Dopisi. Iz Kozjanske okolice. (Protiklerikalno veselje.) Drugega decembra je bil v Št. Petru nov župan izvol.jen, ker stanuje prejšnji vrli župan bojda predaleč od glavne vesi Sv. Petra. Župan je v občini iraenitna oseba in prevzame težke dolžnosti. Vljuden mora biti še proti sitnim Ijudem, posel naj opravlja iz prave viSe Ijubezni do Boga in bližnjega ter ne iz dobičkarije. Srečna je obeina, katera najde takega načelnika,. in tudi on se čuti srečnega, ker ga premišljeni, modri Ijudje spošlujejo. Na stanovitno in odkritosrčno krščanskega župana se sme vsak trdno zanašati, da bo občinsko premoženje do zadnjega krajcarja za občinskc potrebe vestno obračal in da se ne bo eden krajcar njegovih prstov prijel; na njega se sme zanašati, da bo vljuden, da bo skrbel za rair v občini, da ne bo dajal licenc za pohujšljive plese in da sploh odvrača, kar občini škoduje, pa skrbi za tisto, kar ji koristi. — Tako vestno ravna, ker se boji Boga in ker ve, da bo raoral enkrat na sodbi oster odgovor dajati. — Vestno ravnali se uči od duhovnikov, ker posluša njihove njim od Boga dane nauke. Duhovniki se imenujejo po latinsko kleriki in vsi svetni ljudje, kateri se držijo njihovih nnukov, imajo ime klerikalci. To ime ne pomeni ledaj nič strašnega, ampak ljudje, ki so v zvezi z božjimi služabniki in po njih z Bogom. Toliko več reda je v v vsaki občini, kolikor bolj je župan in celi zastop klerikalno vesten in tudi v svetnih naukih prebrisan; za toliko pomanjkuje reda, za kolikor je bolj protiklerikalen, nevesten. Lansko pomlad smo brali, kako je protiklerikalen župan občino ob 7600 spravil. Na Italijanskem imajo oblast protiklerikalci in ne vejo, kam bi se od dolgov djali, na Francoskem so klerikalce spodrinili in brezvestni nasprotniki klerikalcev, anarhisti in soeijalci delajo, kakor svinja z mehom. Protiklerikalnili in toraj brezvestnih županov in drugih stanov nas Bog varuj! — V Šentpeterski občini, sera rekel, je bil dne 2. decembra nov župan izvoljen. Hitro je pisal nekdo v Graško »Tagespošto«, da je bil tu dozdaj klerikalec: župan, odzdaj je pa tej stranki odklenkalo. Mož, ki je to pisal, je strašno vesel, da se je tako spremenilo. Šlišati je, da je novi župan dal v »Tagespošti« povedati: Nič se ni spremenilo, m je tedaj protiklerikalnega moža po prstih kluknil. Naj je pa dalpopraviti ali ni dal, kaj moramo o onem sklepati? Sklepali moramo, da žeii kaloliški in tedaj tudi klerikalni fari in občini ravno nasprotnoga župana, kakor da bi na oloveško truplo sodila volčja glava. Kdor se ni učil klerikalnih naiikuv. ne velja za mojstra čez klerikalce. Veselje v srciTages- poštinega prijatelja je malovredno in brez Ijubezni, ker želi občini večih nesreč. Če ravna on pri ženi in otrokih svojih in svojih podložnih po protiklerikalnih, nekrščanskih postavali, tedaj ne bo izredil nikoli krepko korenjaških Sloveneev, katoliških Slovencev, katoliško slovenskih Avstrijancev, temuč jim bo skrhal časno \n večno srečo, ker obojne sreče najde vsak toliko več, kolikor bolj se da voditi po klcrikalnih, krščanskih naukih. Mož ima najbrž liberalni list, v katerega je pisal, in se uči iz njega modrosti, na trnji pa ti ne raste grozdje. Brez truda lehko izve za katoliški slovenski ali pa katoliško nemški časnik. Za pravega katoličana ne velja drug. lz Jarenine. (Javna zahvala.) Kmečkemu bralnerau društvo v Jarenini so darovali vlč. gospod o. Henrik Rešek, oskrbnik na .Tareninskem dvoru, 2 gld. zraven pa še zalagajo društvo ves čas njegovega obstanka z »Grazervolks-Blatt«, za kar njim za vse skupaj izreka najprisrčnejša zahvala in tisočkratni liog plali. v Odbor. Iz Št. Pavla. (Zabvala.) Podpisani odbor bralnega društva v Št. Pavlu v Savinjski dolini, izreka tem potom vrlim narodnim ^alčanom, za prijazen obisk našega občnega zborovanja, dne 26. grudna pr. leta, posebno pa še za denarno podporo v znesku 12 kron, katere so oni pri tej priliki skupaj zložili nam za nakup časnikov in gospodu Hausonbiclilerju pa posebej za velikodušni dar 10 kron v naše društvene potrebe, ter tudi vrlim Braslovškim pevcem, ki so ko svojim lepim petjem nas razveseljevali — najsrčnejšo zalivalo! Anlon Kocuvan, tajnik. .los. Vidie, predsednik. lz Ljutomerske okolice. (Nujno.) Pričakujemo, da slov. poslanci v prvej seji deželnega zbora vprašajo vlado zavoljo nepostavnega učiteljstva in pouka v šoli Sv. Petra. Učitelji so nepostavno umeščeni na tej šoli, zakaj dva, jeden pa prav gotovo ni zmožen slovenščine; pouk je nepostaven in brezpameten, ker se samo za nemščino briga. V lej šoli bodo učenei kmalu novi jezik skovaii, morebiti tudi »Volapiik«. Odgovor na tako vprašanje ima vlada gotovo že k redu, ali mi nismo s praznim odgovorom zadovoljni, mi zahtevamo djanja. Slovenski zastopniki, prej ne mirujte, da bo drugače, kakor je nekedaj Kalon v rimskem zboru zahleval z besedami: »celerum censeo« — da se Karlago zruši, tako tudi vi ne mirujte, dokler ne bo drugače. Prej postavno učiteljstvo, in potem bo mir! Iz Št. Jurija ob juž. žel. (Nesreča na sv. večer.) Kolikokrat vendar čilamo v »Slov. (iosp.« in po drugih časopisih, ki se pripelijo pri neprevidnem streijanju in vendar se naši nedorasli fanli ne spametujejo in zopet in zopet se ponavljajo enake nesrcče. Na tak način je ponesrečil na sv. veeer dne 24. grudna, v Lokarjih pri Št. .luriji 171etni mladenič Anton Zvižaj. Da-si poprpj nikdar ni imel v rokali kakšnega strelnega , orodja, je na ta dan potem, ko so v hiši postavili božje jaslicp, iz samega veselja m ves vnet za čast božjo še hotpl streljati. Dobil je nekje prav slab samokres in ga parkral srečno izstrelil. Domači so ga sicer svarili: fant ne streljaj, da se ne ponesrečiš, ker nisi orožja vajen, je ta vendar še samokres basal. Ali smrt mu je bila ravno na ta presveti večer odločena. Med tem, ko je čppe pred hišnimi vrati s kladivom po železu vdarjal, kojc je nastavil v cev samokresa, češ, da bolj nabijpm, bolj bo počilo, se samokres sproži, zažene tisto železo iantu v čelo s tako močjo, da se je celo v glavo zarinilo. Še le, ko je umrl, so ga izvlekli iz glave; bilo je l\cm dolgo in na koncu 3«» v premeru široko. Smrlno zadet se je toraj nadepolni mladenič zgrudil za zid in ni izpregovoril bes<-de več. Možgani so mu stopili iz glave in.med ^ruznimi bolečinami ,je, spreviden s sve- tim poslednjim oljem, izdihnil ob Ireh popolunoči svojonedolžno, mladeniško dušo v največjo žalosl slarišert\ in celej rodbini. V sredo smo spremili truplo ne|>ozai): nega nam ranjcega do farne cerkve, kj^r se je brak črna sv. maša in potem so prenesli faiiti ttrliča na mirodvor, kamor ga je spremljalo Inrtogo sorodnikov, ki so od daleč prišli in tudi mtiogo domačpga občinstva. Po obieajnih molitvah zapeli so vrli Šentjurskt fanti ranjcemu nagrobnico: »Tihota v grobu dije«, kar nii je prav pohvalno omeniti. Bodi ponesrečnemu lahka* zemljica! Tebi pa, dragi mladenič, sem nalašč to nezgodo bolj natanko povedal, da se boš tacih nesreč spomnil, kedar te morebili tudi po strelnem orodju miče. L'usti rajši to, česar ne poznaš, ubogaj slariše, ki to dobrohotno svarijo in vzemi namestu samokresa v roke molek in moli sv. rožni venec, pa se ti kaj tacega zgodilo ne bo. F. .1. '/,. Izpred Radgone. Dobro je, če človek na konou starcga leta pogleda nazaj, kaj je bilo dobrega, ali slabega, veselega ali žalostnega. Tako semtudijaz, gospod urednik, celi tečaj »Slov. Gospodarja« pregledal in sem našel, da je ravno leto, kar ste dobili častilko od Ore^ hovega preroka. Vem, da se niste vstrašili njegove ča^ slitke. Kaku bi se ludi, saj ste nam jo celo ohjaVili! Ali bolje niste niogli teinu možu krinke % obraza polegnili, kakor z njegovim laslnoročnim dopisom. Tuiii zia has je prav korislno, ker se iako znamo bolje volkov ogibati, ki so v ovčji obleki. Orehoveci in njegov boter, ki za Hadgono stanuje, se .slrašno nad nami jezita, kateri »Slov. (iosp.« beremo. (!ori ornenjeni »boter« nain je že večkrat rekel, da mislimo, da nas bo »Slov. (iosp.« v nebesa spravil. .laz bi pa vpraSal, kdo pa bo naše »janičare« v nebesa spravil? Znabiti njihuvi židovski časniki, ali pa njih »preroško življenje«. Dragi čitatelji, ne strašite se »janičarjev!« (ilejino, da ne bo preniožne hiše, kjer ne bi »(lospodarja* brali!