Mnogovrstne novice,
*   Postava proti goveji kugi na Hrvaškem morebiti vendar pride na dan! Časniki Zagrebški javljajo, da je pri kr. deželni vladi izdelana postava, kako se ima postopati proti goveji kugi, ki se bode kmalu konečno redigirala. — Pozno pridejo; dobro! da vsaj pridejo, da bode konec večnega strahu pred to pošastjo v slovenskih deželah , ki je zadnja 4 leta na tisoče goved pomorila največ zato, ker nesrečni dualizem ni pripustil, da bi dežele Ogerske krone rmeie isti zakon kot dežele Avstrijske krone!!!
*   „Ni nam treba druzega Strossmajer-ja !a To je bil — kakor „Primorac" piše — odgovor na vprašanje, zakaj dr. Rački ni postal škof Senjski, česar je želel in pričakoval vsak pravi rodoljub, kajti ravno Rački se odlikuje po vseh lastnostih, katere zahteva apostelj od škofa, pišoč Timoteju: „Skof mora biti brez graje, trezen, ponižen, pošten, gostoljuben, zmožen učiti; ne prepirljiv, ne lakomnik, ampak krotak, miren, ne ljubitelj srebra." Kdo more tajiti, da je Rački takošen, kakor ga apostelj želi, da še več, ker je poleg tega marljiv, rodoljuben, prijatelj napredku, stanoviten, z eno besedo značaj — „si fractus iliabatur orbis, impavidum feriunt ruinae!" Zakaj torej ni imenovan tak izvrstni mož za škofavSenji? — On je prijatelj škofa Strossmajer-ja, in kakor vse kaže, bi kakor škof tudi hodil po njegovih stopinjah. ,,A nam ni treba druzega 8 trossmaj erj a!" — to je bila parola, ko je šlo za imnovanje škofa Senjskega. Al zakaj jim Strossmajer ni po volji? Morebiti zato, ker je napravil jugoslovansko akademijo, osnoval vseučilišče, omislil umetniško akademijo, postavil diko Slavoniji? Ali morebiti zato, ker je hrano dal toliko siromakom, na svoje stroške izdal toliko književnih del in ker podpira vsako domovini koristno podvzetje? Ali zato, ker s svojim izgledom uči našo cerkveno in svetovno aristokracijo, kako naj se obračajo njeni dohodki? Ali zato, ker ne skriva svojega mnenja, ker je zvest načelom političnim in cerkvenim? — Da, da, v tem grmu tiči zajec: naša vlada bi volila raje Dupanloupe kakor Strossmajerje.
*  Melanholijo Ruskega cara} ki se od nekega časa neprestano opazuje pri njem, pripisujejo v Petrogradu sledečemu dogodku. Velika kneginja Marija Nikolajevna (nedavno umrla) je ležala na smrtni postelji. Car Aleksander , prišedši, da se poslovi od umirajoče sestre, jame plakati in ves obupen reče: „Zgodaj, smrt, mi jemlješ predrago sestro". A Marija Nikolajevna, prav kakor Katarina II. Volterijanskega duhd in hoteč s kako satirično opazko oslabiti grozni vtis smrti, odgovori čaru: ,,Ni zgodaj ne, brate! kajti v naši rodovini ne doživi nijeden 60. leta." — Te besede čara silno vznemirjajo. Dopolnil je že 58. leto in straši se te zgodovinske reminiscencije knjeginjine. — Od tistega dne je car vedno žalosten.
124