cena 11Q dinarjev številka 43 (847) glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva velenje titovo velenje, 30. oktobra 1986 Titovo Velenje — podelili priznanja in nagrade inovatorjem Občina Velenje Spominske svečanosti ob dnevu mrtvih Pojutrišnjem je dan mrtvih. Na ta dan počasitmo spomin na vse, ki so nam bili dragi, še posebej pa spomin na padle za svobodo in na žrtve fašističnega nasilja. Ob spominskih obeležjih NOB in grobovih padlih borcev bodo pripravile mladinske in borčevske organizacije komemoracije in sicer v sodelovanju svojcev padlih borcev. Komemoracije ob osrednjih spominskih obeležjih v Titovem Velenju bodo danes, 30. oktobra, po naslednjem razporedu: ob 16. uri POKOPALIŠČE V PODKRAJU PESJE: PRI OSREDNJEM SPOMENIKU KONOVO: PRI SPOMENIKU VDV pri Cevzarju ob 16.30 SPOMENIK TALCEM na Partizanski cesti v Starem Velenju ob 17. uri POKOPALIŠČE V ŠMARTNEM pri Titovem Velenju ob 17.30 TITOV TRG V TITOVEM VELENJU Danes bodo spominske svečanosti še: Ob 16. uri TOPOLŠICA PLEŠIVEC: pri spomeniku talcev na pokopališču Ob 17. uri ŠENTILJ: pri spominski plošči Jutri pa bodo spominske svečanosti: Ob 16. uri ŠKALE: pri spomeniku na osnovni šoli ŠOŠTANJ: pri osrednjem spomeniku RAVNE: pri osrednjem spomeniku Pričakujemo, da se bodo komemoracij udeležili predvsem svojci padlih, mladina, soborci, občani: in če bo vsakdo prispeval le en cvet ali svečko, bo to najlepši spomin in zahvala žrtvam za svobodo. Občinski odbor ZZB NOV Velenje o Izvršni svet Posvet za aktiviste Vse pomembnejši rezultati 0 problematiki telesne kulture Na področju telesne kulture je v občini Velenje veliko odprtih vprašanj in nedorečenosti. Največ jih izvira prav gotovo iz neurejenega financiranja tega področja. Samoupravna interesna skupnost za telesno kulturo zbere v ta namen po stopnji 0,2 iz bruto osebnih dohodkov okoli 2,35 milijard dinarjev, po oceni pa zberejo klubi sami še približno polovico te vsote, z različnimi neposrednimi pomočmi (brezplačni prevozi . ..) pa še približno toliko. Ta sredstva trosijo mimo dogovorjenih usmeritev v telesno kulturni skupnosti, ki s tem svojo vlogo seveda izgublja. Zaradi tega predlagajo, da bi financiranje klubov sistemsko razširili preko telesno kulturne skupnosti. Pripravili so več predlogov. Najidealnejša bi bila seveda povečana prispevna stopnja iz bruto osebnih dohodkov, po- leg te variante pa predlaga telesno kulturna skupnost še sponzorstvo za klube. Tako bi torej legalizirali sredstva, ki jih organizacije združenega dela namenjajo za telesno kulturo. Torej sploh ne gre za dodatno zbiranje ampak sistemsko reševanje. O problematiki telesne kulture v občini Velenje so na zadnji seji govorili tudi člani izvršnega sveta skupščine občine Velenje. Razpravljali so o uresničevanju sklepov, ki so bili sprejeti pred dvema letoma na občinski skupščini, kjer je sodelovala občinska kulturna skupnost kot četrti zbor ter o omenjenih težavah te skupnosti. Vendar teh vprašanj niso odrekli. Menili so namreč, da bi morala predložiti ta skupnost v obravnavo celovit vsebinski program in ne le željene finančne rešitve. Ko bodo takšen program pripravili, predvidoma do 10. novembra, bodo člani izvršnega sveta uvrstili problematiko telesne kulture v občini Velenje ponovno na dnevni red. (mz) Občinski svet ZSS Mozirje Plodno jesensko obdobje Če je pri delu sindikalne organizacije v mozirski občini poleti vladalo manjše zatišje, pa za jesenske mesece to zagotovo ne velja. Trenutno jim dela in nalog ne manjka na prav nobenem področju. Osnovne organizacije zveze sindikatov so obravnavanje devetmesečnih rezultatov gospodarjenja že sklenile, v teh dneh pa so na vrsti zbori delavcev, ki seveda niso in ne morejo biti sami sebi namen. Druga, prav tako pomembna naloga, so priprave na letne seje osnovnih organizacij in konferenc osnovnih organizacij sindikata, ki jih bodo sklenili najkasneje do 15. decembra, vse skupaj pa bo osnova za letno seio ob- činskega sveta zveze sindikatov Mozirje. Na teh sejah bodo dali poudarek preavsem krepitvi vloge osnovnih organizacij pri razreševanju ključnih problemov v delovnih organizacijah in ob tem zlasti dobremu delu. Temeljito se pripravljajo tudi na ustanovitev odbora sindikata delavcev v gozdarstvu in lesni industriji, ki naj bi tvorno sodeloval pri razreševanju problemov na tem ključnem področju razvoja Gornje Savinjske doline. Pobudo za to so dale osnovne organizacije iz gozdnega gospodarstva in lesne industrije, odbor pa bo vključeval tudi delavce gornjegrajske Smreke in ljubenskega Gradbenika. Prvo nagrado na področju razvojno-razlskovalnega dela je dobila skupina avtorjev — Boro Jefabek, Vilma Fece, Vasilije Kandič, Bojan Jus in Adi Hudarin — iz Gorenja Gospodinjski aparati za »Imobilizacijo odpadnega emajla v cementu«, (vos) V Rdeči dvorani v Titovem Velenju so v petek podelili priznanja in nagrade inovatorjem občine Velenje in Mozirje. O nagradah in nagrajencih pa tudi o letošnji razstavi inovacij pod naslovom Žetev inovacij šaleško-savinjskega gospodarstva smo že pisali. Na svečani podelitvi nagrad in priznanj je imel uvodno besedo Dragan Čelofiga, predsednik Odbora za inventivno dejavnost pri Občinskem svetu Zveze sindikatov Velenje. Med drugim je poudarili: »To je že enajsta razstava iniovacij občine Velenje in prva skuipina — inovatorjev občin Velenja in Mozirja. Vsi, ki smo sodelovali pri teh razstavah smo ponosni, da je razstava, čeprav še vedno skromna, presegla okvire dolgoletnega amaterizma, truda polnega in nesebičnega. Tudi tako dokazujemo, da je velenjski razvojni potencial pomemben za slovensko gospodarstvo.« Ko je čestital vsem letošnjim nagrajencem in vsem inovatorjem je dejal: »Čestitke naj veljajo tudi vsem tistim, že pozabljenim inovatorjem po kolektivih, ki jih danes ni tukaj, pa so veliko prispevali k ustvarjanju dohodka in razvoju inventivne dejavnosti. Tistim pa, ki v strahu za svoje ugodje še kar naprej na tiho ovirajo uveljavljanje ljudi, ki želijo nekaj napraviti, tistim, bi zelo rad obljubil težke čase.« Med drugim občine Velenje je inovatorjem Mozirje in vsem prisotnim spregovoril tudi Drago Šulek, predsednik skupščine občine Velenje: »Vesel in počaščen sem, da lahko tukaj v okviru hišnega sejma Gorenja in prikaza dosežkov drugih organizacij pozdravim udeležence prve skupne razstave občin Velenje in Mozirje, še zlasti pa dobitnike nagrad in priznanj za najbolj uspele inovacije. Skupni nastop obeh občin tudi na tem področju je samo še en dokaz, kako tesno povezani in življenjsko prepleteni sta gospodarstvi obeh občin. Razgled po razstavi še zlasti pa pogled v primerjalne podatke nas prepriča, kako desetletna prizadevanja v Odboru za inventivno dejavnost v okviru sindikata in v okviru raziskovalne skupnosti dajajo vse bolj vidne in vse pomembnejše rezultate«. 11. razstava dosežkov in razvojnih hotenj Gorenja Najti pot do ljudi Veseli nadpoprečnih rezultatov Že tradicionalna razstava dosežkov in razvojnih hotenj poslovnega sistema Gorenje, v velenjski Rdeči dvorani bo doprta do petka, je vzbudila veliko zanimanje. Že prvi teden jo je obiskalo več kot 2.000 Gorenjevih poslovnih partnerjev iz domovine in tujine. V soboto pa so Gorenjevo razstavo obiskali France Popit, predsednik Predsedstva Slovenije, Lojze Briški, član Predsedstva Slovenije, Janez Bohorič in Boris Frlec, podpredsednika izvršnega sveta Skupščine SRS in Jože Šlander, podpredsednik republiške konference SZDL Slovenije. Gostje so se po ogledu razstave, o kateri so se nadvse pohvalno izrazili, sešli s predstavniki Gorenja, ki so jih seznanili s trenutnim položajem Gorenja in s prizadevanji za njegovo kar največjo odprtost v domovino in svet. Med drugim so povedali, da so v vseh Gorenjevih delovnih okoljih v zadnjih mesecih okrepili prizadevanja za uresničitev letošnjih planskih nalog. Pomembno je, da Gorenje v primerjavi z lanskim letom povečuje izvoz za 16%. Sicer pa naj bi tudi vso povečano proizvodnjo prihodnjega leta, fizični obseg proizvodnje se bo po prvih ocenah povečal za 7 %, prodali na tuje. V pogovoru s predstavniki Gorenja je France Popit med drugim poudaril, da je pravica sa-moupravljalcev, da poiščejo tak- šne oblike organizranosti, ki bodo dale najboljše rezultate. Janez Bohorič pa je povedal, da so v slovenskem Izvršnem svetu veseli slehernega napredka Gorenja, le-tega dokazuje tudi letošnja razstava, še posebej pa so veseli nadpovprečnih rezultatov, ki jih dosega ta poslovni sistem. To kaže, da je Gorenje na vseh področjih v povprečju boljše od drugih. Pomembna je nadalje Gorenjeva filozofija na področju organiziranosti, ki ne temelji na šablonah, pač pa na interesih ter zahtevah tehnološkega in poslovnega procesa. Vključitev Iskre Delte v poslovni sistem Gorenje pa je po besedah Janeza Bohoriča dobra poteza in predstavlja prvi konkreten korak v prizadevanjih za povezovanje poslovnih sistemov Iskra in Gorenje, o čemer se govori že leta. 11. razstavo dosežkov in razvojnih hotenj Gorenja, katere geslo je »Pogled v prihodnost«, so obiskali tudi številni drugi gostje. Med njimi Jože Knez, podpredsednik Skupščine SR Slovenije, Valentin Dvojmoč, predsednik zbora združenega dela Skupščine SR, Marjan Orožen, član Predsedstva ZS Jugoslavije. V dneh razstave so prišli v Titovo Velenje tudi predstavniki skupščin občin, izvršnih svetov in vodstev družbenopolitičnih organizacij občin, kjer so Gorenjeve tovarne. Razstavo pa so si ogledali tudi predstavniki sindikalnih organizacij delovnih kolektivov Šaleške doline. Da bi se v krajevnih skupnostih oziroma krajevnih konferencah SZDL kar najbolje lotili trenutnih nalog, je občinsko vodstvo socialistične zv/eze pripravilo konec prejšnj ega tedna posvet za — kot so dejali — »tiste ljudi, od katerih največ pričakujemo, dat bodo, so dolžni storiti, in dia tudi največ storijo v krajevmih skupnostih za njihov nadaljnji razvoj.« Nanj so povrabili vodstva krajevnih konferrenc, člane predsedstva občinslke konference, pred-sednikce svetov koordinacijskih oodborov, vodstva družbenopolitičnih organizacij, udeležrili pa so se ga še nekateri drrugi. Na j posvetu je najprej spre-govoriSl član predsedstva OK SZDL. Tone Šeliga o vlogi krajevmih skupnosti. V nada-ljevanjiju pa je sekretar republiške konference SZDL Ge-za Baččič najprej seznanil vse navzoče z aktualnimi družbenimi dogajanji v širši družbeni skupnosti ter o vlogi krajevnih konferenc SZDL v krajevnih skupnostih. Ob koncu pa je predsednica občinske konference Nada Zavo-lovšek-Hudarin seznanila aktiviste s konkretnimi nalogami, ki so v teh dneh že pred njimi. Med drugim izvedba volitev v samoupravne organe v krajevni skupnosti in programskimi konferencami socialistične zveze tako v krajevnih skupnostih kot na ravni občinske konference, z izobraževanjem delegatov, nalogami na področju socialno varstvenih pravic ter o pomenu krepitve organizacij in društev. Podala je še informacijo o kabelski televiziji v občini Velenje. Ena poglavitnih misli je bila, da je socialistična zveza gibanje ljudi, da zanjo ni nekih tabel, šablon, da se je treba otresti forum-skega dela. »Stvari je treba«, kot je posebej poudaril Geza Bačič, »pripraviti odgovorno, vendar domače, da se bomo znali kar najbolje približati ljudem«. MODERNO JE sz elkröjä je I J Sobotni gostje na razstavi Gorenjevega »Pogleda v prihodnost« : Jože Šlander, Janez Bohorič, France Popit in Boris Frlec. 21stran*jnascas OD ČETRTKA DO ČETRTKA titovo velenje * 30. oktober Pokojninsko in invalidsko zavarovanje Sklepe že uresničujejo Pisali smo o sestanku, ki sta ga sredi septembra pripravila Občinski sindikalni svet in Občinska konferenca SZDL Velenje v zvezi s problematiko na področju delovanja strokovne službe Skupnosti pokojninsko — invalidskega zavarovanja v občini Velenje. Na tem sestanku so sprejeli več sklepov. Ker smo pisali o tem je prav, da vas po mesecu in pol seznanimo, kje so pri izvajanju teh. Povzemamo jih iz informacije zboru delegatov. Eden od pomembnih sklepov je bil, da zbor delegatov Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja obravnava organiziranost strokovne službe v Titovem Velenju in se opredeli do nalog in opravil, ki bi jih izpostava v Titovem Velenju lahko imela ter da zavzame stališče glede delitve dela med enoto Ravne na Koroškem in izpostavo v Titovem Velenju. Tako bo izpostava v Titovem Velenju lahko reše- vala celotni invalidski postopek, tudi kadar gre za I. kategorijo invalidnosti, vse do izdaje sklepa. Odmera pokojnin pa bo še naprej ostala v pristojnosti enote v Ravnah na Koroškem. V Titovo Velenje se prenese odločanje o pravici do telesne okvare in invalidnini, o pravici in odmeri dodatka za tujo nego in pomoč ter opravljanje kontrole kratkoročnih invalidskih dajatev za našo občino. Po novem letu bo začela delovati tudi pravna pomoč iz pokojninskega zavarovanja, ki jo bo oraganizirala enota z Raven. Seveda pa bodo uporabniki pravne pomoči izvedeli pravi čas, kdaj in kje bo takšna pomoč organizirana. Že s tem je gotovo narejen velik korak v reševanju nakopičenih problemov, na katere so opozorili predstavniki delovnih organizacij na septembrskem sestanku. (mkp) Osnovna šola Mozirje Novi načrti OZN Na vseh osnovnih šolah Gornje Savinjske doline so med najbolj dejavnimi klubi OZN, ki se ponašajo z najrazličnejšimi in zanimivimi oblikami dejavnosti. Seveda so povsod primerno obeležili nedavni dan OZN, kar velja tudi za mozirsko osemletko in njen klub OZN. Proslave ob tem dnevu so sicer redna naloga vsakega kluba, v Mozirju pa so v petek storili nekoliko drugače. Skupne proslave ni bilo, pač pa je vsaka oddelčna skupinost dnevu namenila šolsko uro, člani kluba pa so pomagali z nasveti in gradivom. Sicer klub na mozirski šoli deluje že deset let, delo temelji na letnih načrtih, ki jih za vsako leto posebej skupaj pripravljajo učenci in mentorji. Doslej so negovali ambasadorski način dela, ko je učenec spremljal dogajanja v posamezni državi, skupaj so seveda sproti obravnavali vse ostale pomembne dogodke in teme ter vzorno urejali svoj prostor klubov med izvenšolskimi dejavnostmi. Seveda so opravljali še druge naloge, pripravljali proslave, prodajali novoletne čestitke in vrečke, se vključevali v solidarnostne akcije in podobno. Letos so program nekoliko spremenili in ga obogatili. Odrekli so se ambasadorskemu načinu dela, razumljivo bodo še naprej pozorno in temeljito spremljali vse pomembne dogodke, znava bodo prodajali čestitke in vrečke, se vključili v zbiralno akcijo republiškega centra za otroke v Namibiji, predvsem pa želijo dati večji poudarek spominskim dnevom v okviru OZN. Vključili se bodo v občinsko tekmovanje in po možnosti naprej na regijsko in republiško. Teme Unicef, mir oboroževanje in razorožitev so zelo zahtevne in bodo terjale veliko dela in časa. Sprejeli so ponudbo tujih študentov, ki bodo predstavljali svoje dežele in bodo predavanja namenili tudi ostalim učencem, republiški center je ponudil tudi filme, ki pa so žal vsi v angleščini. QIP »VEGRAD« VELENJE TITOVO VELENJE, PREŠERNOVA 9 a Delavski svet DO — centralna komisija za odpis sredstev V skladu z Zakonom o pogojih odpisa osnovnih in obratnih sredstev izven uporabe (Ur. I. SFRJ 24/86) objavljamo PONUDBO ZA ODPLAČNI PRENOS SREDSTEV DRUGIM UPORABNIKOM DRUŽBENIH SREDSTEV: TOZD GRADNJA VELENJE 1. Vrtalni stroj Bosch, let. 84, nabav. vred. 61.627, odpisana vrednost 7.930, sed. vred. 53.697, ocenjena vred. 62.000 din 2. Vibrator elektr., let. 84, nabav. vred. 92.722, odpisana vrednost ista, sed. vred. 0, ocenjena vred. 93.000 din 3. Vibrator elektr., let. 84, nabav. vred. 92.722, odpisana vrednost ista, sed. vred. 0, ocenjena vred. 93.000 din 4. Varilni aparat Varex, let. 78, nabav. vred. 23.816, odpisana vrednost ista, sed. vred. 0, ocenjena vred. 20.000 din 5. Stroj za obdelavo bet. železa OMES ST 18, let. 77, nabav, vred. 3.014.008, odpisana vred. ista, sed. vred. 0, ocenjena vred. 300.000 din 6. Sušilnik laboratorijski, let. 77, nabav. vred. 24.581, odpis, vred. ista, sed. vred. 0, ocenjena vred. 5.000 din 7. Grelnik z avtomatiko, let. 77, nabav. vred. 13.199, odpis, vred. ista, sed. vred. 0, ocenjena vred. 20.000 din 8. Dvigalo Vulkan, let. 75, nabav. vred. 181.499, odpis. vred. ista, sed. vred. 0, ocenjena vred. 50.000 din TOZD MEHANIZACIJA 9. Osebno dvigalo 1000, let. 78, nabav. vred. 6.315.840, odpis, vrednost ista, sed. vred. 0, ocenjena vred. 6.300.000 din 10. Brizgalka sadjarska, nabav. vred. 732, odpis. vred. 366, sed. vred. 366, ocenjena vred. 730 din 11. Natikači usnjeni (obutev), nabav. vred. za 1 kom 1.288, odpis. vred. 644, sed. vred. 644, ocenjena vred. 1.300 din za 1 kom 12. Prtljažnik za kombi, nabav. vred. 294, odpis. vred. 147, sed. vred. 147, ocenjena vred. 300 din 13. Stroj brusilni za cilindre, nabav. vred. 2.000, odpis vred. 1.000, sed. vred. 1.000, ocenjena vred. 2.000 din 14. Števec vrtljajev, nabav. vred. 263, odpis. vred. 132, sed. vred. 132, ocenjena vred. 260 din TOZD KERAMIČARSTVO ŠOŠTANJ 15. Dvigalo konzolno, let. 79, nabav. vred. 267.940, odpis. vred. ista, sed. vred. 0, ocenjena vred. 270.000 din 16. Dvigalo konzolno, let. 79, nabav. vred. 267.940, odpis. vred. ista, sed. vred. 0, ocenjena vred. 270.000 din 17. Dvigalo konzolno, let. 79, nabav. vred. 267.940, odpis. vred. ista, sed. vred. 0, ocenjena vred. 270.000 din TOZD ZAKLJUČNA DELA 18. Stroj za brušenje IBIS, let. 82, nabav. vred. 576.523, odpis, vred. ista, sed. vred. 0, ocenjena vred. 150.000 din 19. Dvigalo vulkan, let. 77, nabav. vred. 240.692, odpis. vred. ista, sedan. vred. 0, ocenjena vred. 20.000 din 20. Tajfun, let. 75, nabav. vred. 208.332, odpis. vred. ista, sed. vred. 0, ocenjena vred. 15.000 din TOZD GRADBENIK LJUBNO 21. Betonama Progres, let. 73, nabav. vred. 10.167.810, odpis, vred. ista, sed. vred. 0, ocenjena vred. 320.000 din 22. Mešalec bet. 250 I, let. 67, nabav. vred. 280.165, odpis, vred. ista, sed. vred. 0, ocenjena vred. 250.000 din 23. Silos prekladalni, let. 72, nabav. vred. 978.657, odpis. vred. ista, sed. vred. 0, ocenjena vred. 200.000 din 24. Dvigalo Progres, let. 81, nabav. vred. 236.994, odpis. vred. ista, sed. vred. 0, ocenjena vred. 320.000 din 25. Dvigalo SKIP, let. 74, nabav. vred. 276.233, odpis. vred. ista, sed. vred. 0, ocenjena vred. 350.000 din TOZD GRADNJA BEOGRAD 26. Avtobus Ikarus, let. 82, nabav. vred. 703.784, odpis. vred. 653.926, sed. vred. 49.858, ocenjena vred. 850.000 din 27. Kotel za kuh. hrane, plinski, let. 71, nabav. vred. 46.051, odpis. vred. ista, sed. vred. 0, ocenjena vred. 45.000 din Ogled sredstev je možen 3. 11. 1986 od 9.00—12.00 ure po naslednjem razporedu: — za TOZD Gradnje Velenje ob 1 —3 v skladišču opažne opreme v Šoštanju, Kajuhova ul. 12; pod 4 in 5 v obratu železo-krivnice Selo pri Velenju, od 6—8 na obratu Lesna v Šoštanju, Gašperjeva 1 — za TOZD Mehanizacija na sedežu TOZD v Starem trgu 35, T. Velenje — za TOZD Keramičarstvo in TOZD Zaključna dela v skladišču opažne opreme v Šoštanju, Kajuhova ul. 12 — za TOZD Gradbenik na sedežu TOZD V Ljubnem ob Savinji — za TOZD Gradnja Beograd na sedežu TOZD v Beogradu, Gočka 61 Pismene ponudbe za vsa osnovna in obratna sredstva se bodo sprejemala do 5. 11. 1986 na naslov GIP »Vegrad« Velenje, Titovo Velenje, Prešernova 9 a, centralna komisija za odpis sredstev. Razglasitev najugodnejšega ponudnika bo 6. 11. 1986 v sejni sobi na upravi DO, Prešernova 9 a, ob 10.00 uri. Za sredstva, ki ne bodo odplačno prenešena na druge uporabnike družbenih sredstev, bo izvedena licitacija še isti dan na istem mestu ob 12.00 uri. Cena, objavljena v tej ponudbi je začetna cena brez prometnega davka. Na licitaciji lahko sodelujejo tako uporabniki družbenih sredstev kot tudi delovni ljudje in občani. Polog je 20 % od začetne cene sredstev, ki jih bodo lici-tirali. Pravne osebe predložijo v blagajni podjetja pred pričet-kom licitacije bariran ček, fizične osebe pa gotovino. Občinska skupnost za zaposlovanje Objave potreb po delavcih občine Velenje DELOVNA ORGANIZACIJA POKLIC IZ ŠIFRANTA PROSTA DELA IN NALOGE DI NC DČ ROK P OD CSŠ TOZD SREDNJA RUDARSKA Š. profesor za STM učitelj STM in zgodovine X dč 8 155.000 VEGRAD TOZD VEMONT ing. gradbeništva vodja gradbeništva 3 nč 8 150.000 VEGRAD TOZD VEMONT gradbeni tehnik obračun izvršenih del 2 nč 8 100.000 EKO TOZD KP ekonomski tehnik samostojno nabavljanje 3 nč 8 111.000 samostojno prodajanje 3 nč 8 111.000 LJUBLJANSKA BANKA ekonomski tehnik likvidator-blagajnik (tudi priprav.) 2 dč 8 135.000 IZLETNIK TOZD POTNIŠKI PROM. voznik avtobusa voznik avtobusa 2 nč 8 161.789 IZDELOVANJE DROBNIH KOVINSKIH PREDMETOV-LAHOVNIK KRISTA mizar ali pomožni mizar razna mizarska dela 2 dč 8 150.000 EKO TOZD KP prodajalec tehnične smeri samostojno skladiščenje 1 nč 8 79.000 DOM ZA VARSTVO ODRASLIH negovalka negovalka X dč 15 90.000 VEGRAD TOZD VEMONT avtomehanik avtomehanik 1 nč 8 100.000 DO MODNI SALON avtomehanik-voznik avtomehanik-voznik X nč 8 100.000 EKO TOZD KP voznik viličarja voznik viličarja m nč 8 71.600 VEGRAD TOZD VEMONT snažilka čiščenje 1 nč 8 42.000 LEGENDA: DI = delovne izkušnje, NČ = nedoločen čas, DČ = določen čas, ROK P = rok prijave, OD = osebni dohodek ŠT DEL. = število delavcev ŠT del Misel ob mrtvih Bilo je neko jesensko nedeljsko popoldne. Odpravil sem se na pokopališče, da obiščem grob. Grob. v katerem so pokopani zemeljski ostanki dveh oseb. do katerih sem nekdaj res nekaj čutil. To sta bila moja mati in moj brat. Oba sem izgubil nenedoma in nepričakovano. Na pokopališču sem bil sam. Grelo je prijetno jesensko sonce. Najprej sem prižgal svečko. Nato sem se predal tihim mislim. Ob opazovanju plamenčka svečke, mi je misel nehote pohitela k človeku. Plamenček je gorel počasi, se dvigoval in padal. Ali ni z nami prav tako? Da, človekovo življenje je prav takšno. Ob rojstvu in nekaj naslednjih let nam je najlepše. Ne zavedamo se življenja, niti okolice, niti dogajanj okrog nas. Ni nam potrebno skrbeti za nič. Starši ali drugi ljudje nas oblačijo, hranijo, varujejo in nasploh skrbijo za nas. Ko minejo najnežnejša leta, je na vrsti šola. Po osnovni šoli še kakšna druga. Ko je končana tudi ta, nas tok življenja potegne za sabo. Kot sem že dejal, plamenček sveče pada in se dviga. Tudi človek. Če doživimo kakšen uspeh, se dvignemo ali nas dvignejo drugi, če nam kaj ne uspe, pademo. Pademo moralno in duševno. Tisti, ki so močnejši, to dnevu prenesejo, šibkejši ne. Ali obupajo nad vsem, ali klonijo in propadejo. Za svečko se mi pogled ustavi na rožah. Precej so že ovenele. Tudi rože so lepe in dehteče. ko jih nasadimo. Prav tako kot človek. Nekje na sredini življenja počasi izgubljajo sijaj, na koncu življenja ovenijo in klonijo. Tudi človek je ob rojstvu lep kot roža. V srednjih letih počasi izgublja sijaj. V jeseni življenja vene in počasi kloni. Pride čas. ko mora po zakonu narave zapustiti svoje drage, prijatelje in znance. Umre. Nekateri so po smrti poveličani od življenjske slave. Drugi umrejo tiho in zapuščeno. Komaj se najde kdo. da gre tiho za krsto, ki jo položi- , jo v kakšen odmaknjen kot. Nihče se pokojnega ne spomni. Če je živel tiho, skromno, odmaknjen, se tako tiho in skromno tudi umakne. Takšno je pač naše življenje. Vsi bomo nekega dne na tem mestu. Ali se nas bo kdo spomnil? Ali nam bo prišel kdaj kdorkoli prižgal kakšno svečko? Ali nam bo kdorkoli prinesel rože? Takšne in podobne misli me obletavajo. Postavim si samo še vprašanje: človek kaj SPLOH Sf Verjetno ' nič. Drago Kolar i= zavarovalna skupnost triglav OBMOČNA SKUPNOST CELJE, n sol o_ 63000 CELJE, Ul. XIV divizije 4 ODBOR ZA DELOVNA RAZMERJA DELOVNE SKUPNOSTI ZAVAROVALNE SKUPNOSTI TRIGLAV OBMOČNE SKUPNOSTI CELJE objavlja naslednja dela in naloge ZAVAROVALNEGA ZASTOPNIKA ZA PODROČJE TITOVO VELENJE Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — da imajo-srednjo strokovno izobrazbo (V. stopnja) in 1 leto delovnih izkušenj. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev (dokazilo o šolski izobrazbi in delovnih izkušnjah) naj kandidati pošljejo v 8 dneh od dneva objave na naslov: Zavarovalna skupnost Triglav Območna skupnost Celje, Ul. XIV. divizije 4, Celje. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh od dneva izbire. GIP VEGRAD TITOVO VELENJE JAVNA LICITACIJA GIP »Vegrad«, Titovo Velenje — TOZD Vemont roda na JAVNI LICITACIJI stanovanjsko hiào v martnem ob Paki (bivša Osnovna šola). Licitacija bo v torek, dne 25. 11. 1986 ob 12,00 uri v prostorih stanovanjske hiše v Šmartnem ob Paki. Na licitaciji lahko sodelujejo pravne in fizične osebe pod enakimi pogoji. Ogled stanovanjske hiše je na dan 10. 11. 1986,-oziroma na dan licitacije od 10. —12. ure. Začetna cena stanovanjske hiše pritličnega objekta s 963 m2 funkcionalnega zemljišča znaša 10,148.644,- din. Interesenti plačajo pred licitacijo 10 % polog od začetne izklicne cene na žiro račun št. 52800-601-21569 pri SDK Titovo Velenje. Potrdilo o vplačilu prinesite na licitacijo. Brez tega potrdila licitiranje ni možno. Začetna izklicna cena je brez obračunanega prometnega davka. Le-tega plača kupec sam. Kupec mora kupnino plačati v treh dneh od dneva licitacije oz. po dogovoru. Informacije lahko dobite v GIP »Vegrad« — pravni oddelek, telefonska št. 063-854-555. »NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center ia informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita 10. 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »Naš čas« od 1. marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (v. d. odgovornega uredni- ka), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Ples-nik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853-451, 854-761, 855-450. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 110 dinarjev. Mesečna naročnina 410 dinarjev, letna naročnina za individualne naročnike je 4.920 dinarjev, za tujino 9.100 dinarjev. Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korekture, tisk in odprema: ČGP Večer Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. 30. oktober * titovo velenje IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ nas cas * stran 3 Modni salon Velenje Zanimivi za najbolj znamenite kupce na svetu V velenjskem Modnem salonu ta čas ocenjujejo, kako so poslovali v letošnjih devetih mesecih. S tem pa so njihovi pogledi že usmerjeni na novo sezono, na zimo, pomlad, poletje ... To pa je bil tudi razlog našega obiska v tem uspešnem velenjskem kolektivu. NČ: Kakšna je ocena poslova- nja? Marjan Gaberšek: Ocenjujem, da smo v prvih devetih mesecih letos poslovali izredno dobro. Celotni prihodek smo povečali za 123 odstotkov, od lani precej precej več. Tu ne mislimo samo na inflacijska gibanja, ampak ugotavljamo, da se nam je tudi produktivnost, merilo dobrega gospodarjenja, dvignila v odnosu na lani za celih 6 odstotkov. Porabljena sredstva so ob divjanju cen rastla izredno hitro, tako beležimo porast 123 odstotkov in to kljub temu, da na vseh področjih štedimo in se obnašamo izredno varčno. Razveseljuje podatek, da smo dohodek, plačan in ne fakturiran, povečali za celih 123 odstotkov. Ta podatek je za vse zaposlene izredno razveseljiv, kajti ob dejstvu, da so se osebni dohodki dvignili za 122 odstotkov, smo usklajeni in nismo več kršitelji. Rast dohodka je torej hitrejša kot pa je bila rast osebnih dohodkov. To nam je uspelo z izredno velikimi prizadevanji vseh zaposlenih v Modnem salonu, z delom ob prostih sobotah in celo ob nedeljah.« NČ: Kje vse so kupovali vaše izdelke? Marjan Gaberšek:« Izdelke smo prodajali v glavnih središčih Jugoslavije. Letos smo svoje trgovine odprli v treh mestih — Mariboru, Kopru in Zagrebu. Prijetno smo presenečeni nad tr-4 govino v Zagrebu, ki dela promet nad vsemi pričakovanji. S petnajstimi odstotki v celotnem prihodku pa smo udeleženi tudi z izvozom. Praktično smo v prvih devetih mesecih letošnjega leta izvažali samo na konvertibilno področje. Klirinško področje enostavno dohodkovno ni več zanimivo za nas, kajti naši izdelki so postali tako kakovostni, da jih po takšni ceni kot jih prodajamo na zahodnih tržiščih, ne moremo več plasirati na vzhod. Tako so vse usmeritve in načrti v priho«dnje usmerjeni in konvertibilna tržišča.« NČ: Katera so ta tržišča? Mairjan Gaberšek: Na prvem mestu Zvezna republika Nemčija in Italija. Še posebno velik izziv pa so hiše kot je Armani, s katerim začnemo sodelovati. Dosegati kakovost kot jo zahtevajo takšni kupci kot so v Italiji, je veliko priznanje za našo delovno organizacijo. Srednjeročna ali pa dolgoročna usmeritev vlaganja v kadre se pam vsekakor obrestuje, kajti postajamo zanimivi za najbolj znamenite kupce na svetu.« NČ: Omenili ste, da ste letos odprli tri nove trgovine, nas pa zanima tudi, kako je s to prvo trgovino, tukaj v Titovem Velenju. Slišati je:, da je sedaj že kar malo zapostavljena? Marjan Gaberšek: »Točna je trditev, kajti vsa naša prizadeva- nja so bila usmerjena sedaj pač na te glavne prodajne centre. Ne želimo odpirati trgovin, ki bi imele namen samo prodajati. V skladu z našimi izdelki in kakovostjo, ki jo dosegamo, želimo imeti tudi trgovine, ki so na višjem nivoju od običajnih. Gre za prevzgojo potrošnikov, da tako rečem, ki vedno pogosteje posegajo po naših artiklih, tako da v okviru vseh trgovin delujejo tudi mini kavabari in pa male galerije; to pa želimo širiti še naprej. Trgovina v Titovem Velenju je prva naša spodbuda, da je vredno vlagati v področje prodaje in deležna bo absolutne prenove. Predvidevamo, da bi z njo začeli že v januarju in to naj bi bil eden najsodobnejših objektov. Postalo naj bi zbirališče naših potrošnikov. Kot zanimivost naj povem, da bomo širili dejavnost te trgovine, saj želimo vanjo privabiti tudi zamejce. Že januarja naj bi v njej začeli" prodajati za devize, to je duty free, kjer bomo ponu- glede vseh zaposlenih. Z zdravstvenimi delavci se dogovarjamo, da bi uvedli med delom terapije oziroma telovadbo, ki bi preprečevala poškodbe zaradi enostranske drže. Sredstva želimo vlagati tudi v preventivo saj vemo, da se nam samo tako lahko vračajo nazaj z manj bolniške in z delavci, ki ne bodo obremenjeni z raznimi poklicnimi boleznimi in z bolniškimi izostanki. Prepričani smo, da-je ta usmeritev absolutno pravilna. Kaj so vzroki previsokih bolniških izostankov pa še raziskujemo.« NČ: Kakšna pa so naša pričakovanja v zadnjih treh mesecih letos in naprej? Marjan Gaberšek: »Naše planske službe delajo že na planu naslednjega leta. Zmogljivosti so do konca avgusta 87 razprodane, ne samo na domačem trgu, kjer smo že zaključili prodajo v pomlad poletje. Tudi prodaja na tujih trgih je praktično zaključena do konca septembra, lahko rečem celo do konca naslednjega leta. To pomeni, da nismo več obremenjeni, kje in kaj bomo prodajali in se lahko posvetimo že kolekciji za jesen zimo 87 — 88. Zadnje tri mesece letošnjega leta pa imamo razdeljene tako, da vlagamo vse napore, da bi uresničili tudi dobavo. Računamo, da bi do 10. decembra delali vse proste sobote, samo tako bomo lahko realizirali izdobavo vseh izdelkov, ki imamo prodane. Od 15. decembra naprej naši delavci koristijo zadnjo tretjino letnega dopusta. Takrat tudi končano naše poslovno leto. Prepričan sem, da ga bomo sklenili uspešno v zadovoljstvo vseh zaposlenih. Moramo pa povedati še nekaj. Ko se odločamo za delo ob sobotah, to veliko odpovedovanje naših delavk, ki so matere, ki imajo doma družino. Vemo, da jih ob produktivnosti, ki jo morajo dosegati na delovnem mestu čaka doma še eno delovno mesto. Postopoma to delo odpravljamo, to smo predvideli tudi z letnimi plani za naslednje leto, ko naj bi intenzivneje zaposlovale naše štipendiste, ki končajo triletno šolanje, tako da bi že prihodnje leto delo ob prostih sobotah zmanjšali za polovco, v letu 1988 pa ga popolnoma odpravili. Seveda ob isti in še povečani produktivnosti, kot jo imamo sedaj. (vos) Uprava za družbene prihodke Spremljanje pridobivanja dohodkov in ugotavljanje izvora premoženja ! Uprava za družbene prihodke je po Zakonu o davkih občanov ter po A navodilih za izva-janje postopkov spremljanja pridobivanja prihodkov občanov ter ugotavljanja izvora premoženja dolžna vzpostaviti posebno evidenco, v katero vključujejo občane, ki so v zadnjem letu pridobili premično ali nepremično premoženje, katerega skupna vrednost je višja od petkratnega poprečnega dohodka delavcev v gospodarstvu v preteklem letu (3,22 milijona dinarjev) in občane, ki so v zadnjih desetih letih nabavili premoženje, katerega skupna vrednost presega 5 milijonov dinarjev^ Uprava za družbene prihodke je tako oktobra na osnovi podatkov, s katerimi razpolagajo, vzpostavila to evidenco občanov. Izhajali so iz podatkov o nakupih motornih vozil v letošnjem letu in v evidenco zajeli vse občane, katerih vrednost kupljenega avtomobila presega 4,5 milijona dinarjev (ta znesek so po lastni presoji povišali) s tem, da so izločili vse tiste, ki so ob tem prodali star avtomobil vreden vsaj 1,5 milijona dinarjev. Kot nam je povedala direktorica uprave za družbene pri- hodke skupščine občine Velenje Nevenka Dajčer, so v evidenco zajeli 30 občanov in jim poslali pozive za predložitev podatkov o premoženju, trošenju in dohodkih (obrazce za to je predpisala republiška uprava). Posredovani pozivi so povzročili negodovanja, zato na upravi za družbene prihodke poudarjajo, da je nastavitev evidence prva faza, ko zavezanec lahko upraviči oziroma dokaže, da so njegovi dohodki v skladu s trošenjem, medtem ko sam postopek uvedejo (če je seveda potrebno) v nadaljevanju aktivnosti. Ta postopek bodo uvedli v primeru, ko bodo iz podatkov lastnih evidenc občana ugotovili, da vrednost njegovega premoženja znatno presega njegove obdavčene in neobdavčene dohodke v obravnavanem obdobju. V takšnih primerih izda uprava za družbene prihodke sklep o uvedbi postopka ter nadaljevanje aktivnosti za ugo-tavjanje izvora premoženja s ciljem, da ugotovi dejanske razlike in odmeri davek od nenapovedanega dohodka. »Glede na smernice in vedno nove zahteve na področju izvajanja ugotavljanja izvora premoženja tudi od zborov občinske skupščine,« pravi Nevenka Dajčer. »Menimo, da moramo tudi omenjeno nalogo dosledno uresničevati, pa čeprav v mnogih okoljih povsem neupravičeno naletimo na negodovanja.« (mz) dili najbolj ekskluzivne cigarete, uvožene pijače, vrhunsko kozmetiko in pa seveda tudi tehnične predmete vrhunskih proizvajalcev. Ob tem širjenju pa je treba povedati tudi, da smo z vsemi našimi izdelki prisotni tudi na področju Istre. To je nova spodbuda, kajti prodajati ob boku z najbolj znanimi svetovnimi proizvajalci je za nas mnogo, ne nazadnje pa tudi vir dotoka deviz.« NČ: Vemo, da ste ženski kolektiv pa nas zanima, če imate veliko težav zaradi bolniških izostankov? Marjan Gaberšek: »Te težave skušamo reševati na različne načine. Vsak dan nam poprečno manjka petdeset delavcev, kar je izredno veliko ob dejstvu, da je vseh zaposlenih 330. Uvedli smo kontrole na domu, sodelujemo z zdravniki, najbolj bistvena stvar, ki pa jo ravno sedaj dogovarjamo z Zdravstvenim centrom pa je, da bi poskušali začeti delovati preventivno. Pogosteje bomo vršili specialistične in splošne pre- REK Tiskarna p.o. Titovo Velenie RICK TISKARNA Kfomisija za delovna razmerja okbjavlja prosta dela in naloge 1.. revizorja poogoji: — V. stopnja strokovne izobrazbe grafične smeri — 3 leta delovnih izkušenj 2.!. tiskarja zahtevnih opravil Poogoji: — IV. stopnja strokovne izobrazbe grafične smeri (tiskar s ploskve) — 1 leto delovnih izkušenj 3J. kopista poogoji: — IV. stopnja strokovne izobrazbe — tehnični risar — 6 mesecev delovnih izkušenj 44. razna dela v DE tisk (dva delavca) poogoji: — dokončana osnovna šola — 6 mesecev delovnih izkušenj ZZa navedena dela in naloge je pod 1., 2. in 3. določeno pposkusno delo 40 delovnih dni, pod 4. pa 30 delovnih didni. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas. Za ti-stskarja je na voljo družinsko stanovanje. KKandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pipogojev v roku 8 dni od dneva objave na naslov: REK Tl-SISKARNA, 63320 Titovo Velenje, Štrbenkova 6. O izbiri b