožni, da mi ne pošljejo voza na postajo. Ne, to pot težko da bi ga. Morda me bosta čakala na postaji oče in mati. Morda mi papa poreče v pozdrav: ,Hočeš postati cesar, Franci? Ali naj se odpovem tebi v korist?' Morda poreče: ,Ali veš, da je postal tvoj stari papa na svoja siva leta še prestolonaslednik? Bolj strumno sedi, zraven svojega bodočega cesarja sediš.' Papa je zmožen, da mi to reče. eČ bi tako dejal, tedaj takoj poreče mama: ,Papa se samo šali, saj niti ne misli na to. Prestolonaslednik boš ti, to je zdavnaj sklenjeno, a težko breme si boš naložil, ubogi Franci ' To bo vsekako rekla, poznam mamo, že zdaj jo skrbi, ali mi vladanje ne bo prevelika muka. Mama — ta mi želi res zmerom najboljše. Nihče drug ne.« Vlak je obstal. Franc Ferdinand je vstal, privzdignil zastor»in pogledal venkaj. Snežilo je. Žalna zastava na majhni postaji je fofotala v vetru. Vstopile so vsega tri osebe, potniki tretjega razreda. »Zaradi treh ljudi se moram pet minut dalj voziti«, je zlovoljno pomislil Franc Ferdinand. Obrnil se je, zagledal grofa, ki je bil vstal in s težavo držal oči odprte, in rekel: »Kar mirno spite, zastran mene lahko spite do Dunaja.« Parni stroj je zatulil. Vlak je vozil zdaj v lepem, krepkem ponosnem ritmu. Železo je močno porož-Ijavalo. Tiho je požvenketavalo steklo v oknih. Rožljalo je, žvenketalo, bučalo. V tem ritmu si Čutil širjavo dežele. Vlak je žrl deželo in žrl noč. Bila je velika dežela. Bila je velika država. Na levi in na desni so spala polja, gozdi, hiše, tovarne, vasi in mesta, milijoni ljudi. Povsod je bila Avstrija. Tja do pruske meje na vzhodu, tja do morja na jugu. Franc Ferdinand je zaspal. Sanjal je. V . sanjah je slišal lepi, močni ponosni ritem brzega vlaka: ce-sar ce-sar ce-sar. Belo oblečeno šolsko dekletce je vstopilo, pokleknilo in zašepetalo: »Cesar«. Mahoma je stal na postajnem pločniku, sto in sto ljudi je bilo na okrog, vsi v pražnjih uniformah in frakih. Tisto dekletce je klečalo pred njim in mu molilo šopek cvetlic. Vsi ljudje so v strahu MALI OGLASI Službo dobi Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ži znesek 17 din Damsko frizerko samostojno, z znanjem vodne ondulacije. sprejme salon Gjud Aleksander, Kongresni trg 6, Ljubljana. 5940-1 Večje premogo- kopno društvo V Sloveniji išče strokovnega mojstra za globoko vrtanje s Krelius vrtalnim strojem (Bohrmeister). Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Slovenija«. 5945-1 Brivskega pomočnika dobrega delavca, sprejme takoj v stalno službo Dolar Stane, Dol, Logatec, frizer. 5918-1 Trg. pomočnika mladega in agilnega, ki je univerzalno vešč prodaje, osobito v želez, stroki, išče večja podeželska trgovina. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pošten — vojaščine prost«. 5858-1 Prvovrstno frizerko prvovrstno moč, zmožno v: