Vstaši so bili pregnani iz Juareza
TUDI GLAVNO MESTO DRŽAVE
CHIHUAHUE SE JE UDALO
HOOVER JEVL TAJNIKI
Vstaske sile so se umaknile, ko napreduje proti mestu devetsto farmerskih rekrutov. — Nadalj-na poročila glede revolucije.
JUAREZ, Chihuahua, 10. aprila. — General Marcelo Caraveo in dva tisoč vstaških vojakov je pobegnilo proti zapadu, v Sierra iVladre gore, potem ko so prepustili mesto federalnim vojakom 900 farmerskih rekrutov.
Izpraznenje se je završilo 33 dni potem, ko je vstaska armada zasedla mesto v krvavem spopadu s federalnimi četami.
Svarilo ameriškega armadnega častnika, da ne Oodo cimeriške oblasti dovolile ogroženja življenj vsled pouličnih bojev, je baje v veliki meri pripomoglo, da se je preprečilo nadaljno bitko.
Čeprav je glavni del vstaških sil pobegnil v Ca-sas Grandes, je ostala redna posadka 125 vstašev pod generalom Murietto za dejansko predajo mesta ob desetih danes zjutraj.
Izprazniino povelje je bilo izdano od generala Caraveo, vstaškega governerja Chihuahue, ki je ^zprazni) včeraj Chihuahua City ter prišel v Juarez, potem ko je uničil železnico na poti. Domneva se, da je bilo izdano povelje generala Caravea na nasvet generala Escobarja, ki se nahaja sedaj na poti v Sonoro.
Sile generala Caraveo so namenjene zapadno proti Casas Grandes. Štiri ameriški avijatiki jih spremljajo .
MEXICO CITY, Mehika, 10. aprila. — General J uan Al mazan, je bil danes v posesti Chihuahua City, prejšnje vstaške močne postojanke, dočim so druge federalne čete potiskale proti San Bias, Hnaioa, kjer je bil koncentriran največji oddelek a stašev ob zapadni obali.
Genera 1 Al mazan je obvestil vlado, da je zase-cel mesto Chihuahua včeraj ob osmih zvečer in da te je poslužil vlakov, katere so zapustili vstaši, bedeči proti zapadu. Mesto je zapustila zadnja skupina vstašev v ponedeljek oonoči.
Cardenas, ki poveljuje kavalerijskim skupinam, je dosegel Culiacan, glavno mesto Sinaloe, včeraj zvečer. Mesto se nahaja nekako sredi pota med Ma-zatlanom in San Blasom.
Najnovejši razvoji petih tednov vstaje so strnili vrste federalnih čet okrog vstašev, ki se sedaj počasi umikajo v Sonoro.
SPRETNA POTEZA STIMSONA
UlllCH. WUH. O. <_
Pivd^nhiik IIoovit inta tri privatne tajnike. ki : < JfOrire Acker-son. Lawrence UicUcv in Walter II. Newton.
PREJŠNJI PODPREDSEDNIK BO
POSLANIK NA ANGLEŠKEM
Washington je poslal Angliji običajno prošnjo glede sprejema. — Edge bo najbrž zavzel mesto v Parizu. — Prazno mesto v senatu bo moral zasesti mož, katerega bo izbral governer Larson.
LINDBERGH JE ZOPET NA POLETU
Sporočilo *e je, da je lete! letalec preko meje Mehike, a iz Texasa ni bilo nikakih posebnih poročil.
Polkovnik Cluirles Liiulbergh rojM*t rstavljal uganke raznim toe kam v M.-Uiti in TV x asu, ko ni l»ot«-l pr stati na nobenem številnih avijatrških polja, potem ko je dvigni) v zrak v Mexico Chy včeraj popoldne.
Zapustil je Vaibuena polje ob poMvt-h {topohlue. po teden dni trajajočem obisku -pri svoji zaročenki. Pričakovalo «e je, da bo prišel preko Brownsville* a se ni
Poročevalec Worlda y Mexico
Ciiv jt« brzojavil, da so «ra videli ti preko Fiedrais 'Nejrras, nasproti Eaple Pass, Texas, ob osmih zvečer. To poročilo je bilo sprejeto v predsedniški palači, potem j ko >t* jt» čekiralo različne točke.
Letel je manj kot sedem ur, : dasiravno znaša razdalja 700 milj. j I5i! je nekako dvasto .milj od San Antonia. kamor je bil očividno namenjen.
Pijanec aretiral samega
BOSTON*. Mass., 10. apriila. — Jaz sem aretiran, — je objavil n« ki. sanjavo zroč človek, ko je *terpil pred mizo policijskega ser-žanta.
I
—	Kako se glasi obdolžite v? — je vprawal seržant.
—	Pijan, — je odvrnil neznanec, ki je navedel svoje ime ter naslov.
Policist je poslal spokornega grešnika t celieo, da se prespi.
WASHINGTON, D. C., 10. aprila. — Defim-tivno je bilo določeno imenovanje prejšnjega podpredsednika Dawesa za mesto poslanika v Londonu, in njegovo ime je bilo poslano na dvor St. Jamesa, z običajno formalno prošnjo, če je sprejemljiv.
Da bo Dawes sledil poslaniku Houghtonu, je ob--javilo časopisje že pred par dnevi, predno je general prevzel misijo, da uravna fiskalni sistem Santo Dominga. Ta naloga bo zaključena do 27. aprila, ko bo Houghton odpotoval domov ter ni nevr-jetno, da bo Dav/es direktno odpotoval v London iz Zapadne Indije, da prevzame svoje nove dolžnosti.
Spretna poteza tajnika Stimsona je dala Mrs. Gann pozicijo v družbi. Prepustil je vprašanje častnega mesta diplo-matični dvori ji vosti.
WASHINGTON. I). ('.. 10. apr. Mn>. Edvard E. Gann, kot ofici-jelna gostiteljica podpredsednika Charles Ourtisa. bo nastopala pred ženami diplomatov pri ofičijelnih funkcijah, vsWxl dvorljivosti diplomat ičnegra zbora.
^ kolikor si> prizadeti Ameri-kan.-i. ni nobenega oficijHnega reda več. diktiranega od državm*-depart menta. Družba v Wasii-ingtonu mora določiti take stvari sama zase.
Državni tajnik Stims*on je po posvetovanju s predsednikom lloo-verjem na ta način ofieijelno zaključil Curtis-Kelloffg družabni spor potom ene najbolj spretnih potez, kar jih zaznamuje department. kateremu načelu je.
Nt- da bi tehnično razveljavil ukrep prejšnjega tajnika Kellog-ga. je dal Stimson vedeti diplomat ii'*nem zboru, da hi Ilooverje-va. administracija v veliki meri cenila dvorljivost, katero bi di-plomatj«* pokazali podpredsedniku in njegovi sestri. Mrs. Gann. nakar si j,- umi! roki nad eelo to! zadevo.
Diplomatični zbor bo formalno določil status Mrs. Gann na po-sebnom sestanku. ki je bil sklican za jutri.
Diplomat je so pripravljeni posadili Mrs. (i.tun na častno mesto pri družabnih funkcijah, kot go-stiteljiea podpredsednika Združenih držav.
GENERAL MAXIM WEYGAND
NASLEDNIK MARŠALA F0CHA
General Weygand bo najbrž dobil naslov pokojnega maršala Focha. — Imenovan bo maršalom ter bo zavzel mesto mentorja pri zavezniški misiji. — Mož velikih zmožnosti.
PARIZ, Francija, 10. aprila. — Plašč maršala Focha bo najbrž padel na zmožna ramena moža, kateremu je največ zaupal v svojem življenju, generala Maxima Weyganda .
V smrti se je občutilo vpliv velikega voditelja v visokih vojaških in vladnih krogih v poskusu, da se mu dodeli delo, katero je izvrševal Foch sam.
KABINETNA KRIZA V NEMČIJI
Voditelji raznih strank so se dogovorili, da bi bil polom nespameten, dočim se vrše v Parizu pogajanja glede vojne odškodnine.
Skočil pred vlak.
Promet na Downtown Lexington Ave. podzemeljski železnici je bil ustavljen skoro za ]h>1 ure, ko je skočil pred vlak neki Harrv I»ro\vnstein na tretji Ave. in 149.
cesti.
t e bi dominikanska organizacija vzela več rii-a, bo poslaništvo prepuščeno pooblaščencu, kot >> • je zgodilo takrat, ko je prišel Houghton domov lansko leto zi volitve.
Senator Walter Edge iz New Jerseya je š • vt dno najbolj pri-ljubljuni kandidat za pariško poslaništvo. ki je p<*sta!o prazno v-nU I smrti poslanika Ilerrieka. a imenovanje za to mesto bo izvršeno šd;* po pogrebu llerrieka.
Senatorju Edge »e je ponudilo mesto pred par meseei. ko je hotel Herriek zapustiti diploniatič-uo slui'bo radi svoje bolezni. < onem času pa s,, je glasilo, <la nima to mesto dovolj mičnosti. tla bi ga moglo zvabiti Iz zveznega senata.
Sedaj pa se domneva, da bo rad sprejel imenovanje, iki pa se bo završilo šele po posebnem zaseda h ju kongresa prihodnji teden.
Politična diagnoza glede sK«,] njega se glasi. da bi predsednik Iloover ra<li videl, da bi se izpolnile politične ambicije kongrrsni-ka Franklin Porta, da pride v senat in governer Larson bo imenoval Fort a na mesto Edga. če bi odšel sledu ji v I'ar:.z:.
LONDON", Anglija. 10. aprila. Vsprlčo ust rajni h govoric iz Washiugtona, da je bilo predloženo ime prejšnjega pod p revised ni-ka Dawesa ko možnega naslednika Alanson Iloughtona. je ostal zunanji urad molčeč, če se je naprosilo za njegovo priznanje ali ne. Kljub temu pa se je izvedelo iz Uvtoritatovncga vira, da bo odo-
bri nje takoj prišlo, kakorhitro bo za vršen o imenovanje.
General Dawes je dobro in u-godno znan v Angliji, tako kot ameriški uradnik in privatni državljan. X.-'gova trgowka ter vojaška karijera Lra je spravila v slik z Angleži ob številnih jirili-kah.
Curtiss Field izginil.
n«»«»sEVEI,T FIELD, L. L. 10.
aprila. — Ime "Roosevelt Field. Lic." je bilo naslikano nad vhodom ter gfavnbn jx'slopjem leti-s.-a. k; je bdo znano še pred enim tednom kot "Curtiss Field". Iz-premeiinba s,> je za vršila v tem tednu.
X-^arki pospešijo valitev jajc.
ROCHESTER, .Minn.. 10. apr. -Sedaj je ugotovljena stvar, da so nltrav.oletni žarki zelo koristni tudi za živali. Vršili so se posku-si s kurjimi jajei in izlkazalo se je, da so se piščeta boljše in hitrejše izlegla, če so bila jajca pod Učinkom ultra violet nih žarkov,
Hindenburg se je
sestal z Borisom.
BERLIN', N emčija, 10. a}>rila. Predsednik Paul von ITindenburg je sprejel včeraj bolgarskega kralja Borisa, s katerim se pozna že Teč le L
Dež sledil vročini.
ALBANY, N. Y , 10. aprila. — La lijaki promet na lludsonu je bil naenkrat ustavljen vsled sle-j>eč<'ga snenega viharja, ki se je pojavil v gornjem delu države New York. Poleg tega je pa legla neprodirna megla na reko in ladje >o morale poiskati zaveiišee.
LEIMd.V. Nemčija. 10. aprila. Nemška 'kabinetna kriza j<- !»ila danes nekoliko omiljena jk> konferencah med člani kabineta, na katerih je bilo dogovoreno, da bi bi Ia splošna resignaeija nepraktična. predno niso končane repara-ei.,-ke konference ter sprejet proračun za tekoče l ;to
Kabinet je bil včeraj prepričan, da bo vložil danes resignaeijo. a seda j se pri'akuje. da t-.* bo obrnil na razne stranlke. da sodelujejo ž njim vsaj pri državnozborski razpravi glede revidiranega pit>-računa.
Odklonitev sneijallstičuih članov državnega zbora, da sprejmejo drugo apropriacijo, da se dovrši slavno nemško križarko, je dovedla skoro do poloma kabineta tekom preteklih par mesecev.
Kancler Mueller, voditelj soei-jalistov. je smatral to stališče svojih tovarišev v državnem zboru 7.a osebno žalitev ter m» ni hotel včeraj udeležiti sestanka franke.
Skozi ve" metseeev si je Mueller prizadeval stvoriti "veliko koalicijo". sestavljeno iz večine strank, zastopanih v državnem zboru.
General Weygand je bil dolgo asa priznan kot desna roka Fo-dia »n setlaj so je pričelo z giba-ijem. ila s.- ga imenuje maršalom Francije ter mu tla mesto, katero je zavzemal Foch kot predsednik zavezniške vojaške komi>fje. ko-ie naloga je gledati na to. da se izpolni vojaške klavzule VensaiU-*ke mirovne j>ogo<lbe.
< e s,» bo generalu Weygaruln izkazalo te časti, se bo priznala Iva važna momenta. Pokazal je brezdvomno svoj vojaški ženij, a v očeh Francije je brez dvoma višji spomin, ila ga je ljubil Foch.
Danes zrejo vsi na generala Weytranda kot na zaupnika misli zamrlega junaka. Njegov dvig bi •»omenjal nadaljno jkj čaščenje ^oeha. On bo mogoče tudi imenovan k najvišjemu vojnemu svetu, kojega član je bil Foch in kateremu predseduje vojni minister Painleve.
Najvišji naslov maršala ne vključuje nikakih posebnih dolžnosti, pač pa se ga podeli, da se označi posebne zasluge za deželo. Toffre je bil prvi imenovan maršalom pod tretjo republiko in Foch drugi. Sedaj obstaja razpoloženje, da se ohrani število maršalov pri minimu, a izjemo so bo t-ikoro gotovo napravilo z ozi-rom na generala Weyganda, prijatelja ter svetovalca Focha.
— Weygand stori vsako stvar, vitli vsako stvar ter misli na vse, — je nekel nekoč ntflci »podrejeni, ko je bil Weygand načelnik Fo-ehovftga štaba.
Wevgandov dvig je bil tembolj značilen, ker ni nikdar šel skozi štabni kolegij, — povsem izredna stvar v Franciji. On je eden mlajših franeotskih generalov, kajti rojen je bil leta 1867 v Bruselju.
Lindbergh v Brownsville
NEW ORLEANS, 10. aprila. — Polkovnik Charles Lindbergh, na poti z Mexico City v New York, je pristal danes ob polenajtitill zjutraj v Brownsville, Texas, potem ko jra niso videli več kot eno in dvajset ur.
Potres v Italiji.
BOLOGNA. Italija. 10. aprila. Močan potresni sunek, trajajoč pet sekund, se je prij>etil danes zjutraj malo pred sedmo uro. Pred potresom so culi votlo grmenje. Večina mesta je še spala in ljudje 'so bežali i.a ceste v nočnih oblekah.
Drugi sunek, nekoliko milejši, se je pojavil ob pol osmih zjutraj. Skoda je bila majhna ter je le pretresla starejše hiše.
ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA NAJVEČ JI SLOVENSKI DNZVNIK V AMERIKI.
DENARNA NAKAZILA
Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku:
v Jugoslavijo
Din.
500
$ 9.30
1,000 ......... $ 18.40
2,500 ........ $ 45.715
5,000 ........ $ 90.50
10,000
$180.00
▼ Italijo
Lir 100 ................$ B.7S
" 200 ......................$11.30
" 300 ......................$16.80
" 500 ......................$27.40
" 1000 ......................$54.2«
Stranke, kt nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma t našim zvezam v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 2%.
Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30._60c;
za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6.
Za irplačilo večjih zneskov kot gora j navedeno, bodisi ▼ dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo se boljše pogoje. Pri velikih n«^ rilih priporočamo, da se poprej z nam fporazumete glede načina
nakairila.
izplačila po poŠti so redno izvr&ena v ovch do treh tedni«
NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTKB
PRISTOJBINO 75c.
SAKSER STATE BANK
82 COBTLANDT 8TREET,
Telephone: Barclay 0380
NEW TOEKf N T
r Največji slovenski dnerak"^	TT A ^^ A TTHfc	,	......... ' ■
v Združenih državah 3	g l /% W J^I f\ L^ ■ «111 M	I Urgert Spveman Daily fa»
. Velja za vse leto . . . $6.00 I	ITI ) f | \ I 11 I ZjL	i the United States.
1 Za pol leta.....$3.00 g	^ dB / JLP<y JL ^ JL V V^ I M	a Issued every day except Sunday« |
Za New York celo leto - $7.00	^^	| and legal Holiday«. ^
g. Za inozemstvo celo leto $7.00 W	_ '	__ n .
jr,............ „„-| __Ust slovenskih delavcev v Amerik?.	^ _75'QQQ J
TELEFON: BARCLAY 6189 Entered as Second Class Matter, September^!, 1903. at the Post Office at New York, N Y., nnder Act oTcongress of March 3, 1879°^	^ TELEFQN^ BARnT^AV^iIq
NO. 85. -- ŠTEV. 85.______NEW VOBK. THURSDAY, APRIL 11, 1029 - ČETRTEK;TI:~XPRILA~1929.	VOLUME XXXVII. - LETKIK XXXVIL
OwntH and Published by 8LOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
Prank Sttoer, President	Louis Eenedik, Treasurer
Place of business of the corporation and addresses of above officer«: 92 Cortlandt St., Borocfh of Manhattan, New York City, N. Y.
"OLA8 NABODA" (Voice of the People)
Issued Every Day Except Sundays and Holidays.
fSa celo leto velja list za Ameriko
4n Kanado_____________.$€.00
ta pol leta__________________$3.00
Pa četrl leta_______$1M
Za New York ta celo leto —$7.00
Za pol leta ~------------------------$3.50
Za inozemstvo ta celo leto —$7.00 Za pol leta__________„J$3.50
Subscription Yearly $6.00
Advertisement on Agreement.
"Glas Naroda" izhaja vsaki dan ievzemii nedelj m praznikov.
Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da te nam tndi prejinjo bivaliifo naraani, da hitreje
najdemo naslovnika.
*4GLAS NABODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. Telephone: Barclay 6189.
ŠTRAJKI NA JUGU
Kapitalisti, ki so preselili svoje tovarne v . Južne držav«', mrslcr, da jim bodo tamošnji delavci delali na-jiol zastonj, so se nrezali.
Par let so gromadili iz cenenega dela ogromne profits. zdaj pa vse kaže, da niso prav računali, ker so se preveč zanašali na potrpežljivost svojih uslužbencev.
Zadnji čas prihajajo neprestano poročila o. štrajkih, ki so izbruhnili tukaj in tam.
Strajkarsko gibanje v tekstilni industriji Združenih držav utegne postati velikega pomena za splošno ameriško delavsko gibanje.
< V se namreč posreči na tem deviškem polju industrije južnih držav organizirati delavce ter jih povesti od boja do zmage, ne bo moglo biti v bodočnosti nobenega govora, da ni mogoče te ali one stroke ameriškega delavstva organizirati.
Kajti na Jugu vladajo še vedno precej patrialhalne razmere.
Ustava nima posebne veljave. Serifpva moč je neomejena. Pravi vladarji so policisti, kapitalisti in protestantski duhovniki.
Delavec mora edinole garati iii molčati.
Pred par dnevi je bil imenovan za državnega indu-strijalnega konlisarja T. A. . Wilson, predsednik North Carolina Federation of Labor.
Njegova izjava o položaju, ki se je tako nenadoma pojavil, je jako značilna.
Začutili so nov duh, ki veje v ozemlju, katerega kontrolirajo, in morajo vsledtega ubrati drugačne strune kakor so jih ubirali doscdaj.
Ko je govoril pred neko skupščino delegatov,- je izjavil :	:BHp
— Tekom dveh tednov so v dveh državah izbruhnili trije veliki štrajki. V kratkem bo izbruhnil štrajk v eni največjih pletilnic. To jasno dokazuje, da nameravajo delavci popolnoma izpremeniti obstoječe razmere. Navzlic temu pa oglašajo poslanske zbornice po južnih državah, da so stoodstotni ameriških delavci južnih dr-;av ponižni in pokorni ter da je mogoče ž njimi početi, kar se komu izljubi. To pa nikakor ni resnica. Zmaga M raj kar je v v Tennessee bo ojunačlla druge fabriške delavce po drugih državah, zaštrajkali bodo in zmagali.
Za uradnika Ameriške Delavske Federacije, ki je prišel iz stai*e šole ter je sedaj vstopil v državno službo, so to presenetljivo ostre besede, posebno če $e pomisli, da so se doslej organizatorji Jugu dosledno izogibali.
Delavci so takorekoč kar na svojo roko izvojcvali lepe uspehe.
Te izvojevane uspehe pa zamorejo zaščiti edinole z močno unijo.
Jugoslavia irredenta.
>£.NKY MLLih, f««H. D. >
Ruth Bryan Owen iz Fioride, hči znanega AVilliama Jenningsa jBryana, .se tndi peča s polit ko. V kongresa zastopa oni flo-rid--»ki okraj, kot sra je svoje a-no zastopal njen o<"e.
Zanimivosti iz Jugoslavije.
Stnzacijcnalni izum Zagrebčana.
Zagrebški li.-ti poročajo,, da je oformik Milan Varlaj, brat znanega 'zagrebškega slikarja Var-laja, izumil po tl-letnem študiju in poizkusa ju nov karburator.
Karburator spreminja v plimi bencin, ki pomešan z otrakom goni m-ot-orje. Varlajev ka-rburator je zelo enostaven in ga opravlja laihko nestrokovnjak. Razen tega je zelo ekonomičen. Velikega pomena bo izum za letaia kajti letalec bo karburator lahko popravil in sostavil rut d letanjem brez orodja, dočim se mora sedaj letalec spustiti na zemljo, če ga hoče
SEŽIGANJE MRLIČ EV
ČEHOSLOVAŠKl
SMRTNE NEZGODE NA
LONDONSKIH ULICAH
I popraviti.
Not'karburator tuui nima plov-nika in bencin ne teče iz njega prt nagibanju in kretanja letala v zraku. Karburator je duša motorja iti nov izum bo velikega ipo-mena za razvoj avtotehnike.
Varlaj je študiral tehniko v Pragi in na Dunaju. Nedavno je dal izum patentirali v Nemčiji.
Puiiiše Račiča ne bo sodilo državno sodišče.
Državno sodišče za zaščito države v P»eLgradu sr> je ^edaj preselilo v staro palačo finančnega ministrstva. V razpravni dvorani ki jo sedaj preurejajo, bo prostor za sodni - nat, branitelje, to-šit<Ije. o bčinstvo in tuje diplomi* -te. Državni pravd nik pri tem so JLš.'-n. <Ir. I Vovie. je dementiral vest, da se bo razprava proti Pu-nl.šu Račiču vršila pred tem sodiščem. temvtč se bo vršila pred -ednini sodiščem. Državno sodišče pa bo ra-apravljalo o takozvani ;*areoplanski" aferi. Dosedaj je število a'ktov v tej zadevi že doseglo število 40.
Živega novorojenčka vrgla v vrelo vodo in nato raztrgala.
S' Klizu mesta Mladenovea, v vasi Koraieici v 'Srbiji je bil te dni tovršen strahovit zločin zblaznele matere. Osemnajst lena mati je v blaznosti umorila svojega novo-rojnega otroka in ga nato raztrgala na drobne kosce.
Andrej Stojanovič, delavec iz Koračiee. se je pred letom dni o-ženil s 17-letno deklieo Desanko iz sosednje vasi. Njun zakon je bil sprva srečen, toda mož je stalno delal v Mladenoveu. !e ob nedeljah se je vračal domov. [Mlada žena je irhi prepuščena sama sebi in je v svoji k oči« i zmrzova-!p„ ter stradala. Povrhu tega so ji
PRODA SE
malo posestvo v nekem trgu, 3 uro iz Ljubljane, tik državne ceste, 5 minut od železniške postaje, hiša z električno razvetljavo. vrt, 2 njivi, 4 mimike posetve in kozolec. Prav nizka cena. Pivte na: — "Posestvo', co O. N., 82 Cortlandt St., New York, N. Y.
(3x 10—13)
OGLAS.
Radi bolezni se proda dobro ido-či Rocming-House, 50 sob, vse lepo opremljeno, v sredini mesta, zmeraj polno oddano, po zelo nizki ceni, za gotov denar.
I. Polinger, 18 N. Eacin© Ave., Chicago, m.
(3x 10—13)
radi -zgodnje ženit ve odpovedali živci in je bila v blagoslovljenem stanju. Prid desi-rimi <lnevi je Desanka porodila ami-škegra otroka. Pri porodu ni imela prav nikogar. niti eiu« žive duše. da bi ji vsaj v najhujši uri kdo zakuril peč ter skuhal najpotrebnejšo hrano. V največjih bolečinah je porodila in sicer ravno tedaj, ko je vladal v tamkajšnjih krajih najhujši mraz. Od-»bolečin in irp-Ijenja je mladi materi opešal um. Ivo jo je našel mož ipopolnoma zapuščeno. je poklical njene starše k njej, k: so jo nekaj dni oskrbovali. Mlada mati jim je ves čas govorila: "Bežite od mene. vragi, vsi ste mi »"-rni pred očmi!
Starši niso 'njenemu stanju po--V' "ali mnogo pozornosti. .Mislili so pač. da je njuna hči po predanih mukah slabo razpoložena in >o •)»o desetih dneh odšli. Mlada mati je o>tala zopet sama.
Ko ,;e mož zopet odšel na delo, je iproti večeru seirrela v loncu vodo. V vročo vodo je posadila <voje*ra novorojenega otroka: — "Pojdi, srček, da imama okop-ije:" Otrok je zagnal krik, toda zblaznela mati ga je popolnoma potopila v vročo voda. Nežna koža se je otroku hitro odlupila. ma-i pa je kožo pooiMtala po sobi. TCo je otroka izvlekla iz vode. je bil že mrtev. Blazni materi to ni lilo dovolj. Pričela je trgati z "Okami od otroškega tnrj>elea ro-;e, noge. ubije, čeljusti in nazadnje še glavo. V-e -dele trnpelea je oometaia po sobi. nato pa se vle-ila v posteljo. S si več o v rokah je mrmrala neke molitve ter opazovala razmesarjeno trupelce svojega otroka.
V takem položaju je našel svo-,;o ženo mož Andrej.
Nagovorila ga je:
"Pridi črni Andrej, da vidiš jvojo lepo Desanko!"
Ko je Andrej prižgal luč. je :mel dovolj videti. Z obupom v srni je zbral razmetane dele nežnega trnpelea ter jih ]>oložiI na ^oiteljico. Nato je pfqwdnoma
Vesti iz Julijske Krajine.
Zagonetni umor družinskega očera Matevža Kranjca v Oreh k u }>r: Cerknem še vedno ni }>ojas-njen. Sin Jut-rin odgovorja na vprašanja preiskovalnega sodnika dr. MIgliaua iz Idrije, da on ni zakrivil očetomora potem pa molči ves potrt. Raznesla se je vest, da je 'pričela Justina dol žit i do-•lej z gotovostjo samo to, da je dobil Matevž Jvranjec. nekaj dni pred zločinom 2."»<H> lir zaostale invalidnine in da je bil Justin -vojemu očetu dolžan že okoli 2 tisoč lir. Na pot; v obmejno .J^>e-r:i<-o so našli neke Kranjčev^ dokumente. To bi kazalo, da so jih vzeli roparji -kupno z denarjem iz hranilnika v zidu ter bežali z njimi q.roti meji. kjer so jih vrgli o.J sebe. V Orehku se domačini ne morejo oprijeti misli, da bi Y1 Justin zagrešil oeetomor.
— V Gorici bodo 24. maja t. 1. na slovesen način inavgurirali spomenik v vojni padlim dobro-veljeem. Inženir Cace?šse je povedal Goričanom. ila je ob svojem za Injem posetu v Rimu na inav-guraeijo ojvizoril Mus>olinija, ki ■mu je obljubil, da pride ta dan v (iorieo. če bo količkaj mogoče.
mišljene so še številne jK>trebne poprave, izboljšave in nove naprave, kajti tržaško pristanišče j*» balo po končani vojni hudo razdejano.
Po vsej Julijski Krajini v mestih in na d»-ž*di se govori neprestano o posledicah strašne zime. Za eel mesec je zastala primorska pomlad. V Trstu modrujejo., kako so videvali vsako leto ob sv. Jožefu prve ]K>pke na 'kostanjih. Le tos Še ni nič. Tudi mandeljni še ne evetejo. Ljudem še vedno brni po ušesih burja in mraz jih ire-e pri opominu na ledene februarske dni. Dne 3. marca je kazal termomet r vedno ">.4 poč ničlo. Izhodi iz zime je bil šA,- _'1 marca. To je bil j»rvi pravi po mlailanski dan. štedaj pa po h-že li vse liiri in dela. rla >e doprin —< zamiujeno in o-l narave pričaku je poljedelec, da mu bo pomagala prav pridno, -da bo vse zgodaj vzcvetelo, zorelo in da bo pridelek dbilen.
Se vedno se dogajajo nezgo-' » z
Peter Zgaga
agBMa——awnvr - -m ^
Mussolini bi ob tej ipriliki obiskal tudi Trst.
Premije <lobivajo siarši. katerim se rodi mnogo otrok. Tržaški žirpan dr. Pitaceo je nedavno ob-daroval 2(> družin in sedaj spet 20, katereJ>ivajo najmanj 5 let v mestu in si bile lani oblagodarjene s petim otrokom. Med priimki teh -rtaršev : Cok. Jurjovič. Legiša. Markežič. Mužina. Makovi-e, Petelin. R-udež. Terčon, Zadnik, Živec. <'ufer.	»
Pred nekaj dnevi so se zbrali učitelji '}K>>tojnskega <lidaktične-ga okrožja, da prisežejo po zakonskih predpisih. Po končani siavnosti jim je povedal deželni tajnik faš:>;ične učiteljske organizacije (.'echini, da je določil Mu- - »lini 300.000 lir nagrade za učitelje v obmejni coni.
Zh pristaniške naprave v Trstu j • dolof-enih s strani vlade >0 milijonov lir. od t« h 54 milijonov za stavbe. .Zgrajena »ta hangerja št. C>:2 in 'št. ki staneta 10 milijonov. gradita <<* hangarja š*. <11 in »i3. kt bo-:a »tala nad 13 milijonov lir.
Poleg drugih ilel je za pomorsko potniško postajo na pomolu Bersaglieri carinskega pristana proračun jenih fi.noo.ooo lir. Na-
mi m-o jirijel svojo ženo za roko. jo položil na voz in o IpeJJal v Mladeriovac. Tu je kiipil železniški karti za Blo^k" ]>olje. kamor je hotel odvesti ž^no k staršem.
Desanka se je šele na postaji vznemirila in pričela kričati in razgrajati. S težavo so jo pomir'-li. nakar jo je mož odvede! k njenim starišem. toda le začasno, kajti že v prihodnjih dneh so jo oddali v bolnico na opazovalni odedelek.
granatami. lfM»>fni P. M*'dejo: Fari je rxpraznjeval granato. Iia/ počila >e je in raznnsarila fan ta. da je obležal na.mestu mrtev. \* Kkoc.ianu ob Si.či je obrezoval drevesa kmet. fi. Bertonja. Ko je udaril s sekiro po nekem drew n. j:' nekaj počilo. Kk-plozija pro-ieiktila. T t'or-egn v <lrev»->u. T>er-tonja leži težko ranjen v bolnici.
Težke ftaiijc v slov. vinorodnih krajih.
Letošnja zima je v vinorodnih krajih povzročila ogromno škodo ter bodo nastale za tamk i jrt; prebivalstvo še težke |K)sled«ee. Svoejčasno je oblastna samouprava delila {»odpore po ujmah prizadetim krajem, toda brez v-ake javne kontrole in glavno besede so imeli partizanski ljudje, in podpore so bile le pomnogokrar odvisne ne od škode, temveč od strankarske pripadnosti. Preden je letos nastopila najhujša z-ma. je ljubljanski oblastni komisar odredil 400,000 Din. kot podporo za nakup bakrene ga lice onim vinogradnikom. ki so v prošlem letu trpeli iškodo po toči in slani. To je vsekakor lepr> in čakajo le še razpisa, po katerih vidikih in p^d kakšnimi pogoji se bo podpora delila.
ZA DOM SLEPIH V LJUBLJANI
Na svatbi Mr. Chas. Oešarka v Drooklvnu je na'bra! ^Tr. Vinko RiedI $22.75.
D^nar sjno sprejeli in ga bomo izročili na pristojno mesto.
Uredništvo.
F
IE ZADOVOLJEN KER
JE PISAL IJ0 \ ZOHEC
"'Protia5el sera, Ai mi ie Trint-rjfvo ji prt-nkn vino ur^lln ž^odec. in se spi j jMK-utjm ninoKo Ijšr-. Srni z«.-l<> zadovoljen. iT:« st-ni jii.-ail vzorec :.r s«- tako seznanil z it-m zdravilom." . Z odkritosrčnimi vo5fi!i
ostajam. Vi5 udanl.
R. T QalneHeii, 51 Ti K. Oal».t St.. Pliilad^lithia. Pa
Glavobol izgine hitro
Nobeno mazanje holere glave, ali vdihavanja skozi nos, ne odpravi glavobola ako je drobovje za-basano In v nered«.
Trinerjevo grenko vino. to znamenito odvajalno sredstvo, odpravi glavobol in onemogoča, da se isti povrne, ker odpravi vzrok za to. Oslaheli želodec se ojara in uredi z proizvajanjem želodčnega soka. Strupene snovi, ki se nabirajo v
1RINERS
BITTER
"T Ihlfc
*
želodcu, so odpravljene, plini želodca izginejo in tako postane glava hitro očiščena vseh bolečin. Nobeno drugo sredstvo proti prebavi ali glavobolu ni tako prijetno za jemati, kakor je ta znatne, nita sestavina kalifornijskega vina, easeare in drugih zdravilnih zelišč. Kupite še danes eno steklenico. $1.23 pri vseh lekarnarjih.
steklenica prosto
Pišite na Jos. Triner Compa.qy,J 1333 go. Afhlarirf Ave, Chicago,] m., sa bresjilarni vzorec.
Ime .......................
Naslov ...................
M«rt0..i...V,.... PHmva..
DOMAČA ZDRAVILA
V	zalogi Imam Jedilne dlftav«, Knajpovo Ječmenovo kavo In Import i rana. domaJa zdravila, katera priporoča mgr. Knajp v knjigi —
DOMAČI ZDRAVNIK
Plilte po brezpIaSni cenik, v katerem Je nakratku popisana vaaka rastlina za kaj se rabi.
V	ceniku bodete naili fte mnofo drurfb koristnih atvarl.
Math. Pezdlr
Box 772, City Hall Sta.
New York, N. Y.
INTERNATIONAL PAPER COMPANY
Now York, 12 marca 1920.
Svet ravnateljev je proglasil r.-dno četrt-letn.t dividt*ndo onega In tri »Vtrtint- odstotka	na kumulativne 7c/r pr..-<"t-nostne delnice t>- družbe t»-r redno četrtletno dividendo en«ga in iw>l r>dstotka na kumulativne CCJ- prednostne delnice te riružbt- za tekoče detrtK-tje. Izplafljivo IS. aprila 132!» im^jiteljem. ki so na r— icor^ii ob zaključku poslovanja 25. marca 1929, Čeki bodo jiosluni po p.,3tl. prenosne
knjiga ne b>»do zatv«irjene. OWKX SHErHARD, Podpred. In blaga j.
INTERNATIONAL PAPER and POWER COMPANY
New York, 13 marca 1929.
Svet ravnateljev je proglasil redno četrtletno dividendo enega if) tri četrtine odstotka	na kumulativne	prednostne delnice te druibe ter redno četrt-Vtno dividendo enega in pol odstotka na kumulativne prednostne delnice te Iružbe za tekoče četrtletje, izplačljivo 15 aprila 1929 imejiteljein. kt so na rekordu ob zaključku poslovanja 25. marca 1929. Čeki bodo poslani po pošti. Prenosne knjige ne bodo zatvorjene.
R. G. LAPD, Pomožni blagu j.
Poznam Ijubezujivo rojakiiijo, ki ima na svetu rajš«' kot svojejra moža.
Ko sta se zadnjic vračala ?. vc-selict", .se jc vlila strašna ploha.
V neki veži Ma vedri la in čakala odrešilne kare.
Kare pa ni bilo od nikoder.
Poki kal a je šoferja ter jra vprašala :
—	Koliko bi veljalo o d tulca j pa do še>r<' iMvte v Xe\v Vorku.
—	Približno dva dolarja in pol.
Že je hotela sama vstopiti, jia
>e je spomnila, da t-aka mož v vezi. Kar malo 'zasmilil se ji je.
Toda 'ko; prakt ična ženica je vprašala šoferja:
—	Koliko bi pn koštalo. če bi tudi svojega moža vzela seboj ?
—	Dva dolarja in pol ^tane vožnja, pa »'•»* s<* peljete sami ali pa i. možem.
Ko sta sedela v taksija, mu je oeitaje rekla :
—	Vitlis. š*- šofer ve. da liii-i nie vreden.
Ženska provorioa je zavita, la ^a je ni para. (V dobro ne poslušaš in ne proudar s. se bos irkaiiil.
Tako je pripovedovala razo-a-lana nevesta: — Saj ni" ne r«1-eem, saj -^i-iii na rada imela. Na-erfl^rat mi jo pa zave* očitati, tla potrošim preveč denarja za' obleko. V meni je kar zavrelo. Nato me je parkra.t ozmerjal, jaz pa tudi nisem molčala. In ta ko >e je zadeva pletla naprej, da se je v neko drago zaljubil in >e j>oro il ž njo. Takrat sem si pa m oiila : \o. s tem se {»a že vse neha, in sem fra pustila.
Pa eno o ženski {rovoriei.
Prva pravi: — Ješe. ali ni žo slišala?
Drn«a: — Xa. Kaj ]>a ?
Prva: — Kakšne uganja sosedova Marjane a.
Druga : — Xe. nit? nisem slišala. Kakšne pa uganja?
Prva: — To je vran. ker zna
tako skrivati, da nihče ne- ve. *
V	Meh Prti je revolucija, ki že precej dolgo traja.
Y	splošni zmedi je padlo par strelov tudi na ameriško stran.
Ti streli bodo revolucijo prej konča-H kot Visa poroeila o zma-irah. ki prihajajo i/, mehiškega irlavnega mesta.
Vii! h ve v Italiji >o bile proste in svobodne. Vsak volilee si izbral jrla.sovnieo. kakoršno je Iro-* el.
ypYERTlSE in jJ^s Naroda'
Toda to je bil vrag, ker so bile vs.*1 glsLsovnice enak«* in je bilo na
vsaki Murssfvlinijevo hii".
*
Pred Osmimi leti je bila uvedena prohčbieija. pa je še dandanes "plemenit" eksperiment.
To se pravi, da če imaš kaj dobrega in plemenitega v kleti. *
. Iz Jugoslavije ni nobenih j>o-sebnih jjorocil. Kcfjaki pišejo, da je bila huda zima in da so v stiskah za denar.
Kaj bi človek odgovoril na ta-, ko pUmo.	V
Pošteno in popraviei namreč, da je bila leton v Ameriki izredno mila zima in da se tukaj ne valjamo v denarju.
*
V	severni Italiji se je pojavil močan potres.
To je povsem notranja zadeva Italije, katero bo skušal Mussolini zadovoljivo rešiti.
*
Današnja ženska je vsega zmožna. Edinole na rob svojega krila ne more stopiti.
*
V	Brooklyn u je prodal neki sa-loner dvema agentoma dva dr Inka žganja za en T*voder.
Aretirala sta ga in zagovarjati se bo moral zastran kršenja pro-hibicijske postave.
Sojen bo po Jonesovi postavi, ki določa za kršilce osemnajstega 1 »mendmenta pet let jeee ozirtuna j deset tisoč dolarjev globe.
— Prav rrru je! — bodo zagr- S meli butlegarji. — Ves bunes nam I bo izpridil. Dva drinka «a. en kvo- j der... to je dosti prepoeeni.
V Pragi se je vrail obeui zbor društva "Krematorium", ki je pokazal, da se češkoslovaško ljudstvo Kpršjazriujuje N »ežiganjem mrli-
eev. Društvo je imelo doslej 47,000 članov, od teh je je umrlo 3,370. Lani ae je priglasilo novih elanov 5,300| Iz jsvojih rezervnih fond o* finaneir« društvo grad bo k rem a-torijev. V Brnu ©tvorijo kremato-ijj i <m. ( pt. .Ai j&o opaiišc je v
H* S 'qF* ■
Število .smrtnih nezgod na londonskih ulicah v preteklem letu je flarastlo na 1237. torej so bile u-f trčene vsak dan štiri osebe. Te-| kom oktobra, novembra in decembra je bilo ranjenih na ulicah 13,132 oseb .V 11,623 primerih je bilo zapletenih 7,318 privatnih vozov, največ nezgod so povzročili motoeikli. Med žrtvami londonskih-ulic je 15 otrok pod petim letom in
GLAS NARODA
(8LOVENE DAILY)
BRYANOVA HCI V KONGRESU
■■ r, / ■ J • .. • j
_ OL«AS X A RODA. 11. APR.
GLA' SNARODA, 11. APR. 1929
LEGENDARNI ZAKLADI NA DNU JEZERA
Italijanska vlada je lani sklenila, da izsuši v rimski provinci leaeče jezero Nemi, na čigar dnu »o potopljene pravljično-bogato o-pretoJjene ladje A nizkih *pratici-jev iz starega v-ka. Več mesecev že neprestano delujejo tu vodne črpalk«*, tako da je 10. marcu upadla voda na jezeru že za 4.70 m. Ce so tehnična preračunavanja točna, bodo kmalu že zadeli na prvo ladjo. Več kot 500 let so poskušali dvigniti te ladje iz jezerskega dna, vendar .se je posrečilo s pomočjo ogromnih tankov dvigniti le nekatere dele dragocene opreme potopljenih ladij. Pri tem pa so bile ladje .sanje, žal, močno poškodovane.
Te dni so potapljači rešili iz jezerskih globin nekatere dragocene predmete in sicer Meduzino glavo iz terracotta ter razne okraske iz bi-ona, železa in hrastovine. Tru-dapolno delo potapljačev je doslej rodilo le skromne uspehe, ker je dno jezera, prepredeno z vodnimi rastlinami, ki se pri vznemirjanju vode dvignejo in se ovijajo okoli predmetov, štrleeih iz jezerskega dna.
Glavna ovira pili izsušetvanju tega jezera pa je v tem, da ne morajo najti primerne struge za odtok vode. Prvotno so nameravali izkopati v ta namen poseben kanal, po katerem bi odtekala voda v bližnje jezero Castelgandolfo. K sreči so se že stari Rimljani pe-čaJi k to mislijo in so zgradili 500 m dolg, podzemeljski kanal, ki so ga sedaj izboljšali in podaljšali. Ta kanal je v zvezi z drugim, 24 km dolgim, ki je speljan naravnost v morje.
Pilsudski o revoluciji.
Maršal Foch in sklep premirja.
V 100 urah je umrla v prvih novemberskih dneh 1. 1918. med poslednjimi topovskimi streli svetovna vojna Nemški polnomočni delegati so se odpravljali dne 7. novembra iz nemšMga velikega stana v Spaa proti francoski meji, da bi zaprosili sovražnika za premirje .General-feldmaršal Ilin-denburg jih je še tik pred odhodom sprejel in jim naročil: "Potujte z Bogom in poskusite izbiti najboljše za našo domovino.''
Avtomobili z odposlanci so bili odhiteli. Zvečer so se že nahajali na bojnem polju. Komisijo sta vodila državni tajnik Matija Erzber-1 ger in grof. Oberndorff. Njima sta bila prideljena kot vojaški strokovnjak general v. WmtPi/Mdtj, za mornarico pa ka petan von Vanse-lov. S komisijo se je peljal prav do bojne črte tudi neki nemški čast-
MORILEC IZ HVALEŽNOSTI
Pred porotnim sodiščem v In-steiburgu so pred kratkim obravnavali nenavaden slučaj. Nekega dne, pozimi leta 1918, je jiadel v ribiškem pristanišču v Memelu v votlo neki Viljem Lack, ki je tedaj hodil še v šolo. Bil bi utonil, če ga ne lii bil rešil neki mlad človek, Fric Berneeker po imenu. Šele pozneje je izvedel Lack, kdo je bil njegov rešitelj. Leta 1920 je namreč č.itai v časopisih, da je bil Berneeker obsojen radi roparskega umora na dosmrtno ječo. Obsojenec pa je ušel iz zapora, se klatrl okoli in živel na pustolovski način. Rotj>al in kradel je največ v Memelu in okolici. Lack, ki je Beneckerja večkrat slučajno srečal, je bil svojemu rešitelju islkrono hvaležen, Poskusil je prodajati od Berneckerja nakradeno srebrnino, za kar je dobil leto dni zapora. Tudi Berneekerja so medtem prijeli, a je zopet ušel. Naposled je padel pravici ponovno v roke in bil odveden v kaznilnico v Imerburg. Lack je bil tedaj kurjač na neki ladji in je prepotoval ?ikoro ve svet. Ni pa pozabil na svojega rešitelja. Pošiljal mu je v ječo denar, knjige, časopise ter mu vztrajno pisaril pisma. Nekega dne je prejel v Hamburgu od Berneukerja pismo, kateremu je bil priložen raifinirano izdelan načrt za beg iz kaznilnice. Lack naj bi po tem -načrtu obiskal Berneekerja v ječi in se predstavil kot njegov sorodnik, nakar bi izvedla še ostali načrt. Meseca decembra lani je obiskal Lack Berneekerja. Sestala sta se v sobi, določeni za obiske. Lack je prinesel s seboj dve pištoli, iz Ikaterih je pričel streljati na okoli stoječe nadzorovalno osobje. Dva u-radnika sta se zgrudila mrtva. Kljub temu se Bemeekerjev načrt ni posrečil. Umaknila sta se z Lackom v Berneckerjevo celico in sklenila, da se ustrelita. Berneeker je potegnil izpod "neke desike na tleh tri službe pištole, ki jih je bil ukradel paznikom in skril, znamenje, da se je hotel za vsako ceno osvoboditi. Ko je uvidel, da ni rešitve, je zaklical Lacku: **Mlad si še. Dobiti utegneš kvečjemu 15 let", nakar si je pognal kroglo v glavo. Lack se je mirno vdal paznikom, ki so jeli oblegati jkroeckerjevo celico,

Te dni je izšlo najnovejše delo^ maršala P i Ljudskega pod naslovom ^ "Načrt zgodovine januarske vo-^ jaške revolucije". V tem svojem najnovejšem delu podaja maršal Pilsudski svoje poglede na problem revolucije. Ti nazori so še bolj zanimivi, ker je njihov avtor znan kot eden največjih revolucionarjev današnje dobe.
Maršal Pilsudski naj preje obravnava vprašanje, v čem je moč revolucije in prihaja do sklepa, da je moc revolucije ono. kar se odigrava v ljudskih glavah. Polenei-ranje strasti v ljudeh je temelj, brez katerega je vsaka revolucija nemogoča. Tudi najbolj dovršena tehnika ne more povzročiti revolucije, če ni političnih strasti. V tem je moč, v tem je temelj revolucije. Zato ni čudno, da se v takem navdušenju, v taki želji,t da se ustvarja moč in sila. posebna kadar se vidi, da moč strasti izziva prevrat vsega onega, kar obstoja. da s tem raste tudi želja, da se ta temelj ojaei.
Potrebno je opazovati sann to, kdo revolucijo vodi. Student, častnik, mali uradnik, povprečni ljudje, katerih glas ničesar ne pomeni. In te ljudi ]>osluša in jih uboga cela država. Ravno ta lepa kariera, značaj vloge, ki jo ti ljudj" igrajo, ta krasna metamorfoza, ki je od ljudi, ki niso pomenili ničesar, list varila znamenite ljudi .navdušuje posameznika. Ljudje verujejo v silo in moč. Razvoj tehnike pri teh elementarnih strasteh izziva vtis. da je nam sila in da se na njo lahko zanašamo. Značilna črta vseh dob neposredno pred revolucijo je ta, da vlade pred revolucijo demi-sijonirajo. Ljudje to vedo in so prepričani, da se to dogaja pod vplivom teh sil.
Ti psihični pogoji revolucije izzivajo daltonizem, ki zopet izziva pretirano vero v moč, s katero raz-polagoma. Tukaj leži vir nekakega slepila, ki še bolj potiska v ozdaje pomisel na to, kaj bo potrebno ]n neobhodno takrat, kadar prične borba. C'e ocenjujemo te pogoje, ,s katerimi je kaka revolucija zmagal; moramo reči, da nobena r°-volucija ne bi uspešno končala, če bi se voditelji v računih opirali na tehniko.
Maršal Pilsudski prehaja nato na problem, zakaj voditelji revo-
lucionarnega pokreta dosledno pozabljajo na tehnične priprave. Izhajajoč s stališča, da so ljudska strasti vojaški temelj vsake revolucije, Pilsudski tri. da je pogre-ška voditeljev revolucije, če temu na'elu niso posvečali dovolj pozornosti. Poljr-ka vstaja v letu 1863 je v tem pogledu značilna. V mirnih časih ljudje ne verjamemo v revolucijo in se zato nanjo niti ne pripravljajo. Kadar pa revolucija izbruhne, nimajo časa. da bi se pripravljali in premišljevali. Nato razpravlja maršal Pilsudski o tem. kako se revolucionarne akcije pripravljajo. V rednih vojnah se načrti z4a bitko ne pripravljajo *>d začetka do konca. Pripravljen je samo začetek, mobilizacija in stra-tegični koncentrcij. Vse ostalo do-naša sam tok. ker je vse odvisno tudi od nasprotnika. Za daljšo dobo so pripravljene samo glavne direktive. Razvoj dogodkov je spremenljiv. Voditelji lahko izdelajo načrte, ki imajo vrednost samo za začetek.
Poglejmo na pogoje revolucije tam, kjer obstoja sovražna vlada, ki vlada tudi nad celim teritorijem. Takoj lahko vidimo, da načrt, ki je bil vnaprej izdelan, takoj izgubi svojo veljavo. Še bolj. kak'»r v vojni. Vojska pozna svoj teren, na katerem stoji in si je sv est a svojih prvih namenov. V revoluciji pa je tudi to veliko vprašanje.
Ze sama mobilizacija kot akt, ki . ga sovražnik lahko pozorno za-; slednje in na njega vpliva, sama i kocentracija sil, postane n°sigur-| na in omahljiva v svojih računih, i Zato so tudi vsi revolucionarni na-
r
| črti za mirno in kritično oko ljudi lahkomišljeni načrti, ki jih miren in normalen razum smatra za neustvarljive.
Zato tudi revolucija lahko pripravi načrt samo za svoj začetek, za oni začetek, ki ga imenujemo, da je nastopila borba, s katero moramo začeti, da nastopi možnost revolucionarnega pokreta. Ta načrt mora izdelati vodstvo revolucionarnega pokreta. To je psihološka potreba, ki jo morata vpoštevati ena in druga stran. Razumna vlada se trudi, da izzove revolucionarje predčasno, dokler vladine moči še niso demoralizirane od elementarnega pojava revolucio-Jnarnega razpoloženja. Istotako de-
lajo na tem pogosto tudi revolucionarji pod pritiskom od zdolaj. V takem slučaju odločajo široki ji ljudski, k; ne računajo, ne mislijo in ne rezonirajo.
Revolucija, ki nj izbruhni'a. ni izzvala zunanje, fizične b >rbe ni revolucija. Pričetek borbe j-1 vedno presenečenje ne samo zu one, proti katerim je revolucija naperjena, marveč tudi za okolico in za vse one. ki niso med zarotniki. Ena od navadnih napak je ta. da revolucionarji ne računajo na presenečenje javnosti, kadar revolucija nastopi. Torej zopet psihični daltonizem revolucionarjev, ki ne dopustijo, da bi se široki sloji dovolj dolgo pripravljali za borbo.
I "sod a revolucije je najčešče o 1-visna od načina, s katerim se vodi prva borba, kakor tudi od uspeha vtisa, ki ga je ta borba izzvala. Ako se izgubi prva bitka, se običajni izgubi tudi cela revolucija in narobe .Zmaga v prvi bitki pa daje navdušenja in hrabrosti za dalj njo b:>rbo, ki vodi h končni zmagi.
BORISA BO PAPEŽ POROČIL
Kljub demantijem iz najbl žje okolice bolgarskega kralja Borisa nočejo utihniti glasovi, da sedanje potovanje monarha v najtes-najši zvezi z njego^ bodočnostjo predvsem s poroko.
Svetovni tisk naravnost piše, da je edini namen potovanja bolgarskega kralja sestanek z vplivnimi člani savojske vladarske hiše in svidenje s princeso Giovanno, ki naj mu postane družica v zakonu. Imenovanje bivšega bolgarskega vojnega ministra Vik ova za poslanika v Rimu je baje uvod v to stvar. Vlkov je potoval v Rim kot izrazit predstavnik bolgarskega dvora in kot osebni prijatelj kralja Borisa, d apripravi vse potrebno za njegov prihod v It'm.
Bolgarski tisk je ideji žen i t ve kralja Borisa s princeso Giovanno že davno naklonjen in bolgarsko javno mnenje odkrito simpati-zira s to zvezo, ki se pripravlja. Pa tudi v Italiji, se zdi, ni temu nič na poti. Kakor piše "Lavoro fascita", ki izhaja v Rimu,
nik. Pri La Capellu je prlsedel še neki trobentač, ki je od časa do časa zatrobil preko mirujočega bojišča in mahal z belo zastavo. Polagoma so drčali preko bojnega polja avtomobili. Na cesti je že čakal kraj odstranjenega "španskega jezdeca" francoski častnik v spremstvu trobentača. Stopila sta na prvi avtomobil in vožnja se je nadaljevala med francoskimi četami. Od časa do časa je bilo čuti vzklik kakega francoskega vojaka :
"To je mir!"
Nekateri pa so tudi vstajali iz jarkov in se vpraševali polni dvoma:
''Kaj vendar to pomenja?"
Dolga je bila pot in vožnja je trajala že pozno v noč, ko so vstopili nemški delegati na nekem kolodvoru v poseben vlak. Okna vagona so bila zagrnjena tekom cele vožnje, ki se je končala ob zori. ko se je nenadoma ustavil vlak na nekem slepem tiru.
Bilo je sredi gozda v neposredni bližini Compiegna. Na nasprotnem tiru je stal posebni vlak s salonskim vozom maršala Focha. V ta voz je bila pozvana nemška delegacija .
Sredi konferenčnega oddelka salonskega voza je stala velika, resna miza. Okrog nje vrsta stolov. Na njej pa pole belega papirja in šop svinčnikov. Nemški delegati so čakali samo par trenutkov in zn je vstopil maršal Foch v spremstvu angleškega admirala Sira Rosselv-
na Wemvssa in šefa francoskega generalnega Štaba generala Weyganda. Predstavljanje je bilo kratko in hladno z rezerviranimi pokloni. Nasprotniki so si sedli takoj drug drugemu nasproti. Razgovore je otvoril generalisimus Foch. ki je dejal ledeno mirno in na videz povsem mimogrede tolmaču:
"Vprašajte gospode, kaj žele!'
" Prišli smo, da izvemo predlog zaveznikov za premirje na suhem, na morju in v zraku."
Med zavezniško delegacijo je nastalo živahno gibanje ko je izrekel Erzberger besedo " predlogi". Zopet je odvrnil maršal Foch, ki je naročij tolmaču:
"Povejte gospodom, da jim jaz ne bom stavljal predlogov!"
Med govorjenjem teh b*\sed je polagoma vstajal izza mize. kakor da namerava prekiniti razgovore in zapustiti ssetanek. Situacijo je rešii nemški odposlanec grof Oberndorff,, ki se obrnil naravnost proti maršalu in ga nagovoril francoski:
"Gospod maršal, zdi se mi. da je trenutek preresen za prerekanje o besedah. Kako želite vi, da naj se izražamo? Nam je popolnoma vseeno!"
Foch je kratko odvrnil:
"Na gospodih je, da povedo, česa žele."
"Znano vam je, gospod maršal, da smo tukaj na podlagi note predsednika Združenih držav. Z vašim dovoljenjem jo bom preči-tal."
Po teh besedah je grof položil na mizo pismo ameriškega državnega sekretarja Lansinga in preči-tal oddelek, v katerem je bil ozna-maršal Foch kot polnomočni zastopnik zaveznikov za vodenje raa govorov o premirju.
Ko je grof končaj s čitanjem, je pripomnil:
"Ako pravilno razumemo srni s"l tega pisma, potem laliko priča kujemo, da nam boste stavili vi pogoje za premirje."
Maršal Foch je bil očividno pomirjen. ko je izrekel kot odgovoi na to kratek medklic:
"Je dobro!"
Nato je povzel besedo francoski general Weygand. ki je formulira' 18 pogojev za dovolitev premirja Rok za premislek je bil določer na 72 ur. Odgovor Nemcev je mo gel biti samo pritrditev ali zavr nitev. V zvezi s tem je bil tudi odbit nemški predlog, da se tako^ ustavijo sovražnosti na obeh stra neb fronte,
NejnŠki odposlanci so odšli in s« vrnili četrti dan tik pred potekom 72-urnega roka. Sprejel jih je general Weygand. ki je bil od zave? nikov pooblaščen, da se sporazum1 z Nemci o vojaških podrobnosti! izvedbe premirja. Nemški delegati so skušali še v zadnjem hipu omiliti pogoje. Weygand je vztrajal na njih in razgovori so se začel; zavlačevati. Tu pa je zopet nasto pil maršal Foch in presekal pogajanja:
"Ali še niste gotovi: Ako ne boste dokončali v v četrt ure, potem pridem zopet jaz sem in v tem slučaju vam garantiram, da bomc gotovi v petih mini;tali."
In premirje je bilo podpisane v par minutah.
(Pp Efcbergerjcvih \ncmoariJi.)
SREBRNI JUBILEJ.
'Avstrijsko Moško Bolniško Podporno Društvo praznuje dne 13. aprila svoj srebrni jubilej v Brooklyn Labor Lyceum, Wil-loughbv in Myrtle Avenues. Začetek bo osmi uri zvečer. .
Program bo vsestranski. Nastopil bo znani Columbia kvartet, jodlerji ter razni talentirani igralci. Prireditev se vrši v dveh dvoranah V gorenji dvorani bo svi-rala godba prof. Ottona Moltera, v spodnji pa Kočevska Godba (prof. Hugo Theis). Vstopnice so v predprodaji po 75 centov, pri blagajni pa $1.00.
Prijatelji dobre zabave,x udeležite se v polnem številu.
ADVERTISE in "Qla* Naroda",
ZADNJA BESEDA VELIKIH MOŽ
STENSKI ZEMLJEVID
ZA VSAKOGAR
Človek, ki čita liste, ne more in ne sme biti brez zemljevida. Poročila prihajajo iz raznih tako malih in oddaljenih točk^ da je potrebno znanje zemljepusja, Če hočete poročilo popolnoma razumeti. Po dolgotrajnem iskanju smo dobili STENSKI ZEMLJEVID, s katerim bomo brez dvema ustregli našim čitateljem. Na zemljevidu eo vsi deli sveta ter je dovolj velik, da zadosti vsem potrebam.
CENA
SAMO
$1-
(Za Canado $1.20 s poštnino in carino vred,)
Poštnino plačamo mi in pošljemo zavarovano.
VELIK ZEMLJEVID JE POTREBEN V VSAKEM DOMU
Edlnole veliki zemljevidi zadoščajo dnevnim potrebam. Če M moral« posluževati atlasa, morate listyti po njem in predno najdete, kar iščete, mine ponavadi dosti časa. Pred STENSKIM ZEMLJEVIDOM se pa lahko zbere eela družina in lahko razpravljajo o dnevnih vprašanjih. Na ZEMELJEY1DU lahko natančno ngotove, kje se je vgodlla kaka nesreča, kje je porušil tornado, kam je dospel letalec itd. Tudi otroci potrebujejo ZEMLJEVID, ko se uče zemljepisja.
Naš STENSKI ZEMLJEVID je pravzaprav skupina zemljevidov. Ima Šest strani, ki vsebujejo približno 6000 kvadratnih inčev. Dole Je 88, širok pa 25 inčev.
Dostikrat ste že čl tal i v časopisih ali knjigah o krajih, ki vam niso bili znani. Vaše zanimanje bi bilo dosti večje, če bi vedeli, kje se nahajajo. Z našim ZEMLJEVIDOM je pa tej potrebi ugodeno.
y TEJ SKUPINI ZEMLJEVIDOV SO:
Veliki in krasni zemljevid celega sveta in vseh kontinentov, tiskan v petih barvah.
Velik zemljevid Združenih držav, na katerem so vse železnice in ceste.
Nov zemljevid za paketno pošto in Vodnik po Združenih državah. *
Zemljevidi Pacifičnefa $eeana, otočja in ameriike lastnine.
Opis dežel, mest, otokov, rek itd.
27 ZEMLJEVIDOV V STENSKEM ZEMLJEVIDU
Ne oziraje se na to, če že imate zemljevid ali atlant, ta STENSKI ZEMLJEVID bo za vas velike važnosti. Ko ca boste en teden imeli, za ne boste dali niti za pet dolarjev.
NAROČITE OA PRI:
SL0VENIC PUBLISHING COMPANY 820^* s*., New York, n.y.
Navadno pravimo, da .so zadnje besede na .smrtni postcilji nekak izraz celega življenja, ker tedaj pade Moveku vsaka inaska z obraza. Vendar so si nekatere izreke IjuJ-je šele pozneje izmislili. "Prijatelj. če so tudi na onem svetu revolucije, tedaj se jaz ne bom mešal vanje."' Nekateri verjamejo, da je Hegel izgovoril te-le zadnje besede: "Samo eden edini me je razumel ni še ta — napačno." Tu Ji Cezarjevih besed: "Kaj, tudi ti. moj Brut." ne omenja noben rim-sji pisatelj. S ue 1011 i lis pravi, da j»» Cezar padel brez glasu. — Schillerju pripisujejo dva izreka: "Ilotel bi popledati v solnce" in "Vedno boljše, vedno mirnejše." Torqnat Ta.s.-o je l^po r^k-1: "V Tvoje roke. G(V]io.l,...". Klopstock je vzkliknil: "Vni smo označeni v Božji r.oki." "Wieland: "Biti ali ne biti." Herder se je spomnil svojih "Idej". Prav filizofsko je u-mrl slavn iangleški učenjak Locke; rek**l je: "Dovolj!" Mozart pravi: "Dajte. <la zadnjikrat slišim . godlio!" Mirabeau: "Dajte, da umrem ob zvokih glasbe!" "<Jlej, čas spanja!" je dejal Bvron. Enako jasno zavest resnosti trenutka je imel Al fieri, ko je rekel prijatelju: "Stisni mi rf>ko. se.laj umiram!" Cromwell j-' vzdihnil: "Rešen sem!" Washington: " Vse gre • dobro", enako Wellington. Močni Vespazian: "Cesar mora umreti
-	stoje." Avgu-t, pravijo da je re-kel: "Komedija je končana; ali
1 sem dobro igral?" Prav tako mi-
-	ren je bil angleški kralj Jurij V.;
-	vprašal se je: "Ali je smrt samo
-	to?" Angleška Elizabeta se boji ■ in pravi: "Vse svoje kraljestvo t dam za eno samo minuto življenja." Friederik V. ima mirno
, vest. ker trdi: "Moje roke niso krvave." Pre J očmi mogočnega
-	Napoleona so najbrž korakale ve-
-	lik" čete, ker je dejal: "Bojna ee-i ta." Byron ni cenil nemške književnosti: ko ga je na smrtni po-
-	stelji vprašal zdravnik, kakšen o* : k us ima. je odvrnil: "Nobenega,
kakor nemška literatura." Direktor vseueiliščne klinike na Dunaju, i Frank, ki je umrl 1. 1821., se je 1 na smrtni postelji nasmejal. Osem . zdravnikov, njegovih tovarišev, je i stalo okoli njega. Vprašajo ga, kaj
-	mu je. "Na misel mi je prišla
-	zgodba o grenadirju, ki je na boji-
-	šeu pri Wagramu štel svoje rane j | in rek<*l: Osem krojrelj je treba, da i I vzamejo francoskemu grenadirju
življenje. Tudi vas gospodje, je , osem." S šalo na ustih je umrl i francoski igralec Dudes, poslav-
-	ljajoČ se od svojega spovednika , Chapeau-a (klobuk)! z besedami: > "Brez čevljev in nogavic sem i prišel na svet. pa ga morem zapu-i stiti tudi brez klobuka."
Pegasti legar v Beočinu.
Kakor poročajo rz Novega Sada, se je v Beočinu pojavil pegasti legar. Obolela je za to nevarno (boleznijo neka mlada delavka, stara 14 let.
Kako je okuženje znano.
nastalo, ni
Banane r Italiji prepovedane
Mussolini je s posebno naredbo prepovedal jesti banane. Uvoz banan v Italijo je sploh prepovedan. Italijani smejo jesti samo italijansko sadje. Ta prepoved bo seveda imela za posledico celo vrsto carinskih šikan na meji. Prvi tak slučaj se je že zgodil. Neka Američanka se je peljala na svojem avtomobilu iz Monte Carla v Genovo. Na meji so seveda revidirali njeno prtljago. Carinik je našel 12 banan. Prišlo je do velike diskusije in Američanka je seveda, sklicujoč se na Zedinjene države, energično protestirala. I-talijanski cariniki pa se niso dali ugnati. Rekli so ji, da mora banane deponirati, ali pa jih takoj pojesti. Američanka'se je odločila za slednje in jih vseh 12 junaško pospravila v svoj želodrček. Šele potem jo je smela na avtomobilu odkifriti.


GLAS NABODA, 11. APR.
ROUČNE KNJIGE MOLITOENK1
KNJIGARNA GLAS NARODA
5LOVENIC EUBLISHING COMPANY 82 Cortlanclt Street, New Yorfc N. Y.
t i IGRE i i RAZNE POVESTI IN ROMANI
MOLIT V&NJLJKJ;
Marija VaAiaJa: v platno veauu«
v fino platno >..>m«h»»LN
▼	nanj« veooo.......................Lit
V	flao nuj« YM&QO n.iaw..L7l ■
BaJUd flMOTl:
▼	platno vezano ...... — ....1.00 j
▼	flao platno vesano ........1.11
▼	nanje vesano ............LM
▼	fino tumj« vcsano	J
SkrM trn dušo:
t platno maso .......M j
t fino platno Tesano ......1.20
▼	onje veta no ..............Ltt
T fino nun je rezano ........130
Sveta Ura (s debelimi trfcami) :
v platno rezano ............ JI
v fino platno vesano........l-5f
▼	fino nnnle ven.............LM
N ***** Nai Dom:
t platno vezano ........... L—;
▼	nanje Tesano..........M..LN|
t fino nanje Tesano ..........LM ,
Itttkn area mala:
v platno vezano ............. .SO
V	ct loiil vezano .............1.30
t fino usnje ves. .......... LM
Hrvatski Molitveniki:
1'tjfbd starosti, fina vez. ........1.—'
i|ajfinej;a ve« ..............1.C0
blat« Boru t mir ljudem, fina vez 1.50
aajHrx-jn kvt-z .»......... ...I.GO
Zvonfer nebeški, t platno ...... JW
fina ves .......... .........1.—
Virn&r. najfinejša v»*z ..........1.00
|
Angleški molitveniki:
Chil#. P»y«io«kTT,)
t barvaste platnic« Tesano ....J«
T belo kost vezano Key of Heave«:
T nanj« Tesano	.79
Key of Heaven:
t najfinejše nanje vesano LM (Za edraele.) Ker of Heaven:
t fino nanje vesano	130
Child*« Pray art a »h: Cathode Pocket Manual:
v fino uanje vesaao ..«w.LN Ato Marta:
t fino osnje resaae ^..JH
POUČNE KNJIGE:
Abecednik slovenski ............ -25
Aaclctke rioveoska berila ......130
(Dr. Kern) Amerika In Amerlkanel (Trunk) «.— Anceljafca alniba aU nank kake se
naj streže k sv. mail .........It
Angleftko-stov. in slov. angf. slovar JM
Hej nalezljivim boleznim .........7B
Cerkniško Jezero................ 1.20
Domači ilvlnozdravnik. trd. vez. .. 1.60 DomaČi iivinozdravnik, broS. .... 1.35 ITeniafl zdravnik p* Knalpa
broširano ...................1-28
Govedoreja ..................... LM
Gaapodlnjstve .............---....1.—
Jagoslavija. Mellk svesek.....130
2. sresek, 1—2 snop« ......1.M
KobMna račnniea, — po meterstd
meri ...............-........73
Kletarstvo (Skallcky).......... 2.00
Kratka srbska gramatika ....... M
Knjiga a lepem vedenja.
Trdo vezano ................LM
Kratka zgodovina Slovencev, Hrvatov In Srbov .............. 30
Kako se postane državljan Z. D. 35 Kake ee postane amerifikl državijaa .15 Knjiga o dostojnem vedenju .... .53
Kak Katekizem...................60
Mati: Materinstvo ____•........L—
Mlekarstvo ................... Ln
Mladeničem (Jegiič) L kt.	35
UL IT« m« e« m	I
Nemško-angleški tolmač .........1.40
Največji spisovnik ljabavnlh pisem JI
Najboljša slov. Kuharica, CGS str.
lepo vez. (Kalinšek) ..........5.—
Nasveti za hišo in dom, trd. ves. L— Naše gobe, s slikami. Navodila sa spoznavanje užitnih ln strupenih tob ...........................LM
NemAčlna brez učitelja *-«
L del ................30
2. del ...................... 30
Nemške slovensko slovar .......1.—
Slovensko nemški slovar .........80
OJačen beton .................. M
Obrtno knjigovodstvo ............2.50
Perotziinarstvo, trd. vez. ........1.S0
Peretoiaaratv^ bro& ..........130
Prva čitanka, ves. ........... .71
Prva pomoč. Dr. M. Rus........L—
Pravila sa eUke ..............— M
Frtkrojevanja perila po Svetal M ft e vzord ...........
JlOdlifT^^ .............»mm mm .71
Praktični ninmi '.V.ZJ1Y.ZZZ 35 Paral kotel, pouk sa rabo pare .. ^.LM
Krnile, osnovni pojmi Is Badle teh-
BlkCi TWBM1S e e e s'aa eeeeee ••• Jfci""—
broširano .................. L7f
Hilmi v kmdd to Onmkft
veljavi.................. .18
«*4Je v KMpedfeJtfv« LM n^sm^iiiiimasei*.............. jj
Slov. Italijanski In ltaXJaaSke dev. 1
elevar .................. JI ]
flprttua kuharica; trdo Tesana ..1.45 \ Šteto Pismo stare la nave aavete, ] lepo trdo Tesana	j
Sadne viae ... «-. ...... « mm mm. .40 j
Slovenska aiovnUa (Bresnlk)
trdo Tea.	LM j
i Učna knjiga in berilo laškega je- j ]
zika .........................60
1 Veliki vaevedei ................. J ;1
Veliki slovenski spisovnik trgovskih in drugih pisem .....2.251
i Voščiina knjižica .............. 30 2
Zdravilna zelišča ................. .40
Zel ln plevel, slovar naravnega
zdravilstva ..................
Zbirka domačih zdravil........... .M
Zgodovina Umetnosti pri Slovencih, Hrvatih in Srbih ............130.
> a
Zdravje mladine ............... 1-25
Zdravje in bolezen v domači hiši,
2 z v.......................1.20 1
BAZNE POVESTI IH ROMANI:
Amerika, povsod Šobre. šieis	j >
najbolje ....................
Agitator (Kersnik) broš. ....„ 30 j
Andrej Hofer ..................30 y
Arsene Lupin ...................60 :
I Etene^ka vedeievalka ..........35 i
Belgrajski biser ............ML A^
Beli meeesen ................... .40 •
Bele noči (Dostojevski) trdo res. .71
Bele noči, mali Jonak ......... .M -
Balkansko Turška vojska ........,M
Balkanska vojska, a slikami .... .23 Berač a etopnjie pri av. Roku .... M9 ^
Blagajna Velikega vojvode .......CO.^
Boy, roman ....................
Baraka vojska ..........,M !
Bilke (Marija Kmetova) ......— M 3
Beatin dnevnik ........ -_____ ,Mp
Boiični darovi ..................35 a
Boijn pot na dmarno gore....... —• .
Botja pot am Bleda_______M ;
Boj hi smaga,	.......... JM L
Cankar: Beta iirizantema.......75 j
44 Grešnik Lenard. bral -701? ItUaM iivijcoja,.......M j p
Ovetke	JE9	^
Cesar Jfoief XL .................^0	j
rvethm Borog.rajaka ............JS«	?
OaroTniea .................... M
frni panter, trd. ves. .......... .80	1
" " broS. ..................60
Čebelica ...........r............ .23 !
Črtice is tlvljenja na kmetih J5 ;
I
Drobiž. «!aui car ln rasne povesti f-" I aplasl MUčlnakl ..............M 1
Darovana, zgodovinska povest .... 30 , Dalmatinske povesti .............S3
Dekle Eliza .......................40
[Drama v zraku, roman .........40
Dolga
Witt a« •••••ataaaas eš.s • e' JFv <
Dobra hči Evstahija............ .50	(
Do Ohrida in Bitolja ............70	<
Deteljica ...................... it	'
Doli z orožjem ..................M	'
Don Kišat iz La Manhe.........40	j
Dve sliki — Njiva, Starka —
C	) ••••••••easesaassassss a^® j
Devica Orleanska ..............il |
DnhovnI boj ....................M ]
Dedek Je pravil; Marinka ln škra- 1
•saaaacaseeasaacaaas	J
EliZAbCtll •••aaas»s*aeaeas»*svsas« »^f
Fabijola ali cerkev v Katakombah .45 ]
Farovška kuharica ............ .80 .
Pran Baron Trenk ..............M
Filozofska zgodba ................M j
Fra Dlavolo .................... .M ,
GOMdovnlk (2 zvezka) ............LM j
Godčevski katekizem ............ JU ..
Gostilne v stari Ljubljani.......60 j
Grška Mytologija................1.M
Gusarji ....................... .75 1
Hadži Murat (Tolstoj) ......... .60 j
Hektorjev meč ................ .75
Hči papeža broširano ............80
trdo vez....................1.00
Hndi časi. Blage duše, veseloigra ....75 1
Hiša v Strugi .................. .50 I
H cd vika .....................JU
Helena (Kmetova) ........ 42
Hude Brez dno (II. sv.) ....t«« .85
Humoreske, Groteske In Satire,
■ ■■ i	KS 1
TCLIl 11U .................. . . . . .Ofl
broširano ................... .60
Izlet gospoda Broačka	L2t
Is tajnosti pri rode ............ .M
Iz modernega sveta, trdo vez. ....1.60
Igra&e, trdo ves. ...................l.M
broširano ............................-Hi
Igralec ......................— .73
Jagnje ........................30
Janko ln Metka (za otroke) .... -30 Jernač Zmagovač, Med plazovi.... M
Jutri (Strug) trd. v............. .78
broš. .v....... xa.. -. »...JM
Jurčičevi spisi: Popolna izdaja rseh 10 sveeKoV, lepo vezanih ..................!•>—
Soeedov ete, broš. ........»M
0. sresek: Dr. Zober — Tugomer
broširano ........................71
Kako seas se Jas UkaL
(Alešorec) L »rezek	JM
; Kako sem se Jaz likal
(Alešorec) IL sv. JM Kako sem se Jas likal, i (Alešovoc) HL sresek .........60
J Korejska brata, povest la misij*
nov v Koreji	JM
i Kmečki poni, trd. ven. ......*r...L20
Kmečki pont, broš. i Krvesfc ©eveta .....»»••....v.... JB
Kuhinja pri kraljici gosji noild 30 Kaj se Je Markam sanjalo	35
hazaki •..•............*....*•> -80
Kmetske povest, trda yea ....... L—
Kraljevič berač................. 31
Kriiev pot, roman (Bar) trd. vez. 1.10
Ivrižev pot patra Kupljenika.....70
Kaj se je izmislil dr. Oks...... .45
Levstikovi zbrani spisi .......... 30
L ev. Pesmi — Ode ln elegije —«
Sonetje — Romance, balade ln legende — Tolmač (Levstik)^-.-70
l. st. Otročje Igre v peseneah •—.
Različne poezije — Zabavljlce ln pnSlce t— Jeza na Pa mas —< Ljudski Glas — Kraljedvorskl rokopis Tolmač (Levstik).. .71 trdo vez ..100
5. sv. Slika Levstika ln njegove kritike in polemike.............70
Ljubljanske slike, —Hišni lastnik. Trgovec, Kupčijskl stražnik. U« radnlk. Jezični doktor. Gostilničar, Klepetulje, Natakarca, Duhovnik, itd. ................... 30
Marjetica ...................... 30
tlladi gozdar, broS. ............. 3«
Hoje življenje .....................75
••Iall Lord ..................... 3«
tliljonar brez denarja ..........75
tfrtvo mesto ................. .75
Vlalo življenje .................. .M
Vlaron .krščanski deček la LJba-
HOH&r • • • • • • • • • • • • a a o • o • • • • • o • o • o
rflftdih itnlisraeiof lmstnl iiT#-
t^Pil CM. 1m< • • a.« • • m m m m mm m m «a ajs
VGsterijs, wtnan ...............L10
Hlinarjev Janez ................ 30
ilusolino ....................... ,40
Mrtvi Goslač .................. .35
Mali Kiatei ................. .71
^CSijl ••••*aaso*so»aao*o#aoo 00 a.o «tf
ifalenkostl (Ivan Albreebt) ______ZS
Mladim srcem. Zbirk* povesti sa slovensko mladino .........._ 31
Hož s rastrgano dušo ...........1.—
S~a valovih južnega morja ...... 30
*sa različnih potih .............M
Sotarjev nos, humoreska ........ 35
V ar ud Id izmira........................M
Niaša vsa, 1. del. 14 povesti ......30
Vaša vas, II. del 0 povesti .....-* 31 Vova Erotika, trd. res.......... ,70
Saša leta, trd. ves................M
broširano	30
Va Indijskih otoidh ............... 30
NTaši ljudje .....................40
Nekaj lz ruske zgodovine.........S5
Nihilist ..........................40
Narodne pripovedke za mladine.. .40
Na krvavih poljanah. Trpljenje ln strahote s bojnih pohodov bivšega slovenskega polka ........130
Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka 35
Onkraj pragozda •.................80
Odkritje Amerike •...............60
Pasti in zanki ................ 35
Pater Kajetan..................1.00
Pingvinski otok ..........-......60
Povest o sedmih obešenih ..........50
Pravica kladiva ..................30
Pabirkl iz Roža (Albrecht) ......35
Pariški zlatar ....................31
Petelinov
PrihajaČ, povest ................,M
Povesti, Berač a stopnjie pri sv.
Roka ••••••aaaaaaaasaa«fa«a»s »it
Požigalee ....................... .25
Po strani klobuk .................35
Plat zvona ........................40
Po stran klobuk ................ .U5
StriCQ ••aa«aaas9aaaa«»aaaaaa
bOŽjl	• • ta «M
Praprečanove zgodbe .............25
Patrfa, povest lz Irske JunaSke dobe 30 Po gorah in dolinah ............ 30
Pod krivo Jelko. Povest lz časov ro-kovnjačev na Kranjskem ...... 30
Poslednji Mehikanec ........... 30
Pravljice H. Majaz ..............30
Predtržani, P rešeni ln dragi svetniki v gramofonu .............35
Pri godbe čebelice Maje, trda ves . -L0i
Ptice selivke, trda ves ...........75
Pikova dama (PuSkln) .......... 30
Pred nevihto .................... 31
Pravljice (Mllčfnskl). .......... L—
Pravljice In pripove&e (Košutnlk)
L zvezek ...........................M
2L svesak----------------.M
Popotniki .................... .«1
Poznava Boga ................... 30
Plrfat ............. .-rf....«.-.:« . ... 30
PovodenJ ........................ 30
Praški Jndek.................... 3S
Prisega Huronstrega glavarja ....30 Prvič med Indijanci ..........- 30
Preganjanje Indijanskih misjonar-Jev ..........................30
Rinaldo Rinaldlnl ..............30
Robinzon......................... 30
Robinson (Crusee) ..............L—
Roman treh src ................130
Rablji, trda vea .................75
Rdeča megla .......................75
Revolucija na Portugalskem.....30
Romantične duše (Cankar) ..... JM
Razkrinkani Habs^uri&nl....... 30
Roman t»eh src................130
Roman zadnjega tesarja Habsbur-iana ........................130
Rdeča tu bela vrtnica, povest .. JM
Slovenski šaijivee ............ .M
Slovenski Reblnseo, trd. vea. MM .n
Suneškl invalid ............35
Skozi lime IndQs ........... JM
Snnfska knjiga^ mala	JM
Sanjska knjiga Arabska imhmuLN
a»vs*«t1sm m oial nanoba, thk bkst jugoslav advkrtioinq rsbosumi
Spake, humoreske, trda res._______ 30
Strahote vojne ......................3«
Štiri smrti , 4. zv.	...35
Skrivnost najdenke ..............JiO
Smrt pred hišo ..................C5
Stanley v Afriki ..............
Strup iz Jndeje...................75
Spomin znanega potovalea........130
Stritarjeva Antbologija, trda ves .v JM Stritarjeva Anthologlja, broš. <.: 30 Sisto Šesto, povest iz Abrucev .... 30 Sin medvedjega lovca, Potopisni ro-
■MD .......................... 30
Stric Tomova koča ............. 30
Študent naj bo, V. zv........... ,35
Sveta Genovefa ............... A3
Sveta Notbnrga................... 35
Sredozimcl, trd. ves.............,00
broš...................................40
Splsje, male povseti ............35
Svitanje (Govekar) ............1,00
Stezosledec .................'.... .30
Šopek Samotarke .............. 35
Spomini Jugoslovanskega šobro-
vclca, 1914—1918 ............ 1.25
Slike, Mož s raztrgano dušo .... 1—
Sveta noč .....................3«
Svetlobe in sence ..............1.20
SHAKESPEARE VA DELA s
Maehbet, trde vez. .............. 30
broširsno.....................7»
Othelo .......................... .70
Sen Kresne noči............... .70
SPLOŠNA KNJI2NCA;
Št 1. (Ivan Albrecht) Ranjena gruda, Lzvlma povest, 104 str., brofilrano ..................... 35
Št. 2. (Rado Murnik) Na Bleda, Izvirna povest, 181 str., broS-... .50
št. 3. (Iva* Rozman) Testament, ljudska drama v 4 dej., broš,
105 strani ....................33
St. 4. (Cvetko Golar) Poletne klasje, Izbrane pesmi, 184 str., broširano .....................30
51. 6. (Fran Mllčinski) Gospod Fridolin Žolna In njegova družina, veselomodre črtice L. 72 strani, brofilrano ..............31
Št. 7. Andersonovc pripovedke.
Za slovensko mladino priredila Utva, 111 str., broš. ........... 35
Štev. 8, Akt. štev. 113 ..........75
Št. 9. (Univ. prof. dr. Frana Weber.) Problemi sodobne filozofije, 347 strani, broS. ............70
št. 10. (Ivan Albreht). Aidrei Ternoue, relljefna karikatura la
minulosti, 50 str., broš. ........35
Št. 11. (Pavel Golla) Peterčkove poslednje saqje, božična povest v 4. slikah, 34 str., broš. ...... 31
Št 12. (Fran Mllčlnskl) Mogočni prstan, narodna pravljica v 4
dejanjih, 91 str., brcS. .........30
Št 13. (V M. GarSln) Nadežda Nikola je vna, roman, poslovenil
U. Žun. 112 str., broS...........30
Št 14. (Dr. Kari EngllS) Denar, narodno-gospodarskl spis, poslovenil dr. Albin Ogrls, 238 str„
br..........................
Št 15. Edmond in Jnles de Gon-eourt, Renee Mauperln, prevel
........ .. mm mm mm . . .... .40
St 16. (Janka Samec) Življenje,
pesmi, 112 str., broš. ...........41
Št 17. (Prosper Marlmee) Verne duše v vlcah, povest prevel Mir.
ko Pretnar, 80 str.............30
I Št 18. (JarosL Vrchllcky) Opo-i roka lnkovškega grajščaka, vese-l lolgra v enem dejanju, poslovenil t dr. Ft. Bradač, 47 str., broš. .. 35
Št 19. (Gerhart Hauptman) Po-i topljeni zvon, dram. bajka v pe-[ tih dejanjih, poslovenil Anton
Funtek. 124 str., broft. ........30
Št. 20. (JuL Zejer) Gompačl la KomurasakI, japonski roman, ls 1 Češine prevel dr. - Fran Bra-
' dač, 154 str.. broS. .............45
Št. 21. (Fridolin Žolna) Dvanajst ' kratkočasnih zgodbic, 11., 73 str.
! broš. ..........................31
| Štev. 22 (Tolstoj) Kreutzerjeva
sonata ...................60
Št 23. (Sophokles) Antigone, žalna igra, poslov C. Golar, 60 str.,
broširano.........1............30
I št 24. (E. L. Bulwer) Poslednji dnevi Pompejev, L del, 3S5 str., broš. .........................30
*	št 28. Poslednji dnevi Pompeja,____
*	IL del ......................M
» Št 26. (L. Andrejev) črne ma i
I ake, poslov. Josip Vidmar. 82 st*
t broi..........................31
> Št 27. (Fran Erjavec) Brezpo-' slenoet In problemi skrbstva za brezposelne, 80 str., broš. ..... 38
I Št 29. Tarzan sin opice ........31
t Št 3t Roka roko ................31
Št 32. ti veti ..................	31
I Št 36. (Gaj S al us ti J Krlsp) Vojna s Jugnrto, poslov. Ant Dok-J ler, 123 strani, broš. ..........31
I r. 36. (Ksaver Meško) Listki, I 144 strani ..................31
J Št 37. Domače živali ......... 31
*	Št 38. Tarzan in svet ..........L-
9 Štev. 39. La Bohesoe .......... 3<
Št 46. Magda.............. .40
I Št «7. Histerij duše............L—
Št 48. Tarzanove živali ........Jbi
I Štev. 49. Tarzanov sin ........ 31
0 Št 50. Slika De Graje ........131
5 Sta	Slov. balade in msimu M
B Št 52.	Sanin ..................L5(
0 Št 54. V »lili ..........L-
» Št 65. NaasBIJenl bolnik........34
0 Št ML	To 1» sMiiaJ Botie — J»
5t 5i Glad (Hamsun) ____30
S t 59. (Dostojevski) Zapiski is mrtvega doma, I. del ........ 1.—
Štev. C0. (Dostojevski) Zapiski iz
mrtvega doma, IL del.......L—;
St 61. (Golar) Bratje ln sestre.. .75 št- 62. Idijot, L del. (Dostojevski).M
Št 63. Idijot, IL del ..........30
5t 64. Idijot, III. del ..........30
Stev. 65. Idijot, IV. del .......30 '
Vsi 4 deli skupaj............L23 1
Štev. 66. Kamela, skozi uho iivanke, veseloigra........
slovenski pisatelji II. zv. Tatčar: Potresna povest. Moravske slike. Vojvoda Pero i Perica, Črtice ........................ 2.50 :
slovenski pisatelji IV. zv. Tavčar: ;
Grajski pisar; V Zali; Izgubljeni bog, Pomlad ...............2.50,
nk za fronto ................. .70
ratič, Bevk. trd. ves..............75
rri indijanske povesti ___________30
runel, soc. roman ..............1.20
trenutki oddiha ................50 ; <
rurki pred Dunajem ........... 30
L"ra z angeli ....................1.20 i
V	robstvn (MatlčlC) ............135;
Velika pratika Vodnikove družbe
za leto 1927 ..................40
V	gorsLem zakotju ..............35
V	oklopnjakn okrog sveta, 1 del... 30 >
2 dpi	oa 1
un .. ....................
Veliki Ink vizitor ................ L—
Vera fWaldova). brofi. ..........35
Hšnjega repatira. roman, 2 knjigi 1.30 lojni, mir ali poganstvo I, zv. .. .35
V	pustiv je šla, III. zv......... 35
Vrtnar, (Rablndrath Tagore),
trdo vezano................ .75
brogiraco ................... .60
Vojska na Balkanu, a slikami .... 33
Volk spokornik In droge povesti. 1.—
Trdo vezano................ 135
Valetin Vodnika izbrani spisi .\.. .30 1 Vodnik svojemu narodu .......... .25 j
Vodnikova pratika L 1927 .......50 j
Vodnikova pratika i. 1928.........50 i
Vodniki in preporoki ............ .60:
Vladku in Metka .................50;
Zaroka o polnoči ................30!
Zločin in kazen (2 knjigi) ......1.60?
/.misel smrti .....................60
Zadnje dnevi nesrečnega kralja .. .60
Za kruhom, povest .............. .M
Zadnja kmečka vojska .......... .75
Zadnja pravda, broš............. 50
Zgodbe Napoleonovega Huzarja . .1.00 Zgodovina o nevidnem človeku .. 351 Zmaj is Bosne .................. -70 ;
Zlatarjevo zlato ...............3C j
Za miljoni ..................... .Oš
Življenje slov. trpina, izbrani spisi
Alešovec, 3. zv. skupaj ........134 1
Zvesti sin, povest .................21
Zlatokopi ..............................I«
Ženini naše Koprnele.......... .45
Zmote in konec gdč. Pavle...... .45
Zlata vas ...................... 30
Zbirka narodnih pripovedk
I. del...........................40
Zbirka narodnih pripovedk
Znamenje štirih (Doyle) ...... 30
Zgodovinske anekdote. ...........20'
Z ognjem in mečem •............3.—
Zaročenca, milanska zgodba iz 15.
stoletja......................3.—
Zgodbe zdravnika Muznika .......70
Zvestoba do groba ..............1.60
ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI:
1.	zv. Vojnomir ali poganstvo .... 35 3. zv. Hudo brezdno ... ...... 35
3.	z v. Vesele povesti .. ..........35
4.	zv. Povesti ln slike	35
5.	zv. Študent naj bo. Naš vsakdanji kruh ..............................35
SPISI ZA MLADIKO:
(GANGL)
2.	sv. trdo zvena Pripovedke ln pesmi ........................30
3.	sv. trdo vezano. Vsebuje 12 po-
T6Stl •••a»««*aaaa*aaavs'aaaa*aiT it^
4.	zv. trdo vezano. Vseba;e 3. revest! .........................-0
5.	av. vrdo vezano. Vinski brat .. .. 30
6.	*v. trdo rezano. Vsebuje 10 povesti ..............r...........ro
Umetniške knjige s slikami za mladino: Pepelka; pravljica s slikitni ....1.60 Kdeča kapica; pravljica s slikami Sneguljčica; pravljica s slllnml ..L—
Mlada gieda ........ .........L—
Trn oljnica, pravljica s slikami ^...L—
KNJIGE ZA SLIKANJI;
Mladi slikar .................. .71
Slike iz pravljic .........................75
Knjige za flikanje dopisnic, pepel
na z barvami in ditmUsu; Mladi umetnik .......... ........LJ0
OtroSkl vrtec ....................HI
Zaklad sa otroka	^..j.,.120
IGRE: V "7"
Beneški trgovec, igrokan v rs. dejanj.00 Cyrano de Bergerae. Heroična komedija v petih dejanjih. Trdo ve-
UHO aasoaaaasaaeaasaseaasaaaaa
Edela, drama v 4. dej...........30
Marta, Semenj v Blchmondu, 4
dejanja .....................3t
Ob vojsld. Igrokaa v Štirih slikah.. 30 Tončkove sanje na Miklavžev večer, Mladinska igra ■ petjem v
3. dejanjih .................... JM
B. U. K. drama v S dejanjih s predigro. (Čspek), vos.	M Revizor, 5. dejanj, trda vosaaa .. .18
dejanjih'	»J....... 3V
i
Feronika Deseniška, trda ves____L50 ^
Ca križ in svobodo, igrokaa v 0. s dejanjih .................... 41
LJadskl oderr
L zv. Tihotapec, 5. dejanj ...... 30	1
S- zv. Po 12 letih. 4 dejanja......30
Zbirka ljudskih Iger:	^
l naših gora....................L-	(
i. snopič. Mlin pod zemljo, St. No-ža. Sanje.......................
13.	snopič. Vestalka, Smrt Marije 1 device, Marijin otrok ........30
14.	snopič. Sv. Boštjan, Junaška 3 deklica, -Materin blagoslov .. .58
L3. snopič. Turki pred Dunajem,	C
Fabjola In Neža .............. 30	1
-0. snopič. Sv. Just; Llubezen Ma-	1
rijinega otroka ................30
PESMI IN POEZIJE:
Mtropolis ln Piramid? ...........88 i
broširano ....................80 r
Izazel, trdo vez ................L— «;
balade in romance, trda vez. 1.25 c
mehka vez. ................L—
Rob za mladi zob, trda vea........40 ,
Gregorčičeve poezije ............ 00 -
iodec; Pored narodnih pravi ji v o h Vrbkem jezeru. (A. Fumek) —-
Trdo vezano .................75 f
Kettejeve poezije, trda vez.......1.10
Kraguljčki (Utva) ..............65 ;
trdo vezano ..................80
Moje obzorje, (Gangl) ..........1.25 ,
Varodna pesmarica .............40 ' j
Narcis (Gruden». broš............30
frimorske pesmi, r Gruden) vez... 35 i
šlutne (Albreht), broš...........30; J
Pohorske poti (Glasen, broš.____30 ,
Pesmi Ivana Zormana: Originalne slovenske pesmi in prevodi znaftlh slovenskih jie.«ml | I
v angleščini ..................1.25
Prešernove poezije ............ .€0 I
Oton Zupančič: —
Ciciban, trd. vea .................50 t
Sto ngank .......................50
V zarje Vidove, trd. vez. ........ .90
Vijolica. Pesmi za mladost _______ .60
Zvončki. Zbirka pesnij za eloven- ]
sko mladino. Trdo vezano ......96 ,
Zlatorog, pravljice, trda vez.......68 '
PESMI Z NOTAMI:
MEŠANI in MOŠKI ZBORI I
Priložnostne pesmi (Grum) ......1.10 :
Slovenski akordi (Adamič) :
L zvezek ................... .75
II. zvezek ...................15 ,
Pomladanski odmevi, J. In II. zv.p
vsak .........................45 | *
Ameriška slovenska lira (Bolmar) 1.— ■
Orlovske himne (Vodoplvee) ____1.20
10 moških in mešanih zborov —
(Adamič) .................... .45 i
d
MOŠKI ZBORI-Trije moški zbori (Pavčič) ~
Izdala Glasbena Matica ...... .40 1
Narodna nagrobnica (Pavčič).....35
Gorski odmevi (I-aharnar) 2. sv.. .45
SAMOSPEVI:
Nočne pesmi, (Adamič) ..........1.25
Štirji samospevi, Izdala Glasbena Matica ........................45
MEŠANI ZBORI: Planinske, II. zv. (Laharnar) .. .45 Trije mešani zbori, izdala Glasbe- i na Matira .....................45
RAZNE PESMI S SPREMLJEVA.
NJEM:
Domovini, (Foester) ............ .40
Izdala GGlasbena Matica. Gorske cvetlice (Laharnar) četvero in petero raznih glasov.....45
Jaz bi rad rudečih rož, moški zbor z bariton solom in priredbo za
dvospev ......................30
F pepelnični noči (Sattner), kan-tanta za soli, zbor Ln orkester.
Izdala Glasbena Matica .......75
Dve pesmi (Prelovec), za moški
zbor ln bariton solo ..........30
Bupleti (Grum). Učeni Mihec, —• Kranjske šege in navade. Nezadovoljstvo, 3 zvezki skupaj ..1.00 Kupleta Kuza-Miea (Parma) .....40
PESMARICE GLASBENE MATICE: 1. Pesmarica, uredil Hubad ....230 4. Koroške slovenske narodne pesmi (SvIkarSlč) L, 2., In 3. zv. skupaj .................. L—
Slovenske narodne pesmi Benečije
(Ortl) .......................45
rovnik), 3 zvezki skupaj .......50
Slavček, zbirka šolskih pesmi —<
MALE PESMARICE:
Št 1. Srbske narodne himne ...-r .15
Št.la Sto čutiš, Srbine tužnl.....15
Št. 2. Zrinjski Frankopan........ .15
Št 10. Na planine ...............15
Št 11. Zvečer ..................JS
Št 12.
Narodne pesmi za mladino (Ži-....
(Medved) .................... 35
Vojaške narodne pesmi (Kosi) .. .30
Narodne vojaške (Ferjančič) .....30
(Pregelj) ..................1.00
Lira, srednješolska, 2 ^»-»ira skupaj ...........................Z.—
Troglasnl mladinski zbori Mešani ln moški zbori. (Aljaš) ^ 3. zvezek: Psalm 118; TI vedelo poj; Na dan; Divna noč .........40
5.	zvezek: Job; V mraku; Dneva nam pripelji žar; Z vencem tem ovenčam slavo; Triglav ........40
6.	zvezek: Opomin k veselju; Sveta noč; Stražniki; Hvalite Gospoda ; Občutki; Geslo ........ .40
7.	zvezek: Slavček; Zaostali ptič; Domorodna Iskrica; Pri svadbl; Pri mrtvaškem sprevodu; Geslo .40
. zvezek: TI osrečiti Jo fcotl (mešan sbor> j* TI osrečiti jo hotl (moški zbor) ; Prijatelji ln senca (mešan zbor> ; stoji, solnClce stoj; Kinetskl hiši .............40
CERKVENE PESMI:
tomael glasi, Cerkevene pesmi sa mešan zbor ...................
2. Tantiim Er*o. (Premrl) ...-» 30 lasne pesmi za mešan zbor. —i
(Sattuer) .....................»0
iloven*ka Sv. Maša, ta mešan zbor, s spremljavo or^elj ......31
2 I'ange Lingua Taxi turu Ergo Geni tori. (Foerster) .............30
2 Punge Lingua Tantum Ergo Ge-
nitori. (Gerbič) ..............30
Srce Jezusovo. 21 pesmi na Čast
srcu Jezus vem. (F. Kimovec).. 30 Ivalite Gospoda v njegovih svetnikih, 20 pesmi na čast svetnikom, i Premrl i .................40
0	obhajilnih in 2 v čast pfesv. Sr.
eu Jezusovemu. {Grum t ......35
lissa in honorem St. Joseph! —
(Posaebnlk) ...................49
>rpm:i8 pro Pontifice .............40
irrie ...........................60
k svetemu BešnJemu telesu —1
(Foerster) .....................40
►v. Nikolaj ......................00
STOTE ZA CITRE:
Juri pridejo, koračnica...........25
»Iovenski citrar, (Wilfan) . .....23
iarafan. Ruska pesem. (Wilfau1.. 35
NOTE ZA TAJYEBURIC3;
»lovenske narodni pesmi za tambu-
ruški zbor in petje. (Bajukl ... .133 >om šel na plauinee. Podi>url slov.
nar. i>esmi. ........................
« Gorenjskem je (letno........ 1.—.
NOTE ZA GOSLI S SPREMLJEVA-VAN JEM KLAVIRJA; L spa van ka.................... .70
NTOTE ZA KLAVIR:
Uburn evropskih in" ameriških plesov (Lisjak) ......... 1.00
.Jubavno bltbttanje, Polka mazur-
ka, (Jaki) .....................40
^rimorski odmevi. Fantazija. •—1
( Breznik ) .....................M
»label. Intennezzc.^{Aletter) .... 30 \t & Peognin's Picnic, letennfzzo.
(Alt-tier) ......................20
RAZ GLEDNICE:
Zabavne. Rjizlične, ducat ........40
New) ttrike, Eazlične, ducat ....	.40 Velikonočne, božične ln novoletne
ducat ...................... _	.40
[z raznih slovenskih krajev, ducat .40
Narodna noša, ducat .............40
posamezne po ................00
Zemljevidi:
Zemljepisni Atlas Jugoslavija ....1.80 •jtenski zemljevid Slovenije na močnim papirju s platnen i ml
pregibi ....................7-10
Zemljevid Jugoslavije.............30
£emljt'\id: Slovenske dežele in
Istra ........................30
Pregledna Karta Slovenija _______ .10
['okrajni ročni zemljevidi:
Gorenjski* .................... .30
Slovenske Gorice, dravsko ptuj-____
skopolje ^...................30
Ljubljanske in mariborske oblasti .30
Pohorje, Kozjak ...............30
Celj.-ka kotlina. Spodnje slovensko posavje .................30
Prekmurje in Medumurje .-•.. ^30 Kamniške planine. Gorenjska ravnina ln ljubljansko polje. 30
Oaiiada....................40
Združenih držav, veliki.......... .40
Mali ........................ .15
Nova Evropa ...................30
Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado, Kansas, Kentucky In Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Missis-sippi, Washington, Wyoming, r— vsaki po .... 35
Zemljevidi:
Illinois, Pennsylvania, Minnesota. Michigan, Wisconsin, Wes* Virginia, Ohio, New York— vsaki po ........................10
Velika stenska mapa Evrosa 2.00
Naročilom je priložili denar, b4-disi 9 gotovini, Money Order alt postne enamke po 1 al 2 centa. Če pošljete gotovino, rekomandirajfe pismo.
Ne naročajte knjig, katerih «1 0 ceniku.
Knjige peHljam* poštnine, proste,
"GLAS NARODA"
83 Cortl&mdt II, JUw York
BO JAKI, NJL&OCAJTE BE N4 "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR DRŽAVAH.
1	PRAV VSAKDO — I
i kdor lcaj isčel kdoi | S kaj ponuja; kdor kaj | • kupuje; kdor kaj pre- I j daj a ; prav vsakdo I A priznava, da imajo Z § čudovit uspeK — 9
MALI OGLASI I
GLAS NARODA. IT. APR T!>?o
Služba za Električno Uporabo
Noben potrošen dolar ne kupi večje vrednosti
KRATKA DNEVNA ZGODBA
Adam Milkovič
DVA ČRNA OGLJA
STRAŽNIKI JAVNE VARNOSTI
Vsako noč, od mraka pa do zore, gori ob cestah in na javnih prostorih našega ozemlja več kot 100,000 električnih svetilk, ki proizvajajo približno 24 milijonov sveč svetlobe.
a
Nam je poverjeno vzdrževanje in preskrbova-nje te javne razsvetljave, in naše družbe preskrbujejo in inštalirajo večino potrebščin za razsvetljavo cest. To je ogromno gospodarstvo. Zahteva neprestano nadzorovanje, da se nadomesti svetilke, ki so zgorele ter stori potrebne poprave.
Vsaka svetilka je redno pregledana in očiščena, in svetilniki so redno barvani. Na povelje mesta je treba svetilnike preseliti, premestiti in nove postaviti.
Razsvetljava cest je zaščita javne varnosti. Mi jo hočemo vzdržati na višku.
President
The New York Edison Company	Brooklyn Edison Company, Inc.
The United Electric Light and	New York and Queens Electric
Power Company	Light and Power Company
The Yonkers Electric Light and Power Company
ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI
PORtlQN LANGUAGE INFORMATION service — JUGOSLAV burkam
O novih priseljeniških in naturalizacij, postavah
■ —rabljen ni zunaj proti Bolnim mišicam Revmatičnim bolečinam Lumbago Glavobolom Influenci B Izvitjem K O dr gam.
Q. D. 'lite original — rei kot pet«
■ dfKt kt M( !
ANCHOR trgovska znamka na tabuja >a<t nrarajc. Milijoni »tek-B >niy prodani vsako leto.
Knjiiica, ki daje polna navodila ia uporabo PAIN-EXPEL. # YER ja. pri kiji z vsako .'idckoi-■r co. Opisuj« tudi njegove številne ^B uporabe v [ obrobnosti.
■■	V vseh lekarnah
po 35 in 70 centov ali napišite B^n-i—	direktno na:
I '1 II	r.Aa RICH TEM El CO.
HMHt^B	-V SROOIU.VN, N X
izvenkvotne in bodo bržkone še nadalje preskrbovale Združene Države z večjim delom priseljencev.
M i noli Kongres je sprejel sedem {migracijskih in natui\>lizacij±kih zakonov.
Izmed vseh mnogoštevilnih zakonikih načrtov in resolucij, predlaganih v minolem Kongresu v stvari imigracije in naturalizacije. je Kongres sprejel sedem njih in nekateri izmed teh vsebujejo važne spremembe v zakonodaji, glede imigracije in naturalizacije.
Določanje kvote po narodnem
izviru
Priseljeniški zakon od 1. 1924 je vseboval določbo, da bi se v bodočnosti kvota za po edine dežele ustanovila po narodnem izviru (national origin") celekupnega ameriškega prebivaLstva, mesto — kakor dosedaj — na podlagi tujerodnega prebivalstva glasom ljudskega štetja od 1. 1890. Dne 31. marca 1928 je bila sprejeta skupna resolucija, ki je odložila uvedbo takozvanega "National Origin Plan" za eno leto. t. j. do 1. julija 1929. Tudi ravno pred koncem minolega 70. V Kongresu je bil storjen poskus za nadaljno odložitev. ali predlog je propadel v Senatu. Na tak način je bila vlada obvezana določiti novo kvoto in Predsednik Hoover je dne 22. marea izdal proglas, s katerim naj nove kvote stopijo v veljavo. Nova kvota se osnuje na številu prebivalcev Združenih Držav, ki izvira iz te ali one dežele. Kvota za rsako posamezno deželo znaša toliko, kolikor naj znaša razmerje ameriškega prebivalstva, izvirajo-čegfi iz dotične dežele, napram 150,000. To je skupno število do-
Nesreča ne počiva!
Tudi smrt ne. Podvrženi ste eni ali drugi vsak dan.
KAJ STE. PA STORILI ZA SVOJO OBRAMBO IN ZA OBRAMBO SVOJIH OTROKt
Ali ste že zavarovani za slučaj bolezni, nezgode ali smrti? Ako ne, tedaj pristopite takoj k bližnjemu društvu Jugoslovanske Katoliške Jednote. Naša jednota plačuje največ bolniške podpore me& vsemi jugoslovanskimi podpornimi organizacijami v Ameriki. Imovina znaša nad $1,100.000.00, članstva nad 20,000. Nova društva se lahko vstanovijo T Združenih državah ali Kanadi z 8. člani. Pristopnina prosta. Berite najboljši slovenski tednik '*Novo Dobo", glasilo JSKJ. Pišite po pojasnila na glavnega tajnika. Joseph Fishier, Ely, Minnesota.
KOŽA SRBI?
Srbenje Je večkrat nevarno znamenje. N« praa-skajte. Severa'« Eske «aj odpravi srbečico ter ustvari čisto, zdravo kolo. — Porabljajte ga pri prvem pojavu. V P^aiajte lekarnarja.
Ti.il i d**-, po nedelji. j»» potegnil oee Boštjan na dvorišče novi Yoleselj, nato pa še praina. Mati ' ie položila na voz dve culi krhljev *n težko kračo, potlej pa oblekla Mit lega Tomaža, ki je bil študirat siarnenjen. v novo. čisto novo oble-ko.
* Srečen brni t." ga je še prekrivala s tresočo roko. potem pa — m*-? je potegnil vajeti — skrila obrn/. v predpasnik in utihnila.
V mestu .sta z očetom poiskala *iišo. ti.sto hišo. kjer bo Tomaž od-•^•'j jedel in spal. in sta jo kar hitro mahnila po stopnicah. Toma/. je nekaj časa štel, potem pa le še pihal, pihal kakor meh.
Gospodinja, suha v dve gubi ti a lomi jena ženska, je lepega dečka kar precej pogladila. "Xu," je zategnila, "Kam pa ti kani.š; ali misliš za dohtarja?"
'' Xak," j»* <w'-e Boštjan uprl vanj oči, "za duhovnika m no ga namenili.."
Od tistega dne jo Tomaž pre-boleval težke ure. Oh. kako mu j j«- bil«> d'»l«?-'-as! Zaman je iskal z očmi v sobi tisto veliko t»e<". po kakršni je doma vedno kobaea! in butare za peko vanjo basal. Kadar pa je pogledal *k'»zi okno. se mu je kar v glavi zavrtelo. Tako visoko! Na ulici pa toliko ljudi! In kako se vsem mudi, kakor da Iti jih kdo podil. O. tam na Zelenem hribu pa ljudje ne beže tako hitro; počasi, počasi jo mahajo. saj tndi nobenemu sile ni. da bi tekal po kolovozu.
Človek se vsemu privadi, in tu-
-	tli Tomaž se je uživel v novo živ-J i Ijenje. Gospodinja ga je vzgaja-
i !a. kakor vzgaja vrtnar mlado dre-. vesce, ako ho»*e. da bo rodilo za-i ž Ijeni sad. In res, Tomaš je bil t kmalu med prvimi v šoli. O po-
-	ritnicah pa je hodil domov in vedno kaj noveira. učenega povedal.
-	Takole ob nedeljah so se krog nje-
-	ga zbirali stari vaški prijatelji i in <*akali z odprtimi očmi. kaj jim
bo njihov Tomaž pravil o velikih hišah .o gosposkih ljudeh, pravil ' o takih lju bdi, ki morajo ves dan -tat) sredi cest in se jim — policaji — pravi, in pa — nekoč je bil šel z gospodinjo v kino — po-
' veda I ie strmečim očem neverjetno i .. . novico, da hodijo tam ljudje po
i vt liki beli rjuhi .n se še z ladjami . vozijo po njej. Otroci so žejni požirali te čudne stvari in prosili ; vedno znova: še . še kaj nam povej. Tomaž! | Večji in večji je prihajal To-i maž v domačo vas. a vedno, kadar je odhajal, čutil sredi čela križ, k: . mu ga je začrtala mati s tresočo i roko ob slovesu. Zmeraj je gleda-I la se dolgo za njim. gledala še po-, tem. ko je že odšel za cvetočim grmom. in tiho prosila zanj Boga.
•	da bi bil zdrav in srečen.
i Osma šola — Tomaž, gospod.
Knjige je že skrival v žep. saj ni. ! da bi morali vsi vedeti, da on, Tomaž, doma z Zelenega hriba, še klopi s hlačami briše — pa tak
•	gospod!
Takole ob lepih večerih je hodil na sprehod, mislil na dom, na «tarše jn šolo. Pa se je zgodilo neko popoldne. Tomaž je ravno pre-
-	m leva 1 na kl'>piei Homerja, ko priteče k njemu mlad fantek in mu pomoli bel listič pod nos.
Tomaž je čita! in zardel. — Leonora ? — Kdo je to? — Da naj pridem zvečer —? Tako je mrmral. se plaho ozrl, potem pa prisluhnil utripanju srca. Nekdo mu j"1 vrgel kamen vanj, vzvalovilo je in se ni dalo umiriti, dokler ni padla odločitev: grem. Res, šel je. Zvečer je šel in je zagledal pred seboj dvoje črnih dekliških oči. Nepoznana bolečina mu je legla v srce in se vanj zajedla, kakor da je bila že dolgo iskala pokoja, pa ga je našla sedaj, prav sedaj, v tem mladem neoskrunjenem srcu.
Tisti večer je Tomaž dolgo ždel v svoji sobici in kamorkoli je pogledal. od povsod i so mu gledale naproti tiste lepe črne oči. Listal jo po knjigah, listal po zvezkih. 1 gledal skazi okno v temno noč —
IZLET
v JUGOSLAVIJO in ITALIJO po COSULICH progi
priredimo
dne 22. maja 1929
s pa mikom
"PRESIDENTE WILSON"
kurjen z oljem, vozi z brzino 20 vozlov-na uro.
NA RAZPOLAGO SO NAM STAVLJENE IZVRSTNE KABINE
Za-arajle prostor in p Hite za pojasnila na:
SAKSER STATE BANK
8* Oortlandt Street	Nerw York, H. Y.
Tet. Barclay 0380
zaman. Dvoje oči je gledalo vanj in ga ni izpustilo iz objema. Spomnil se je doma 111 zagledal ga je.' Bil je u pleten v venec cvetja, a^ sredi cvetja, sredi cvetja je zrlo^ vanj dvoje črnih oči. V duhu je zaklical mater, in prišla je. Videl je njeno srce. glej, bilo je ranjeno. a sredi rane sta žarela dva črna oglja — Leonorine oči.
Od tistega večera jo je videl še večkrat. Govorila sta o Kolly-•\voodu .o športu in glasbi, o umetnosti in literaturi. O vsem sta govorila. le o ljubezni nikdar. Pa j vendar je čutil Tomaž nekaj v srcu, a povedal ni nikoli. Tudi ni povedal kam pelje njegova pot. Ni ji izdal da pelje njegova pot k Višjemu v samoto .
O kresu je spet prišel domov. Materine roke so se iztegnile po njem in ga poljubile z rahlim dotikom. Otožen in zamišljen je hodil Tomaž po domačem vrtu. Jablane in liruške so se mu klanjale, ptice so mu žgolele, njemu pa so uhajale oči nekam daleč, daleč v megleno daljo.	* '
Tisto dopoldne po sv. Petru in Pavlu, j 1 Tomaž zopet stal na griču. Že jp pripekalo solnce, ko zagleda pod gričen dolgonegega pi-smonošo 1'rha. ki mu je že od daleč voščil: "Dober dan. gospod Tomaž." Prav tedaj pa je sto-1 pila na prag mati. Urh se je Tomažu še enkrat odkril, potem pa segel v torbico. Leonora ! je šep-j nilo Tomažu iz srca in res je bilo J tako. Tomaž je čital. potem pa pogledal motno pred se.
"Tomaž." je zaječala mati, "otrok moj. kaj j * vendar s te-! hoj?"	!
"Mati," samo to besedo je iztrgal iz srca, jrotem pa j*i dal belo pismo v tresoče roke.
"Sin moj." je vztrepetala mati. ko je odmaknila oči od drobnih j vrstic, "sin moj. pa ne da bi —?!"j
Tomaž je stal kakor kin b"»le-1
r !
j čine, gledal v materino srce in zdelo >e mu je da žarita v veliki rani dva črna. črna oglja.
"Otrok moj." ga je objela ma-jti. ."pa ne da bi zašel s poti?! Tomaž! TomaŽ!" Zagrebla se je s prsti v telo. ki ga je bolečini rodilo. in Tomaž se je tisti čas izpovedal..*
i Potem mu je bilo lažje pri srcu. | "Tomaž", je zaprosila mati, ,"saj me ne boš zatajil, kajne da me ne boš. Tomaž? Tomaž? Glej, te moji oči so prosile zate. ko si ležal na smrt bolan; prosile so Boga in te obljubile Njemu, da Mu boš služil, sem prisegla, ako te reši. Tomaž, Tomaž, poglej te oči, oči tvoje matere poglej in jaz vem. ne boš jih zatajil...." I Tisti večer je Tomaž dolgo stal na griču in gledal v nastajajočo noč. V dolini je zapel zvon s tihim klenkom. Ave Mariji je zapel, in tedaj se je Tomažu -xlnrlo srce in je zaprosilo:
, "Bog, Ti veš, kolik je boj v meni. Daj. ngasi ga. Tvoj bom in večno Ti bom služil."
Potem je Tomaž še dolgro čakj*l z odprtim srcem v vrtu. Pa glej. kakor da so zvezde s svojimi hlad-dile pekočo rano. Za hribom je vrvela velika, svetla roža. kakor vrtnica je bila rdeča, in nasmejala se je kipeči grudi. V hišiči je zalajal pes na njo, in hud je bil.
Tomažu .se je srce zaprlo. Stekel je k materi, ki je ihtela za pečjo, in vesel zaklical: "Mati zmagal sem. rešen sem."
Naslednji dan ji je pisal.
"Leonora, pozabiva! Moja pot pelje k Višjemu v samoto...."
Potem je ni videl nikoli več. Dva črna oglja sta dozorela in u-gasnila.... On pa je šel. kamor ga je klical nek drug, bolj globoko skriti, a močnejši, trši, a svetlejši glas.	f
Dve prevladujoči tendenci sta bili očividni v minulem 70. Kon-kresu, ki je končal dne 4. maroa, in hržkon*1 isti tendenci .prideta do močnega izraza tudi v prihodnjem 71. Kongresu. Prva tendenca je težnja po še večji omejitvi priseljevanja; druga pa je želja uvesti take spremembe glede iz-venkvotnih in preinostno-kvotnih določb priseljeniškega zakona, kakršne utegnejo olajšati združenje družin tujerodcev, naliajajočih se v Združenih Državah. Z drugi-( mi besedami Kongres je bil pri-! pravljon in utegne to biti tudi v ■ bodočno uvaževati s simpatijo vsako pametno zahtevo v korist tuje-rodcem. ki se že tukaj nahajajo, ali na drtigi strani je pričakovati, da bo poudarjal potrebo še večje omejitvo priseljevanja iz novih virov.
Zakonski predolgi v minulem Kongresu, ki so stremeli po večji omejitvi priseljevanja, so segali od uvedbe kvote za mehikanske priseljence do popolne ustavitve priseljevanja za prihodnjih deset let. Resno se je uvaževalo vprašanje, da se kvotni sistem razširi tudi na vse one dežele, za katere do sedaj ni bilo kvote, ali pokazalo se je , da nekateri stari mednarodni dogovor ovirajo to namero, tako da Kanada in dežele pod Rio Graftde ostanejo Še vedno
voljene imigracije iz vseh kvotnih : dežel. Določeno pa je. da minimalna kvota za vsako deželo naj znaša 100.
Posebna komisija, ol)stoječa od i državnega tajnika, trgovinskega 1 tajnika in delovnega tajnika, je i na podlagi razpoložljivih statistik j izračunala narodnostni izvir ameriškega prebivaLstva in na podlagi dobljenih podatkov določila število posameznih kvot. Nova kvota 1 za Angleško (vštevši severno Irsko) se bo povečala za 31.000 in bo znašala 65.721. Nemška kvota se bo znižala za 25.000 in bo zna- j šala le 25,957. Irsko dobi kvoto od 17.853, Poljsko 6,524, Italija 5802. Švedsko 3314. Nizozemsko 3153, .Francosko 3086. Rusija 27-<84, Česoslovakija 2874. Norveško 2377. Švica 1707. Avtrija 1413; Dansko 1181, Madjarsko 869. Ju-; goslavija 845. Finsko 569 itd.
V svojem proglasu, s kateiVm ustanovija nove kvote, je Predsednik Hoover izrazil, da on ne odobrava novega kvotnqga sistema. Proglasil je nove kvote pač zato, ker ga zakon k temu prisili. Pričakuje se, da bo izrednemu zasedanju Kongresa, ki se snide dne 15. aprila, priporočal, da se določba o narodnostnem izviru odpravi ali pa njeno uveljavijenje zopet odloži. Ako pa Kongres nič ne stori v tem zmlslu. stopijo nove kvote v veljavo dne 1. julija tega leta.
Pravica Indijancev do prehoda če s kanadsko mejo
Zakon, ki je bil odobren dne 2. aprila 1928. je izveze! Indijance.i rojene v Kanadi, iz učinkov priseljeniškega zakona od L 1924. S tem je bila priznana starodavna pravica Rdečekožcev. da smejo svobodno prestopiti meje severo-ameriškega kontinenta, ki je bi! nekdaj njihov.
_ \
Za družine tujerodcev
Dne 29. maja 1928 je bil vzako-' njen prevažea načrt — Copeland-Jenkins bili — v korist združitvi družin. Po tem zakonu je bila1 možu Amerikanke podeljena pra-
vicado izvenkvotnega prihoda, ako
. 1 ,
i
se je poroka izvršila pred 1. junija 1928. Isto pravico je dobila A-, merikanka, ki je zgubila državljansko pravico vsled poroke pred 22. septembra 1922. ako ni več poročena. Nadalje tudi otroci ameriških državljanov v starosti med 18, in 21. letom so dobili izven-kvotno pravico. P »vrh tega je ta zakon spijemenil določbe glede prednostne kvote. Prvi del kvote ostane re.serviran za starše ameriških državljanov, soproge Ameri-kank. poročenih po 1. junija 1928 in za izurjene poljedelce (ako kvota znaša čez 300). Druga polovica kvote (dji še zraven kar bi preostalo od prve polovice) pa je pridržana za žene in jieporočene otroke pod 21. letom tukaj nastanjenih inozemcev. ki so bilo zakonito za stalno pripuščeni v Združene Države.
Za dežele, ki imajo majhno kvoto, ta sprememba določbo o prednost ni kvoti dejanski pomenja. da je vsa kvota na razpolago le za žene. otroke in starš-* tujerodcev. ki so že tukaj. Le oni, ki se morejo kvalificirati kot izurjeni poljedelci, imajo poleg njih še nado. da morejo priti na vrsto, toda le tedaj. ako kvota znaša čez 300 na leto. Bratje, sestre, bratranci itd. ali drugi inozemci brez sorodnikov nimajo v mnogih slučajih nade dn prihoda in skoraj za vso preračunljivo bodočnost. Ta nova postava je marsikje prinesla veliko od pomoč. Ali čakalna lista vpra-vičenih sorodnikov — žen. otrok
1.
(in staršev — je še velno izredno .velika v nekaterih deželah, zlasti ua Grškem, v Italiji. Poljskem, Siriji in Turčiji. Kvote drugih dežel pa so take. da ti sorodniki u-tegnejo priti v dogledni dobi.
Lstega dne. (29. maja 1928) je Kongres sprejel zakon za večje plače priseljeniških nadzornikov.
t
V SPOMIN OB DVELETNIOI SMETI
naše hčerke in sestrice
AXXE ZELE. Umrla je dne 13. aprila 1927 v Aharon. Pa.
Pomlad je zopet prišla in vse se vedeli prebujenja narave, toda mi se ne moremo vetseliti, ker se spominjamo tistega usodnega pomladanskega dne, iko Te je nemila omrt ugrabila in iztrgala iz naše srede' Že dve leti počivaš v grobu. ostali smo sami brez Tebe, draga nepozabljena hčerka in sestrica. To je bil velik in hud udarec za nas vse. Na dan dveletnice Tvoje smrti bomo zopet šli na oni prostor, kjer uživaš mir in pokoj te bomo okinčali Tvoj grob s cvetlicami in in se te spominjali v solzah.
Počivaj v miru neporabljena hčerka in sestrica!
Žalujoči ostali: John in Mary Zele, stariša. Mary, Tily, Kristhina in Dorothy, sestrice.
fsharon. Pa.
»
€r!iAS NARODA, 11. AFR. 1929
Rdeče rože.
ROMAN.
Za Glas Naroda priredil O. P.
NOVI JAPONSKI POSLANIK
Josta "Waldow je zavila svoj elegantni voziček, katerega je dobile pred par dnevi od svoj-cga očeta >za rojstni dan. skozi široki vhod na vrt. Sedaj se je peljala po široki čisto držani i»oti, do por-lala "deviškega gradička", ki je oil ntlidaj gotovo določen za ioT da služi kor bivališče kaki neporočeni prineesinji vojvodske hiše. Izza številnih let pa ni bilo več nikakih neporočenih prince«inj in gra-diček je moral vsled tega ostati prazen. To f»a je bilo pro*i prak-tičnamu sanialu vladajočega vojvode in vsled tega je že pogosto razmišljal o tem. kako bi našel kako drugo upor za to poslopje.
Nekega dne pa je'čul. da se je njegov mLn.ster zelo pohvalno izrazil glede mičnega. baročnega sloga poslopja in ker se je nahajal'1 dotedanje stanovanje ministra v nekem poslopju, katero so nameravali v kratkem |>odreti. se ni iKumlšljal vojvoda dolgo ter določil "deviški gradič' za ministrski hotel. Že tri leta je izpolnjeval sedaj to svojo nalogo.
Ekscelenca Waldow je bil <zelo raz vesel j en nad to Lzpremembo stanovanja in njegova žena in hčerka sta bili še bolj. Hitro se je takrat vse pripravilo za selitev. Le oče in hčerka pa naj bi se udeležila tega. Gospa Waldow je zbolela še predno se je .pripravilo "deviški gradič" te:* je kmalu nato tudi umrla.
Takrat je bila J ost a stara osemnajst let. Sedaj pa je že dovršila eno in dvajset let ter je popolnoma nadomeščala hišno gospodinjo v ministiskeni hotelu.
Ivo je stiijnla v vestibil, okrašen z rastlinami, je vprašala slu-/aJbntka: •
—	AJi je papa, doma, »Šreterf	. . „
—* Da, gospodična. Dobil je obksk gospoda grofa 'Namberga, —
je od vrnil slednji.
Preko mladostno-lepe ga obraza Jeste je pohitel vesel smehljaj Njene temne o/i, krasne jk> obliki, barvi in izrazu, so zablestele. lz-t_iedulu je veselo presenečena.
—	Kdaj pa je dospel gospod grof?
—	Pred neka'ko čtrt ure.
—	Kje se nahajajo gospodje?
—	V delavni sobi ekscelence.
.Posla je po mignila v zahvalo z glavo ter odhitela po stopnicah navzgor, ki so vodile v srednjem delu vestibila do prvega nad-ilropja.
Ne da bi odložila klobuk <ter vozne rokavice, kot je bila in stala. je odhitela proti delavni sobi svojega očeta.
—	Ne zmerjati papa, če stopim nepripravljena v ta posvečeni prostor, v kateremu se posvetuje o ddbrem in zlu države. Cula sem, da je stric Rajner pri tebi in temu sem morala brezpogojno želeti takoj "Dober dan!"	*
Za široko diplomatsko mizo'pri oknu sta si sedela nasproti dva go«poda.
Starejši nju je bil gr>s)K>d minister, postaven mož sredi petdesetih h t. s pametnim, energičnim obraizom ter sivo meliranimi lasmi ter br^ki. Mlajši gospod, jrrof Rajner Naimberg. je bil najbrž tudi že preko pet in tridesetih let. liil je vitka, aristokratična j>ostava z in-leresantnim. -značilnim obrazom. Ta obraz je nosil izraz kot da je moral grof Rajner Xamberg premagati že marsikaj v življenju. On i:i potreboval nikake brade, da izgleda moški in (značilno. Oudno ko vplivale v tem obrazu globoke udrte, sive oči, ki so čudno svetlo ža-lele iz njegovega zarjavelega obraza ter so lahko zrle mehko in dobrotno, kot ravno sedaj, t
Ko se je prikazala na pragu Josta Waldow, je obrnil proti njej svoje oči ter gledal očividno z doiradanjam na njeno vitko prikazen. l*rikazala se je kot divje, cvetoče življenje samo. Fine, a vendar ndadostno-krepke oblike mlade dame so prišle šele ]>opolnoina do \eljave v elegantni vozni obleki.
Grof Rajner X amber g se je hrtro dvignil ter ji prišel naproti. Njegove kretnje so imele, kljub vsej gibčnosti, na sebi nekaj zadržanega ter obvladanega.
Josta mu je smehljaje pomolila obe svoji roki.
—	Dober dan, stric Rajner!	......
—	Dober dan, moja mala, draga Jost*a !
Merila je svoja ramena poredno ob njegovo.	? ....
—	Se vedno mala .' — Ali sem res ? — je vprašala ter se ponos, no \uravnala.
On se je smehljal.
—	Dokier moraš še vedno zreli k meni navzgor, imam še vedno
pravico imenovati te malo. Ali pa mi hočeš to ugovarjati? _ je
odvrnil.
V njegovem glasu je ležala pri tem odločno majhna negotovost. Josta pa je »majala z glavo.
—	O ne. Pravzaprav imam rada, da sem še vedno tvoja mala Jo sta! Kadar praviš to ti, zveni tako prikupno in zaupno. Jaz bi ne imela rada, če bi one imenoval kako drugače. Sedaj pa moram hitro dati polju/b papanu ter nato pzginiti. Vidva delata aba tako strašno resne obraze, kot da bi se morala posvetovati glede kake državne skrivnosti! — je rekla smehljaje ter pri tem prisrčno poljubila očeta. 9
—	Sraka! — je rekel oče smehljaje.
Ona pa ga je pobožala i>o licih.
—	Ne zmerjati, papa! Solnce sveti vendar taiko lepo!
—	Kako dMeč si se peljala s svojim vozičkom?
—	l*rav do fazanerije. Krasna je bila vožnja ^kozi majsko-ze-leni gozd. Le strašno dosti ljudi je po poti. Veš kaj, pa^pa, sedaj bi morali biti v našem staTem Waldowu. Tamkaj je gozd tako svečano tih! Ali boš kmalu lahko vzel par tednov dopusta?
—	Za enkrat mi niti misliti na 1o. Mogoče julija mečema, a preje ra noben način t "v .	; » *
Josta je vzdihnila.
—	To traja še dolgo Ko sem videla strica Rajnerja, sem morala takoj misliti na Waldow. Kadar amo v Waldowu, naju obišče dosti Ik>1 j pogosto.
—	To je bilo preje, Josta, ko sam stanoval še v Sehellingen. Takrat a<m bil lahko v eni uri v Waldowu, kadar sem hotel. In jaz jem hotel zeio pogosto. Sedaj pa sem se preselil v Namfberg, — je pripam nH grof.	'
—	Da, da, na to aein tfkoro ipozahila! Če pa t>ova zopet v Wal-■ i;, boš moral zapet preložiti svojo rezidenco v Schellingen! Tam
mora* ^udj se m pat am pogledati, da se vrši vse prav! jgj» — Ali bkta rada imela? — je vprašal gro£ Namberg. J.
. ^ _ ^
v Združenih držav Katsuji Debuehi in njegova družina.
Strašen zločin pri Cerknem.
Ccrknt21. marca, j
V	Oreh k u je gospodaril na mali kmetiji Matevž Kranjec, ki je štel letos (il 1-t. Noge je imel slabe in zvite, pa je vendar moral proti koncu vojne k vojakom in služH je dobro leto v avstrijski armadi.: Končno se je vrnil in pričel zopet' kmetovati. Ali težko mu je šlo delo izpod rok. Bil j'* izčrpan in noge so mu ml povedale. Invalid, ki mu je vojaška komisija po dolgih prošnjah priznala mesečni ne 278 lir. Žena mu je kmalu po vojno u-mrla. Ostal je na domu s sedmimi otroki: 5 fantov in dve dekleti v starosti od 12 do 2i> let.
Izmed otrok je imel najrajši sedaj 24 let starega Justina in njemu je izročil gospodarstvo. Izgovoril si je stanovanje in prehrano v domači liisi do smrti. Novi gospodar Justin se je oprijel dela z vso vnemo, ali nepričakovano kmalu se je nav dičal in potem je neki dan odšel, ne da bi povedal, kam. Precej časa ga ni ltilo od nikoder. Tacaš se je zopet stari Kranjec ubijal z gospodarstvom- Jir^fn se je vrnil in povedal je. da se bo oženil. Izbral m je bil za nevesto Jero KrivčeMO, ki je d 'vet let starejša od njega.
V	tem času je dobil stari Kranjec okoli tri ti-oč lir zastale invalidnine. Od teli je menda posodii dva tisoč lir sinu Justinu, da se poroči. Ko je prišla k hiši nova go-po-dinja, so s° razmere izprevrgle za očeta na slabše. Od sina je zahteval čez čas. <la mu vrne onih dva tisoč lir, ali sin in njegova žena nista hotela ničesar slišati o tem. Prf Kranjčevih se je udomačil prepir, ki navadno rodi gorje.
V	nedeljo okoli 11. ure zvečer je tekla iz Kranjčeve hiše 21-letna hči Kristina in je ljudem, ki jih je srečala, dopovedovala, da so udrli v hišo tatovi in roparji. Skupina mladih fantov je pohitela v Kranjčevo hišo, kjer pa ni bilo ne dulia ne sluha o tatovih in roparjih. Zagledali pa so v izbi na tleh na pol oblečenega starega Kranjca mrtvega v mlaki krvi. Odšli so in iskali sledi pa tatovih in roparjih, a brez uspeha Naposled so naznanili po dveh urah hoda orožnikom v Cerknem, kaj se je zgodilo v Orehku.
Stari Kranjec je spal na peči, kakor je navada na kmetih, in pri njem je ležal njegov dvanajstletni sin Praneek. Na peči so bile o-deje. Truplo je bilo na pol oblečeno. Najbrže je nekdo potegnil Kranjca s peči in ga vrgel na sr"-do sobe. Blizu sobnih vrat je bila v zidu tružica, kjer je imel Kranjec dobro zaklenjene svoje prihranke. Bila je razbita in brez denarja.
Sin Justin je ponoči izginil, gospodinja se je obnašala čudno. A zjutraj se je zopet Justin vrnil. Orožniki so aretirali oba, s seboj pa so vzeli tudi 12-letnega Rraneka, da bo povedal kaj podrobn-j-šega o zločinu. Justin in njegova! žena nista odgovorila na nobeno vprašanje

oamiltpv « SftiiDPiHK
'!«•» aaiLxia. »UM D. C
18. r-ela:
St. Louis. Cherbourg. Hamburg
22.	mala:
Presldente W'lson. Trwt (Izlet) Mauritania, Cherbourg .George Washington. Cherbourg. Bremen
23.	mala:
Stuttgart. Boulogne Sur Mer. Bremen
24.	mala:
France. Havre
Verndam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam
Homeric. Cherbourg
Pennland. Cherbourg. Antwerpen
25.	mala:
Minnetonka. Cherbourg
New York. Cherbourg. Hamburg
Leviathan. Cherbourg
Conte Grande. Napoll. Genova
29.	maja: Aquitania. Cherbourg America. Cherbourg. Bremen
30.	m a fa:
Cleveland. Cherbourg. Hamburg Dresden. Cherbourg. Bremen
31.	mala:
I'e de Fntnoe. Mavre (Izlet) Statendam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam
Augustus. Napoll, Genova. 2®. junija.
Paris. Havr« (IZLET) te. julija:
lie Qe France. Havre (IZLET)
Prvotno je trdil, da je spal trdno in da ne ve nič. Potem je povedal, da je vid d dva m ask i rana moža. ki sta očeta ubila. Cez čas je Francek orožniŠkemu častniku Ficocelliju povedal, da so se v hiši kregali med seboj, kakor vsak dan.
0"e j- ležal na peči in zahteval od sina Justina, da mu vrne posojeni denar. Justin pa je pograbil očeta, potegnil ga s peči. vrgel na tla in segel po revolverju ter sprožil štirikrat. S sekiro je razbil hranilnik v zidu in ga izpraznil.
Vrši se preiskava, ki kaže, da bo izpoved malega sina Francka najbrže docela resnična.
Vojne in povojne razmere so • odivjale ljudi in dogajajo se grn-zod jstva celo tam, kjer poprej skozi cele generacije ni bilo nikdar niti enega zločina.
POLICIJSKI PES PIKEC
Policijski pes je samo pomožno sredstvo za kriminalista, ki je poverjen z izsleditvijo in zasledovanjem zločincev. Voditelj psa mora najnatančneje poznati njegove lastnosti, navade in način delovanja. Poleg tega mora imeti kriminalist izredno lastnost opazovanja. Pogosto ovirajo možnost uspeha nenadno zabrisani sledovi. Ohranitev Ln zagotovitev sledov pa je velike važnosti ne samo za delovanje kriminalnega psa, marveč tudi za fotografiranje prstnih od tiskov. Zato je v slučaju odkritja 'kaikega zločina zelo važno, da ne pridejo na lice mesta nepoklicane osebe, ki bi 'znale nehote zabrisati sled, preden nastopijo oblastveni činitelji.
Kar bom povedal o "Pikcu", posnemam iz svojega dnevnika. Od 18. novembra 1926 do 2. julija lf>28 sem bil s svojim -|>som 85-krat pozvan na zasledovanje. V 32 slučajih je Pikec svojo nalogo uspešno Izvršil. Naj jih navedem nekaj : 'Novembra 11>2<J so me poklicali. da s Pikeem izsledim vlomilce v ne'ko vilo. Od časa odkritja vloma do nastopa psa je preteklo že 36 ur. Bilo je tedaj le malo upanja, da 'bi pes mogel doseči kak uspeh. Kljub temu sem Pikeu. pokazal sled noge, ki se je poznala. Zasledoval je to sled o-krog 1300 korakov, nakar je na- ' šel v gozdu pod peskom skrite
ukradene predmete. To dokazuje, da je mogel pes po 36 urah ?as'.e-dovati pravo, od dežja izprano sled. Pri nekem drugem vlomu, ko je zopet močno deževalo, je Pikec sledil sledi okoli 3 km in zopet naišel več likradenih predme-tov. V obeh slučajih so bili tudi zločinci izsledeni. Oba navedena slučaja dokazujeta, da je mogoče tudi po starih in od dežja izpranih sledowh uspešno tui>orabiti /policijskega psa.
Pri nekem zlobnem poškodovanju je Pikec sledil zlo"in blizu 4 km in ga končno našel v neki hiši. V nekem drugem slučaju, šlo je za vlom. je Pikec kljub silnemu ležju naletel 12 km daleč na u-kradene predmete. To je pome-njalo, da so bili izsledeni tudi zločinci. Dalje je Pikec še v različnih slučajih, in sicer pri tatvinah najrazličnejše vrste, pri po-•zkušenrh umorih in roparskih napadih uspešno deloval.
Zasl uži pa Pikec, da povem še j bledeče :
Slo je za napad na avtomobil. Samo prisotnost duha šoferja je preprečila veliko nesrečo. Neki motorni vozač je zavozil v zapreko in se pni tem poškodoval. Motorno kolo je bilo pri tem čisto razbito. Tudi v tem slučaju mi je Pikec pomagal pri zasledovanju. Zapreka je obstojala iz pet me-! fcrov dolgega drvesa, ki je bilo po-1 loženo čez cesto. Tam smo našli-tudi sled zločinca. Pikec je dobro povohal in zasledoval sJed v gozd. Naenkrat je naletel na nekega moža, na katerega je pričel hudo lajati. Moža smo prijeli in ]>o kratkem tajen ju je priznal, da je on položil drevo čez cesto.
Pikec pa se ni izkazal samo kot pomožno sredstvo za kriminalista. Bil je tudi <zvest varuh svojega gospodarja. Ko sem nekoč zasledoval zločince, sem se nahajal s Pikcem v nekem samotnem kraju ter nenadoma zaslišal klice na pomoč. Takoj sem se obrnil v smer. odkoder sem slišal glasove. Istočasno ■mi je prišel nasproti s krvjo obliti mož, ki je povedal, da je bil ravnokar napaden in z nožem zaboden. Ko sem se približal kraju, 'kjer je bil mož napaden, ,je skočil neki drugi mož z visoko dvignjenim nožem proti meni. Ne da bi čakal na uokaz, je Pikec skočil na moža in ga vrgel na tla. Sedaj se mi je posrečilo, da sem možu iztrgal nož in ga zvezal. Pikec je torej tudi v tem slučaju zvesto izvršil svojo dolžnost.
Samomor v ž.včni razrvanosti.
A' Sarajevu je izvršila samo»mcr vdova ravnatelja pomožnih uradov Milka Kunova. Že dalj časa so se opažali na njej 'znaki živčne razrvanosti. Tedni je zgodaj vstala ter izjavila svoji hčeri-profeso-rici, da se gre malo prezračit. je v podstrešje hiše ter z višine 20 metrov skočila na dvorišče. Ko so jo našli, je 'bila že mrtva. Stara je bila 68 let. Pokojnica je bila dolgo let ravnateljica državne tkalnice platna.
NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA"!
(j DNI PREKO OCEANA
Najkrajša In najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih parnikih:
He de France 19. apr.; 10. maja Paris 26. aprila; 15 maja. France 3. maja; 24. maja,
'Ob DAlnuil.l
Najkrajfla pot po ieleznlcl. Vsakdo Je v posebni kabini z vsemi modernimi udobnosti — Pijača ln slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene.
VpraSajte kateregakoli pooblaščenega agenta aH
FRENCH LINE
19 STATE STREET NEW YORK. N. Y.
V JUGOSLAVIJO PO CUNARD PEOGI
Najhitrejša parobrodna služba na svetu. 8 dni	do Jugoslavia. Parnikl
odplujejo iz New Yorka v Cherbourgh vsako sredo.	Potujte na enem izmed naslednjih velikanskih parnikov.
BERENGARIA AOUITANIA	MAURETANIA
Vsak petek vozijo tudi novi parniki na olje v Havre. Vozni listki 3. razreda iz New
Torka do LJubUane in nazaj ln več. Privatne kabine, prostorni zabavni prostori, izvrstna domaČa hrana, ulj ud na postrežba.
CUNARD LINE
VpraSajte za nažo Ilustrirano slovensko knjižico — zastonj. Za nadaljna poja-snila. se obrnite na zastopnika Cunard proge ali pišite na:
2S BROADWAY. NEW YORK
Vabilo SREBRNI JUBILEJ in PLES
ki ga^priredi
AVSTRIJSKO MOŠKO PODPORNO DRUŠTVO
v SOBOTO 13. APRILA
v Brooklyn Labor Lyceum Willoughby in Mrytle Aves.
PETJE — PLES — DVE GODBI
Vstopnice v predprodaji 75c., pri blagajni $1.
SEMENA
V ZALOGI IMAM NAJBOLJŠA POLJSKA. VRTNA in CVETLIČNA SEMENA Pišite po brezplačni cenik.
MATH. PEZDIR
Box 772, City Hall Sta.. New York. N. Y.
NAGLA VOŽNJA V JUGOSLAVIJO
Veliki parnik na olje
Presidente Wilson
ODPLUJK
18. APR. in 22. MAJA
Ogromna motorna lad*a
Vulcania
Odpluje na njeno prihodnje odptutje
4. MAJA in zopet 8. JUN.
Kot njena posestrim^ka ladja —
Saturnla. jirfkaA.i vse ladje sveta v razkošju, udobnosti in naslh-i t» r nudi najboljšo službo v Evropo. l''j.><<-line opne za tja in nazaj. Več novosti na i VulcaniJI in S.-iturnljl. vključno plavalni bazen v drugem razredu. PHELPS BROS. A. CO , fien. AgenU« 17 Battery Place, New York
Kako se potuje v stari kraj in nazai v Ameriko.
Kdor je namenjen potovati ▼ •Čari kTaj, Je potrebno, da Je poučen • potnih Ufrtlb. prtljagi ln druglb atvareh. Vsled na5e dolgoletne l»-knfinje Vam mi zamoremo dati na]-boljfia pojasnila In priporočam«* ▼edno le prvovrstne brzopaixiite.
Tudi nedržavljan! eamorejo potovati v stari kraj, toda preskrbeti d moralo dovoljenje all permit la Washingtona. bodisi za eno leto ali i mesecev in se mora delati profinjo Tsaj en mesec pred od potovanjem in to naravnost v Washington, D. C^ na generalnega naselnlAkega komi* •a rja.
Glasom odredbe, ki Je stopila ▼ veljavo SI. Julija 1926 se nikomur več ne poSIje permit po pogtl, ampak ga mora iti Iskat vsak prosilec osebno, bodisi v najbližji naselnlSki u* rad ali pa ga dobi v New Torku pred odpotovanjem, kakor kdo ▼ proSnJi zaprosi. Kdor potoje ven bre« dovoljenja, potuje na svojo lastne odgovornost.
KAKO DOBITI SVOJCI IZ STAREGA KRAJA
Od prvega Julija Je ▼ veljavi n* ▼a ameriška priseljeniška postava. Glasom te poeta ve zamorejo ameriški državljani dobiti svoje Sena ln neporočene otroke Izpod 21. leta ter ameriSke državljanke svoje mole s katerimi so bile pred 1. junijem 1&28. leta poročene, izven kvota
Jugoslovanska kvota znaSa Be vedno 671 priseljencev letno. Do polovice te kvote so upravičeni sta-rlSi amerifikih državljanov, m ožja ameriških državljank, ki so se pe 1. junija 1928. leta poročili ln poljedelci. _ oziroma ieoe in neporočeni otroci Izpod 2L leta onih sodržavljanov, ki so bili postavna prlpufičeni v to deželo za stalno bL vanje tu. Vsi ti imajo prednost v kvoti, od ostalih sorodnikov, kakor: bratov, sester, nečakov, nečakinj itd., ki apadajo ▼ kvoto bi»» vsake prednosti v isti. pa se o< •prejema nikakih proteoj m «nas rtkanaka viaeja.
STATE BANK
ca
ZASTAVE, REGALIJE, IN VSE DRUGE
DRUŠTVENE POTREBŠČINE. — PIŠITE PO UZORCE IN CENE NA VEČLETNEGA ROJAKA-TRGOVCA.	(Agency for Sparton Radio)
IVAN PAJK
CONEMAUGH. PA.


12.	aprila:
New Amsterdam. Boulogne Sur
Mer. Rotterdam
Homeric. Cherbour* Koma, Napoll. Genova
13.	aprila: llinnewaska. Cherbourg
St. Louia. Hamburg. Cherbount President Harding. Cherbourg, Bremen	j 15. aprila:
Reliance Cherbourg. Hamburg Berlin. Cherbourg. Bremen
17. aprila:
Aquitania, Cherbourg Karlsruhe. Boulogne Sur Mer. Bremen
President Roosevelt. Cherbourg. Bremen
19.	aprila:
Veendam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam lie de France. Havre Majestic. Cherbourg Lapland. Cherbourg. Antwerpen
20.	aprila :
New York. Cherbourg. Hamburg Conte Grande. Napoll Genova 21 aprila. Columbus, Cherbourg. Bremen
24.	aprila: Berengarla. Cherbourg
George Washington. Cherbourg Bremen
25.	aprila:
Stuttgart. Boulogne Sur Mer. Bremen
26.	apriia:
Statendam. Boulogne. Sur Mer. Rot- ' • terdam. (Prvič). Nafi izlet.	|
Paris, Havre Olympic. Cherbourg Pennland. Cherbourg Antwerpen Augustus. Napoli, Genova
27.	aprila:
Deutschlajid. Cherbourg, namburg Minnetonka. Cherbourg 10. aprila:
America, Cherbourg. Bremen
i
1.	mala:
Mauretanla. Cherbourg
2.	mala:
Dresden. Cherbourg. Fremen
3.	mala:
France. Havre Vulcania. Trut Homeric, Cherbourg Rvndam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam
4.	mala:
Beigenland Cherbourg. Antwerpen Minnekahda, Boulogne Sur Mer Hamburg. Cherbourg. Hamburg Leviathan. Cherbourg
8 mala:
Auitanla. Cherbourg President Harding. Cherbourg, Bremen
9.	mala:
Muenchen. Boulogne Sur Mer. Bre- j men
Berlin. Cherbourg, Bremen
10.	maja:
lie de France. Havre. (Glavni pom-' ladanskf izlet.)
Rxtterdajn. Boulogne Sur Mer. Rotterdam
Majestic. Cherbourg Arabic. Cherbourg Antwerpen Karlsruhe. Boulogne Sur Mer. Bremen
Republic, Cherbourg. Bremen
11.	mala:
Minnewaska. Cherbourg Albert. Batiin. Cherbourg, Hamburg
Conte Blancamano. Napoll. Genova 13. mafa:
Reliance. Cherbourg. Hamburg 15. maja:
Paris, Havre Berengarla. Cherbourg President Roosevelt. Cherbourg. Bremen 17. mala:
New Amsterdam. Boulogne Sur I Mer. Rotterdam
Olympic. Cherbourg Lapland. Cherbourg. Antwerpen Minnesota. Boulogne Sur Mer Columbus. Cherbourg, Bremen