190 ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 • 1979 • 1 opiše spreminjanje vloge novih prišlekov in ilustrativno ob virih prikaže njihovo sodelovanje v agrarnem gospodarstvu Mark. Prispevek Carla Verduccija obravnava različne plati življenja učencev ilir­ skega kolegija v Fermu in prinaša seznam učencev, ki izvirajo z Balkana. Debita notariae so predstavljala Ignaciju Vojetu vir za študijo o trgovskih zvezah med Dubrovnikom in Markami v 14. in 15. stoletju. Potem ko v prvem delu prikaže dubrovniške zveze (pogodbene in blagovne) navzven, spremlja razvoj trgovskih zvez in značaja tujcev v njih ob spremembah političnih razmer, pa v drugem delu ob primerih iz virov govori o trgovskih družbah in njihovem značaju. O trgovini in ladjarstvu s poudarkom na vlogi paške soli in dubrovniške mor­ narice govori Jean-Claude Hocquet. Opiše, kakšen pomen ima v Ankoni sol s Paga, nihanja v proizvodnji ter druge dobavitelje soli za Ankono, pa tudi organizacijo solne trgovine in cene robe in transporta, pri čemer prikaže nekatera leta še v ta­ belah. Ferdo Gestrin v jedrnatem referatu o trgovini s kožami v Marke V 15. in prvi polovici 16. stoletja predstavlja pota ter prodajno mrežo kož iz Balkanskega za­ ledja v Marke, omenja vlogo dubrovniške trgovine pri tem, tehniko poslovanja in dodaja tabele o zastopništvu italijanskih trgovcev in trgovcev iz slovenskih pod­ ročij pri tovrstnih poslih. V prispevku o trgovskem tekmovanju Ankone in Splita od Î590 do' 1645 je Renzo Paci prikazal spremembe in nihanje v razmerju sil obeh mest ter njunih prometnih in trgovskih zvez. ' -' .,,) Predavanje Gilberta Piccininija ob številnih citatih iz virov prikazuje razno­ like dejavnosti in položaj Giovannija Paluncija, ankonskega trgovca 17. stoletja, ki je po izvoru iz Dubrovnika. Dodaja njegov rodovnik in tabelo kreditov, ki" jih je dal v letih 1614 in 1620. ' ' " " ; ."„ Danica Božič-Bužančič se je v svojem izvajanju Split in Marke v 18. stoletju bolj kot pri analizi teh stikov zadrževala pri navedbah pogodb in-drugih virov o tej problematiki. • • ci ' Kratki prikaz Josipa Luetica o mornarjih iz Mark v dubrovniški '. trgovski marini od 1797 do 1807 posreduje bralcu tudi seznam mornarjev iz Mark na trgov­ skih jadrnicah v Dubrovniku v omenjenem obdobju. ' ', /'. Eliyahu Ashtör v 'obsežni študiji o ankonskih Židih opisuje njihovo raznoliko dejavnost in pravni položaj, kar dopolnjuje s poimenskimi navedbami oseb.. • . Werther Angelini v svojem prispevku o goveji kugi 1786 v Markah prikazuje stanje in probleme, ki so posledica kuge, pa tudi ukrepe oblasti v zvezi sLto bo­ leznijo živine. Predavanje Danteja Cecchija o ustavi (1803) republike sedmih jonskih otokov in njeni administraciji se po opisu okoliščin in meddržavnih odnosov v tem času posveti obsežni razčlenitvi ustave ter uprave in delitve oblasti v omenjeni repu­ bliki. - . -, Knjigo zaključuje sklepni povzetek nekaterih misli Angela Venture ob znan­ stvenem srečanju: opozarja na kompleksnost problema migracij, na povezavo z ekonomsko problematiko, omenja potrebo raziskovanja sorodnosti in razlik med obalama v življenju mest, kakor tudi praktičnih medsebojnih vplivov in menjav izkušenj. Darja Mihelič John V. A. Fine, Jr., The Bosnian Church: A New Interpretation, A Study of the Bosnian Church and Its Place in State and Society from the 13'h to the 15"1 Centuries, East European Quaterly, Distributed by Columbia University Press, 1975 (kot 10. knjiga v zbirki East European Monographs). î. . John V. A. Fine, mlajši, je izredni profesor zgodovine na Univerzi v Michiganu v ZDA. Dvakrat je preživel po leto dni v Jugoslaviji, kjer se je spoznal s proble­ matiko, ki jo v tem delu obravnava in bil deležen pri delu pomoči jugoslovanskih zgodovinarjev, tako predvsem v Sarajevu, Beogradu in Dubrovniku. Po uvodu je knjiga razdeljena na osem poglavij, od katerih nam prvi dve predstavita religijo v bosanski poljedelski družbi in pregled virov, ostalih šest pa zajema zgodovino Bosne od konca dvanajstega stoletja do konca petnajstega sto­ letja, seveda z vidika problematike, ki jo izraža sam naslov knjige. Temu sledi še obsežna bibliografija in imensko ter krajevno kazalo. Knjiga »spregovori« tudi o vprašanju terminologije, ki je pri tej problematiki specifična in tako definira uporabo terminov kot so npr. Bosanska cerkev, pataren, djed itd. ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 • 1979 • 1 Ш Glede na to, da je o »Crkvi bosanski« bilo precej napisanega in je bilo izobli­ kovanih več teorij, od katerih sta prevladovale dve (da je »Crkva bosanska« bila duSičil inTato v povezavi z bSgomilstvom in pa, da je bila v bistvu pravo­ slavna cerkev, ki je imela lastno hierarhijo), nam avtor podaja razvoj ^ proble­ matike Vendar pa, kot pravi, se poizkuša v svoji studiji razlikovati od drugih r^cèv DO tem da različnim pogledom na ta problem ne daje nobene prednosti in ^rp^vitenm's?aaiiIče!1Cda jeVeba uporabljati le.vi£ И« ^ ^-e saj ne smemo Dozabiti da je bila Bosna zaostala in neizobražena (backward ana une dSedcountry) ki ni mogla uporabljati ali prenašati katerokoli religiozno smer na domača üa^ 'drugVdežel Tako naj bi uporabljali pri proučevanju tega pro- UenSte domače Sta?ali pa tuje, ki so specifični «^^J^^JS^L se nobeno' religiozno gibanje ne more razvijati iz vakuuma, avtor seveaa upošteva obsÄÄ'taprlvosllvne cerkve duhovništva ter sameМР^асце na ozem­ lju »Crkve bosanske«, vendar pa poudarja, da vsa verska zgodovina v Bosni za vzema prostor v kmečkem okolju, ki pa razlikuje bosansko herezi o od ostalih Lko npr. v južni Franciji in severni Italiji po tem, da so tu heretična^gibanja bistveno »urbana« gibanja. Posvečena je precejšnja pozornost virom, njihovi vse bnlin njihovi vrednosti ki je odvisna od njihove avtentičnosti oziroma iz kakšne sredine prihajajo ali pa tudi kako sodo sedaj interpretirani. _ Do sedaj napisano nteratoota seveda tudi vire avtor analizira v svojem lahko bi rekli drugem delu knjige, kjer nam poda razvoj zgodovine »Crkve bosanske«. , . . , . Ob tem pa bi želeli opozoriti še na delo zagrebškega zgodovinarja profesorja Jàroslava Šidaka, Studije o »Crkvi bosanskoj« i bogumilstvu (Sveučilišna naklada LÌter Zagrebа1975), kjer avtor, ki že preko štirideset let posveča emu problemu pozornostf ponovno objavlja petnajst razprav, ki so п?***еj£ *rt*gS° £А 1969 Razprave so, kot piše avtor, vse razen ene ohranile prvotno obliko, majhne spremembe v vsebini pa so vse objašnjene s kritičnimi pripombami ki tudi be­ ležilo vso novo literaturo. Posebno pomemben pa je historiografski pregled lite­ rature ki je širši kot je izražen v naslovu Problem »Crkve bosanske« u poratnoj tS^S&lSä!^ daje tako celoten Рн^^^^^^Д^ЗЈ^Ж bosanske« Ker pričujoči zapis noče in ne more biti ocena doktorske disertacije ameriškega zgodovinarja Johna V. A. Finea, mlajšega, delo pa bi oceno zasluzilo žf zaradi tega, ker obravnava jugoslovansko problematiko o katen»istice da m u jednom problemu u. jugoslovenskoj historiograf «i n«^ tako izvanredno tesko dobiti pouzdano historijsko svjedočanstvo kao u slučaju heretičke »Crkve bosan ske« (Petar Korunić, Prinosi Jaroslava sidaka problemu heretičke »Crkve bosan­ ske« i bogumilstva, Dometi 10, 1977; str. 49), in ker tudi delo nosi smeh naslov Bo­ sanska cerkev: Nwœ interpretacija (podčrtal V S) smo opozorili tudi м delo Jaroslava Šidaka, ki je,izdano v istem letu kot delo Johna V. A. Finea in v katerem »pažljivi čitalac'hiože'sintezu onđe naći« (ibid., str. 70). , . , Vaško Simoniti Leopold Steurer, Südtirol 1919-1939; Karl Stuhlpfarrer Süd­ tirol und der zweite Weltkrieg; Tagung für Zeitgeschichte, 27. Mai 1977; Sudtiroler Hochschülerschaft, Bozen 1977, 47 str. V pričujoči knjigi sta objavljena dvà referata z zborovanja o sodobni zgodo­ vini, ki je bilo v Boznu (Bolzano) 27. maja 1977. Leopold Steurer je v svojem referatu »Južna Tirolska 1919-1939« obravnaval zgodovino te dežele s štirih, v dosedanji historični literaturi o razvoju^Južnotirol­ skega vprašanja med obema svetovnima vojnama manj obravnavanih aspektov. političnega razvoja v okviru južnotirolske narodnostne skupine! v ^ajsetih iri tri­ desetih litih (oblikovanje dveh političnih taborov Deutscher Verband Sudtirol na eni п£Völkischer Kampfring Südtirol na drugi strani); južnotirolskega problema v zunanji in narodnostni politiki Weimarske republike in Tretjega^rajha; odnosa Južnih Tirolcev oziroma njihovega političnega vodstva do fas zrna in naciona soci alizma; vloge južnotirolskega vprašanja v-celotnem kompleksu "emsko-itahjan- skih odnosov kot tudi v okviru mednarodne evropske politike med obema sve­ tovnima vojnama. , . ... „ . • Nemške južnotirolske stranke (liberalna in ljudska) so v demokratičnemi ob­ dobju Italije po prvi svetovni vojni ustanovile Nemško zvezo (Deutscher Verband), ?užnotirolski socialisti pa so v tem obdobju delovali skupaj z itahjanskirn^ k, so glasovali v italijanskem parlamentu kot edina stranka proti zakonu o priključitvi Južne Tirolske k Italiji. Predstavniki Nemške zveze so, kar je zelo zanimivo, po-