^HL Jm BBS uA jI VH m* Hb ^H ^H ^H ^H ^H ^B jtife ^B ^H ^Hl ■■ ^H ^H ^H ju ^H ^B ^H ^H NEODVISEN UST ZA SIX)VENSK DELAVCE V AMERIKI. • mpK.v1 > _ hiued three times •wtlk \--------------- i i i"" ..............m ■ TIm Wt i*rirtiib| ■■HKiin to reach 2fiO. fos. Šešek, 22 Wood St. Braddock, Pa. lah-ko ranjen, Martin Žele, Ligo-nier, Pa. ranjen, Tony Toso-, nsylvanske šume, kjer je gospodaril v gozdih, poznan daleč naokoli kot marljiv in skr ben delavec. Še danes ga poznajo vse kompanije in so mnogokrat pisali po njega, da prevzame vodstvo v njih šumah. Poznajo ga naši Slovenski šumarji po West Vir-giniji in po Pennsylvaniji in Michiganu. S svojo ljubeznivostjo in odkritimi besedami se je priljubil povsod. Bil je ljubezniv, odločen, veren, naroden, vse obenem. Pred nekako devetimi leti se je vrnil v Cleveland, kjer je kupil posestvo na, vogalu 62. ceste in St. Clair Ave. kjer je vodil gostilno. Bil je član dr. sv. Vida, št. 25 KSKJ. dr. Doslu-ženci, dr. Loška Dolina, dr. sv. Alojzija, dr. sv. Nikole, N, Lira. Tu zapušča devet otrok I 5 sinov in štiri hčere, katerih I ena, Mary, je omožena z zna-! nim trgovcem Frank Bela-j jem. Mary je v tem času.ne- --o- varno bolna. V starem kraju zapušča John še dva brata, eden mlajši, eden starejši in tri sestre, John Modic je bil vselej dober človek, dober državljan. Še pred kratkim se je registriral za jesenske volitve. Vsem prijateljem in znancem ostane v nepozabnem spominu. Pomagal je po vsod, rad dajal, vsakomur dobro svetoval, delal neprestano, in slovenska naselbina v Clevelandu je zgubila v njem jako dobrega moža, družina pa najboljšega očeta. Naj bo njemu pokoj po prestanem zemeljskem trplenju! Pogreb se vrši v torek zjutraj ob 8. —Umrl je Emil Elender, v starosti 29 let. Bil je doma iz Velike Žablje na Primorskem. Bil je neoženjen, Član društva Vipavski Raj, 312 SNPJ. V Aemeriki je bival 5 let. Zapušča tukaj brata in v starem kraju stariše. Pogreb se vrši v pondeljek popoldne, pod vodstvom J. Želeta. Naj počiva v miru. —19 naročnikov je zgubilo nas list tekom zadnjih 14 dnij. Umrli so radi influence. Uredništvo lista izreka vsem prizadetim družinam iskreno sožalje. —Uredništvo našega lista je šprejelo sledeče pismo od vlade Zjed. držav; Vlada Zje dinjenil^ držav izraža svojo radi nenavadne podRore in iskrenosti, s katero je vaš časopis podpiral gibanje za 4 posojilo svobodi. Brez dvoma je, da je vaš časopis naredil najboljši rekord v t&tJia-selbini glede 4. posojila svobodi. Mi smo se vselej zanesli na uredništvo "Clevelandske Amerike," in vselej ka-dar vaše uredništvo prevzame od govornost za kako delo, ki je v pomoč vladi, se odzovete sijajno, - mi se vselej lahko zanesemo s polnim ponosom na vas, in vam štejemo velik uspeh vašega delovanja. Vlada je ponosna na vaš časopis in na uredništvo časopisa, ker je prepričan, da se vselej odzove z največjim naporom pri vseh delih, ki služijo v korist Zjedinjenih držav Z iskrenim pozdravom: The United States Government, Treasury Department, Liberty Loan Committe, C. A. Payne, načelnik. —67 smrtnih slučajev influence se je pripetilo v petek v Clevelandu, 72 if soboto, toda v nedeljo le 52. Tudi število naznanjenih slučajev bolezni se je znatno zmanjšalo. Iz tega se sklepa, da se bolezen umikuje, kljub temu, da jih je v Clevelandu skoro 25.000 bolnih na influencl. Toda žrtve so bolj redke. Gledališča s premikajočimi slikami nameravajo odprti 3. novembra, ostala gledališča S. novembra. —Do 5. novembra, ko se vršijo volitve, ne more nihče dobiti prvega papirja. Takoj po 5. novembru pa se zopet izdajajo prvi papirji. Modtem se pa lahko vložijo prošnje za druge papirje. —John Pickens, krčmar, na Detroit Ave. je bil v soboto aretiran, ker ni zaprl svoje gostilne ob 6. uri zvečer. Poli cija je dobila še ob 11. uri zve Ser goste v njegovih prostorih. —Umrl je Peter Hreh v starosti 20 let. Bil je član dr. Washington, 27.' oktobra. V nemškem državnem zboru so se poslanci pričeli puntati. Poljski in danski državni poslanci v nemškem državnem zboru, zajedno z odposlanci Alzacije-Lotringije, so po vzgledu Čehov in Jugoslo vanov v Avstriji začeli zahtevati neodvisnost za svoje narode izpod pruskega jarma Socijalistični državni poslanec, Dittman ki je provk&r prišel iz ječe, je včeraj govoril v nemškem državnem zboru, zahteval je, da kajzer odstopi in da se Nemčija proglasi republika. Dobil je mno go podpirateljev v državnem zboru. Poslanec Stybel, Poljak je zahteval svobodo za Poljake. Izjavil se je, da je predsdnik Wilson največji dobrotnik človeštva, in povedal je, da bi morala Nemčija nikom- Državni tajnik Solf je odgovoru, um, se uu r »r % bodejo dobili Schleswig-Holl steina, in kar se tiče Alzacije-Lotringije, bo prebivalstvo samo odločilo! Herr Noske, vladni socijalist, je zahteval, da odstopijo vsi člani stare nemške vlade in se prepusti vlada drugim v roke.. Noske je dejal: "Položaj na bojišču je resen, toda obupen ni. Mi se vedno lahko trdovratno upiramo. Poslanec Rickin, iz Alza-cije se je naravnost izjavil,da se mora ' Alžacija priklopiti Franciji. • Velikansko pozornost vBe rolinu je zbudil Kari Lieb-kneeht, socijalist, ki je pravkar prišel iz ječe: Na cestah ga je obkolila velika množica ki je korakala z njim do državne zbornice. Tu je ljudstvo kričalo, da se mora kajzer takoj odpovedati in Nem- Liebkn ec h t je dejal * ' 'Lira, Nemčija postane republika? Avstrijska vlada demobilizira aimado. 700 Hrvatov in Slovencev ustreljenih London, 28. okt. Revolucija v Avstriji se širi. Potrjujejo'se poročila, da se je več hrvaških in slovenskih regimentov spuntalo. Jugoslovani so zasedli Reko. V Reki in Zagrebu, kjer so bili upori najhujši je bilo ustreljenih 700 Slovencev in Hr- i vatov. i i Washington, 27. okt. Av- * strija je pripravljena, da de- i mobilizira svojo armado. Po-h ložaj Avstriji je tak, da vlada j i nima nobene kontrole več s nad prebivalstvom. Vrhovni poveljnik avstrijske armade i v Srbiji je sklenil izprazniti j vso Srbijo in Črnogoro ter se i umakniti za Donavo. Nada- , lje je turška vlada potom švi- ; carske vlade izdala izjavo, da < se popolnoma strinja z mirov nimi pogoji zaveznikov in da hoče skleniti mir. M xlwlL J L - Jkf | 1 šnp mnenje med nemškimi uradniki je, da za blagor Nemčije ni neobhodno potrebno da se kajzer odpove, če se Nemčija sicer demokratizira. Kajzer je sklical svoje najbolj zaupne svetovalce, s katerimi se je posvetoval več ur nakar se je sklenilo poslati novo noto v Ameriko. Poleg drugih težav pa je postal tudi gospodarski položaj v Nemčiji jako slab. Ljudje ne verujejo več v državne note in bankovce in veliki navaL se vrše na banke, iz katerih jemljejo denar. Vlada kuje nov denar, toda kakor hitro i pride v promet, zgine v žepih ljudi. Nadalje so dospela iz Amsterdama poročilo, da nezadovoljstvo v nemški arpia-jj di narašča. ' * • mUr ' Mm. r - r.. S S ' 'SK" K3 jii od- 11 pulili' II » London, 28, #t. Aleppo, turško železniška središče v Mali Aziji, najboi važno mesto med BagdaJp in Carigradom, kjer se železnica od-I ioči v MesopotaiAljo in v Palestino, je padlcBj angleške roke. Aleppo je 185 milj severno ad DamaskaJ Palestin-ska in mezopotajplfa angleška armada se fjtlfllu združite. Od tu se boJjhko poslala tudi pomoč Jfceho-Slova-! kom v Rusijo. Sp 70.0000 Nem#v ujetih Na ameriški frinti v Franciji, 28. okt. AiMlSka armada na verdunski vonti je tekom tega meseulujela ali u-bila 70.000 NenBv. Amerikanci so se boril« 30 nemški mi divizijami, tjjid njimi tri gardne'divizije, |j so bile popolnoma poraženL Nemci se »rajo. London, 27. q|| Nemci se borijo sedaj bojjlirdovratno kot kdaj prej. Zjlezniške armade so sicer dfltle številno nemških ujetniB, mnogo vasi in mest je mf oproščenih, toda na notti točki za-padne fronte nminogli zavezniki prodretiSpprej, da bi razbili nemško An|o. Nemci se nikjer pr^fcvoljno ne umikajo, ampaH$ bore za vsako ped žemŽMpi. V okolici Spuna. Najbolj trdo^Mp boji se vršijo sedal v (fl na, kjer je Irdfl giblje semTntja vsaka ura vT-di nove krvave boje. Nemci dobro vedo, da je Verdunska fronta za nje najbolj važna, in da če Amerikanci na tej točki prodrejo, da so zgubljeni. Pri Stenay gorskem prelazu je pot, ki je pogubna za Nemce. Če pridejo Ame-rikonci v posest Stenaya, je Nemcem pot zaprta skozi Luksenburg. Amerikanci so deset milj od Stenaya. Francozi v boju. Francozi se nahajajo v hu-s dih bojih na 50 milj dolgi fronti med rekama Oise in Serre. Tu so Francozi yčeraj napadli z infanterijo in tanki. Štiri vasi in 23.000 Nemcev so ujeli Francozi. Ena sama francoska divizija je za plenila več stotin nemških strojnih pušk. človeški materijal poceni. Iz Berolina je dospelo po- Angleži medli Alleppo bf se bližajo Carigradu. velje, da morajo nemške čete na vsak način zdržati svoje postojanke. Nemški poveljniki žrtvujejo svoj človeški materijal brezobzirno. Nad 50.000 Nemcev je bilo ubitih tekom štirih dnij, 15.000Nem cev ujetih. 200 večjih topov so zavezniki zaplenili. . Angleži proti Maubeuge. Angleška armada prodira 'proti Monsin Maubeuge. Tudi tu se Nemci strahovito ustavljajo. Nemci so se umak-'nili iz Valenciennes, toda pri formal gozdovih in v vasi Conde so zgradili silovite u-trdbe s tisočimi strojnimi puškami, in treba bo nadčloveškega truda zaveznikov, da u-ničijo te utrdbe. Angleži so napredovali za dve milji. Italijani zmagoviti. Rim, 27. okt. Italijani nadaljujejo z napredovanjem med ffekama Blenta in Piave Nadaljnih 2000 Avstrijcev je bilo ujetih. Dasi so Avstrijci uprizorili več protinapadov-, pa so bili vsi odbiti in Italijani so obdržali pridobljeno zemljo. Francozi v Rumuniji PPariz, 27. okt. Francoske čete so prodrle v Rumunijo. Avstrijci imajo na Donavi monitorje, ki obstreljujejo francoske postajanke. Francozi so včeraj potopili en monitor. Srbj v Kraljevu. Pariz> 27. okt. Mesto Kra- lilnvBMliiili Ti rrr ] Ni- ša, je biro včeraj zasedeno od srbskih čet. Srbi se-objednem prekoračili reko Černico. Delavci proti socijalistom. London, 27. okt. ArturHen derson, angleški vodja soci-jalistov in Camille Husmans, belgijski socijalist, sta nameravala včeraj podati se na parnik, da se prepeljeta na Francosko. Ko so mornarji zvedeli, da sta oba socijalis-ta na krovu, so se izjavili, da ne bodejo delali na parhiku, .niti pripustili, da bi parnik fodpljul, dokler oba socijalis-ta ne zapustita parnik. Oba 'sta bila prisiljena zapustiti parnik. Angleški mornarji so kmalu po izbruhu vojne prisegli, da ne bodejo delali na nobenem parniku, na katerem bi se vozile osebe, ki hočejo skleniti mir predno za vezniki popolnoma zmagajo, socijaliste ali pro-Germane. V leseni zgodovinski dvorani Neodvisnosti — Liberty Hall — Philadelphiji, kjer je bila pred 142. leti podpisana in proglašena neodvisnostZje dinjenih držav, se je vršil v soboto 26. oktobra ogromni politični čin, ki ima za nas Jugoslovane neizmerno važnost. Pod pokroviteljstvom ameriške vlade so se sestali v Philadelphiji zastopniki vseh tlačenih narodov Avstro-Ogr-ske, da izdajo skupno izjavo svoje neodvisnosti, in svobode. V isti sobi in pri isti mizi, kjer je bila podpisana ameriška izjava neodvisnosti, je bila podpisana tudi deklaracija, vseh slovanskih narodov, ki se nahajajo v nemškem jar-f mu. Deklaracija se glasi: "Zbrani na konvenciji v dvorani Neodvisnosti v Phi-, ladelphiji, Združene države ameriške, dne 26. oktobra, 1918, mi predstavljajoči skupaj več kakor pedeset milijonov duš, ki tvorijo verigo narodov med Baltiškim in Jadranskim in Črnim morjem, ki uklju&ijejo Čeho-Slo-vake, Poljake, Jugoslovane, Ukrajince, Litvince, Rumu-n.e in italijanske iredentiste, popolnoma alj deloma podvr-ženi tujemu gospoilKa - 3c """" " ' »i MP-nj.M ••a««* *«.rtfc.» «1* ST. OLAIB A»S. M. B . OUWSUUID, OHIO TSLBPaOMB OUT. HDKJBON 1M EDWARD KAUSH, Publisher LOUIS J. PIRC. Editor. ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY. Read by 25.000 Slovenians in die City of Cleveland and elsewhere. Advertising rates m request. American in spirit Foreign in language only Entered as second-class matter January 5th 1909, at the post office at Cleveland, Ohio under tke Act of March 3rd. 1879*____ No. 126. Mon. Oct. 2.8 1918. KONGRES V LJUBLJANI. Ustanovitev Narodnega Sveta. Pod tem naslovom piše še "Slovenski Gospodar'v štev. od 22. avgusta: Dne 16. t. m. se je ustanovil v Ljubljani Narodni Svet. Narodni Svet bo zan^-prej najvišja inštanca v vseh narodnih zadevah. Namen Narodnega Sveta je: 1. Delo za ujedinjenje jugoslovanskega naroda v samostojno drŽavo. 2. Smotreno delo za popolno ravnipravnost našega jezika v šolah, uradih in v vsem javnem življenju. 3. Varstvo narodnih manjšin, uredba manjšinskega dela in boj za narodno šolstvo. 4. Uveljevanje našega jezika v vseh uradih in podjetjih. 5. Obramba in pospeševanje skupnih-narodno kulturnih zadev. 6. Obramba in gojitev skup nih gospodarskih interesov ter zavesti gospodarske osamosvojitve. Narodni Svet sestoji iz 50 Članov. Ti Člani se razdeljujejo sledeCe: 12 jih odpade na politiCne stranke« v Dalmaciji, 5 na Istro, 2 Člana Imenuje poIitiCno društvo Edinost v Trstu, 18 Članov Vseslovenska Ljudska stranka, 10 članov pa Jugoslovanska Demokratska Stranka; jugoslovanski socjialistiCni stranki so pridržani trije sedeži; od čla- |uov, ki pristojojo Vsesloven. Ljud. Str., je imenoval Slov. »Kmetska Zveza za štajersko 6 članov in politiCno društvo za koroške Slovence 2 Člana. Za predsednika Narodnega Sveta je bil soglasno izvoljen dr. Korošec. Ustanovitve Narodnega Sveta so seludeležili i zastopniki narodniih strank iz Banovine in Bosne ter Hercegovine. Slovenec o Ljubljanskem zborovanju. Ljubljanski Slovenec opisuje v štev. od 16. avgusta zborovanje Narodnega Sveta sledeCe: Člani Narodnega Sveta, izvoljeni po strankah, so zborovali v mestni dVorani. Ob 10. dopoldan je otvoril zborovanje predsednik Jugoslovanskega kluba z govorom, iz katerega podajamo glavna mesta: Sestali smo se v važnem trenu :. svet priznava danes, da se mora jugoslo-slovansko vprašanje rešiti, celo oni, ki so dosedaj se branili, priznati potrebo, da se reši ta problem, zahtevajoč, da se o tem vprašanju odlo-' či pozneje. Nečem govoriti o Nemcih in Madžarih, od katerih slednji iščejo, kakor se zdi, rešitve, na podlagi katere bi oni ohranili svoje go-spodstvo nad nami o tem ste lahko gotovi. V tem trenutku, ko je pričel naš problem zanimati ves svet, je bilo potrebno, da se združijo vse naše politične stranke v prid zjedinjenja Slovencev, Hrvatov in Srbov, da delujemo v skupnem so- kaže svetu naše notranje e I dinstvo. Istotako je potrebno r da smo pripravljeni za trenu tek, ko bo potreba, da jasn< mjemo naše svete skupne koristi, da zahtevamo in uresničimo. kar je na nas, da dosežemo. i Dr. Korošec je nato po- ■ zdravil zastopnike iz slovenskih pokrajin, dalmatinske delegate in one iz Hrvaške Slavonije. Dr. Verstovšek je predla-, ..al, tla naj se poveri predsed-estvo zborovanja dr. Korošcu, predsedniku Jugoslovanskega kluba, dokler ne bo Narodni Svet konstituiran; tajnikom je predlagal dr. Cankarja in Kramerja, kar je bilo sprejeto. ! Po pozdravnem govoru je ! | naštel dr. Korošec politiCne I r,ri*anizacije, ki so izjavile, 1 1 da hočejo pristopiti v Narodni Svet. Te organizacije jo: j Slovenska Ljudska Stranka,j j Jugoslovanska Demokratska Stranka in socialdemokratska slovanska stranka, ki si- 1 ccr ni poslala nobenega urad- | nega delegata v Narodni j Svet, ki pa bo vendar sode- , lovala. Navzoči so bili še de- . 'egati: Od političnega društva Edinost iz Trsta, od Po- J litično ekonomske zveze za Istro, in od Sloyenske poli- \ •■ične katoliške zveze na Koroškem. Dalmacija ni ofici- J 'alno stopila v Narodni Svet, ker ne dovoljujejo velike pro- j metne težkoCe dalmatinskim poslancem, da bi se udeleže- j vali sej. Kljub temu pa se bodo od časa d(o časa udeležili dalmatinski zastopniki * sej Narodnega Sveta v Lju- ( nje. Na ta način se bo ohra- ! nila zveza med Narodnim Svetom v Ljubljani in med 1 dalmatinskimi narodnimi or-ganzacijami. Upati je, da bo izvajal naš zbor zdravilen vpljiv na Hrvaškem, kjer bodo kakor s polno pravico menimo, našli v najkrajšem času podlago za narodno koncentracijo, čemur bo sledil narodni zbor ■ v Zagrebu, Eno dejstvo nas * t navdaja z veseljem, in to je, t da sodeluje Bosnija, kljub političnemu položaju, ki vla- ■ d& tam, z nami in upati sme- ■ mo, da bo ta tako zapuščena ) pokrajina privabljena k na- ■ "iim skupnim aspiracijam. Predsednik Korošec je na-, ."o razložil načrt delovanja, i katerega je prečital dr. Kramer. i Dr. Cervar je nato prečital lil?;? "Istrske politične eko- - nomske zveze", ki zahteva , popolno rešitev našega na- - rodnega problema. i Zastopniki socia demokrat-, ke jugoslovanske stranke, - Kristan, se je izrazil slede-) če; "Prišli smo danes na to - zborovanje, popolnoma pre-* pričani, da so v življenju na- - roda momenti, ko je potreba, - da sodelujejo vsi. Mi ne spa-: damo oficijelno k Narodnem Svetu, toda vselej, kadar bo- - mo smatrali to važnim, bo-s mo povdarili svojo solidar-s nost z drugimi. Z vsem svo-e iim srcem in z vso energijo i bomo sodelovali vselej, ka- kar bo to potrebno." Predsednik Korošec odobrava sklep socijal demokrat->- ske jugoslovanske stranke in •• izraža svoje prepričanje, da ), se bo v vseh važnih vprašan-i- iih našlo sredstvo za skupno o delovanje. Duio Mikačič, blagajnik i- nove organizacije Srbov, Hr- i- vatov in Slovencev iz Dal- „__' . / m M I Jj ^^ m J ^^ I je Narodnega Sveta in Izjavlja v imenu voditeljev narodnega gibanja v Dalmaciji, da zavračajo Dalmatine! vsako rešitev jugoslovanskega vprašanja, pri kateri ne bi bili všteti Slovenci. Dr. Vesenjak je nato razpravljal o vprašanju severnih mej jugoslovanskega naroda. Urednik Smolej je izjavil: Javno mnenje na Koroškem bo sprejelo z veseljem poročilo in bo vedelo, kako sodelovati. Vštev. od 17. avgusta piše Slovenec: Oddeljeni od slovenskih članov so se udeležili zastopniki narodnih strank iz Hr-vaške-Slavonije in iz Bosne narodnega zborovanja ter zavzeli stališče narodne koncentracije. Med njimi naj o-menimo: dr. Jožo Sunariča iz Sarajeva, in iz Hrva.ke: dr. Ivan Lorkovica (skupina okoli "Malih Novin", hrvatski disidenti koalicije), dr. S. Budisavljeviča (kupina okoli "Glasa Slovencev, Hrvatov in Srbov, nekateri srbski disi- i denti koalicije), dr. Živ. Pe- < tričič (od Starčevičeve stranke) in dr. Janko Simrak od ] katoliške skupine okoli Nlo- i vin. 1 Naslednji člani istrskega i Narodnega Sveta so bili nav- « zoči na kongresu: dr. S. Ku- i relič, žunpnik Milan Sašelj, i dr. Ivan Zuccon, dr. Ivan Po-ščič, dr. Gjuro Cervar. Pozneje smo opazili tudi dr Spin- i 5iča. i V imenu mestnega odbora je pozdravil goste ljubljanski podžupan dr. Triller. Odgovoril je dr. Korošec. i Včeraj smo podali kratko poročilo o zborovanju dopoldan. Razprave so se nadaljevale popoldan ter so se de- i bate tikale večinoma pravil r Narodnega Sveta. Razprav-jalo se je tudi o vprašanju t jlede organizacije tega Sve- 4 ta. Dr. Cervar je podal poro- $ iilo v imenu Slovencev in t Hrvatov iz Istre. Dr. Drin-kovič in dr. Krstelj sta go- > morila v imenu delegatov na- i rodnih organizacij Slovencev r Hrvatov in Srbov v Dalmaciji ter sta razložila zlasti sta- r lišče Hrvatov in Srbov. t Sledeči, zastopniki so se u- j Jeležili razprav: socijalist A. t Kristan, časnikar Pfetejan, I. i Smodej iz Koroškega, dr. i Verstovšek iz Štajerskega, ; dr. Cankar, dr. Kramer, profesor Remec iz Kranjskega, t dr. Wilfan iz Trsta, Kurelič 1 in Cervar iz Istre. Konečno so bile vse točke < pravil sprejete z neznatnimi j izpremembami. Pred volitvami je povdar- s i al dr. Korošec, da je treba smatrati ljubljanski Narodni i Svet samo za del organizaci- , je za skupno narodno kon- ] centracijo, ki mora imeti svoj j vrhovni organ v Jugoslovan- | skem Narodnem Svetu v Za- j grebu. i Odbor Narodnega Sveta. < Dr. Anton Korošec je bil soglasno izvoljen predsedni- i kom Narodnega Sveta. Podpredsedniki: Lovro Pogačnik dr. Josip Jerič. Ivan Smodej, člani narodne stranke: Ivan Hribar, dr. Kramer in Ivan Kejžar, člani Jugoslovanske demokratske stranke, in dr. Gjuro Cervar za Istro. Dalje so bili,izvoljeni: Kanonik Kalan, namestnikom dr. Korošca, profesor Remec namestnikom Smodeja, in dr. Poščič namestnikom dr. Cer-varja. Tagespost o kongresu. Zagrebška Hrvatska Država je priobčila 22. avgusta Cla-| nek iz graške Tagcsposte, v katerem se jasno zrcali vsa ' onemogla besnost Avstrijskih Nemcv. "Na podlagi avstrijskih listov je v namerah Slovanov velika temeljna napaka. V Avstriji se ne more u postaviti nikakav red, pa naj bodo okoliščine še take, ako se s *em ne strinjajo Nemci ln krona. To ni samo vprašanje sile; kajti tudi etnografska dejstva so merodajna. Anglija in Francija ste daleč proč, Italija je sovražnica Slovanov. Nobena slovanska dr- mislili, ^da je^ to nemogoče." mislijo, da pripisujemo kako! važnost njihovemu mnenju, kako dolgo bo ostala naša bodoča država neodvisna. Postala bo svobodna zelo proti njihovi volji in njen obstoj bo zagotovljen onega dne, ko ne bodo avstrijski Nemci več tako močni, kakor so sedaj." Dunajsko časopisje. Reichspost piše 24. avgusta: "Poroča se nam iz Ljubljane: Zborovanje vseh Slovanov v Ljubljani, kateremu je sledile slavnosti v Pragi, je bilo zaključeno, potem ko so podali organizatorji svoja poročila in potem ko se je razpravljalo o političnih socijalnih in ekonomskih vprašanjih, s katerimi naj bi Čehi, Poljaki in Jugoslovani svobodno razpolagali. Jedro vseh razprav je bilo bližnje osnovanje suverene in neodvisne države Poljakov, Čehov in Jugoslovanov, ki se opisuje kot raj svobode, demokracije in pravice samoodiočevanja in sa-morazpolaganja. Kljub temu, da se je vršilo to zborovanje na cesarjev rojstni dan, vendar ni padlo likomur v glavo, da bi ga proslavil. Namen je bil, mobilizirati ljudske mase, in v tem so gotovo vspeli. Ideja larodne suverenitete in neodvisnosti, katero so vrgli cot vlado narodu, je podžga-a jugoslovanski tempera-nent, ki je že po naravi nag-ijen k fantastičnim idejam. "Jugoslavija je že prišla", ako je bilo slišati po ulicah, 'mi smo že svobodni." — Jugoslovanski drobiž že kroži )koli s sliko Slovenca in Sr- i >'a." Nekdo drugi je prista- j r\\i "Nič druzega kot zlato i n srebro, to je last anente, ki lam ga je dala na razpolago.' i Ustanovili kso celo Narod- i ii Svet, ki mora postati del < bodočega Narodnega Kon- i >resa in ki bo obsegal Hrva- I e in Srbe. Pričakovati mora-no odmev ljubljanskega kon-?resa daleC od tega mesta, v Zagrebu in Belgradu... Toda po pijanosti pride reznost." EClofačev govor v Ljubljani. Dunajska Neue Frie Pres-nriobčuje 19. avgusta naslednji odstavek iz govora oslanca Klofača na ljubljanskem kogresu: '/Nikogar ni na Češkem, o-slanca Klofača na angleško o 7n razkosanje naše monarhije^ je istoveten s strinjanjem. Trojna Slovanska zveza. Vossische Zeitung je objavila naslednjo vest iz Pra-**Pr"?ki listi proslavljajo veliko važnost slavnosti v LiuHjani in jih smatra za novo pozorišče na poti, ki je bila otvorjen« s proslavo češkega Narodnega gledališč v Pragi." i •i i l, ozirom na to pravi in a-rodni Politika: "Nobena stvar ne more več razdružiti Čehov in Jugoslovanov, katerim so se pridružili poljski narodni poslanci. Čehi, Jugoslovani in Poljaki so se sestali v Ljubljani kot zastopniki trojne slovanske zveze." Poslanec dr. Ravnihar Je imel krasen, na široko zasnovan govor v dovršeni obliki. Vzrok za sedanje nasilno nastopanje Nemcev vidi v tem, da so se začeli bati, da je njihovo nadvladje v nevarnosti. Dočim so poprej nas obsipali z očitanji veleizdajstva, so kar hitro sami odrekli zvestobo do države in dinastije. Govornik je razpravljal o maj-niški deklaraciji, o našem sedanjem gibanju za narodno ujedinjenje, o navdušenju, s katerim je ves narod pozdravil nove smeri naše slovenske politike, in o delu za u-resničenje našega ideala. Narod slovenski se je strnil v eno falango. Zato nas prav nič ne plašijo vse tiste odredbe, s katerimi žuga sedaj Sei-dler. Poslanec dr. Pogačnik je povdarjal, da s sedanjim skupnim nastopom ne prenehu-je razdeljevanje po strankah, ker to ni možno. Pač pa naj preneha za vedno tista zagrizenost, ki je zastrupljala doslej naše medsebojno razmerje in povzročila toliko škode narodni stvari. Omenjal je napade na knezoškofa ljubljanskega in jih zavračal najostreje. Pozival je vse stranke na složno delo za skupne narodne interese, posebno pa za uresničenje zahteve naše v majniški deklaraciji — za zmago naše slovenske troboj-nice. Občinstvo, vzhičeno po tem pozivu, je zapelo "Naprej zastava slave!" Poslanec dr. Rybar je govoril najprej o tržaških razmerah, zlasti o našem šolskem vprašanju, ob katerem se drastično kaže vse postopanje vladnega sistema proti nam. Koliko let se že borimo frosimo, zahtevamo, a nismo mogli doseči niti ene ljudske šole. Ko smo se pa Nemci sedaj zmislili da zahtevajo nemško navtično akademijo, že hiti vlada, da ustreže tej zahtevi Nemcev. Govornik je dokazal na podlagi zgodovine, kako nehvaležna je bila Avstrija vsikdar napram Jugoslovanom, ki so jo reševali': z odbijanjem turških navalov, leta 1848. (Jelačič) in v italijanskih vojnah. In kaj so dobili v zahvalo za ta zvestobo, za reke prelite krvi, za vse neizmerne žrtve? V zahvalo so leta 1867. Hrvate izročili Madžarom na milost in nemilost, nas Slovence pa I Nemcem. Govornik je apeli- I ral na okrajnega glavarja, 1 naj sporoči na višje mesto vso resnico o vsem kar je danes tu Cul in videl. Posebno pa resnico, da deklaracijo ne zastopajo samo poslanci in voditelji, ampak tisoči tu zbranih, glasniki vsega naroda. Tudi izvajanja poslednjih treh govornikov je ogromna množica podkrepljala z viharnimi vskliki in burnim o-Jobravanjem. Sploh je bil najveselejši in najnabudniji pojav pri tem velikem zborovanju: vedenje in nastop naroda, tiso živo razumevanje sedanje velike dobe in njenih dogodkov. Postojnski shod je pokazal, kako se je naš narod osvetil, vzdramil in kako ga je prešinila neod-klonljiva energija in volja za uresničenje velikega postula-ta. Pevaje narodne pesmi se je množica razhajala, a še na ulicah je s pesmijo dajala izraza svojim vznešenim čustvom in so ljudje s pesmijo in vzkliki manifestirali za veliko idejo našega narodnega) ujedinjenja. Sploh je narod Notranjske manifestantno pokazal, kako stoji kot ne-porušen zid za svojim poslanci: pripravljen za nadalj-no borbo, za žrtve, brez vsakega strahu pred grožnjami, in z neomajno voljo za zmago. Razpoloženje je bilo naravno slavnostno. t.iiV'i » ' ... t dan v sedanjem političnem metežu, donašajoč nam trdno vero, da dosežemo svoj cilj. Narod je ujedinjen v eni misli in eni volji. Samo složno naprej. Naprej zastava bodoče Jugoslavije! Sprejeta resolucija se glasi: Na narodnem taboru v Postojni zbrane množice slovenskih mož in žena: 1. Navdušeno pozdravljajo z jugoslovansko deklara- i cijo započeto borbo za samostojno državo S. H. S., izre- i kajo zaupanje Jugoslovans- ir. Lov. Pogačniku, dr. Rav-liharju in dr. Otokarju Ry-wu, poživljajoč poslanoe, laj vstrajajo v boju za našo iržavo brez ozira na desno ili levo. Obsojajo vse tiste in iim izrekajo zaničevanje, ki ločejo narodu in njegovemu sodstvu streljati v hrbet in caliti slogo. 2. Obsojajo vse poskuse Seidlerjeve vlade, ki hoče na »everu reševati narodnosno vprašanje v prid Nemcem, a la jugu države pustiti vse pri Nadaljevanje ls druge strani. DR. L. E. SIEGELSTEIN, Ball Phono Cuy. Pkone Main 130« Cai.tral 248t R flcRVNE 1NKRONIČNE BOLEZNT| URADNE UREi Od 9. Zjutraj do 4. popoldne, od 7. do 8. tmer. Ob nedeljah od 10 do 12 303 Permanent Bldg. 746 Euclid Ave. near Cast Btk St. i Tfc* Great Ship "SEEANl>BEE" — "CITY OF UH2" - "CITY OF LUFFALO" CLEVELAND — Dally, »lay lat" Prodaja moke prepovedana v Zagrebu. — Zagrebški Obzor naznanja 23. avgusta: "Vsled transportnih težkoč je prodaja moke za tri mesece zabranjena. Javnost bo zopet obveščena, kakor hitro bo zopet moka naprodaj." Zagovornik upravnih mor narjev v Kotoru. — Hrvatska Država javlja v številki od 22. avgusta, da se je napotil dr. Soukup v Kotor, kjer bo zagovarjal 50 mornarjev, obtoženih upora. Ta slučaj se bo obravnaval pred vojaško sodnijo 20. (O uporu na bojnih ladijah v kotorskem zalivu pred par meseci so poročali vsi ameriški Časopisi.) Prepovedan hrvatski list. Az Ujsag poroča 22. av. gusta: "Doznali smo iz Bteke, da so\|emošnje lokalne oblasti na podlogi instrukcij, ka-plere so prejele od notranjega 'ministra, prepovedale izdajanje Primorskih Novin ki iz-ifipjajo na Sušaku in zagovar Ifajo jugoslovansko stvar. Vzrok prepovedi je ta, ker je ta list o priliki prihoda madžarskih otrok na Primorsko Naznanilo. Članicam dr. Složne Sestre, št. 120 SSPZ. naznanja, da sem se preselila iz 1363 E. 53rd St. na 7806 Comelia-av. S sestrinskim pozdravom An pela Markič, tajnica. (128) Naznanilo. Naznanjam članom dr. Li-' pa, št 129 SNPJ., da prihod-l nja mesečna seja se vrši 10. novembra, 1918 v prostorih Slov. Nar. Doma, 6409 St. Clair-ave. Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu fcb 2. uri popoldne. Anton Kolenc, tajnik, 381 E. 160th St. (127) ostro pisal na račun Ogrske" Izgnan češki častnik. — Magyarorszag piše 15. avgusta: Iz Reke se nam poroča: Reška policija je doznala, da se je češki časnikar Jan Kva-pil, glavni upravitelj češkega narodnega gledališča, u-deležil jugoslovanskega zborovanja, ki se je vršil 14. julija. Od enega časa je živel Kvapil v Crkvenici ter se je hotel sedaj vrniti na Reko. Policija ga je aretirala na pomolu ter je bil odpeljan na magistrat, kjer mu je bilo naznanjeno, da je izgnan iz dežel ogrske krone, toraj tudi iz Hrvatske. Časnikar je zapustil Reko naslednjega dne. šuštaršičevo lopovstvo. — Slovenec piše 31. julija Iz deželnega dvorca kar deži u-kazov in groženj proti občin ^kim upravam na Kranjskem. Kedor ne kriči: "Živela Avstrija." dobi klofuto. Občina, ki se ne trka na prsa in ogorčeno ne zagotavlja, da je verno udana Avstriji, bo uničena.. Za tem delovanjem Lampeta, dr. Šušteršiča in njihovih podrepnikov stoji c. kr. vlada in gleda zadovoljno na njihovo delovanje. O-gorčenje, ki je zaradi tega nastalo v deželi, je razumljivo. Mase naroda odločno in ogorčeno obsojajo vsepovsod ;ako početje. Žal, da niso vse občine nastopile tako odločno, toda take občine so le maloštevilne.... Toda mi ne pripisujemo takim prisi-lenim izjavam nikake važnosti. Pomožni akciji J. S. Z. za stradajoče delavstvo so darovali: dr. Ivo šubelj, Kamnik, 500 K; Feliks Funtek, Šin-kovturn, 4 K; Elka in Sonja Kemperle, Hudajužna, 56 K; Ign. Leban, župnik, Batuje, 10 K. ' _ _'_]_. w v; v'sp^HflHflr^ t!' • 1 V. H. Food Administration. r.akingr powder biscuit«, co'n I read, muffins, brown bread, griddle cakes en wafTles la wot dey call "quick breads." You all makes 'em wid one cup er wheat flour ter two cups er substitute flour to save all de wheat dat kiu be saved fer de sojers. Some folks kin grit er'lonp wldout any wheat at all and are glad to do It ter help win de war. Dat ain't bad med'clne to take, to' who's rwine tu'n up his nose at jrood co'n bread er biscuits er flap jacluT Španska influenca. V sedanjem času razširjanja kužne bolezni španske influence morali bi biti zelo oprezni, da se obvarujete. Kadarkoli opazite vnetje oči, tok nosnic, bolečino v hrbtu, glavobol, bol udov, mrzlico ali splošno oslabelost, priporočamo vam sledeča navodila kot najboljše sredstvo za obvarovanje proti tej bolezni: Grgranje in izpiranje grla in nosa z Severovim Anti-sepsolom, ki naj se uporablja raztopljen, vzemite po en del tega zdravila na tri dele gor-ke vode. Ko čutite mrzlico uii takoj ko pričnete kihati, vzemife takoj eno ali dve Se-verovi tableti za preh'lad in gripo, in ponovite to vsake tri ure, dokler vaši odvajalni organi pričnejo dobro delati. Ako se vas prime kašelj, te-,daj vzemite še SeveroV balzam za pljuča. Pojdite v postelj, vzemite kako gorko pijačo, da se dobro spotite. Če se pa še ne počutite boljše, potem hitro pokličite zdravnika in naredite vse kakor on svetuje. Gori navedena zdravila bodo veliko pomagala, da se obvarujete pred influ-enco, torej je zelo umestno, da imate vedno sledeča zdravila pri rokah doma. Proda-iajo se v lekarnah po sledečih cenah:: Severa's Anti-sepsol, 35 centov, Severa's Cold and Grip Tablets, 30 centov in Severa's Balzam for Lungs, 25 in 50 centov. Ako vam je nemoguče dobiti ta zdravila v vaši domači lekarni, potem jih naročite naravnost od W. F. Severa Co. Cedar Rapids, la. (140) Naznanilo. Iz urada dr. Sv. Cirila in Metoda, št. 18 SDZ. se nazna nja vsem društvom, ki so nam obljubila, da se udeležijo korporativno naše slavnosti ob priliki blagoslovljena društvene zastave, da nam ostanejo zvesta in mi bomo pravočasno naznanili v listih, kdaj se vrši slavnost, kajti vsi vemo, da smo morali preložiti za nedoločen čes radi bolezni. Odbor. V uredništvu "Clevel^uidske Amerike" dobite knjigo "Kako se postane ameriški državljan''. To je edina knjiga te vrste, na katero se lahko zanesete, da je v njej popolnoma vse pravilno, ker je knjigo potrdila zvezina sodnija v Clevelandu in jo priporoča vsem Slovencem. Tu dobite vse postave o državljanstvu, celo ameriško ustavo, proglas ameriške neodvisnosti, vsa vprašanja in odgovore, katere morate znati, če hočete postati državljan, poleg mnogo drugih važnih podatkov.Cena samo 25C f*\, • . . ... . . t' .;. " ; ...j il -i't,,i few.; 1 v t"> (.Jtu.Cs esn bi jc3re j j ! A U e,j MwSris sajs .nj }v_, t-tt Tj •:}/a ue u}*; .ujAca •iflJnji.siminpv ponj -g '0 ['.'i jjlfvt., ' ' J 1*1. t J JBm il J m ft 1 m* v-.- m National Drug Store! Slovenska lekarna. Vog-al St Gair ave. in 61. cesta. S posebno skrbnostjo iz-dehijemo zdravnišflte »predpise ^ ^aJogr* imamo y,te. kar |e PAZITE kje kupujete vašo narejeno o-pravo. Bla^o kupljeno pri me ni je vedno najboljše, sveif. ti ptrino in poceni. Beno B Leustig, 6424 St. Clair ave. (*39) .........— . .i —--- Slovenec dobi delo za razva-žanje mleka. Dober delavec in zanesljiv. Plača dobra in stalno delo. Oglasite se na 730 E. 155th St. (129) VOLNENE ALI SVILENE kiklje vsakovrstnega kroja in \/ najboljšega 'blaga, fino izdelane, vse številke, dobile pri Beno B. Leuistig, 6424 Si Clair ave. vedno ceneje kol drugje. (x3Ql Takoj dob; delo dekle v uradu zobozdravnika. Pokličite Central 6678 R. Dobra plača. Dr. Kennedy, E. 55th St. in Superior ave. (xl22)' POROCNB fine svilene obleke., vence, tan cice «n vs«e dlrugo drobite pr: meni vedmo po nižji ceni kol drupje. Beno B. Leustig, 6424 St. Gair ave. ■ Delavci dobijo delo na prostem. Tovarna v Collinwoodu Vprašajreiščc- i mo. Vnskrbimo i rava očala. +< 1 I"1 I I i-1 I H-M Hil l"l 1 frMft* |i Dr. S. Hollander, ij zobozdravnik :: 13SSL5SlliSl.TOK.Sl.CUir i: :: Vstop na 55. cesti nad lekarno :: t, «• Ure od 9. zjutraj ' do 8. zvečer. ' :: Zaprto ob sredah pop. !! tudi v nedeljo zjutraj. Govorimo »lovenako^ ;; j Pozor Slovenci! Kadar potrebujete v hiši kakega plumberja za vsakovrstno delo, oglasite se pri meni jaz vam zračunam koliko bc veljalo deb, tUIam ksa poplavila, postavljam kopališča in sfrke v hfti Moje cene to niz ke, udu garantirano. Svoji k svojim! Edini slovenski plumber: NICK DAVIDOVIČ 6620 St. Clair Ave. CE POTREBUJETE kako fino žensko ali otročjo spomladansko luknjo, ne pohabite, da dobite boljše bltfo po nižji ceni kakor drufj« pri Beno B. Leustig. St.Clair ave._ — (»39) Ali ste brali dr. Cowdi-ckov ogttis? ? Dr.F.J. KERN. 1 & 8202 ST. CLAIR AVE. &) g • SLOVENSKI ZDRAVNIK ^ 1 Zdr^yi Tsetmofte in žoske Mean. - Operacije. a ^ Uradu« ur*i Urad ZOprt ^j) Q ^"JJjjJj^* sredo in nedeljo popoldne Sir $ 7—• I?«e.r * in x*Ječer. ^ N T*l*fon: Urad: Ohio Stat« Princeton 162« W < > Bell: Ro.^r. 9633 i Mi ^ f Stanovanj*: »109 KEMPTON AVE. Talafoa: Princ«!«« 1*11 L ^ ■ i SELL MAIN 1441 CUY. CENTRAL *«•» I MIHAEL S. ČEREZIN, tj Um*I>L. 1 » * 1 . rl ti mTilSiWKSlOVgiSM fVnBlK Piaerna: 414 ENGINEERS »LOG 4. HADSTmOFJt I VOGAL ST. CLAIR IN ONTARIO. POSEBNA BIRMANSKA DARILA. I " ■ . . • ■ fK 25% Jj* 25% i znižane znižane cene. m&jišj^ cene. V zalogi imamo lepo vrsto krasnih ur za otroke, verižice, spominčke, brazlete. Jako pripravna darila za vsišega otroka. Ne zamudite te prilike. Kupite sedaj. Nikjer ne dobite tako dobrega blaga po takonizki ceni. Kdor prinete ta ogla* i teboj, dobi 2Sc povrnjeno pri Tenkem nekupu Poštena postrežba, garantirano blago, nizke cene. N. WOLKOW, 6428 ST. CLAIR AVE. ["TAMBULANCA. Zaveaki slučaj nesreče ali bolezni, (r potrebujete ambulanca ali bol liški vot, pokličite katerkoli 1' telefon vsak čas, po noči ali po dnem Mi redno čujemo in odgovarjamo telefon, ker avoni r hiti PRINC ETON obenem Ako vam operator rfče, d« se ne ogla-^ i nmtiiiVH 8jm ^ vr,emite lahtevajte auperviaorja, in do- J bite odgovor od nas takoj. . I Bdi Rosedale ANTON GRDINA 1881 6127 St Clair Ave. Cleveland, O. i —-1 ................... I UII.......i—IHlilllli POSEBNO NAZNANILO! Dr. Wolf«, relikl špedjaitet, )• upeljal v Hlevcdaa^u vae v«MM» stroj« sa sdraTlJanje ljudi. Tu %o nadaljeval adnavljeraje na aslte kot m atrft- P vi na Bmrope. Ne raAuna nič «a preMcavo, pretakava s X tsrki j« zastonj vaakfunii bolniku, fi« ae zdravi prt njea. NIČ ne d en«, leullko tam m fte zdravit«, J*rkllte Ja vidite kaj ta Speol)altof lahko naredi sa vaa Imate? _ tfT Vaša prilika nered v želodou, ka C«J- \ I Tu le prilika, da tar? Nerad v jetrih! ! ^Jg Z^!!^ « .. ■ nSm^hritr'avl i it»«cijallaUi n svet, RevmatlzemT Glavo- H j opolnoma pn4S6e, potem zvesta, če morete oadravetl," ker uepeh Je odvisen od preiskave. Njegovi krasi stroji Is vseh delov sveta mu pomagajo, da Ima najboljši zdravnlUd urad v mestu. Ko so druge metode zdravljenja zgubile mo«, dobit« tukaj uspeh. Urez vpra&auja, kak Ano baleeen Imate, če zdravnik vidi, da s« da eidravett, bodite prepričani, da kma.u osdravtt«, ln nikomur nI treba zapraviti denarja, ne df bi d'^Wf uspeh. Pridite ta pogovorit« se privatno s zdravnikom. 2047 E. 9lh St. DOCTOR WOLFE Med Euclid 4. nadst. ip*cijaiut, Cleveland, o. in Prospect Uradna Krat 9. sjutraj da S. av. Ob nadaliab »d 10 d« 1. TROJKA POVEST Spisal I)R. FR. DBTELA Za klavirjem je sedel učitelj bližnje vasi, ki se je vrstil v igranju in v plesu s sosednjim tovarišem, po dvorani pa so se gibale mlade trojke, ljubko so stopicale, lepo se sukale in spretno se obračale po taktu godbe. Plesalke so imele sVetle obleke in rožo v laseh, plesalcem je bila bolj . zabava pri srcu nego lišp, veselje pa je žarelo vsem iz obrazov. V sredi je stal dostojno Radivoj, v levi ščipalnik, ki ga je snemal zdajpazdaj, v desni dehteč šopek, darilo hvaležnih plesalk. Pogled na desno in levo, migljaj njegovih rok je spravljal v red zamotane vrste. Vse je gledalo nanj, vse pazilo na njegove besede, in točno kakor na vojaškem vežbališču so se izvrševala povelja. Velevanje pa je bilo —- čast, komur časti — samoslovensko, In lepo se i je glasilo:."Pozor! - Prva vrsta; druga vrsta! Sode troj ; ke! —lihe trojke! —Nastop!|i — Rokokrog! — Polobrat!ji I — Prekohod! — Izpremin!"}! Novi pojmi zahtevajo pač(< novih besed; druga izdaja | Wolf-Pleteršnikovega slovar ,ja se bo morala vsekak ozi- s rati na te izraze. Milostno je pokimal Radi- \ voj Vladimirju, ko ga je za- \ gledal, češ, tudi se brez tebe 1 se kaj opravi. Irma je sfala 1 nasproti in očarovala svoje i in vsojih prijateljic plesalce. < Za eno roko jo je držal baron i za drugo gospod Emil Jug; i na Emilove stroške sta jo za- i bavala baron in Radivoj; E- j mil je bil namreč neroden : mladenič, ki je plesal v škor- | njih in z ostrogami, kakor je bil prijezdil., Kadar je bilo ; treba razložiti plesalcem ka- i ko novo plesno podobo ali po i < praviti kako napako, je mig- < nil Radivoj, in Emil se je u- ' meknil in prepustil njemu ( plesalko. Irma se je prijazno 1 nasmehnila Vladimirju; a da s ) bi bila zapustila vrsto in prišla k njemu, je pričakoval ' Vladimir zaman, Veselilo ga 1 je to vedenje tem manj, ker je videl, da sta baron in Jug 1 resnejša in nevarnejša snub- j ca Irmina nego Radivoj. Ču-^ til se je tujca v splošnem ve- i selju, poklonil se je gospe t Majerjevi in odšel z gospodom v verando na razvedrilo j "dostojnejše za pametnega < človeka." Razvedrila pa ga i tudi Žlahtna kapljica ni, ko ni bilo plesa nikdar konca, i Kadar so se odprla vrata, ka- I dar se je začul kak korak, je 1 pogledal Vladimir in poslušal I vselej zaman. Sel je domov nevoljen ' predvsem na Irmo, ki se tako 1 malo meni zanj, potem na I Radivoja, ki si je bil izmislil to neumnost, in slednjič, kdo ; 1 bi mislil! sam nase, ker seje i bil prenaglil in prehitro odrekel udeleževanje pri plesu. Nekaj dni je ostal kar do- : ma, tako da sta se mati in se- i stra že veselili, zlasti ker se i je razgovarjal rad z Milico, i ki se je popolnoma strinjala i ž njim v mislih o tem nepo- j trebnem plesu. In res je že I začel primerjati Vladimir Mi- s lico z Irmo, in zdelo se mu je, j da mu tudi ugaja. A kadar se i je spomnil, da snubi Irmo < domišljavi Radivoj, prevzetni i baron, nerodni Jug, se je raz- 1 y:zil, da si je grizel ustnice. < aki ljudje naj bi izpodrinili i jega! Natihem je upal, da < pride Irma na Pristavo, če i njega ne bo doli; a motil in i jezil se je, in postalo mu je Zopet je šel v vas, in Irma .-in i stal trdno na njegovi strani. "Ropot in vrišč vsak plesni dan, da človeka ušesa bole. Trojka sem, trojka tja! Ta vražji Čuk se je moral čudno šolati, ker govori o samih trojkah." "Gospod Čuk je vrlo prijeten in zabaven družabnik", je dejala odločno Irma. "On vsaj kaj stori za kratek Čas. S samim premišljavanjem in zanikovanjem, s samim strogim presojevanjem se ne opravi nič. Tako veselega in živahnega družabnega življenja že ni bilo v naših Icrajih več let. Prej smo se ogibali drug drugega najbližji sosedje, zdaj se zdrujimo tudi daljni znanci; spoznavamo se in ljubimo se." Vladimirju se je zdelo, da merijo besede nanj; vznemiril se je, govoril malo in gledal predse. "Če se odteguje človek dru žbi," je nadaljevala Irma, "po stane čudak, oduren, prevze- s ten, začne sovražiti ljudi in i si domišljevati, da ga črte drugi; z eno besedo: nadut pesimist postane." "Prav Radivoj Čuk je pe- i simist," je opomnil Vladimir. ' "Čuk? Pesimist!" se je za- i smejala na ves glas Irma in plosknila z rokami. "Tega s /endar ne mislite v resnici! ] Ravno to je najsmešnejša, lajzabavneiša stran gospoda i ioktoranda, da se dela črno- < šledca, ko ima najzdravejše najprijetnejše, najveselejše i lazore o življenju. Jaz postanem dobre volje, če ga le < zagledam. Zdi se mi kakor i propovednik, ki propoveduje I * slovesno temnim obrazom: Življenje naše je kratko; hit- | ro je torej uživajmo! On bo 1 zvrsten zakonski mož." Via- | Jimir se je ugriznil v ustnico. ( 'Veselje privoščiti sebi in irugim, to bo njegovo načelo 1 !n zakon vendar ne sme po- < itati grob vsega veselja." "Smešno!" je pritrdil oče. i Takrat se šele prične vese- i je." 1 "Zatorej preudari, kdor se ; loče vezati za večno," je de-ala gospa s Schillerjem. J "Preudari, to se pravi: pre- i -ačuni! Hahaha," se je zagro i lotal Majer. i "Strašna mora biti zavest" le dejala Irma, "če spoznata j iva po poroki, da nista ustva- i rjena drug za drugega." i "Taka večna zveza je na i ravnost nemoralna,* je dejal j Edvard. "Dva dni ne ve člo- \ /ek naprej, če bo še ljubil ka- i kega dekleta; obljubi naj pa j i a večnost. Ločitev po potre- ' bi in po pameti bi pospešava-la zakonsko srečo, in človek 1 bi se ne bal tako copate." i 'Molči, Edvard," ga je zavrnil oče, "in ne mešaj se v « reči, katerih ne umeješ!" ] "Meni se pa zdi," je dejal Vladimir, "da je ravno nera- i zveznot zakona jako modra naredba. Koliko je ljudi, ki | ne čutijo v sebi poklica za i nobeno resno delo; kadar pa ; nastopi potreba, se vdajo in i postanejo zadovoljni. Marši- ; komu je pokorščina nekaj < strašnega, neznosnega; a naj i pride k vojakom, v par tednih se je privadi, da mu ne i dela več težav. Brez discipli- : ne pa bi bila vojaška sila največja nevarnost za državo. Če pride kdo v kako stanovanje, v kak kraj, kjer ne misli ostati dolgo, se ne meni mno-go, kako bi si uredil življenje kdor pa se nastani stalno, ta i gleda, da si zvekša ugodnosti in zmanjša neprijetnosti. Tako je tudi v zakonu. Misel, < da sta zvezana dva zavedno : in kot mož in žena ločena od | drugih, ju zbliža in sprijazni polagoma, če se tudi nista lju bila poprej. Če pa mislita, da se ločita lehko vsako trenot- miselnost pri sklepanju zakonov in v zakonu velika no-nravnost, ker je tako že malo pravih srčrjih zvez. Zlasti ženskam boljših stanov je jo-stala iskrena ljubezen že zastarela in smešna šega; na njeno mesto je stopilo zvito računanje in premetena nezaupljivost." "Kar je popolnoma naravno in se lehko razloži," je dejala Irma, ki se je čutila zadeto.' "Vsaki stvari je dala narava orožje, da se brani in ohrani. Čim bolj se katera zalezuje, čim več se ji nastavlja zank, tem opreznejša in nc-zaupljivejša postane. Zdaj pa vzemite naše družabne šege, naše veselice in plese. Ali sliši tukaj ženska kako iskreno, prisrčno besedo? Ali ni vse zgolj hinavsko laskanje in sladkanje'? Meni se zdi, kakor da bi se bili vsi mladi gospodje učili vedenja in govorjenja iz iste knjige: Kava-lir v žepni izdaji. Gorje oni, ki bi verjela le trohico teh besedi! Saj se nam krade v zasebnih družbah dobro ime, če smo še tako oprezne. Tako rodi hinavščina in slepar-stvo na eni strani nezaupljivost in opreznost na drugi, in iz te dvojice izhaja ona lažnivost v občevanju, ki jo imenujemo družabno oliko, kjer se šopiri-razum, srce pa se plah oskriva, v vednem strahu, da se bo osleparilo in zasmehovalo." "Gospod doktor, Vi imate \ zdrave in dobre nazore," je j pohvalila gospa Vladimirja, ! "Vam lahko izroči vsaka mati brez skrbi svojega otroka." Vladimir je zardel od ve-selja, se priklonil gospe in pomenljivo pogledal Irmo. "A vsakega plesa vendar , ne smete imeti za greh," je omejila hči materino hvalo. "Tudi jaz plešem racj," se ' je izgovarjal Vladimir. "A zakaj ste zavrnili tako osorno prijatelja Čuka? Gotovo so Vas tako naučiji na Pristavi." Vladimir je trdil, da ne; a pravega zroka ni mogel navesti, žakaj da se je odtegnil plesu, ki je po Irminih besedah tako prijeten in zabaven. "In kako elegantno pleše Enil Jug kljubu škornjem sn ostrogam!" "On s peto glas daje, premete vse ogle, se v cepa dva maje," je pristavil Radivoj, ki je bil ravno prišel in slišal zadnje besede. "O, ckbro došli, dobro do-§li, gqsjpod doktorand!" so vikali vsi Majerjevi in mu ponujali roke. "Kako ste poravnali zadevo?" "Dobro," je dejal Radivoj in si brisal ščipalnik. "A zamera je bila grozovita; zakaj še ta, pa še ta, pa še ta se pri- ' števa razumništvu in hoče plesati z nami. Dodali bomo ; še štiri trojke, da bo mir. Potem pa ne sprejmemo niko- * gar več. Učinek je velikanski Vse se zanima za trojko, vse govori o trojki, in šivilje šivajo na vseh koncih in krajih noč in dan za trojko." Vladimir se je odpravil, sluteč, da se bo govorilo le o plesu in poslušal le Radivoj. Kako ga je to jezilo! Tolika izprememba v kratkem času. Kdo umeje ženske! Za suho-parneža imajo njega, ki ima neizmerno več takta in družabne omike od Radivoja. In ta ga je izpodrinil, ta premagal! — Kar pustil bi mu slovo! — A še tega se manjka, da bi se mu rogal Radivoj! Ne, ne odstopiti on ni mogel; čast mu ni dopuščala. — Ža-stran plesa se je bil prenaglil to je bilo očividno. — Oh, kar odpeljal bi se, brez slovesa, proč, v Ljubljano! Na Mlaki pa je obdelovala Irma Radivoja, da mora na vsak način pridobiti Vladimirja za ples. "Jaz vem, da mu je že žal" je dejala; "samo prave besede je treba, in naš bo. On jej za Vami najspretnejši plesa-; lec." Radivoj se je branil iz u-mevnih razlog; a Irma ni od-jenjala. HrbtoboL 1 Ako irr-ti bolečino v hft>tu, ali lrri-i iu duute, da vasboli. Bolečin« | postajajo noprenosne; ledice (obisti) vas bolijo in voda od vas gr« gosta i ter dutit« pri tem bolečine. V takem slučaju rabite kako dobro zdravilo, pa ga morda ne moreta dobiti? Ne iičU« drugih pripomočkov, ampak Severa's Kidney & Liver Remedy (SeYtrova Zdravila za obisti in jetra). To j* izbomo zdravilo za mehur. kadar imate bolečina pri spuš- < Čanju voda, tako tudi pri otrocih, ki močijo posteljo. To zdravilo odpra-vlja zlatenico in vso zoprno sapo, < zmanjk.je oteklino neg in lajia hrb-tobol. Poakubile ga. Prodaja s« 1 >' v lekarnah. Cena 7Sc in $1.26. ■< Pozor! Naznanjam, da sem pravkar dobil vzorce blaga za jesenske i n zimske obleke. Na razpolago imam najboljše vzorce od najboljših kompa-nlj, in prijazno vabim fante in može, da pridejo in si o-gledajo. Priporočam se v izdelavo po meri narejenih oblek, katere izdelujem točno po vašem okusu in po zmernih cenah. Priporočam se v obilno naklonjenost. Andrew Jarc, 1113 E. 61th St. Tel. Princeton 1958 R. > (x92) OBRESTI SE ZAČNEJO VSAK DAN VLOŽTlTE DENAR NA LAKE SHORE BANK U p« pnrrilih plačamo de dsm, km potegnete 4smv na 4% SfeClairaad 65th/St P>ei|iiiil ud Huron Soperior and Addison. --- PAZITE--- EPIDEMIJA "SUHE KOSTI" BO UBILA VAŠE NAJBOLJ DRAGOCENE SVOBODSClNE I Proposed 'ksa&szte »o tfe Constitution jj Vaša edina obramba je P Prejeti Agents to fc frr^'vl If I _I" Article U. 1 HI AS M Artidc II. t' YES! Section 1 I L 'YES • Sectionl U ivrfercrhim Provision, Reserving lo »h« i PPHTI PR OH I Rlf^l II P' 1 J Referendum Provision, Rc»cfv!i»1 »J « ' I [J Peopk the Pttwer to Approve or Reject I I\\/ II 1 I\V/I lftUlvl JI P |»wp> the Power »o Ami'"J or P . I l»ri wi Act i an of the Central AnemNy «r ■• • J ' " If ■ P "»A an Action of Hw Oner*! AsttmWy ftU Ratios »«y Pror*eJ AmciulnwnMo VOllVKll dan. tOrek 5. nOVCIilbfa Lj itl> Ratify »hy Proposal Amr.nlnwrt 1» i jg__Ihe Cmt-stiiuiioii of the United State*. * ^^^ the C^hv. tution «if tli; LnUeU t Ules. f Z! Article XV, VAŽNO NAZNANILO: ^ I - , Art^e XV, A Ik!*) Section 9 5-§| ro..#4j.T vj*,, $,oook«ni, •• dobiPi*o | Section 9 L ____Prchibilio