Naglasne značilnosti samostalnikov moške 0-jevske sklanjatve v govoru vasi Dolnje in Gorenje Mraševo
Tanja Mirtič
iT
Ph
<
N Z
Cobiss: 1.01
V članku so prikazane naglasnomestne, tonemske in kolikostne značilnosti samostalnikov moške o-jevske sklanjatve v govoru dolenjskih vasi Dolnje in Gorenje Mraševo. Naglasne značilnosti so predstavljene in obravnavane v okviru treh praslovanskih naglasnih tipov Christiana S. Stanga. Naveden je tudi nabor končnic moške o-jevske sklanjatve in predstavljen njihov izvor.
Ključne besede: moška o-jevska sklanjatev, naglasni tipi, dolenjsko narečje, Dolnje in Gorenje Mraševo
iT
Accentual features of o-declension masculine nouns in the local dialects of Dolnje Mraševo and Gorenje Mraševo
This article presents the stress-position, tonemic, and quantitative features of masculine o-declension nouns in the Lower Carniolan local dialect of the vil-	n
lages of Dolnje Mraševo and Gorenje Mraševo. Accentual features are presented and examined within the context of the three Proto-Slavic accent paradigms determined by Christian S. Stang. A list of masculine o-declension endings is also provided together with an explanation of their origin.
Keywords: masculine o-declension, accent paradigms, Lower Carniolan dialect, Dolnje Mraševo, Gorenje Mraševo
0 Uvod
Namen prispevka1 je prikazati in pojasniti naglasnomestne, kolikostne in tonemske značilnosti samostalnikov moške o-jevske sklanjatve v govoru vasi Dolnje in Gorenje Mraševo (v nadaljevanju: mraševski govor), ki spada v dolenjsko narečje dolenjske narečne skupine2, in raziskati morebitno razlikovanje oz. sovpad odrazov posameznih praslovanskih naglasnih tipov. Kot o-jevski so obravnavani tudi samostalniki drugih praslovanskih neproduktivnih moških sklanjatev, ki so prešli v produktivno o-jevsko sklanjatev.
Najprej je podan nabor končnic moške o-jevske sklanjatve in naveden njihov izvor, temu pa sledi prikaz odražanja posameznega praslovanskega naglasnega tipa
1	Pri pripravi prispevka sem se metodološko opirala na članka Šekli 2003; 2010.
2	Opis govora vasi Dolnje in Gorenje Mraševo je predstavljen v Mirtič 2010.
t—1	v mraševskem govoru. Prikaz naglasnih značilnosti se omejuje na netvorjeno be-
M	sedje. Poleg podedovanega besedja je navedeno tudi prevzeto in prikazano njuno
N	vključevanje v podedovane naglasne vzorce.
K
O	1 Sklanjatev
s	1.1 Nabor končnic
L	Končnice so lahko naglašene ali nenaglašene. Naglašene končnice imajo krat-
o	ki ali dolgi samoglasnik. Naglašene končnice s kratkim samoglasnikom nimajo tonemskih nasprotij, naglašene končnice z dolgim samoglasnikom so vedno
__,	cirkumflektirane.
1—1	-01	-a	-0/-3/-Í	im./rod	-0/-3/-Í	-3m
N	-a	-0/-u	-3m/-e:im	-a	-3x/-e:ix	-3m/-e:im/-mi:
>	-3/-i/-je/-ji?	-0/-u	-3m/-e:im	-e/-ie	-3x/-e:ix	-3m/-e:im/-mi:
P	1.1.2 Nenaglašene končnice					
S	-0	-a	-0/-3/-Í	im./rod	-0/-3/-Í	-3m
K	-a	-0/-u	-3m	-a	-3X	-3m
1	-3/-i/-je	-0/-u	-3m	-e	-3X	-3m
i CS • 2 O	1.1.3 Naglašene končnice s kratkim samoglasnikom					
h-i CO	__2	'-a	'-3	im./rod	'-3	'-3m
• 2	-a	'-u	'-3m	'-a	'-3X	'-3m
	-3	'-u	'-3m	'-e	'-3X	'-3m
	1.1.4 Naglašene končnice		z dolgim samoglasnikom			
	--	-a:	--	im./rod	--	--
	-a:	-u:	-e:im	-a:	-e:ix	-e:im/-mi:
	-ji?	-u:	-e:im	-ji?	-e:ix	-e:im/-mi:
1.2 Izvor končnic
Končnice samostalnikov moške o-jevske sklanjatve v mraševskem govoru v večini sklonskih oblik nadaljujejo končnice praslovanske trde ali mehke moške o-jevske sklanjatve, v nekaterih sklonih pa je viden tudi vpliv ¿-jevske ali w-jevske praslovanske sklanjatve.
1.2.1 Ednina Imenovalnik
V Ied se v vseh naglasnih tipih pojavlja ničta končnica, ki je lahko odraz nekdanje trde ali mehke moške o-jevske sklanjatve (-0 < psl. *-t/*-b).
Rodilnik
V	Red se pojavlja nenaglašena ali naglašena končnica -a, ki je lahko odraz trde ali mehke moške o-jevske sklanjatve (-a < psl. *-a, '-a < psl. *-a, -a: < psl. *V/V-a3). Pri samostalnikih končniškega naglasnega tipa ima naglašena končnica kratki samoglasnik (pa'sa), pri samostalnikih mešanega naglasnega tipa pa dolgi cirkum-flektirani samoglasnik (zoba:). V primerjavi s knjižno slovenščino, kjer se v Red pri nekaterih samostalnikih moškega spola dvojnično pojavlja vedno naglašena končnica -u:,4 ki jo izvajamo iz praslovanskih u-debel, v mraševskem govoru (v do zdaj zbranem gradivu) tovrstne končnice ni (mr. gra:t gra:da, gu:t gu:da, vra:t vra:ta).
Dajalnik in mestnik
V	Ded in Med se pojavljajo tri končnice: -0, -3 in -i. Končnici -3 in -0 sta najverjetneje nastali s slabitvijo nenaglašene končnice -i (psl. *-i), ki se je reducirala v -3 oz. -0 (bra:t/bra:t3). Končnica Ded in Med -i (ga:yki) je lahko prvotna mestniška končnica nekdanje mehke o-jevske sklanjatve in je nastala po križanju dajalnika z mestnikom (-i < psl. *-i). Vzrok oblikovne zamenjave med dajalnikom in mestnikom je v zaimkih, od koder je prešla nalika najprej na pridevnike in nato še na samostalnike. V govorih, ki poznajo prehod nenaglašenega u preko u v i, pa bi obravnavana končnica lahko izhajala tudi iz končnice -u (Ramovš 1952: 39, 41; Smole 1994: 88).
Tožilnik
Samostalniki, ki poznajo kategorijo živosti ali podspol človeškosti, imajo v tožilni-ku rodilniško končnico.5 Pri drugih samostalnikih je ohranjena prvotna tožilniška oblika, ki je enaka imenovalniški.
Orodnik
Orodniška končnica -3m, ki je vedno nenaglašena (bra:t3m), je morda nastala nali-kovno po zaimenski sklanjatvi (Oed -3m).
1.2.2 Dvojina Imenovalnik in tožilnik
Končnica Idv -a, ki lahko nadaljuje nekdanjo končnico trde ali mehke o-jevske sklanjatve, je lahko naglašena ali nenaglašena (-a < psl. *-a, '-a < psl. *-a, -a: < psl. *V/V-a). Naglašena se pojavlja pri samostalnikih mešanega in končniškega
3	Tovrstna oznaka nakazuje cirkumflektrirano osnovo in končnico.
4	V knjižni slovenščini se tovrstna končnica pojavlja zlasti pri samostalnikih nekdanjih trdih osnov, saj je bila tudi nekdanja u-jevska sklanjatev trda (knj. sln. god godu/goda, grad gradu/grada, vrat vratu/vrata). Samostalniki s končnico -u v rodilniku ednine so običajno v imenovalniku ednine enozložni in dolgo cirkumflektirani. Ker je bila velika večina samostalnikov praslovanske u-jevske sklanjatve dvozložnih in so pripadali praslo-vanskemu naglasnemu tipu c, je bil omogočen oblikovni stik z o-jevskimi samostalniki istega naglasnega tipa (Ramovš 1952: 38; Šekli 2003: 43).
5	led 'gat, Red ga:da, Ted ga:da; Ied škof, Red škofa, Ted škofa
CVJ
co
O
CVJ •
S3
X
Vi Ph
<e
N >
o
J
Vi
O X
N W
1—1 naglasnega tipa (zoba:,ps'sa), medtem ko je pri drugih naglasnih tipih nenaglašena M (bra:ta). Dvojina je oblikovno ohranjena samo v imenovalniku in tožilniku, preostale oblike so enake množinskim.
K 1.2.3 Množina O Imenovalnik
s V Imn se sinhrono gledano pojavljajo štiri končnice: -3, -i, -je in -jie (gra:x3, L grobu:vi, fantje, zobjie). Zgodovinska končnica za trdo in mehko o-jevsko skla-
0	njatev je končnica -i, ki pa se pri nekaterih korensko naglašenih besedah reducira v polglasnik (-i/-3 < psl.*-i). Končnica -je je končnica nekdanje moške i-jevske sklanjatve (-je/j < psl. *-bie). Pri nekaterih tovrstnih samostalnikih se dvojnično
1	pojavlja končnica -i, ki je najverjetneje nastala po asimilaciji (je > i) (Smole 1994: 97). Končnica -jie (-jie < psl.*V/V-bie) je vedno naglašena in se pojavlja pri samo-
N stalnikih mešanega naglasnega tipa. A
p Rodilnik
i V Rmn ohranjajo historično končnico nekdanje trde ali mehke o-jevske sklanjatve S trije samostalniki mešanega naglasnega tipa (la:s, muoš, zuop) in dva samostalnika ^ nepremičnega naglasnega tipa (otru:k in ku:jn) (-0 < psl. *-b/*-b). Drugi samostal-1 niki so v Rmn po onemitvi redukcijskih vokalov prevzeli nekdanjo u-jevsko konč-
9 nico *-oub (bra:tu; -u < psl. *-oub). •
1	Dajalnik
• V Dmn se pojavljata končnici -3m in -e:im. Končnica -3m (bra:t3m) je lahko na-
2	stala po križanju dajalniške končnice -om in orodniške končnice -i (> -im > -3m). Možna je tudi posplošitev naglašene orodniške končnice -mi: (< psl. *-bmi/*-bmi) v nenaglašen položaj in kasnejši upad -i - ob delovanju nalike po drugi ženski sklanjatvi, kjer je po upadu -i prišlo do izenačitve med dajalnikom in orodnikom množine. Mogoč je tudi vpliv pridevniških končnic na samostalniške, saj se s tem vzpostavi popolno ujemanje (Smole 1994: 88). Končnica -e:im, ki je vedno naglašena (zobe:im), je najverjetneje nastala pod vplivom Mmn. Sprva se je pojavila pri tistih samostalnikih, ki so imeli v Mmn končnico -e:ix. Tako pride do vpliva mestni-škega samoglasnika na dajalniški (Ramovš 1952: 47).
Tožilnik
V	Tmn se pojavljata končnici -e in -ie, ki odražata končnico nekdanje mehke o--jevske sklanjatve (-e < psl. *-q, -ie < psl. *V/V-q). Končnica -ie, ki je odraz stal-nodolgega nosnika se pojavlja pri samostalnikih z mešanim naglasnim tipom (zobie). Končnica -e pa se pojavlja pri samostalnikih nepremičnega in premičnega naglasnega tipa na osnovi ter samostalnikih končniškega naglasnega tipa (bra:te, madvedde, pa'se).
Mestnik
V	Mmn se pojavljata končnici -3x in -e:ix. Končnico -3x (bra:t3x) imajo korensko naglašeni samostalniki in najverjetneje predstavlja končnico nekdanje mehke
o-jevske sklanjatve, ki je pod vplivom moderne vokalne redukcije delno upadla (-ix > -sx). Nekaj samostalnikov pozna tudi končnico -e:ix (koše:ix), ki je vedno nagla-šena in odraža nekdanjo trdo o-jevsko končnico (-e:ix < psl. *-exb).
2 Praslovanski naglasni tipi
Orodnik
V Omn se lahko pojavljajo tri končnice: -sm, -e:im in -mi:. Končnico -mi: lahko 1—1 izvajamo tako iz ¿-jevske kot w-jevske sklanjatve (-mi: < psl. *-bmi/*-bmi). Pojavlja se pri nekaj samostalnikih s cirkumflektirano osnovo in mešanim naglasnim tipom & (zobmi:). Orodniška končnica -sm je lahko nastala na več načinov - tako kot mno- 1—1 žinska dajalniška končnica. Končnica -e:im je vedno naglašena in se v orodniku pojavlja samo pri enem samostalniku (vole:im). Najverjetneje je nastala pod vplivom dajalniške vedno naglašene končnice -e:im.
Naglasne značilnosti samostalnikov moške o-jevske sklanjatve bodo predstavljene v okviru treh praslovanskih oblikotvornih naglasnih tipov Christiana S. Stanga: (a) praslovanskega oblikotvornega naglasnega tipa a, za katerega je značilno nepremično naglasno mesto na osnovi in staroakutski tonem v vseh sklonskih oblikah; O (b) praslovanskega oblikotvornega naglasnega tipa b, za katerega je značilno ne- ^ premično naglasno mesto na prvem/edinem zlogu končnice, pri čemer prihaja do i-h naglasnega umika na prednaglasni zlog in nastanka novega akuta na dolžini ali kra- N čini in (c) praslovanskega oblikotvornega naglasnega tipa c, za katerega je značilno polarizirano premično naglasno mesto (Stang 1957: 56-99).6
3 Odrazi praslovanskega naglasnega tipa a 3.1 Naglasni tip b'rst brá:ta
b'rat	brá:ta	bra:t/bra:t3	b'rat	par bra:t/bra:t3	z brá:tam
brá:ta	bra:tu	bra:tam	brá:ta	par bra:tax	z bra:tam
brá:tje/brá:t3	bra:tu	bra:tam	brá:te	par bra:tax	z bra:tam
Samostalniki naglasnega tipa b'rst bra:ta imajo v vseh sklonskih oblikah stalno naglasno mesto na osnovi. Enozložna oblika ima v imenovalniku ednine kratki samoglasnik, v odvisnih sklonih pa pride do kakovostne in kolikostne premene naglašenega samoglasnika. Dolgi cirkumfleks v rodilniku, mestniku in orodniku množine je odraz popraslovanskega novega cirkumfleksa (Rmn *bratb, Mmn *bratexb, Omn *braty). Cirkumfleksni tonem v mestniku ednine je najverjetneje
6 Sledi praslovanskega naglasnega tip d moskovske naglasoslovne šole v govoru niso vidne, saj je prišlo do sovpada praslovanskega naglasnega tipa d s praslovanskim naglasnim tipom c (mr. ru:k ru:ga, mu:st mu:sta).
1—1 nastal nalikovno po mestniku množine.7 Posebnost v primerjavi s knjižno Slovenia ščino predstavljajo dajalniške oblike, ki so v knjižni slovenščini akutirane, v mra-N ševskem govoru pa cirkumflektirane, kar je verjetno nastalo po naliki na mestniške 1—1 cirkumflektirane oblike. Orodniške oblike so oblikovno enake v vseh treh številih, ^ med seboj se ločijo le v tonemu.8
Po tipu b'rat bräita (psl. *brätrb *brätra (a)) se sklanjajo samostalniki neks danjega praslovanskega naglasnega tipa a: 'čas cäisa, 'dam dtma, 'gdt gä:da, g'rax L gräixa, 'kap kupa, k'lašč kla:šča 'klop', k'rax kruixa, 'las läiza, m'ras mräiza, p'rak
0	präiga, 'rak rä:ka in prevzeto besedje fant fämta, 'gayk gä:yka, g'laš gla:ža, 'galt gli:da 'sklep', g'max gmä:xa 'mir', g'rant gruinta, g'vant gväinta, k'ramp krä:mpa, 'laft lufta 'zrak', 'pantpämta, p'lac plä:ca, s'kaf skä:fa, š'tanf štuinfa, š'tant štainta
1	'stojnica; del kozolca', š'tak štuika 'nadstropje; vinogradniška terasa', š'tax štiixa 'skupek kart, ki jih vzame igralec z najmočnejšo karto', š'tal šti:la 'držaj pri orodju',
N š'tark štri:ka, 'tac ti:ča, 'vamp vä:mpa, z'max zmä:xa 'okus'. Po tem tipu se sklanja A tudi samostalnik 'maš mi:ša (psl. *myšb *myši, knj. sln. miš miši),9 ki je spremenil p sklanjatev, samostalnik 'bak bi:ka (psl. *bykb *byka), ki je nekdaj pripadal praslo-i vanskemu naglasnemu tipu b, in samostalnik z'rak zrä:ka (psl. *zorkb *zorka), ki je S spadal v praslovanski naglasni tip c.
Pri nekaterih samostalnikih (najpogosteje pri tistih, ki se končujejo na meh-
1	konebni zapornik ali pripornik) se v dajalniku in mestniku ednine dvojnično po-9 javlja končnica -i (ga:yki, kru:xi, präigi, štrhki). V imenovalniku množine se pri
•	nekaj samostalnikih pojavlja samo reducirana končnica -a (gräxa, kM:šča, krä:mpa, o mi:ša, ti:ča, rä:ka), veliko samostalnikov tega naglasnega tipa pa v imenovalniku
•	množine izkazuje tako končnico -a kot tudi deloma reducirano nekdanjo moško
2	i-jevsko končnico -je (fä:ntje/fä:nta, gä:dje/gä:da, glä:zje/glä:za, gltdje/gltda, ška:fj§/ška:fa, štä:ntje/štä:nta, štu:nfje/štu:nfa, vä:mpje/vä:mpa).
3.2 Naglasni tip mjä.dvat madve.ida
mjd:dv3t	msdvé:ida	msdvédds	msdvé:ida	par madveiida	z m3dvé:id3m
msdvéiida	msdvé:idu	msdvéddsm	msdvé:ida	par madveiidax	z madvéddam
msdvéddje	msdvé:idu	msdvéddsm	msdvé:ide	par madveiidax	z madvéddam
Samostalniki naglasnega tipa mjadvat madve:ida poznajo premični naglas na osnovi. Po tem naglasnem tipu se sklanjajo praslovanski trizložni samostalniki nagla-snega tipa a, pri katerih pride v imenovalniku ednine do umika na prednaglasno dolžino ali kračino. Od naglasnega vzorca 'brat bra:ta se ta naglasni tip razlikuje
7	Rigler je povezoval izgubo metatonije v mestniku ednine knjižne slovenščine s stopnjo upada končnice. Ko govorci v mestniku ednine sicer reducirani končnici dodajo končnico -u, v tem sklonu več ne spremenijo akuta v cirkumfleks. Drugače pa je pri tistih govorcih knjižnega jezika, ki v svojem narečju končnico reducirajo samo do polglasnika (bra:ta) (in s tem v knjižnem jeziku ne spremenijo števila zlogov). Ti govorci metatonijo običajno ohranijo (Rigler 1968: 197).
8	Podobno tudi v vzhodnodolenjskem šentruperskem govoru (gl. Smole 1994: 28-37).
9	Prehod v o-jevsko sklanjatev se je najverjetneje zgodil zaradi enakih edninskih imeno-valniških oblik - kost : mož (Ramovš 1952: 67).
zgolj v oblikah, kjer je diahrono gledano prišlo do naglasnega umika na prednagla-sno dolžino ali kračino.
Po tipu mja:dvat madve:ida (psl. *medvedb *medveda (a)) se sklanjajo in na-glašujejo še samostalniki ja:čman jačmiena, ja:lan jaliena, ja:rman jarmiena, ja:zak jazi:ka, o:rax/o:rx ore:ixa, patja:lan patali:na, pja:lan pali:na, pla:man plamiena, pra:šačprašiča, so:sat sose:ida, tre:ibax tarbu:xa in prevzeti samostalniki cja:sar casa:rja, ko:staj kostaja inpja:xarpaxa:ra.
Del samostalnikov tega naglasnega tipa ima v imenovalniku množine končnico -je (jalienje, patali:nje, sose:idje), nekaj pa jih izkazuje končnico -a (jazi:ka, ore:ixa,paxa:ra,plamiena). V primerjavi s tipom 'brat bra:ta je popolni upad končnice v dajalniku in mestniku ednine redkejši, pojavi se le v nekaj primerih (jačmien, jarmien), pri nekaj samostalnikih pa je dvojnično možna tudi končnica -i (jazhki, ore:ixi).
4 Odrazi praslovanskega naglasnega tipa b 4.1 Naglasni tip gréiix gréiixa
gréiix	gréiixa	gréiixa	gréiix	par gre:ixa	z gréiixam
gréiixa	gréiixu	gréiixam	gréiixa	par gre:ixax	z gréiixam
gréiixa	gréiixu	gréiixam	gréiixe	par gre:ixax	z gréiixam
iT
P-
<
N
Z >
O J
iT
O
m
N
tL
Praslovanski samostalniki z dolgim samoglasnikom v prednaglasnem zlogu so v mraševskem govoru zaradi nevtralizacije tonemskih nasprotij v izvorno zadnjih besednih zlogih v imenovalniku (in tožilniku) ednine cirkumflektirani. Cirkum-fleksni tonem v rodilniku, mestniku in orodniku množine je nastal nalikovno po naglasnem tipu b'rat bra:ta. V primerjavi z omenjenim tipom se cirkumfleksni tonem v naglasnem tipu gre:ix gre:ixa v dajalniških oblikah pojavi redko in zgolj v predložni rabi.
Po naglasnem tipu gre:ix gre:ixa (psl. *grexi *grexa (b)) se sklanjajo še xri:p xri:ba, klu:č kluča in prevzeto besedje krad kra:la, kri:š križa, ma:j maja in pa:r pa:ra.
V imenovalniku množine se pojavlja zgolj reducirana končnica -a, v dajalni-ku in mestniku ednine pa se pri samostalniku gre:ix dvojnično pojavlja tudi končnica -i.
Podobno kot gre:ix gre:ixa se naglašujejo tudi samostalniki naglasnega tipa mra:mor mra:morja, po katerem se sklanjajo v praslovanščini trizložni samostalniki z naglasom na predzadnjem zlogu osnove, ki so spadali k nekdanjemu praslovan-skemu naglasnemu tipu a. Od tipa gre:ix gre:ixa se razlikujejo zgolj v oblikah, kjer prihaja v tipu gre:ix gre:ixa do tonemske nevtralizacije. Po tem tipu se naglašu-je še prevzeto besedje a:jmar ajmarja, ca:gar ca:garja, javor javorja, miežnar miežnarja, ta:barxar ta:barxarja, tra:xtor tra:xtorja. V ta tip se vključujejo tudi samostalniki, ki v odvisnih sklonih osnovo podaljšujejo s soglasnikom -n: kra:ncal kra:ncalna, na:gal na:galna, pa:rkal pa:rkalna in riemal riemalna.
t_l 4.2 Naglasni tip 'koš ko:ša
M Praslovanski samostalniki s kratkim samoglasnikom v prednaglasnem zlogu se naN glasujejo po naglasnem tipu 'koško:ša, ki se razlikuje od naglasnega tipa b'rat bra:ta 1—1 zgolj v imenovalniški obliki, saj tip 'koš ko:ša izkazuje le kolikostno premeno. Po tipu 'koš ko:ša (psl. *kos'i *kos'a (b)) se sklanjajo in naglašujejo še samostalniki O 'bop boba, c'mok cmo:ka, d'gor dgo:ra, g'rop gro:ba, 'kou ko:la, 'mol/'mou, mo:la, s 'potpoda, s'tou sto:la, st'rop stropa in 'vou vo:la. V ta naglasni tip se vključuje tudi L prevzeto besedje 'cof cofa, c'vek cve:ka, g'roš gro:ša, k'nofknofa, k'rof krofa, 'mošt
0	mošta, p'lex pla:xa, p'lox plo:xa, škof škofa, š'tok što:ka in št'rok štro:ka 'koruzni storž'. Pri samostalniku špex špja:xa prihaja tudi do kakovostne premene.
Samostalniki 'koš, 'kou, s'tou in 'vou imajo v dajalniku množine dvojnič-
1	no obliko koše:im, kole:im, stole:im in vole:im, v mestniku množine pa dvojnico koše:ix, kole:ix, stole:ix in vole:ix, ki je v knjižni slovenščini akutirana, v mraše-
N vskem govoru pa zaradi nevtralizacije tonemskih nasprotij v izvorno zadnjih ali A edinih besednih zlogih cirkumflektirana. Prav tako imajo navedeni samostalniki p v rodilniku množine dvojnice z dolgo cirkumflektirano končnico ü: (košu:, kolu:,
1	stolü: in volü:), ki predstavlja končnico nekdanje w-jevske sklanjatve (*-ovb). SaS mostalnik 'vou ima tudi v orodniku množine posebno končnico -e:im (vole:im), ki je ^ najverjetneje nastala pod vplivom dajalniških oblik.
Po tem tipu se sklanjata tudi samostalnika ot'rok in 'koj, ki ohranjata brez-9 končniški rodilnik množine otrü:k in kü:jn. Obliki izkazujeta refleks zgodaj po-
•	daljšanega novoakutiranega o, ki je nastal po naglasnem umika s praslovanskega o polglasnika v šibkem položaju (psl. *otrokb < *otroki, psl. *konb < *koni>). Refleks
•	zgodaj podaljšanega novoakutiranega o se je v obravnavanem govoru izenačil z
2	refleksom dolgega cirkumflektiranega o. Samostalnik ot'rok ima posebno obliko še v mestniku množine, ki prav tako odraža praslovanski novi akut na kračini (Mmn otru:cax < psl. *otrocexb < *otrocexb).
Samostalniki g'rop, st'rop in 'vou v dvojini in množini dvojnično izkazujejo podaljšavo osnove z morfemom -ov (grobü:va, grobü:vi, stropü:va, stropü:vi, volü:va, volü:vi). V dvojini je pogostna tudi nepodaljšana oblika. Morfem -ov je prvina nekdanje w-jevske sklanjatve (*-oue). V oblikah grobü:vi, stropü:vi in volü:vi je prišlo do kontaminacije nekdanje w-jevske prvine *-oue in o-jevske končnice -i ali pa se je iz w-jevske sklanjatve v o-jevsko posplošila končnica za rodilnik množine *-oub, na katero se je naplastila o-jevska končnica. Pri oblikah grobü:va, stropü:va in volü:va pa pride do združitve morfema *-oue z dvojinsko končnico -a (Ramovš 1952: 44; Šekli 2003: 43-44).
4.3 Naglasni tip 'pas pa'sa
'pas	pa'sa	pa'sa	pa'sa	par pa'sa	s pa'sam
pa'sa	pa'su	pa'sam	pa'sa	par pa'sax	s pa'sam
pa'sa	pa'su	pa'sam	pa'se	par pa'sax	s pa'sam
Po tipu mr. 'pas pa'sa (psl. *pbsb *pbsa (b)) se v mraševskem govoru naglašuje tudi samostalnik 'daš dažja (psl. *dižd'b *dbzd'â (b)). Pri samostalniku 'pas pa'sa in 'daš dažja je razvojno gledano polglasnik v imenovalniku ednine pričakovan, v
odvisnih sklonih pa je prišlo do posplošitve polglasnika iz imenovalniške oblike (Šekli 2003: 40).
Po tem naglasnem tipu se sklanjajo tudi v praslovanščini dvozložni ali trizložni samostalniki z obstojnim polglasnikom v prvem in neobstojnim polglasnikom v drugem zlogu osnove: b3'z3k b3s'ka, Č3'b3r č3b'ra, X3r'b3tx3rp'ta, st3'b3r st3b'ra. Pri samostalniku b3'z3k b3s'ka se v dajalniku in mestniku ednine dvojnično pojavlja končnica -i.
5 Odrazi praslovanskega naglasnega tipa c 5.1 Naglasni tip zuop zoba:
zuop	zoba:	zuobs/zuop	zuop	p3r zuobs/zuop	z zuobsm
zoba:	zuop	zobe:im	zoba:	p3r zobe:ix	z zobmi:
zobjie	zuop	zobe:im	zobie	p3r zobe:ix	z zobmi:
iT
P-
<
N >
O J
iT
O
m
N
tL
V	rodilniku ednine, imenovalniku in tožilniku dvojine ter imenovalniku in tožilniku množine je naglas na končnici povezan s splošnoslovenskim pomikom praslovan-skega starega cirkumfleksa v slovenskih dvo- in večzložnicah (psl. *zqbb *zqba > knj. sln. zob zoba). V rodilniku, dajalniku in mestniku množine pride do umika naglasa s končnega polglasnika in nastanka novega akuta. Novi akut v rodilniku in mestniku množine izpričuje knjižna slovenščina, v mraševskem govoru pa je zaradi nevtralizacije tonemskih nasprotij v zadnjih zlogih nastal cirkumfleksni tonem.
V	dajalniku množine bi prav tako pričakovali akut, vendar imamo tako v knjižni slovenščini kot v mraševskem govoru cirkumfleksni tonem, kar je lahko nastalo nalikovno po sklonih s cirkumfleksom (najverjetneje po imenovalniku in tožilniku množine) ali po naglasnem tipu b'r3t bra:ta.
Po naglasnem tipu zuop zoba: (psl. *zqbb *zqba (c)) se naglašuje še samostalnik muoš moža:, v ednini pa tudi samostalniki bu:x boga:, du:x duxa:, gnuj gnoja:, liet leda:, miet meda:, mu:st mosta:, sne:ik snega:, sve:it sveta:. Samostalnika bu:x in sne:ik imata v dajalniku in mestniku dvojnično končnico -i. Samostalniki bu:x, mu:st in sveiit v množini podaljšujejo osnovo z morfemom -ov. V dvojini so pogo-stnejše oblike brez podaljšave osnove. Po naglasnem tipu zuop zoba: se sklanja in naglašuje tudi samostalnik la:s. Njegov pregibnostno-naglasni vzorec se razlikuje od vzorca zuop zoba: zgolj v rodilniku ednine in imenovalniku ter tožilniku dvojine, kjer se naglas nahaja na korenu besede. Tovrstni naglas je najverjetneje nastal nalikovno po predložnih zvezah, kjer je naglas na osnovi besede (za la:se).
5.2 Naglasni tip ku:s ku:sa
ku:s	ku:sa	ku:s3	ku:sa	p3r kius3	s ku:s3m
ku:sa	ku:su	ku:s3m	ku:sa	p3r kuls^x	s ku:s3m
ku:s3	ku:su	ku:s3m	ku:se	p3r kuls^x	s ku:s3m
Veliko dvozložnih samostalnikov nekdanjega praslovanskega naglasnega tipa c je posplošilo naglas na edinem zlogu cirkumflektirane osnove. V rodilniku ednine je bila končnica prvotno naglašena in šele po ponovnem umiku naglasa drugotno nenaglašena (psl. *kosb *kosa > mr. ku:s ku:sa).
Po tipu ku:s ku:sa (psl. *kos-b *kosa (c)) se sklanjajo še samostalniki jé:is M jé:iza, kla:s kla:sa, klu:n klu:na, kruok kruoga, li:st lista, lu:j lu:ja, nu:xt nu:xta, N pra:x pra:xa, suot suoda, znu:j znu:ja in prevzeto besedje dra:t dra:ta, fa:r fa:ra, 1—1 gla:js gla:jsa 'tir', kré:ikkré:iga, luon luona, lu:mp lu:mpa,puoppuoba, ši:xt ši:xta, ta:l/ta:jl ta:la/ta:jla 'gozdna parcela' in zuos zuosa. Po tem tipu se naglašujeta tudi O samostalnika praslovanskega naglasnega tipa b z dolgim samoglasnikom v predna-s glasnem zlogu xra:st xra:sta inpla:ščpla:šča, kjer je najverjetneje prišlo do posplo-L šitve cirkumfleksnega tonema iz imenovalniške oblike v oblike z glasovno izraženo
0	končnico. Popolnoma upadla končnica v dajalniku in mestniku ednine (-3 > -0) je redka, običajnejša je končnica -3. Pri samostalnikih kruok, plu:k, pra:x in ši:xt se dvojnično pojavlja končnica -i. Samostalniki fa:r, lump in puop imajo v imenovali niku množine nekdanjo i-jevsko končnico -je (fa:rje, lumpje, puobje).
Samostalniki bré:ik bré:iga, bru:t bru:da, cvé:it cvé:ita, du:m du:ma, gla:s N gla:sa, gra:t gra:da, gu:t gu:da, kré:is kré:isa, lé:is lé:isa, ma:x ma:xa, mé:ix mé:ixa, A nu:s nu:sa, ru:t ru:da, si:n si:na, u:s u:za 'voz', vo:uk vd:uka, vra:t vra:ta, zi:t zi:da p in prevzeti samostalnik tra:m tra:ma se v ednini sklanjajo in naglašujejo tako kot
1	samostalnik ku:s ku:sa, v množini pa lahko podaljšujejo osnovo z morfemom -ov S (bregu:vi, brodu:vi, cvetu:vi, domu:vi, gradu:vi, godu:vi, kresu:vi, mehu:vi, rodu:vi,
vouku:vi, vratu:vi). Možne so tudi nepodaljšane oblike, zlasti v dvojini. Podaljšek
1	osnove je vedno cirkumflektiran, končnica -i pa je lahko deloma upadla (-i > -3). 9 V rodilniku množine imajo tovrstni samostalniki končnico -u. Poleg kontaminaci-
•	je podaljška osnove -ov in končnice -i se v mraševskem govoru pri samostalniku o vo:uk dvojnično pojavlja tudi kontaminacija podaljška osnove -ov z deloma upadlo
•	i-jevsko končnico -je (vouku:vje). Pri samostalniku ta:t ta:ta je pogostnejša nepo-
2	daljšana oblika v dvojini in množini, v imenovalniku množine pa ima samostalnik obliko tatjie. Samostalniki bré:ik, u:s in zi:t v dajalniku in mestniku ednine izkazujejo dvojnično končnico -i (na u:zi).
6 Sklep
Naglasni tipi samostalnikov moške o-jevske sklanjatve, določeni na osnovi naglasa v imenovalniku in rodilniku ednine, so naslednji: (1) nepremični naglas z akutirano osnovo in premenami: (a) tip s kolikostno in kakovostno premeno v imenovalniku in rodilniku ednine kot odraz praslovanskega naglasnega tip a: b'r3t brá:ta; (b) tip s kolikostno premeno v imenovalniku in rodilniku ednine kot odraz praslovanskega naglasnega tipa b s praslovanskim kratkim samoglasnikom v prednaglasnem zlogu: 'koš k0:ša; (2) nepremični naglas na akutirani osnovi: (a) tip z dolgim cirkumflek-tiranim imenovalnikom ednine in dolgim akutiranim rodilnikom ednine kot odraz praslovanskega naglasnega tipa b s praslovanskim dolgim samoglasnikom v pred-naglasnem zlogu: gré:ix gré:ixa; (b) tip z dolgim akutiranim imenovalnikom in ro-dilnikom ednine kot odraz praslovanskega naglasnega tip a v praslovanščini trizlo-žnih samostalnikov z naglasom na predzadnjem zlogu osnove: mrá:mor mrá:morja; (3) nepremični naglas na cirkumflektirani osnovi kot odraz praslovanskega naglasnega tipa c po posplošitvi naglasa na cirkumflektirani osnovi: ku:s ku:sa; (4)
cr
Ph
premični naglas na akutirani osnovi kot odraz praslovanskega naglasnega tipa a, ^ in sicer tistih samostalnikov, ki so izvedli naglasni umik: mja:dvat madvenda; (5) w končniški naglasni tip kot odraz praslovanskega naglasnega tipa b s polglasnikom v ^ prednaglasnem zlogu: 'pas pa'sa; (6) mešani naglasni tip kot odraz praslovanskega ^ naglasnega tipa c: zuop zoba:.
Največ končnic samostalnikov moške o-jevske sklanjatve v mraševskem go- 1—1 voru je nekdaj pripadalo končnicam praslovanske trde ali mehke moške o-jevske sklanjatve, v nekaterih sklonskih oblikah pa se pojavljajo tudi končnice nekdanje ¿-jevske in w-jevske sklanjatve. Nekdanja moška ¿-jevska končnica -je se v imeno-valniku množine pojavljala zlasti pri odrazih praslovanskih naglasnih tipov a in c. Izkazuje jo tako domače kot prevzeto besedje. Pojavlja se predvsem pri samostalnikih, ki zaznamujejo živa bitja. Vpliv nekdanje w-jevske sklanjatve je viden pri po- N daljševanju osnove z morfemom -ov, zlasti pri odrazih praslovanskega naglasnega tipa c, in sicer pri samostalnikih, ki so v imenovalniku ednine enozložni in cirkum-flektirani. Nekaj tovrstnih podaljšav osnove pa se pojavlja tudi pri samostalnikih, ki odražajo nekdanji praslovanski naglasni tip b. Končnica w-jevske sklanjatve je tudi množinska rodilniška končnica -w, ki je danes splošno razširjena tudi v knjižni slovenščini, rodilnik z ničto končnico pa se ohranja le pri nekaj samostalnikih. Re-liktne oblike, ki jih največkrat odražajo v govoru pogostno rabljeni samostalniki, se pojavljajo zlasti pri odrazih praslovanskega naglasnega tipa b, in sicer pri samostal- O nikih kol, koš, stol in vol.
Naglas samostalnika je pomemben za razporeditev končnic v imenovalniku, i-h dajalniku, tožilniku, mestniku in orodniku dvojine ter množine, v dajalniku in me- N stniku ednine pa na razvrstitev končnic vpliva tudi predkončniško soglasniško oko- W lje. Pri odrazih praslovanskega naglasnega tipa a in b v orodniških oblikah tonem l_) prevzame vlogo morfema. V obravnavanih vzorcih moške sklanjatve je pogostna zlasti znotrajvzorčna nalika, torej med skloni istega števila in iste sklanjatve, predvsem tam, kjer so si le-ti blizu po funkciji in oblikovno. V primerjavi s knjižno slovenščino se naglas samostalnikov moške o-jevske sklanjatve v mraševskem govoru razlikuje v dajalniških oblikah, in sicer pri odrazih praslovanskega naglasnega tipa a in odrazih praslovanskega naglasnega tipa b s kratkim samoglasnikom v prednaglasnem zlogu. V mestniku ednine tega naglasnega tipa je prisoten cirkumfleksni tonem, ki je nastal nalikovno po množinskih mestniških oblikah, medtem ko je v knjižni slovenščini v tem sklonu metatonirana oblika manj pogostna. Samostalniki praslovanskega naglasnega tipa a se v govoru odražajo kot samostalniki z različno kakovostjo in kolikostjo naglašenega samoglasnika v imenovalniku in rodilniku ednine, samoglasniki naglasnega tipa b s kratkim samoglasnikom v prednaglasnem zlogu pa (izvzemši samostalnik špex špja:xa) odražajo le različno kolikost imeno-valnika in rodilnika ednine.
^ Krajšave M
N I = imenovalnik, D = dajalnik, dv = dvojina, ed = ednina, knj. = knjižno, M = me-1—1 stnik, mn = množina, mr. = mraševski govor, O = orodnik, psl. = praslovansko, R =
rodilnik, sln. = slovensko, T = tožilnik
O S
L Literatura O
Bezlaj 1976 = France Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika I: A—J, Ljubljana: SAZU (izd.) - Mladinska knjiga (zal.), 1976. i Bezlaj 1982 = France Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika II: K-O, Ljubljana: SAZU (izd.) - Mladinska knjiga (zal.), 1982. N Bezlaj 1995 = France Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika III: P—S, dopolnila in uredila Marko Snoj - Metka Furlan, Ljubljana: ZRC SAZU (izd.) -Mladinska knjiga (zal.), 1995. i Bezlaj 2005 = France Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika IV: S—Ž, avtorji gesel France Bezlaj - Marko Snoj - Metka Furlan, uredila Marko Snoj - Metka Furlan, Ljubljana: ZRC SAZU (izd.) - Založba ZRC, 2005. 1 Logar 1996 = Tine Logar, Dialektološke in jezikovnozgodovinske razprave, ur. Karmen Kenda-Jež, Ljubljana: ZRC SAZU, 1996, VII-XVIII.
•	Mirtič 2010 = Tanja Mirtič, Lastno imenje vasi Dolnje in Gorenje Mraševo: di-
plomsko delo, Ljubljana: [T. Mirtič], 2010.
•	Ramovš 1952 = Fran Ramovš, Morfologija slovenskega jezika, Ljubljana: Državna
založba Slovenije, 1952.
Ramovš 1995 = Fran Ramovš, Kratka zgodovina slovenskega jezika I, Ljubljana: ZRC SAZU, 21995 (11936) (Zbirka ZRC 9).
Rigler 1968 = Jakob Rigler, Problematika naglaševanja v slovenskem knjižnem jeziku, Jezik in slovstvo 13 (1968), 192-199.
Rigler 2001 = Jakob Rigler, Zbrani spisi 1: jezikovnozgodovinske in dialektološke razprave, ur. Vera Smole, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2001.
Smole 1994 = Vera Smole, Oblikoglasje in oblikoslovje šentruperskega govora: doktorska disertacija, Ljubljana: [V. Smole], 1994.
Snoj 1997 = Marko Snoj, Slovenski etimološki slovar, Ljubljana: Mladinska knjiga, 220 03 01997).
SSKJ = Slovar slovenskega knjižnega jezika na CD-romu z Odzadnjim slovarjem slovenskega jezika in Besediščem slovenskega jezika z oblikoslovnimi podatki, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU - DZS, 1998.
Stang 1957 = Christian S. Stang, Slavonic Accentuation, Oslo: Universitetsforlaget, 1957.
Šekli 2003 = Matej Šekli, Odrazi praslovanskih oblikotvornih naglasnih tipov samostalnikov moške o-jevske sklanjatve v (knjižni) slovenščini, Jezikoslovni zapiski 9 (2003), št. 2, 29-50.
Šekli 2009 = Matej Šekli, Sklanjatev samostalnikov (moške in srednje) o-jevske sklanjatve v jeziku slovenskih srednjeveških rokopisnih spomenikov, v:
Slovenski mikrokozmosi - medetnični in medkulturni odnosi = Zbornih Sla- N vističnega društva Slovenije 20, ur. Irena Novak Popov, Ljubljana, 2009, f> 107-119.
Šekli 2010 = Matej Šekli, Sklanjatev in naglas samostalnikov moške o-jevske skla- ^ njatve v govoru vasi Jevšček pri Livku nadiškega narečja slovenščine, Jezi- ^ koslovni zapiski 16 (2010), št. 2, 73-90.
Škrabec 1994-1998 = Stanislav Škrabec, Jezikoslovna dela 1-4, ur. Jože Toporišič, Nova Gorica: Frančiškanski samostan Kostanjevica, 1994-1998.
Toporišič 1992 = Jože Toporišič, Enciklopedija slovenskega jezika, Ljubljana: Cankarjeva založba, 1992 (Leksikoni Cankarjeve založbe, Zbirka Sopotnik).
Toporišič 2000 = Jože Toporišič, Slovenska slovnica, Maribor: Obzorja, 420 00 01976).
Vojtech Poklač 2011 = Saša Vojtech Poklač, Glasoslovje in frazeologija v dolenjskih govorih med Krko in Gorjanci: doktorska disertacija, Ljubljana: [S. Vojtech Poklač], 2011.
2 >
O
Accentual features of o-declension masculine nouns in the local dialects of Dolnje Mrasevo and Gorenje Mrasevo
O
Summary
Accentual paradigms of masculine o-declension nouns defined based on the stress N in the nominative and genitive singular include (1) immobile stress with an acute H stem and alternations: (a) type with quantitative and qualitative alternation in the ^ nominative and genitive singular (b'rat bra:ta 'brother'), (b) type with quantitative alternation in the nominative and genitive singular ('kos ko:sa 'basket'); (2) immobile stress on an acute stem: (a) type with a long circumflex nominative singular and a long acute genitive singular (gre:ix gredxa 'sin'), (b) type with a long acute nominative and genitive singular (mramor mramorja 'marble'); (3) immobile stress on a circumflexed stem (ku:s ku:sa 'piece'); (4) mobile stress on an acute stem (mjaidvat madvedda 'bear'); (5) desinential accentual paradigm ('pas pa'sa 'dog'); and (6) mixed accentual paradigm (zuop zoba: 'tooth'). In the past, the majority of masculine o-declension noun endings in the Mrasevo dialect included endings of the Proto-Slavic hard or soft o-declension; however, certain declension forms also include endings of the former i- and w-declensions. In reflexes of the Proto-Slavic accentual paradigm types A and B in instrumental forms, the toneme assumes the role of a morpheme. The masculine declension patterns studied feature frequent intraparadigmatic analogies between cases of the same number and declension, especially where they have a similar function and form.