List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote
•	.""	1 '	" 1	■ ----.... ................ ......... '■	.—	"	V'	'	1	'	--	-	"**■
24. šte vilka	Joliet, Illinois, Sl. maja 1909	Letnik XYIIÏ
PRISELJEVANJE ZOPET NARAŠČA.
Govorice se raznašajo po Evropi, da v Združ. Državah napočijo kmalu boljši časi.
ALI PROSPERITETA BLIZU?
Videti je še ni — a videti je še vse-povsodi dovolj delavcev brez dela.
Washington, D. C., 19. maja. — Oči-vidno se je med revnejšimi sloji v Evropi raznesla govorica, da je zopet dobro iti v Združene Države. Ko je prišla panika leta 1907., se je naval evropskega priseljevanja v to deželo, posebno iz Italije in podonavskih pokrajin, nanagloma ustavil.
Zanimivo je bilo opazovati, kako hitro je ubožnejše sloje v jugovzhodni Evropi ostrašil finančni položaj v Združenih Državah. Meseca novembra 1907 je dospelo v to deželo 132,647 priseljencev. Naslednjega meseca decembra se je to število skrčilo na 77,-107 in meseca februarja 1908 je prišlo' samo okoli 30,000 priseljencev po poročilih iz vseh pristanišč.
Govorice o paniki v New Yorku in zaustavljenju izplačevanja odstrani bank po vsej deželi so se mahoma raznesle po Evropi. Medkrovne vožnje v atlantskih parnikih so pojemale, tako da je v mesecu januarju zadnjega leta 27,175 več inozemcev zapustilo to deželo, nego jih je prišlo vanjo. Inozemsko prebivalstvo se je neprestano manjšalo od decembra 1907, takoj izza panike>do konca avgusta lanskega leta.
Proti koncu lanskega poletja pa je postajalo razvidno iz poročil, katera so pošiljali tukajšnji inozemski naseljenci svojim prijateljem v stari domovini, da se je finančna panika razpršila in da se Amerika zopet dviga. Vsled-tega je naval priseljevanja začel počasi naraščati, dokler ni bilo tekom aprila meseca tega leta 116,734 priseljencev pripuščenih v to deželo.
Znamenja kažejo, da se bo inozemsko prebivalstvo Združ. Držav zelo pomnožilo prihodnje mesece in da bo začasnemu zmanjšanju vsled panike sledilo veliko število med sedanjim koledarskim letom, tako da bo število skupnih priseljencev preseglo milijon. Pa tudi povračanje v stare kraje naglo jojema in čisti narastek inozemskega, prebivalstva od sedaj naprej bode bržkone velik.
Med časom ameriške največje pros-peritete so semkaj došli evropski dninarji tako uspevali, da se jim ni zdelo vredno iti spet domov. V fiskalnem letu 1907. je prišlo v deželo skoro poldrugi milijon inozemcev, vštevši mnoge tisoče, ki niso šli v priselitvene urade. Povrnilo se jih je pa v stare kraje manj nego pol milijona, tako da je v enem letu čisti narastek v inozemstvu rojenega prebivalstva Združ. Držav znašal nad milijon duš.
V fiskalnem letu 1908. jč-znašalo skupno število novodošlecev nekaj nad
900,000.	Vrnilo v stare kraje pa se je približno 700,000 inozemcev. Čisti narastek našega inozemskega prebivalstva za leto med in za paniko je torej bil samo kacih 200,000 glav.
Sedaj pa prihajajo priseljenci iz Italije in jugovzhodne Evrope že kar trumoma, in bržkone za stalno bivanje. Število došlecev za april 1909 znaša 157,047, ali približno trikrat toliko kakor za odnosni mesec lanskega leta. V to skupno število je vštetih 1,283 inozemcev, ki so bili izključeni, 17,382, ki so bili naturalizirani državljani Združ. Držav, in 21,628, ki se niso bili všteli med priseljence, dasi so bili inozemci. Potemtakem je bilo resničnih priseljencev v Združ. Države v enem mesecu (t. j. aprilu) skupaj 116,754.
Južni Italijani so se menda prvi domislili, da so Združ. Države prestale svojo paniko. Aprilove številke kažejo 35,856 iz južne Italije in 4,504 iz severne Italije, torej skupaj nad eno tretjino vseh priseljencev v aprilu. Za Italijani so Poljaki, ki jih je prišlo 10,-798. Hebrejci se menda še niso od-križali svojega finančnega nezaupanja, ker jih je bilo aprila meseca pripuščenih samo 2,891, dočim jih je bilo leta 1906. skupaj 153,748, ali povprečno nad
12,000	na mesec. Bržkone pa bodo jeli kmalu prihajati v velikih množicah, dasi so vobče posebno nezaželje-ni, a ne zato ker so Hebrejci, ampak samo zato, ker se pečajo le s kupčijo in prav nič ne s poljedelstvom ali mehaničnim delom.
Po novi postavi je priselitveni urad laglje zasledoval, kam so namenjeni novodošleci. V dobi od 1. 'julija 1908 do 1. maja 1909 je bilo pripuščenih
328,685 priseljencev. In dve tretjini vseh (225,405) sta se razkropili v samo šest držav: New York, Pennsylvania, Illinois, Massachusetts, New Jersey in Ohio. V teh državah cvete industrija, in tod se novodošleci povečini naseljujejo. Ogibljejo se pa juga, in
baš na jugu je velika potreba farmar-skih delavcev. Juga se pa priseljenci bodo vedno ogibali, dokler se tamoš-nje razmere ne zboljšajo tako, da se
n.	pr. odpravi takozvani “peonage system”, to je, službenost podobna suž-nosti.
Prosperiteta se obeta.
Gary, Ind., 14. maja. — V nagovoru pred 'tukajšnjim kupčijskim zborom na pojedini, prirejeni njemu v čast, je včeraj E. H. Gary, predsednik izvrše-valnega odbora “United States Steel”-korporacije, rekel glede kupčijskih m obrtnijskih razmer:
“Od bodopnosti ‘businessa’ v mestu Gary in v deželi sploh bode v večjem ali manjšem obsegu odvisen razvoj naših velikih jeklarnic. Zadnjih osemnajst mesecev nismo tako napredovali, kakor poprej, ker so bile razmere tako negotove, da ni mogel nihče določno povedati, kaka utegne biti bodočnost. Ampak oblaki izginevajo in kmalu bomo videli, da bo po vsem tem sijalo solnce prosperitete tako svetlo kakor kdaj.
; “Po mojih mislih bomo kmalu na veliki cesti k prosperiteti, in mesta Gary ne bodo pozabili možje, ki nadzorujejo finance jeklarniške korporacije.”
G.	Gary je potem omenil, da v naslednjih dveh dneh obišče jeklarnice v South Chicagi in Jolietu.
Nadvojvoda — seveda.
Cleveland, O., 18. maja. — John Salvator, ki se o njem trdi, da je izginuli avstrijski nadvojvoda Janez Salvator, je dospel semkaj z vlakom iz Chicage. Potem se je vrnil v Paines-ville, da dobi tam spet svoje prejšnje mesto v neki tovarni za stroje. Mož je izjavil, da bode v treh dneh vstanu, predložiti dokazov, da je res nadvojvoda.
(Kakor že mnogi drugi podjetni časopisi poprej, je tudi “Chicago Journal” odkril svojega nadvojvodo Ivana Salvatorja, ozir. Ivana Ortha. Pravi nosilec tega imena, nekdanji avstrijski nadvojvoda Ivan Nepomuk Salvator, je že davno prešel, da ni ne duha ne sluha po njem. Ta je bil rojen dne 25. novembra 1852 kot najmlajši sin velikega vojvode toskanskega Leopolda II. Posvetil se je vojaškemu poklicu v avstro-ogrski armadi, je postal leta 1879. maršallajtnant in se je 1887 odpovedal službi, ker mu je bilo odvzeto poveljstvo 3. pehotne divizije. Pri dvoru so mu zlasti zamerili, da se je po odstavi bolgarskega kneza Aleksandra svojevoljno poganjal pri ta-mošnjih oblastnikih za prestol. Leta 1889. se je odrekel svojim rojstnim pravicam in rfaslovom, si nadel ime Ivana Ortha, se oženil s subretko Lud-milo Stubel in podal na svoji jadrenici Santa Margarita proti Južni Ameriki, kjer se je bržkone ponesrečil. Uradno velja “Johann Orth” za mrtvega.)
Brez kruha.
New York, 18. maja. — 700,000 prebivalcev vzhodne strani nima danes nič kruha, ker je nad štiristo pekarnic zaprlo svoja vrata zaradi podražene pšenice in zaradi štrajka pekovskih pomočnikov.
Hočejo posredovati.
Detroit, Mich., 18. maja. — Zastopniki držav New York, Ohio, Indiana, Illinois, Wisconsin in Michigan so se tu sestali, da poskusijo poravnati štrajk mornarjev, ki navadno broda-rijo po jezerih. Dotične mornarske unije so tudi poslale zastopnike k tej konferenci.
Velik požar. '
Akron, O., 18. maja. •— Sedemnadstropno Hower Power-poslopje je uničil ogenj. Škoda znaša poldrugi milijon. Začasa požara je bilo 200 zaposlencev v poslopju, a nobeden ni bil resno poškodovan, dasi je nastala panika. Zavarovalnina znaša $800,000.
“Črna roka.”
New York, 18. maja. — Giuseppe Puccio, ožji prijatelj umorjenega policijskega lajtnanta Petrosino, je bil tu-d- umorjen, kakor misli policija, po članih “Črne roke”, ki so imeli piko nanj zaradi njegovega prijateljstva za njihovo prejšnjo žrtev. Policija marljivo išče zločincev.
Nov priselitveni komisar.
Washington, D. C., 18. maja. — William Williams iz New Yorka je imenovan za naslednika Robert Watchor-nu kot priselitveni komisar za New York. Gospod Williams je izvršujoč pravnik v New Yorku. Bil je dve leti priselitveni komisar med Roosevetlovo upravo, ampak se je službi odpovedal, ker se je z Rooseveltom razprl zaradi imenovanja priselitvenih uradnikov.
VELIKI KANAL OD JEZER DO ZALIVA.
V državnem senatu bila dotična predloga za gradnjo vodovoda sprejeta z veliko večino.
VPRAŠANJE LOKALNE OPCIJE
V državni poslanski zbornici bila spre^ jeta tozadevna predloga.
Springfield, III., 19. maja. — Predloga, ki podeljuje mestom in vasem pravico, glasovati o lokalni opciji neodvisno od občine (townshipa), je bila sprejeta v poslanski zbornici samo z dvema glasoma večine. Tem večje je veselje v svobodomiselnem taboru nad zmago.
Predlog, da se glasovanje še enkrat obnovi, je bil zavržen. Predno pa predloga postane zakon, jo mora še sprejeti senat in podpisati guverner.
Springfield, 111., 19. maja. — Chicago nima v tem zasedanju postavodaj-stva več nobenega upanja, da bi bila njegova Svoboclnica (charter) odobrena. S 26 proti 21 glasom je senat odklonil predlog, da se obnovi glasovanje, po katerem je bil pred tednom dni osnutek za novo svobodnico zavržen.
Springfield, 111., 18. maja. — Z 41 proti 8 glasom je državni senat odobril predlogo o globokem kanalu med Velikimi jezeri in Mehikanskim zalivom. Predloga določa, da se ima z deli takoj začeti, ne da bi se čakalo za-vezne podpore; in da ima vsa dela nadzirati komisija peterih članov, ki jih ima imenovati guverner. Proti predlogi je nastopil senator Isley s trditvijo, da 20 milijonov ne bo nikdar zadoščalo, in da država ni vstanu, prevzeti nase take odgovornosti.
Odobrena predloga je po bistvu ta-košna, kakor jo je guverner Deneen v svoji poslanici svojčas očrtal. Predloga določa, da se ima napraviti kanal ne manj nego 24 čevljev globok in 300 čevljev širok skozi mesto Joliet, in kanal ne manj nego 14 čevljev globok in 200 čevljev širok čez ostali obtek, ter višina vode ne nad 42 čevljev v Jolietu. Nadalje je v predlogi skrbljeno za zavarovanje po državi in kontraktorjih proti nesreči ali smrti delavcev zaposlenih pri gradnji kanala.
Springfield, 111., 18. maja. •— Senatorja Isley in Manny sta nasprotovali predlogi o globokem vodovodu.
“Dvajset milijonov dolarjev ne bo nikdar dovršilo kanala,” je rekel senator Isley. “Tega niste vstanu izvršiti. Kanala ne bo, -dokler ne boste poglobili reke Mississippi, kar bo stalo ne $20,000,000 temveč na stotine milijonov. Vsak teh dalekoproslulih načrtov je stal dva- ali večkrat toliko, kakor so inženirji rekli da bo.”
Ustavno povelje.
Washington, D. C., 18. maja. — Poslanec Kendall je vložil predlog, ki odreja, da se ne izda nobeno ustavno povelje proti delavskim organizacijam, izvzemši slučaj, da je brezpogojno potrebno v preprečenje škode, ki se ne bi več dala popraviti. In celo potem naj se toženec poprej pismeno obvesti o postopanju. Nadalje naj se vse unije izvzamejo od določb Shermanove pro-titrustovske postave.
Stotnik Hains v Sing Singu.
New York, 18. maja. — Stotnik Peter C. Hains, ki je bil spoznan krivim uboja, ker je usmrtil William E. An-nisa, zapeljivca svoje soproge, in včeraj obsojen v 8 do 16 letni zapor v kaznilnici, je svojo kazen nastopil v Sing Singu.
Velikanska stavba.
Chicago, 111., 17. maja. — “Chicago Exposition & Recreation Pier Co.”, ki se je pravkar ustanovila, namerava ob koncu 31. ceste na jezerskem bregu zgraditi velikansko stavbo, ki ima biti posvečena zabavi in veselicam. Stavba, ki bo zgrajena iz jekla, se bo raz-tegala miljo daleč v jezero in dvigala 25 čevljev nad jezersko gladino. Ši-rokost bo različna od 75 do 350 čevljev. Celo zabavišče se bo iztekalo na jezero v kristalno palačo. Plesna dvorana za 500 parov in gledališče s sedeži za 3000 oseb bosta v njej nameščena. Na bregu se bo poslopje razvijalo v velikansko dvorano, ki bo obsegala do 30,000 ljudi. Tudi razgleden stolp in jahten klub bosta v zvezi s poslopjem.
Živa pokopana.
Negaunee, Mich., 17. maja. — Finska rudarja Victor Norse in Edgar Ylensen sta bila po padajočem kamenju v Mary Charlotte rudniku živa pokopana. Ko so po štiriurnem kopanju nazadnje prišli do njiju, sta bila že mrtva.
Marquette in Joliet. '\
Chicago, 111., 17. maja. — Tu naseljeni Francozi in Američani so se zdru žili včeraj v proslavo dveh velezna-menitih mož, ki sta: Pere Jacques Mar quette, jezuitski misijonar, in Louis Joliet, odkrivatelj, to je, prva belokož-ca, ki sta prodrla do mesta, kjer sedaj stoji Chicago. S slavnostnim govorom in petjem narodnih himn jima je bil odkrit spominek v podobi velicega križa, ki ga je postavila “Association of Commerce” na mestu, kjer se križata Robey-cesta in reka. Spominek bo pravil bodočim zarodom o zaslugah omenjenih dveh pionirjev. Na veliki bronasti ploči ob vznožju križa je napisano, da je križ postavljen v spomin patru Marquette, S. J., in Louisu Jolietu iz Nove Francije (Canada), prvima belokožcema, ki sta odkrila reki Mississippi in Illinois ter Michigansko jezero leta 1673., ko sta prevozila 2,500 milj v čolnih iz drevesne skorje (canoe) v 120. dneh.
Ameriška radodarnost.
Škof Carroll v Heleni, Montana, je javno naznanil, da je Thomas Cruse, bankir v Heleni, podpisal $28,000 in tako dopolnil znesek $100,000 kot sklad za dovršitev katedrale, od kojega sklada je bilo odvisno darilo neimenovanega dobrotnika izven Montane v znesku $100,000. Bržko-ne je bil ali Thomas F. Ryan, železniški magnat iz Gtathama, ali James J. Hill iz St. Paula ki je ponudil darilo, sedaj polnoveljavno.
Izreden pojav v zvezi z nabranim zneskom $100,000 in ki je obudil posebno zahvalo škofovo, je bil prispe-ve'k ene desetine zneska, $10,000, po helenskih nekatoličanih.
Stroški za novo katedralo v Heleni so proračunjeni na $1,000,000.
H.	H. Rogers umrl.
New York, 19. maja. — V starosti 69. let je umrl petrolejski magnat in mnogokratni milijonar Henry H. Rogers, poleg John D. Rockefellerja glavni delničar Standard Oil-kompanije. Njegova smrt je prišla za vsakogar nepričakovana, ker je še prejšnjega dne sedel v svojem uradu zdrav in čil. Rogers je bil pred 69. leti rojen v Fairshavenu, Mass., in tam je imel še do današnjega dne mnogo zemljišč. Mesto je imelo tudi mnogo koristi od njegove velikodušnosti. Nič manj nego tri milijone dolarjev je daroval svojemu rojstnemu mestu. Ustanavljal je šole, knjižnice in druge zavode, ki so služili občinstvu. Njegovo zapuščino cenijo na $75,000,000.
Predor se zrušil.
Denver, Colo., 18. maja. —/Okoli 500 čevljev slavnega predora Denver & Rio Grande-železnice pri Leadvillu se je ponoči zrušil, bržkone vsled skop nenja izredno velikih snežnih gromad. Človeške žrtve ni obžalovati nobene.
Vihar.
Kansas City, Mo., 15. maja. — Vihar, ki je razsajal zadnje noči, se je danes tukaj ponovil. Raztezal se je po celem severozapadnem Missouriju, vzhodnem in osrednjem Kansastt ter do Oklahome. Ponekod je bil podoben tornadu. Dognano je, da so bile tri osebe usmrčene, a ranjenih je bilo 55. Kraja Hollis in Mount Washington, oba v državi Kansas, sta bila najhuje prizadeta.
Škof bosak.
New York, 15. maja. — Al. Benzi-ger, “bosonogi škof malabarski”, je bil častni gost pri pojedini, ki jo je priredil nadškof Farley. Škof Benziger izhaja iz znane švicarske založniške rodbine istega imena. Odkar je postal škof v Malabaru, Britanska Indija, hodi bosonog. Začasno se mudi na obisku dveh tu bivajočih bogatih bratov; iz New Yorka bo potoval v Chicago in potem se povrne čez San Francisco v Malabar.
Trije rudarji usmrčeni.
Detroit, Mich., 13. maja. — Iz Calu-meta, Mich., poročajo, da so bili trije moški v Red Jacket-rovu Calumet & Hecla-rudniku usmrčeni po izdrsnem plazu, ki je zdrknil nizdolu iz višine 6000 čevljev. Žrtve so Louis Rossic, John Benjamin in Louis Musso.
Potresi.
Great Falls, Mont., 17. maja. — Ponoči je severni del države Montana obiskal potres, ki mu je sledil vihar z: močnim dežjem. Potres ni napravil velike škode.
Heidelberg, Nemčija, 18. maja. — Stroji tukajšnje potresomerne postaje so naznanili hud potres, ki se je moral pripetiti v daljavi 5500 milj. Stresi so trajali do 11. ure.
Tacna, Chile, 17. maja. — V pokrajinah Tacna in Arica se v zadnjem času dostikrat pojavlja potres.
GENERAL STESELJ POMILOSCEN,
In pomiloščen je tudi admiral Nebo-gatov. Oba junaka žalostnega spomina.
OŠTRAJKU NA FRANCOSKEM.
Tudi delavska društva se pridružujejo štrajkujočim poštnim vslužbencem.
Petrograd, 19. maja. — Generallajt-nant Steselj, ki je bil pred nekaj leti zaradi neopravičene predaje Port Arturja Japoncem poslan v Petropavlov-sko trdnjavo za deset let, je po milostni odredbi carjevi osvobojen. Istota-ko tudi admiral Nebogatov, ki še je udal v veliki pomorski bitki proti Japoncem. Obema je zdravje vsled dolgega bivanja v trdnjavi zelo oslabljeno. Zato ju je car Nikolaj o priliki svojega rojstnega dne pomilostil. Pred trdnjavskimi vrati se je zbrala velika množica ljudi, da vidijo pomiloščenca. Splošna pozornost se je obračala na Steslja. Predno. je zapustil ječo, je z Nebogatovim prisostvoval rojstno-dnevni službi božji v čast carju. Dočim se je Steselj odpeljal v avtomobilu, je Nebogatova pričakoval samo nje gov sin, s katerim je šel k bližnji postaji cestne železnice, svojo prtljago sam noseč.
Car je pomilostil tudi osem drugih bivših častnikov, ki so bili zaradi svojega vedenja v pomorski, bitki dejani iz službe, tako da so očiščeni sramotnega odpusta.
Pariz, 19. maja. — Tu zborujoč kongres pomorščakov je sklenil, pridružiti se gibanju, katero je oživotvorila delavska zveza v podporo poštnih vsluž-bencev, ki so zadnji teden zaštrajkali. Vsi pomorščaki so pozvani, takoj ustaviti delo.
Medarji (ki iz žolte medi posode delajo) in mizarji so tudi zborovali nocoj in sklenili zaštm-jiati. Slično so sklenila druga delav£ j/fstva. “'
Pariz, 19. majav ^ Smo odlomek delavski zvezi pripadajočih kidačev in zidarjev je opoludne ustavilo delo. Popoldanskega štrajkarskega shoda se je udeležilo samo kacih 1500 oseb. Vendar so imeli delavski vodje skrajno hujskajoč govore in so zagotavljali svoje pristaše, da se je “mobilizacija” proletarjata začela in da bo vkratkem vse potegnila za sabo.
Pouron, glavni agitator med poštnimi vslužbenci, je bil dejan iz službe.
Coney Island.
New York, 16. maja. — Za New-yorcane sploh in za mnogoštevilne posestnike zabavališč na Coney Islandu posebej neprijeten razglas je izdal danes župan McClellan. Odredil je namreč, da smejo veselišča na tem sveto-slavnem otoku biti odprta samo še “šest dni v tednu”. To se pravi, ob nedeljah, ko je na otoku največ za-bavoljubnega občinstva, morajo biti zaprta. Tudi pivotoči bodo ob nedeljah na Coney Islandu prepovedani.
Iščejo roparjev.
Spokane, Wash., 18. maja. — Za prijetje roparjev, ki so v nedeljo navsezgodaj v tej soseščini ustavili vlak Great Northern-železnice in ga oropali za $20,000, je od raznih strank razpisana nagrada v znesku $66,000. Seveda se je tukaj sešlo vsepolno tajnih policajev, da zasačijo roparje.
Otroka poročena.
Addis Aleba, Abesinija, 16. maja. — Trinajstletni princ Lidj Jeassu, vnuk kralja Menelika in prestolonaslednik, se je oženil s princezinjo Romanie, sedem let staro vnukinjo pokojnega cesarja Janeza in netjakinjo cesarice Taitu. Ženitev je od velike politične važnosti, ker združuje vladarski rodovini in družini mogočnih poglavarjev.
Potres v Canadi.
Winnipeg, Man., 16. maja. — Še vedno dohajajo poročila o potresu v za-padni Canadi. Najbolj se je zemlja tresla v pokrajini Saskatchevan, kjer je v prodajalnicah blago padalo s polic. V mestu Regina so bili celo v tamošnji bolnišnici bolniki vrženi iz postelj.
Dvojček.
Zacatecas, 17. maja. — Misleč, da mu je po njem umorjen mladenič, njegov stričnik Eustacia Aquillas, prišel nasproti kot maščevalen strah, je Antonio Aquillas nenadno zblaznel. Bil je umorjencev dvojček, ki je dospel po daljši odsotnosti domov in ki je na cesti srečal morilca. Zadnji se je zgrudil in je priznal svoj zločin. Ko je bil dejan v zapor, je znorel.
Rusi se najbolj množe.
London, 16. maja. — Število rojsten je v.eč nego dvakrat toliko na Rusket» nego na Francoskem. V Normandiji kjer je število rojstev najmanjše, je rojstev časih komaj 15 na 1000 prebivalcev v letu. Ampak na Ruskem je mnogo krajin, kakor v Orenburgt^, kjer je rojstev nič manj nego 60 n® 1000 v letu. Vkljub ogromnemu izseljevanju iz Evrope v devetnajstem stoletju, je njeno prebivalstvo sedaj skoro dvakrat toliko, kakor je bilo začetkom stoletja. Del Velike Britanije, Ws ga zavzema Anglija, je sedaj najgosteje obljudeno ozemlje v Evropi. Tesne združenje toliko milijonov pa navsezadnje slabo vpliva na število rojstev. Statistika kaže, da se je zmanjšalo z» četrtino v zadnjih osemindvajsetih letih. Če pojde tako dalje, bo števil® rojstev na Angleškem kmalu tako majhno kakor ono na Francoskem. V nekaterih delih Nemčije, kakor v Bere» linu, se število rojstev manjša.
Nemški cesar na Dunaju.
Dunaj, 14. maja. — Nemški cesar % cesarico je prišel davi iz Pulja na Dunaj. Cesar Franc Jožef in vsi avstrijski nadvojvode in nadvojvodinje s® sprejeli cesarsko dvojico na južilei*. kolodvoru. Cesarja sta se izredno srčno pozdravila. Tudi Dunajčanje, zbrani v ogromnih množicah ob cestahj so Viljema živahno pozdravljali. Veselje je precej motil dež. Cesar Franc Jožef je zahvalil cesarja Viljema za izkazano podporo med balkansko krizo, ki je pripomogla Avstriji do uspeha. Slavnostni banket se je vršil ® prestolnem gradu. Viljem odpotuje jutri.
Nove bojne ladje.
Petrograd, 17. maja. — Poroča se, da so načrti admiralstva v svrho gradnje četverih bojnih ladij konečno izpopolnjeni in da se predlože carju še ta teden. Ladje se imajo zgraditi -t baltiški ladjarnici petrograjski.
Splošen„št(ajk v Milwaukee.
Milwaukee, Wis., .14. maja. Vsi stavbni delavci in delavci v tukajšnjih pivovarnah, pripadajoči milvvauški delavski zvezi, so delo ustavili na štraj-kovno povelje zvezino. Povod štrajka je dal razpor med pivovarnarji in nekimi njihovimi delavci.
Anglija in Nemčija.
London, 18. maja. — Član parlamenta Sir John Barlow je danes trdil, da je Nemčija napravila v Londonu skladišče, ki je v njem shranjenih
50,000	pušk Mauscrjevega sistema in 8>2 milijona patron. Vse to je namenjeno za 66,000 bivših nemških vojakov, živečih na Angleškem, v slučaj« vojne proti Angliji.
Avstrija množi mornarico.
Dunaj, 16. maja. — Vlada izdeluje načrte za obsežno pomnožitev avstro-ogrske mornarice. Štiri velikanske o-klopnice po vzorcu angleške “Dread-naught”, velike križarke in podmorski čolni so na vsporedu. Tudi nove lad-jenice so v\ načrtu.
Za armado je sedaj naročen zrakoplov vrste Parseval, ki se ima z njim moštvo praktično vežbati.
Doseči hoče severni tečaj.
Washington, 16. maja.—Walter Well man naznanja, da bode to poletje zopet poskušal, v zrakoplovu dospeti do severnega tečaja. Vse priprave so vpeljane in g. Wellman odpotuje prihodnji teden v Pariz in od tam na Norveško. Potrebni denar za ekspedicijo so zložili bogati Američani, ki se zanimajo za podjetje. Ekspedicija sc bo všatorila na Spitzbergenu, kjer bo zrakoplov pripravljen, da vzleti ob U-godnem vetru proti severu^
Za. ivalno pismo.
“Usojam si poslati Vam nekoliko besed o samem sebi. Cefta leto sem bolehal na želodcu in zdravila mi nis© dosti pomagala, dokler nisem našel najboljšega zdravila, ki me je izlečilo, to je Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Zahvaliti Vas želim iskreno. William Miller, R. F. D. No. 1, Okalona, O.” To pismo je prišlo o pravem času, ker baš sedaj mnogi ljudje bolehajo na raznih želodčnih ne-prilikah. Če bodo ob prvem znaku jeli uživati Trinerjevo ameriško zdravil-nog grenko vino, bo neprilika pregnana v kratkem času, kakor navadno. Taki znaki so: izguba slasti, teža v želodcu po jedanju, omotica, slabost, nečist jezik, bledost, nemirno spanje, utrujenost, Ampak tudi pri že zastareli bolezni, vam Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino donese olajšbo. V lekarnah. Jos. Triner, 616-622 S. Ashland Ave., Chicago, 111.
AMERIKANSKI SLÖWNEC, 21. MAJA 1909.
Joliet, 111., 19. maja. — Mil. g. škof Stariha, ki je vsled slabega zdravja resigniral na svojo škofijo v Lead, S. D., je bil ta teden gost našega župnika č. g. F. S. Šušteršiča. Gospod škof je na potu v staro domovino, kjer si upa v toplicah okrepiti svoje zdravje. Z njim potuje č. g. Jos. Judnič, vojaški kapelan iz Hot Springs, S. D. Tudi on gre čez veliko lužo obiskat svoje sorodnike v Belokrajini, od katerih se je poslovil pred sedmimi leti. Obema se bo pridružil č. g. Anton Ogulin iz St. Paula, Minn. in vsi trije bodo odjadrali iz New Yorka dne 25. t. m. Želimo jim srečen pot in vesel povratek.
— G. Anton N »manich, predsednik K. S. K. Jednoti, je v nedeljo zjutraj odpotoval preko Chicage, kjer se mn je pridružil g. Petru, njegov šurjak, v New York. Tam se je včeraj (v torek) vkrcal na parnik severnonemške-'■<ja Lloyda in odpeljal v Karlove vare na Leškcjn, kjer ostane nekaj tednov, da si zboljša' oslabljeno zdravje. Po-tem se poda v staro doinovino, obiskat
v Chicagi pet let. V Jolietu zapušča brata Antona in popol sestro Frančiško Mušič, v Grahovem na Notranj skem pa očeta.
— Rojak Frank Martinčič leži strašno opečen v bolnišnici sv. Jožefa. Ko je prihajal včeraj (v torek) zjutraj od ponočnega dela v jeklarnici domov pod h. št. 810 na N. Bluff cesti, ga je njegova žena Roza že pričakovala na vratih in sprejela z—gasolinom, ki ga je cel galon razlila po njem in potem zažgala z žveplenko. Ko bi trenil, je bil mož ves v plamenih. Nesrečnež je vsled bolečin začel vpiti, in ko so sosedje prihiteli na lice mesta, so pač brž pogasili plamene, a mož je bil že grozno opečen. S policijsko ambu lanco so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so se zdravniki trudili namoč, da mu rešijo življenje. Ožgan in opečen je po vsem životu; zgoreli so mu lasje in obrvi, in izgubil je baje tudi vid. Vendar je upati, da okreva. Usodni gasolin je žena kupila prejšnji večer, ko je bil mož odšel na delo po hudem
rojstni krnj y napredni Belokrajini ter. prepiru, med katerim jo je baje tudi druga rriesta m Slovenskem. Čez ne--1 .tepci in ji pretil s smrtjo. Prepir je kaj megetev se pOvfflC preko Rima. j bil sploh doma med njima. W hisky Odličnemu rojaku želimo srečno pot j je bil predvsem kriv. Mož je star 29 kličemo: Na veselo svidsiije!
j
Na obisk v staro domovino je odpotoval tudi g. Josip Dunda, bivši gl, tajnik K. S. K. J. in sedanji vslužbenec Joliet National banke, s svojo gospo soprogo in sinčkom. Obiskal bo predvsem svojo mater v Ljubljani,
—G. Frank Živec in gdčna. Ana Ko-šiček, hči dobroznanega gostilničarja Antona Košiček, sta sklenila dosmrtno zvezo v naši cerkvi sv. Jožefa včeraj (18. t. m.) dopoludne ob osmih. Poročil ju je domači župnik, č. g. F. S. Šušteršič. Imenitno pirovanje se je vršilo zvečer v bivši Golobičevi dvorani. Med mnogoštevilnimi svati je bilo opaziti mnogo gostov iz Chicage, z g. Johnom Košičkom na čelu; nadalje so se odzvali vabilu mnogi naši sa-lunarji, potem številni prijatelji in znanci novoporočencev itd. Da je naša mladež obojega spola napolnjevala plesišče do pozne ure, je umevno sa-moposebi. Pa tudi naš napredni Sokol je počastil novoporočenca in na svatovščini zapel nekaj primernih pesmi. Vse je bilo lepo in veselo od kraja do konca. Novoporočencema želimo v novem stanu prav mnogo neskaljene sreče — na mnoga leta!
—	Danes (v sredo) sta bila poročena istotam g. Frank Mušič in gdčna. Ana Kolbezen. Poročil ju je istotako domači g. župnik. Opoldne se je vršilo gostovanje v ponosni Lopartzovi hiši na Hickory cesti, ki se ga je udeležilo mnogo povabljenih prijateljev in prijateljic. Ob treh popoludne sta se novoporočenca podala na kratko ženitovanjsko potovanje v Milwaukee in drugam. S prihodnjim tednom se nastanita v tukajšnji hiši ženinove matere. Ženin jeibil vrl mladenič in bo gotovo tudi vrl mož. Bilo srečno! •
—	Včeraj in danes so se mudili tukaj na obisku Rev. A. J. Kastigar ter g. Ludovik Kastigar. in njegova sestra Ančka iz La Salle, 111.
—	Margareta Kovačič, ki je umrla v Chicagi, je bila pokopana na tukajšnje slovensko pokopališče dne 19. t. m. Dosegla je starost 23 let in je bivala
let, žena 30. Oženjena sta bila šest let in imata troje otrok, katere so zdaj vzeli v svojo skrb dobri sosedje. Žena je v zaporu in pride pred porotnike pod obtožbo poskušenega umora,
—	Dr, Ivec, naš zdravnik, ne ordi-nira Več pod h. št. 711 (Chulikov vogel), ampak pod h. št. 900 na N. Chicago cesti v svoji lastni hiši, zraven slovenske cerkve in šole, kjer ima sedaj ih bo imel zanaprej svoj urad.
—	Jolietski salunarji so bili te dni po načelniku mestne policije obveščeni, da morajo svoje gostilne Zapirati ob 11. uri zvečer ter Opolnoči potegati zavese z oken, tako da vsak mimoho-dec vidi, da je salun brez gostov in zaprt. Vsak prestopnik proti tej odredbi bo kaznovan. Nadalje je prepovedano, pošiljati otroke po pivo in drugo pijačo v salune ali tudi do salunskih vrat. Prepovedano je nadalje, ob nedeljah prodajati pivo čez cesto itd.
—	“The Joliet Steel Car Construc-tion Comp.” je te dni izpopolnila svojo organizacijo s tem, da je izvolila svoje uradnike. Kakor smo svojčas poročali, namerava nova družba zgraditi veliko tovarno zapadno od mesta ob lockport-rockdalski progi Elgin, Joliet & Eastern-železnice, kjer je kupila veliko žemljišče in začne kopati stavbišče v devetdesetih dneh.
—	G. Josip Sitar, član' dobroznane tvrdke Ogulin & Sitar, je odpotoval sredi zadnjega tedna v Breckenridge, Minn., odkoder je prejel dne 12. t. m. brzojavko, da mu je tam bivajoči brat Anton pogorel. Zgorela mu je baje prodajalnica z vso veliko zalogo.
—	Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: D,ekleva R., Hlina Jožef in Kuhar Jožef.
Chicago, 17. maja. — V petek ob eni uri popoludne dne 14. maja je mirno v Gospodu zaspal stari g. Jos. Stal-zer. Stanoval je na 6351 S. Marshfield Ave. v hiši svojega sina Antona; njegovo truplo je bilo prenešeno v cerkev sv. Štefana. Vencev ni bilo —
venec dobrih del si je spletel mož sam in s tem vencem je šel k Bogu po svoje plačilo. Godbe ni bilo — a bil je lep pogrebni govor Fathra Plevnika, starega prijatelja Stalzerjeve družine. Pri sveti maši, ki jo je daroval domači župnik Ariton Sojar, s a azistirali trije gospodje duhovniki: F. S. Šušteršič iz Jolieta, John Kranjec iz S©. Chicage in John Plevnik iz Waukegana.
Rajni Stalzerjev “očka” — tako smo ga imenovali — je bil rojen 8. marca leta 1823. Mož je bil torej star nad 86 let. Rojen je bil v vasi Kot iz fare Semič. V Ameriki je živel 52 let. Zanimivo ga je bilo poslušati, ko je pripovedoval, kako je pred 52. leti potoval iz ljube Kranjske dežele v daljno Ameriko, kako je iskal sreče v tej novi domovini, kako je potoval po Ameriki od kraja do kraja, dokler ni slednjič našel mirnega kotička pri svojem sinu Antonu. Vkljub temu, da je celega pol stoletja bil proč od svoje rodne zemlje, je ostal po duhu in srcu “trden Kranjec”. Štirinajst dnij pred svojo smrtjo je še s solzami v očeh pripovedoval, kako je kot dvajsetletni fant rad potrkaval v “turnih” v stari domovini. “Zgled nam je dal — tako je govoril Father Plevnik — zgled dobrega katoličana. Prišel je v Ameriko, ko še ni bilo slovenskih katoliških društev, ko še ni bilo slovenskih katoliških cerkva — a vkljub vsem slabim vplivom in zgledom naše velike dežele je ohranil sveto katoliško vero, najdražji biser iz naše stare domovine. Imel je svoje boje in kot vojak Kristusov se je vedno rad postavil za svoje katoliško prepričanje. Ljubil je slovensko cerkev v Chicagi, stari base-ment r- ubogi začstek gjovenske fare v Chicagi — je jlubil kot svoj dom. Zmerom je rad pomagal in zato mu je dal Bog dočakati, da je na stara leta videl, kako Bog blagoslavlja delo in vzgled prvakov v fari sv. Štefana, ker združeni slovenski katoliški nared V Chicagi ima danes lepo Cerkev, lepo ubrane zvonove in hiti naprej do vedno večjega napredka. —
“Stari Štalzer” je razumel tri jezike: slovensko, nemško in angleško. Pred mnogimi leti je kupil angleško Sveto Pismo in ga rad prebiral. Posamezna mesta Svetega Pisma je poznal tako dobro, da je celo duhovnike, ki so ga večkrat obiskovali, spravil v zadrego. Kot 80 letni starček je vzel v roke težko in debelo sveto knjigo, nataknil svoja očala in našel, kar smo ga vprašali. In vsi smo ga občudovali.
S svojo ženo, ki je tudi že dosegla starost 82. let, je imel tri otroke: Jožefa, Antona in Marijo. Prva dva živita v Chicagi, Marija pa je stopila v samostan sester sv. Frančiška in poučuje zdaj že 16 let na slovenski šoli fare sv. Jožefa v Jolietu slovensko deco z velikim vspehom in v splošno zadovoljnost našega naroda.
Mož je dočakal štiri rodove, kar je gotovo nekaj redkega v zgodovini enega človeka. Sam je bil rojen — kakor že omenjeno;—dne 8. marca 1823. Njegov sin — tudi Jožef — je bil rojen 22. marca 1850. Sina sin —- tudi Jožef — je bil rojen 14. septembra 1874. In sina sina sin — tudi Jožef — je bil rojen 5. novembra 1900. Slika, ki je bila narejena pred osmimi ' leti, vam kaže štiri rodove.
Stare “Stalzerke” ni bilo k pogrebu, ker ni mogla. Od let upognjena starka — stara 85 let — je klečala v zgornji sobici pred Marijinim oltarčkom in molila. Nič ni jokala, ker ve, da smrt mora priti, pač pa je molila za njega, za.se in za svojo mnogoštevilno družino štirih rodov.
Vam pa, blagi Anton, želimo, da ker tako verno spoštujete četrto božjo zapoved in ste tako vzgledno skrbeli oziroma skrbite za svoje stariše, naj bi vam dobri Bog dal, da bi dolgo živeli, da Vam bo dobro na zemlji in da po smrti prejmete svoje plačilo za ljubezen, ki jo kažete v dejanju do svojega očeta in svoje matere.
Anton Sojar, župnik.
društvi sta spremili pokojnika k zadnjemu počitku. Pokojni rojak je bil doma iz župnije Semič na Dolenjskem. Mir njegovej duši!
Danes (v ponedeljek) se je pričelo po calumetskem okraju s štetjem za šolo sposobnih otrok v starosti od 5. do 20. leta. Štirje možje so odrejeni, ki zapisujejo imena otrok. J. B.
Cleveland, O., 16. maja. — Cenjeni g. urednik Am. Sl.! Prosim, dovolite natisniti par vrstic. Nemila smrt je vzela tukaj v Newburgu, O., Nežo Fabijan, katera je v. Gospodu zaspala dne 8. maja t. L p<p kratki pa mučni bolezni. Pogreb se je vršil dne 11. maja iz slov. cerkve' sv. Lovrenca. Rajnka je bila doma na Dolenjskem iz fare Hinje. Tukaj zapušča žalujočega soproga in 3 že skoraj dorasle otroke in nekaj sorodnikov. Njen soprog Simon Fabijan je bil eden med prvimi naseljenci v tukajšnji slovenski naselbini. Rajnka naj počiva v miru in naj ji bode lahka tuja zemljica! Možu in otrokom kakor tudi ostalim sorodnikom izrekamo srčno sožalje.
Nadalje čestitam. Rev. Ant. Sojarju, ker se trudi delati za mir med člani K. S. K. Jednote, s tem kar je lahko vsakteri čitatelj čital v pojasnilu v štev. (22. Am. Sl. Kajti vsakteri bode lahko izrekel 'resnične besede, da je dptični član v resnici vnet za napredek in za obstanek K. S. K. Jednote.
Še eno veselo novico nam je prinesel naš ljubljeni list Am. Sl., kar se je ¿italo v Odprtem pismu v št, 22. Ravno te novice naj bi bili vsi slovenski katoliški stariši veseli, kateri želijo ohraniti še zanaprej svoj materni jezik, in to Iji se Jahkg naredilo, gko bi Vsak zaveden in resnično rodoljuben Slovenec stvar le malo preudaril, kako koristno bi bilo to za našo nedolžno mladino. In tudi mislim, da jih ne bode dosti ali pa nobeden, kteri bi rekel: “Tega ni potreba, saj moji otroci hodijo v šolo!” To je že res. Ali pa tolike važnosti niso sedanje šole, kakor bi bile ravno takrat, ako bi naše
nedolžne otročiče učile slovenske sestre v materinem jeziku. Zato je treba sloge in bratovske ljubezni, kajti v slogi je moč. Želim, da bodo sleherni slovenski oče in vsaka slovenska mati, katerim je količkaj za napredek svojih nedolžnih otročičev, veselo in zadovoljno darovali vsak po svoji moči in pomagali do cilja stvari, katera je bila v št. 22. Am. Slpv. tako natančno pojasnjena. S temi besedami končam za danes moj dopis. Ob priliki zopet kaj.
Pozdravljam vse čitatelje, posebno slovenske stariše po vseh Združenih Državah. A tebi, ljubljeni list, pa želim največjega uspeha.
John Lokar.
Conemaugh, Pa., 10. maja. — Cenjeni bralci našega preljubljenega lista, sporočati vam nimam veliko iz tukajšnje naselbine, a nekaj bi vam rad povedal. Zmeraj vidim kakšne lepe dopise, da nam delajo kratek čas, posebno ob nedeljah v hladni senci. Cenjeni mi bralci, podpirajmo naš katoliški list in našo katoliško vero! Saj vsi vemo, da smo vsi bratje na zemlji in da imamo vsi enega Boga, in če ga ne bi častili in molili v tej tuji deželi, bi bilo grdo od nas. Prišel bode čas ločitve, da bomo morali iti pod črno zemljo; pokosila nas bo smrtna kosa, kakor pokosi cvetlice v jutranji rosi — ne ure ne dneva ne vemo, zato čujmo in bodimo pripravljeni in živimo tako, da ne bomo imeli ostre sodbe tam gori v nebeškem kraljestvu.
Pozdrav vsem rojakom in rojakinjam, ki so blage volje. In tebi, A. S., pa veliko novih naročnikov in predplačnikov, _ Matija Černetič.
t». • ar«ii^* ' ______
Houston, Texas, 9. maja. — Cenjeni gospod urednik! Prosim, natisnite par vrstic v Vašem listu, da naznanim rojakom od te nove naselbine, ki jo je gospod M. Gaishek opisal že parkrat. Jaz sem si kupil retourtiket, pa se mi svet tu tako dopade, da bom kar tu ostal. Ogledal sem si zemljo, kjer je
g. M. Gaishek kupil, in sem si izbral en kos zraven in hočem tu v mestu Fostoria toliko časa deati pri Lumber Co., da pride še več Slovencev sem; Tu se lahko delo dobi in kraj je zelcf prijazen, tudi ljudje so vljudni. Jaz bi kar začel na moji zemlji, pa imam bolj malo denarja in bom počakal, da nas bo več skupaj začelo. Toraj roja* ki, kateri ste se namenili tu kupiti, ne odlagajte dalje in kupite precej, ker jaz vidim, da tudi drugi narodi, posebno Nemci, se vedno sem selijo in L. Bryan Co. mi je rekla, da bo še 60 dni čakala na naše rojake; če se pa do tedaj ne zmenijo in ne kupijo, bo pa prodala tudi Nemcem in drugim. Tu blizo sem gledal orančne nasade, kako je to lepo in to da veliko dobička. Ljudje so vsi krepki tu in to je dokaz,, da je zdravo podnebje. Divjačine je še dosti po gozdih kot jakrabitov, jelenov i. t. d. Vsakovrstne ptice prepevajo, tako da še doma pri nas ni bilo lepše. Začeti je prav lahko, ker je les za rabo na tej zemlji in se dobi precej denar. Jaz sem sedaj par dni tu v mestu Houston, ki je okoli 40 milj oddaljeno od naše zemlje in je eno največjih mest v Texasu. Tu so hiše. ravno kot v mestih v starem kraju. Tu je tudi veliko tovarn in delo se lahko dobi. Tam okoli naše zemlje je pa tudi dosti malih mest s 1500 do 3000 prebivalcev. Santa Fe R. R. gre tam mimo in eno miljo od naše zemlje je “dipa” in mesto Fostoria, tam je tudi. Lumber Co., ki vposluje nad 500 ljudi. Želim, da se vsi požurite in pridete po gledat sem ali si pa na mapi izberite kos in kupite in da do jeseni ali do spomladi vsi pridete sem. Potem se bomo skušali, kje je boljše: v tovarnah ali na farmah.
Pozdravljam vse somišljenike in tebi, A. S., želim pa obilo uspeha.
John Cvetko.
Springfield, 111., 15. maja. — Prosimi Vas, g. urednik A. S., da bi mi natisnili teh par vrstic v Vaš list. ker ho-Nadaljevanje na 7. strani.)
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Stritarjeve lalioe
sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun	1 Qi
ter je obrestuje po čistili	^	/O
Kupuje in prodaja srečke in vse vrste vrednostih papirjev po
dnevnem kurzu.
Delniška glavnica K 3,000.000.	Rezervni sklad K 300.000.
PODRUŽNICE, SPLJET, CELOVEC IN TRST.
■.■.■.■.■.■/.■.V.V.V/AVAVAV.V. V.V.V.V.V.V.V.V. YVWWWWWWW ViV^AV.VMV.VČ/.Vi
Štev. 1005. Jamčeno po tvrdki W. F. Severa Co. v smislu kongresnega sklepa o hrani in zdravilih z dne 30. rožnika 1906.
5
JOS. STALZER IN NJEGOVI POTOMCI.
St. Paul, Minn., 15. maja. — Župnija sv. Neže, kjer pastiruje č. g. J. M. Solnce, bo v kratkem pričela se zidanjem nove cerkve, ki bo stala $125,-000. Prispevki za zgradbo se pridno pobirajo, posebno prijetno pa je presenetil župljane mil. g. škof Trobec, u-stanovitelj te župnije, ki je pred svojim odhodom v Evropo podaril za novo cerkev $500.00.
Č. gospoda J. M. Solnce in Anton Ogulin bosta praznovala letos srebrni jubilej ali petindvajsetletnico svojega mašništva.
John P. Bernik iz St. Cloud-a, Minn. se je ustrelil dne 12. t. m. v svoji spalnici nad Deebach Bros. brivnico. Vzrok samomora ni znan. Časniki pravijo, da ga je pripravila k temu žalostnemu činu odsotnost njegove matere in sestre, ki sta pred kratkim odpotovale v Evropo. John P. Bernik je živel več let v St. Cloudu, kjer je bil šerif za Stearns county štiri leta. V St. Cloudu zapušča vdovo in tri male otročiče^	A. L.
Calumet, Mich., 17. maja. — Pri nas je le zmiraj kaka nesreča. V rudniku je bil četrtek zadnjega tedna (13. t.
m.) nesrečen dan. V Red Jacket šaf-tu je ubilo tri delavce: dva Italijana, po imenu Louis Musso in Louis Ro-sio, in enega našega dobroznanega rojaka, Johna Dečmana. Vzrok nesreči je bila velika plast “veina”, ki je padla na nesrečne tri. Pogreb vseh treh se je vrši! v nedeljo popoldne. Pokojni John Dečman je bil član društva sv. Jožefa S. H. Z. in član Zveze Slovenskih Fantov sv. Alojzija: Obe
Oslabeli želodec
z vsemi neredi, kakor neprebavnost, zasanost, novo ali zastarelo vnetje, kolika, ščipanje v želodcu, zoltenica, nevralgija v želodcu, neprebavnost, nervoznost, žganje srca in krči rabijo dobro zdravilo, kakor je
Severov živlienski balzam
ki utrdi in okrepča želodečno delovanje. To je najbolje in že poskušeno zdravilo za vse zle počutke, tugovanje, nezmožnost, potrtost in izčeipano životno silo. Priporočljivo posebno za stare in slabotne ljudi. Zvesti prijatelj mater in deklet. Cena 75c.
TRPEL NA ŽELODCU.
“Trpel sem na želodcu, bolečini v boku, nerednosti srca in sploh po vsem životu sem počutil nekako* slabost. Po rabljenju Severovega balzama za življenje in želodečnih tabletov je vsa nadloga izginila in se sedaj počutim kakor nov in zdrav človek.” Robert Hudeček, 1102 Walnut Str., N. E., Cleveland, Ohio.
Prodaje se v vseh lekarnah.
Vprašajte samo za Severova.
Ne zdrava rudečica
je odstranjena iz lic trpečih, ako rabijo
Severov krišistilec
ki je hitro in delujoče zdravilo okrepča nezdravo kri in nje barvo, odstrani zelene pege na obrazu ter daje dobre počutke in prinese zdravje. To zdravilo je jako dobro zoper bledico, lišaje, rane itd. Najbolje zdravilo spomladi. Cena $1.00.
Nestalni živci.
Ko so živci nestalni, napeti, nepokojni jih bode pomiril in okrepčal
Severov Nervoton
ter jih pripravil do pravega delovanja v vseh slučajih nervoznosti. To je prava tonika za možgane in živčni sestav, zoper živčni glavobol, potrtost misli in izgubo spanja in vse druge take nerede. Cena $1.00.
NE JEMLJITE PONAREDKOV.
ZDRAVNIŠKI SVET ZASTONJ.
_ CEDAR RAPIDS O. IOWA
i—..——v.
KRANJSKO.
—	Nove, samoslovenske ulične table v Ljubljani so že skoro vse nabite. Mesto prejšnjega označenja “ulice”, se rabi sedaj povsod “ulica” (torej: Rožna ulica, Prešernova ulica itd.). To tudi v nemških spisih, in sicer samo slovenska označenja!
—	O delih za izsuševanje barja, pro-računjenih na 2 milijona 684 tisoč kron, je bila dne 30. aprila ofertna obravnava pod predsedstvom dvornega svetnika grofa Chorinskega.
—	Državno podporo v znesku 5000
kron je dovolilo ministerstvo Kmetijski družbi v Ljubljani in sicer 3000 kron za vzdrževalne stroške za 1. 1907 in 2000 kron za izdajo lista “Kmetovalec”.	_
S*Razdrto v ognju. Iz Razdrtega z dne 28. aprila poročajo: Tu je nastal sinoči okoli polnoči velikansk ogenj, ki je v teku štirih ur vpepelil štirinajst gospodarskih poslopij. Škoda se ceni nad 65,000 kron (prva približna cenitev). Pogorelo je tudi nekaj živali in vse gasilno orodje, ne da bi kdo mogel rešiti.
—	Vsekako lep in precejšen napredek za slovenski glasbeno-kulturni razvoj, da so se jeli zadnji čas v slovenskem središču, v Ljubljani, poleg velikih pevskih in simfoničnih koncertov prirejati tudi komorni večeri. Vsa-koga mora veseliti zlasti dejstvo, da razpolagajo že z domačim izbornim kvartetom na lok.
—Glavna skupščina “Slovenske kršč. soc. zveze” se vrši letošnje leto na Koroškem pri sv. Jakobu v Rožu. Skupščina bo binkoštni ponedeljek, to je 31. maja. Udeležijo se je tudi pevski zbori, da s slovensko pesmijo poveličajo slavnost. Predavanja na letošnji skupščini bodo prav praktična in poučna za društva. Govorilo namreč se bo o odsekih v izobraževalnih društvih, o predavanjih s skioptikonom, o društvenih domovih, o pomenu izobraževalnih društev za narodno pro-bujo. O vsakem predmetu bosta razpravljala dva govornika. Govorniki so se izbrali od vseh zvez, torej s Koroškega, Kranjskega, Štajerskega in Primorskega.
—Shod mladeniških Marijinih družb se vrši binkoštni torek na Brezjah. Tega shoda se bodo lahko udeležili i udeleženci shoda v Št. Jakobu v Rožu.
—	Vinska kupčija na Vipavskem je postala v poslednjem času jako živahna. Na Vipavsko je prišlo v drugi polovici aprila mnogo vinskih kupcev in krčmarjev, ki so pokupili mnogo vina. Iz Češkega, Moravskega in Šlezije, kjer se je vipavsko vino jako priljubilo, dohaja vedno več naročil.
— Gostilniški pavilon se zgradi na “grajski planoti” na ljubljanskem Gradu. Pavilon bo okusna lesena zgradba z deloma steklenimi stenami, veliki-kimi okni in zagrajeno verando. Imel bo posebno sobo-točajnico in kuhinjo s shrambo.
—	Izkoriščanje vodnih sil. — Občinska elektrarna. Dne 29. aprila se je vršil v Radovljici sestanek zastopnikov občin Bled, Breznica, Jesenice, Begunje, Radovljica, Mošnje, Predtrg, Lesce in Koroška Bela zaradi nameravane občinske elektrarne ob Završ-nici. Na povabilo sta še došla k sestanku deželni odbornik dr. Lampe in stavbeni nadsvetnik A. ' Klinar. Dr. Lampe je naglašal potrebo, da se o-hranijo domače vodne sile v domačih rokah in izkoristijo za potrebe poljedelskega in obrtnega prebivalstva. To nalogo naj izvršujejo dežela, občine, pa tudi podjetni domačini. Električna moč je na Kranjskem še premalo poznana; v tem oziru so zaostali za drugimi deželami. Obrtniku in poljedelcu dati luč in gonilno silo za stroje— to bodi skrb dežele in občin. Stavbeni nadsvetnik Klinar je podal tehnično poročilo o završniškem projektu in objektivno razložil vse ugodnosti in nepopolnosti projekta. Razvil se je živahen razgovor, in slednjič- se je sestavil ključ za prispevke občin k napravi,, ki je proračunana na 650,000 K, in sklenilo se je, da v odbor za elektrarno pošlje vsaka občina dva zastopnika. Ta odbor ima nalogo, da priskrbi natančen projekt in izvrši vse pravne predpogoje. Potem bodo sklepale občine.
—	Zemljevid slovenskih dežel se bo letos tiskal; naklada 6000 izvodov. Cena za Matičarje mu bode 5 K, za ne-društvenike 6 K.
—	Duhovniške izpremembe v ljubljanski škofiji. V stalni pokoj je stopil velezaslužni profesor ljubljanskega bogoslovnega učilišča č. msgr. Anton Zupančič. Prestavljen je č. g. ka-pelan Ivan Lovšin iz Trnovega v Moravče. Moravški kapetan č. g. Fr. Šparovec je šel za ekspozita na Vrhpolje: č. g. Ant. Demšar, kočevski kapetan, ie prišel v Šmartin pri Kranju, ker je .ondotnemu kapetanu Iv. Travnu dovo-
"■'Ijen dopust, da prevzame vodstvo pri Zadružni zvezi v Ljubljani. Stalni po-
koj je dovoljen č. g. Jakobu Mraku, župniku v Naklem.
—	Vojaška imenovanja. Naš gorjanski rojak B. Schemua, načelnik 9. divizije v Mostarju, je postal feldmar-šallajtnant. Poročniki so postali: F. Strel pri 47., V. Potočnik pri 7., Fr. Šega pri 97. in M. pl. Lukane pri 17. pešpolku. — Nadporočnikom je imenovan L. Šušteršič pri 27. domobranskem pešpolku, poročniki so pa postali A. Poznik in A. Zavrl pri 27. dom. pešpolku, E, Zupanc , pri 26. in Stanko Širca pri 79. domobranskem pešpolku. Naš rojak gospod Vilibald Bernard je postal poročnik pri c. kr. domobranskem ulanskem polku št. 1 v Lvovu.
—	Imenovan je za ritmojstra pri o-rožništvu nadporočnik Rudolf plem. Deteja.
—Septemberski dogodki pred deželnim sodiščem. Sodna razprava pro^i dvajsetim obtožencem zaradi snemanja nemških napisov meseca septembra se je končata dne 27. aprila z obsodbo enajsterih obtožencev. Obsojeni so bili: Josip Lotrič, preglednik užitninskega zakupa v Ljubljani, v tri mesece težke ječe, poostrene s postom in trdim ležiščem; Ernst Windi-scher, trgovski sotrudnik, v dva meseca ječe, poostrene s postom in trdim ležiščem; Žiga Vodušek, odvetniški koncipijent, v dva meseca navadne ječe; Danilo Cerar, trgovski učenec, v lOtedensko navadno ječo; Viljem Leben, mizarski vajenec, v lmesečno težko ječo, poostreno s postom in trdim ležiščem; Valentin Lučin, mizarski vajenec, tri tedne navadne ječe; Jožef Bukovnik, tiskarski vajenec, v enomesečno navadno ječo; Jožef Štrus, postrešček, v dvatedensko ječo, poostreno s postom in s trdim ležiščem; Lu-dovik Lovšin, delavec, v tritedenski zaporj, ¡poostren s postom; Frančišek Škof,delavec, v dvatedenski zapor poostren s postom, in Ciril IvrtSjc, ključavničarski vajenec, v petdnevni zapor. — Oproščeni so pa:	Leopold
Tratnik, visokošolec; Vladimir Rohr-man, tehnik;. Franc Miklavc, trgovčev sin; Franc Podržaj, brivec; Rudolf Est,-vseučiliščnik; Albin Orehek, ime-jitelj anončne pisarne; Franc Fatur, ključavničarski pomočnik; Franc Krapež, kavarnar, in Anton Meglič, obrtni učenec. Razprava se ni vršita proti Martinu Sušniku, tesarju, in Francetu Kozincu, ker nista bili dostavljeni vabili. — Po razsodbi je deželnosodnega svetnika Vedernjaka omagata slabost. Močili so ga z vodo in ga krepčali z vinom, ki so si ga zagovorniki naročili med senatovim posvetovanjem. G. svetnika Vedernjaka je omagal preveliki napor med razpravo, ki jo je z največjo skrbjo proučaval tako, da ni ne spal in tudi jako malo jedel. Zagovorniki so vložili ničnostne pritožbe in pritožbe glede odmere kazni. Vlada je odredita obširne varnostne naprave povodom pričakovane razsodbe. V ju-stični palači so bili pripravljeni orožniki, v starem vojaškem preskrbova-lišču eskadron dragoncev, pripravljen je bil za vsak slučaj tudi bataljon 27. pešpolka. Priprave so bile nepotrebne, ker ni med Ljubljančani nikakega demonstracijskega razpoloženja.—Nemško časopisje, predvsem seveda graško, je napadalo razsodbo, češ, da so kazni prenizke. Pa teh napadov neprijetne posledice bode že še občutil kranjski maloštevilni, brezpomembni “Herrenvolk”.
—	Velik požar.; Iz Litije se piše: Dne 23. aprila popoldne ob treh je začel goreti hrib Svibno nasproti Litije. Zvečer okoli 9. ure je bil ves v plamenu, zdelo se nam je, da gledamo Vezuv. Ob eni ponoči je prenehalo goreti. Ker je pa seveda ostalo veliko žerjavice, ter je 27. aprila bil zopet hud veter, se je ogenj ponovil in gorelo je zopet s plamenom. Litijsko gasilno društvo ter veliko drugih je šlo gasit, a ni bilo mogoče blizu. Last večine hriba “Svibno” je Ponoviške graščine, 24. aprila je ogenj že poprijel tudi kmetske dele. Škoda je velikanska.
—	Otrok zažgal. V Čebelniku pri Polšniku sta dne 24. aprila zvečer pogorela dva hišarja, Josip Petrič in Matija Zore. Zažgal je otrok.
—	Ogenj. V Št. Rupertu je dne 23. apr. pogorela hiša in vsa premičnina kočarja Borštnarja vrh Homa. Zažgal je menda otrok. Zgorelo mu je popolnoma vse in celo 160 K denarja, za kar je mislil kupiti kravo. Zavarovan je bil za 300 kron.
—	Ogenj v gozdu. Iz Kandije se piše: V ponedeljek 26. aprila šla je Mica Počervina (Svečarca) v Jurkov-ski gozd veje požigat. Ker je bita sapa in listje suho, se je vnel gozd. Petim posestnikom so zgorele gozdne parcele. Škoda je 4300 kron.
—	Gozdni požar. Za Nemško vasjo pri Veliki Loki na Dolenjskem se je vnel gozd, v katerem je pogorelo štirim posestnikom za okroglo 2000 K lesa. Ogenj so povzročili drvarji.
—	Umrl je v Ribnici posestnik Ivan Bartol, oče odvetniškega koncipijenta g. dr. Bartola.
—	Trojčki. Iz Sodražice se poroča, da je ondi 27. aprila povita žena Ma-
tevža Tanko tri zdrave in čvrste dečL ke. Trojčkov v tej župniji ne pomnil jo niti najstareji ljudje. Pred osmimi leti je imenovana žena osrečita svojega moža z dvojčki moškega spota.
!
—	Umrl je v Postojni trgovec, slikar in pleskar g. Ivan Inocente.
—	Gost iz Amerike prišel po domače pridelke. Iz Amerike je prišel pred kratkim vinski in likerski trgovec s svojo soprogo, gosp. J. B. Sattler v Ljubljan® in se nastanil v Grand hotel “Union”. Podal se je kupčijsko v Metliko k gosp. Ivanu Trampušu in nakupil pri njem in v okolici 40,000 litrov brinjevca, slivovca in tropinjev-ca. Nakupiti je hotel še več, pa mu je med potjo obolela soproga, zato se je moral vrniti nazaj in odšel v Karlove vare in od tam zopet nazaj v Ameriko.
—Zaveza avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev zboruje letos 15., 16. in 17. avgusta v Mariboru.
—Slovenci propadli. Dne 27. aprila so volili veleposestniki ptujskega, o-kraja zastopnike v okrajni zastop; Slovenci so propadli z 78 glasovi proti 88 nemškim, t. j. večinoma nemgkutar-skim. Ornig se zopet veseli svoje zmage.
—	Hans Woschnagg — Sokol! Sorodnik prejšnjega slovenskega poslanca Ivana Vošnjaka ter bratov dr. Josipa in Mihaela Vošnjaka — samih znamenitih Slovencev—kandidira zdaj za nemškega poslanca. Listi so mu začeli očitati, da je bil nekdaj Sokol— slovenski, ud slovenske čitalnice, da je razobešal svojo slovensko trobojnico itd. Hans pa vse to taji na javnih shodih. To je že skrajna predrznost Poturica je povsod enaka!
—	Nemške šole v Gaberju celjska občina ne bo zidata. Darilo 105,000 kron bo vrnita nemškemu “Schulve-reinu".
—	Izpred porotnega sodišča v Celju. Ponarejalec bankovcev. Celjsko porot, sodišče je imelo že večkrat posta s ponarejalci in razpečevalci ponarejenega denarja. Te obravnave so vzbujale vedno, splošno zanimanje, posebno pa ko so zasledili veliko družbo razpečevalcev V brežiškem okraju, kjer je ta kupčija posebno uspevata. Vedno pa je ušel vodja te družbe in faktični ponarejalec 311etni Ivan Krkovič iz Podboršta. Umaknil se je tudi obravnavi, pri kateri so bili občutno kaznovani štirje njegovi sokrivci, med njimi tudi njegov prvotni učilec 73 letni Ivan Drenik iz Krške vasi. Odpotoval je_v Ameriko in začel s ponarejanjem ameriškega denarja, kar se mu pa ni obneslo, ker ni mogel dobiti pravega papirja za ameriški denar. Začel je torej izdelovati zopet avstrijske bankovce po 20 K, jih pošiljal domov in jih zelo razširil po .Štajerskem, Kranjskem in Hrvaškem. Ameriška policija ga je na poziv avstrijske pridno zasledovala in ga dobita v Clevelandu, kjer je imel urejeno moderno delavnico in so našli tam tudi 110 dvaj setkronskih bankovcev. Ker je pa tamkaj tudi skušal ponarejati dolarje, so ga zaprli najprvo v Clevelandu za 2 leti in ga izročili po prestani kazni Avstriji. Obravnava se je začeta 27. aprila in je trajata, tri dni. Priče so izpovedale, da je postal V Evropo 6800 bankovcev, izmed katerih jih ima av-stro-ogrska banka 489. Kakor smo zadnjič sporočili, je bil. Krkovič obsojen na devet let težke poostrene ječe.
—	Velk požar v Gotovljah. V Go-tovljah je pogorelo posestnikoma Gor-šeku in Kudru, oškodovanih je pa tudi nekaj sosedov. Pogorelo je vsega skupaj sedem poslopij.
—	Prvi slovenski živinozdravnik doktor. Kakor znano, je avstrijsko ministerstvo v pretečenem letu pripo-znalo veterinarjem pravico do doktorata. Živinozdravnik g. Tone Lampret je dne 24. apr. napravil na dunajski živinozdravniški visoki šoli z dobrim uspehom doktoratski izpit. On je prvi slovenski, sploh prvi slovanski živinozdravnik, ki je napravil na tej šoli doktorat. Službo nastopi kot dežel. živinozdravnik v Braslovčah na Štajerskem.
— Slovenščina je vendarle potrebna in celo pismena slovenščina. To misel je zastopal v celovški trgovski zbornici znani zborniški svetnik Franc Wirth, lesni veletrgovec iz Beljaka, ki si je navzlic svoji nacionalni zagrizenosti ohranil še nekaj masla v glavi. Govorilo se je namreč o trgovskih nadaljevalnih (večernih) šotah za vajence. Pri tej priliki je g. Wirth pripomni!: “Znanje slovenščine je pač enkrat koroškim komijetn neobhodno potrebno. In če se Nemci ne odločijo, da se. poučijo slovenskega jezika, bodo pač povsod Slovenci vajenci in pomočniki vzeli Nemcem službe. Radi tega je potrebno, da bi se v nadaljevalnih šotah poučevala tudi slovenščina, in sicer ne samo koroško narečje, ker to ne zadostuje; dandanes mora trgovski pomočnik že tudi malo pismene slovenščine razumeti in govoriti.”—Wirth je sicer s svojim predlogom propadel v zbornici, ker so bili vsi drugi, kot nacionalni prenapeteži, proti njemu,
češ, da se potrebuje kvečjemu narečje slovensko. Za nas je pa to vendar zadoščenje. Ja, ja, diese Malefiz-Krai-nerische Kunstsprache, die ein Kaernt-ner gar nicht versteht ! !
— Električno železnico okolu vrbskega jezera nameravajo zgraditi, da tako povzdignejo letovišče ob vrbskem jezeru in tujski promet.
—	Podpora proti bedi v Istri. Dne 25. aprila se je vršita na tržaškem namestništvu pod predsedstvom namest-niškega podpredsednika, grofa Schaff-gotscha, konferenca, ki je določita vporabo nove državne in deželne podpore po 100,000 K za olajšanje bede v Istri. Navzoča sta bita poslanca dr. Laginja in prof. Mandič. Sklenili so, da se vporabi 80 tisoč kron za nabavo živil (turšice, krompirja, fižola), ki se bodo dajala stradajočim družinam po znižani ceni, v slučajih velike revščine pa tudi brezplačno. Polovico te svote dobi na razpolago “Gospodarska zveza” v Pulju, polovico pa italijanska “zveza” v Poreču. Poslednja bo delita živež deloma tudi po slovanskih krajih. Sto tisoč- kron se porabi za javna deta, večinoma ceste. Koprski okraj dobi v ta namen 20,000 K, Pazin 25, Volosko 15, Lošinj 12, Krk 10, Pulj 10, Poreč osem tisoč kron. O vporabi ostanka 20,000 K se bo sklepalo pozneje.
—	Goriški Nemci so začeli zelo predrzno nastopati. Nemške šole se mno-že, ž. njimi pa nemški vpliv. Voditelji nemškega gibanja so v Gorici profesorji gimnazije in železničarji, njim na čelu Wieser.
—	Leto dnij ni’ nobeden umrl v vasi Ilovik v Istri. Vas šteje 600 duš, a
ni bilo v isti celo leto nobene bolezni, vzlic temu da je prebivalstvo zelo siromašno,
—	V Podgori se je 25. aprila vršil shod krščansko-socialnega delavstva. Na shodu je bilo skupno 300 ljudi, med temi polovica socialistov in liberalcev. Govoril je dr. Krek o zavarovanju. Vse je napeto poslušalo njegov govor. Ko so socialisti, med katerimi je bil dr. Tuma m Kristan, spoznali, da Kreku niso kos, posebno, ker je razkril veliko napako socialistov, ki hočejo ločeno zavarovanje delavcev in kmetov, so poskusili shod onemogočiti s tem, da so hoteli demonstrativno oditi. Toda med vrati so opazili, da velika večina zborovalcev noče za njimi in da se bo shod vkljub odhodu lepo nadaljeval. Tedaj so pa začeli tuliti in kri-
čati brez povoda socialno-demokraški in liberalni pobalini. Vsled tega je predsednik Jeriha shod zaključil.
—	Hrvaška šolska družba za Slavonijo. Za protiutež proti madžarskemu šolskemu društvu “Julian”, ki snuje v Slavoniji šolo za šolo, ustanove Hrvati šolsko družbo, ki jo bodo imenovali po Strossmayerju.
—	Amerikanski denar. Predkratkim sta prišli v Topusko poštni nakaznici za Julko Bačič in Milico Vojnovič, ki imata moža v Ameriki. Naslovljenki pa nista dobili denarja, skupaj 617 kron, ker ga je neznan lopov dvignil s pomočjo ponarejenega občinskega spričevala, da je opravičen denar sprejeti. Neznanec je preje ukradel občinski pečat. Zaprli so nekega občinskega pisarja, ki so ga pa morali zopet izpustiti, ker se je pokazalo, da je nedolžen. O krivcu m duha ne sluha.
—	Sv. Oče Pij X. je sprejel hrvaške romarje. Dejal jun je, da odnekdaj ljubi in blagoslavlja. Hrvate, ki so zvesti sinovi Cerkve ter podaniki cesarja Franca Jožefa I. Pevcem se je sv. Oče zahvalil s hrvaškim: “Hvala lie-pa!” Romarji so se že vsi povrnili na Hrvaško.
Pogubni gozdni požari.
Zitacuaro, Mehika, 10. maja. — Na stotine ljudi po gorah tega okraja gleda v lice smrti za lakoto, ker je zavladala skrajna stiska vsled gozdnih požarov, ki so že dosedaj napravili škode za pol milijona dolarjev in uničili trmo go živine ter opustošili mnogo farm. Ogenj še ni pogašen.
W.V,VlV.V.‘.V.V.WAVA”.%
k St
Sobe 201 in 202 Barber bldg. JOLIET, ILLINOIS.
JAVNI \OTAR
kj.
Kupuje in prodaja zemljišča
v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drug. poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeluje vsakovrstna v notar-J sko j v oko spadajoča pisanja.
J Govori nemško in angleško.
Kot nova izgleda obleka ko smo |« mi očistili in pogladili, neglede ako J« iz debelega ali tankega blaga.
Ženske bodo jako vesele, ako se znanijo z našim delom. Prenovi»»« obleke, boljše ir. hitreje kot se doma naredi za Kar zahtevamo le malo pl* čilo. Poskusite naše delo!
JOLIET STEAM DYE HOUS*. James S traka čt Co.
520-622 Cass St. JOLIET, IU*
Chi. Tel. 489.	N. W. Tel. 40.
Ant. Kirinčič
Cor. Oolumhft» in Chio&go Sta.
Točim izvrstno pivo, katero iada-Iuje slavnozhana Joliet Citizen» B»* wery. Rojakom se toplo priporočan
Vina na prodaj
Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda
Hill Girt Vineyard”
Dobro vino o'd 35c do 45c gaL, staro vino po 50« gal., Riesling vino po 55c galon. Sladki mošt, 21 steklenic za IS. Fino muškatel vino po 40c gaL Na zahtevanj« pošljem uzorce. Vsa naročita pošljite
Stephen Jakše,
BOX 77.
Crockett, Contra Costa Co., California

FRANK
82 Cortlandt Street,
i	Podružnica
6104 ST. CLrAIR AVE. IN. B.,
New York, N. Y.
CEEVEEAIND, O.
PM si Bawls»
ženo, otroke, ali pa sorod nike, ter prijatelje v Ameriko vzeti, potrebuješ človeka, kteri jim vse zanesljivo preskrbi, zato obrni se zanesljivo na nas, ker bodeš najpošteneje in najbolje postrežen. Mi zastopamo vse bolje parobrodne družbe in prodajamo vožnje listke po izvirnih cenah. Dajemo pojasnila brezplačno, podučimo rojake za potovanje in oskrbimo vse potrebno tako, da nimajo nobenih zaprek. Na naselniškem uradu (Ellis Island) služimo jim vedno v najboljšo pomoč.
le prali!
Imateli v staro domovino komu kako pooblastilo poslati, obrnite se na nas, mi vam ceno in brzo postrežemo, in pooblastila bodo pravilno narejena. Ako želi kteri vojak biti oproščen od orožnih vaj in preglednih zborov, (Kontrolsversammlung) naj se obrne ¿ta nas in pošlje svojo vojaško knjižico, mi mu preskrbimo, da ne bo imel sitnosti, ko se domu vrne.
• • _ 4 •	4_______
kupujemo in prodajamo po dnevnem kurzu. Ako potuješ v staro domovino in imaš večje svote denarja ali draft, isto lahko pri nas zmenjaš in kupiš ček za ljubljansko kreditno banko. Ta ti ček takoj izplača, nemore ti ga nihče vkrasti, ker njemu ne bo plačan. Imašli iz stare domovine kaj denarjev sem dobiti, piši svojcem, da vplačajo v Ljubljansko kreditno banko in mi potem izplačamo.
Denarje pošiljamo
na vse kraje sveta najhitreje ii^ najceneje. Vsak« denarna pošiljatev po nas poslana pride v stari kraj v io
_	__ do 12 dneh; vse vsote izplačuje za nas c. k. poštna
hranilnica. Nikdar se še ni čulo, da bi denarji ne prišli na določeno mesto, kar se dandanes tisočkrat čuje od drugih. Posredujemo denarne uloge ter jih nalagamo v zanesljive hranilnice ali posojilnice po 4 in 4odstotkov obresti. Vsak uložnik dobi izvirno hranilno knjižico. Obresti teko Yod dneva uloge. Izplačujemo uloge na hranilne knjižice in dajemo posojila na nje.
Važno za rojake.
ki nameravajo potovati v staro domovino z dobrimi in brzitni poštnimi parniki- Vsakdo naj si izbere jednega 9 izmed onih parnikov, kteri so označeni v listu pod naslovom “Kretanje parnikov” in naj nam pošlje $5 are, ter objednem naznani ime parnika in dan odhoda, da mu moremo zagotoviti prostor, Vsakteri potnik naj si uredi potovanje tako, da pride en dan pred odhodom parnika v New York. Vsak potujoč rojak naj nam piše ali brzojavi, kdaj pride v New York in na ktero postajo; naš. človek ga pride iskat in vse potrebno ukrene za prtljago ter ga odpelje na parnik, zakar nima potnik nobenih stroškov. Ce kdo dospe, v New York, ne da bi nam naznanil svojega prihoda, nam lahko iz postaje telefonira po številki 4687 Cortlandt in takoj po obvestilu pošljemo našega človeka po Vas. Le na ta način se je rojakom, nezmožnim angleščine, mogoče izogniti raznih oderuhov in sleparjev ter nepotrebnih stroškov. Ne uročite nikomur niti centa predno niste v naši hiši, ktero vidite tu naslikano. To je zelo važno za potujoče rojake, ker dandanes preži na vseh postajah in ulicah po New Yorku obilo sleparjev in ljudi dvomljive vrednosti. Ako žrtvujete par centov za telefon, prihranite dolarje, ker zagotovo veste, kam pridete in Vas ne vlove postopači ali vozniki, ki veliko zahtevajo od Vas, a Vas še prodajo brezdušnim oderuhom, kteri speljejo ljudi navadno na slabe parnike. To je zelo važno in koristno.	\
1 ■.V.V.Y.WY.VAW.WAWW ■AVAWAWAVAWAW.W.
iüÆERïKANSKi Slovenec
Ustanovljen L 1891.
!§rvi, največji in najcenejši slovensko-katoliški list v Ameriki in glasilo
K.	S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki petek
JLOOTO-AM. TISKOVNA DRUŽBA.
•Jiaročnina za Združene države le proti predplači $1.00 na leto; za Evropo proti predplači $2.00 na leto.
©opisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na
amerikanski Slovenec
Joliet, 111.
'Tiskarne telefon Chicago in N, W. S09 Uredništva telefona Chi. 1541.
3*ri spremebi bivališča prosimo naroč nike, da nam natančno naznanijo poleg novega tudi stari naslov, ©opise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
• Established 1891.
The first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic Newspaper in America. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union
Published Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Joliet, 111.
'Advertising rates sent on application.
CERKVENI KOLEDAR.
23.	maja	Nedelja Deziderij, škof.
24.	“ Pondeljek Janezja.
25.	“	Torek	Urban, mučenec.
26.	“	Sreda	Filip, Ner.
27.	“	Četrtek	Magdalena, Pac.
28.	“	Petek	German, škof.
29.	“	Sobota	Teodozo, papež
Pesen Mariji.
Ob zori, opoldne do pozne noči, Marija, Ti mene poslušala si!
V veselju in togi, v nezgodi in sreči, O Mati nebeška.-nikar me zavreči! Ko vžival sem hipe mladostne ra dosti,
Ko ure bežale so mi brez bridkosti, Da nisem na kriva pota zašel,
Do Tebe, do Sina sem upno hitel: Sedaj pa me straši usodni vihar.
Ne pusti me. Mati. vtoniti nikar: Zaunno še dalie se Tebi zročim. Usliši me. Mati, in združi me ž Njim! —Po Edgar Atlan Poe. T.
ZNAKI DOBREGA KATOLIČANA
Prav marsikdo se naziva katoličana v resnici pa ni. Sicer ¡e oo katoliško krščen, ampak po načetih katoliške vere ne živi. O teh velja beseda Gospodova v evangeliju: “V nebeško kra-Ifevstvo ne poide vsakdo, ki pravi Gospod. Gospod, nego kdor vrši voljo mojega Očeta, ki je v nebesih.”
Dobri katoličan pa se tudi ne razH-kuie od drugovercev samo no tem. da priznava papeža v Rimu kot cerkve pega glavarin, da ob petkih ne uživa 'mesa in da bodi ob nedeljah v kntoli Ski hram božji. Cp hočemo biti dobri katoličani, moramo nolegtega stremiti za tem. da se ne damo no nikomer aadkriliti v spolnovaniu naravne po stave.
Katoliški de'odajaRi in zakcfnski bi se morali pred vsemi ostalimi odliko vati po Ijubeznipohii skrbi za svoje ttetavce in vzornem družinskem, življe »ju. Otroci katoliških staršev bi mo pati biti v cerkvi nnipobožne!š<\ dom: najskrbnejši. v šoti nainridneiši. v ob eevaniu z drugimi naidostojneiši in najljubezniveiši. Katoliški uradniki bi se morali izkazovati kot najvestnejšt katoti.ški delavci in posli kot na.idelav nejši in naizanesljivejši. Katoliški tr govct in obrtniki bi morali vse druge nadkriljevati z dobrim blagom in po Stenim delom, s hitro postrežbo in za vračanjem vsakega nečistega dobička Skratka, vsi moramo stremiti za tem tht se pred drugoverci odlikuj e m o po zmernosti, štedliivosti, čistosti, pra točnosti, Hubezni do bližnjega in naj natančnejšem izpolnovanju svojih sta novskih dolžnosti. Na ta način se ne 2e sami neprestano iačimo v kreposti in svetosti, temveč delamo pred vsem svetom čast tudi naši veri, naši materi, katoliški Cerkvi, našemu Bogu in Iz vetičarju ter dajemo oo ysem našem deianiu in nehahin najboljši dokaz za >o, da imamo katoličani res pravo vero fn da smo izvoljeno bolje ljudstvo no ve zaveze.
Dač ne- more v=akdo izmed nas iti misüonnrit v doline poganske dežele 4a bi tam pridigal ab otroke poučeval v krščanski veri. Ampak mi vsi smo sposobni in dolztn, ir onem in širšem krogu, ki nas je vanj postavila Previd »ost, vršiti apostolstvo dobrega vzgleda: ono dragoceno apo-. stolstvo, ki je .včasih šč izdatnejše, nego apostolstvo besede, kakor dokazuje med drugim sledeči dogodek.
Še pred malo desetletji so imele pro-testantovske družine, v naši deždli tako velik strah pred katoličani, da niso hotele najemati niti katoliške služinčadi. Tako je tudi necega dne neka bogata protestantovska družina v New Yorku dala natisniti oglas v časopisu, naj se javijo služkinje z dobrimi spričevali, ampak nikakor ne katoličanke. Vendar se je neka mlada Irka drznila, predstaviti se gospodi. Eno prvih vprašanj, ki je je stavila gospodinja nanjo, je bilo: “Ampak pač niste.katoličanka?”
“O gotovo, gospa,” je odgovorila ta, po milosti božji sem katoličanka!”
“Tako, ali niste čitali oglasa v časopisu, da nikakor nočem katoličan ke?”
“O seveda sem ga čitala,” je odgo vorila Irka; “ampak gospa, kaj pa je na tem, da sem katoličanka, če Vam e dobro in zvesto služim? Poskusite, in če ne boste z menoj zadovoljni, Vam je na izvolji, dejati me iz službe!” Gospa je malo pomolčala. Potem je preskuševalno pogledala devojko in rekla: “No dobro, vstopite, bomo že videli!”
Več tednov je morala uboga devoj-ka prestajati marsikatera mučenja odstrani gospode in soposlov, osobito zasmeh in zasrambo zaradi svojih verskih vaj. Ampak vera te vnete katoličanke je bila neomajljiva in istotako njena potrpežljivost. Čez nekaj mesecev je nastopila Škrlatica in se lotila dveh otrok v dotični družini. Ostala služinčad je odnesla pete v hitrem begu. Samo Irka je ostala zvesta na svojem mestu, veledušno skrbeč noč in dan za zbolela otroka do njunega popolnega okrevanja.
Nekaj let pozneje je nova nesreča zadela družino, bankrot je uničil njeno premoženje. Vse so morali prodati.. Bila pa je v hiši mala, dragocena skrinja, stara dedna reč družinska, ki jo je gospa cenila čez vse. Mlada Irka je to vedela; vkljub visoki ceni jo je kupila s svojimi prihranki in jo postavila v sobo gospodinje. Ko ta vstopi, vzklikne s tresočim glasom: “Ali je mogoče? Ali je skrinja še tu?” “Gospa,” je rekla Irka, “skrinja ostane; Vjiša je, jaz sem jo kupila in štejem si v srečo, da Vam jo lahko ponudim!” Sedaj je bilo srce gospejino premagano. Oči polne solz, je objela zvesto služkinjo in vzkliknila: “O, Vaša vera je občudovanja vredna! Že Vaša junaška udanost do mojih obolelih otrok me je bila ganila, Vaša današnja plemenitost pa je dovršila delo: pokatoli-čaniti se hočem!” —
Vsa čast taki katoliški služkinji! Tako morajo ravnati tudi katoliški delavci.
pri/eljevati, če le imajo dovolj premoženja za svoj prvi živek. Vprašanje o priseljevanju se mi zdi važnejše, nego vprašanje o tarifi (ceniku), in prebrano ne bi bilo, ako bi se takoj začelo reševati.”
O priliki svojih izpeljav se je govornik obrnil tudi proti Američanom s pridevniki. Preveč je slišati, je rekel, o irskih Američanih, nemških Američanih in ruskih Američanih; kdor se tu naseli ter tu išče in najde svoj živek, tisti naj bi bil preprost ameriški državljan, pripravljen, pokoriti se postavam, ki jih tu nahaja in ne naklonjen, tukajšnje postave izpreminjati po vkusu svoje domovine.
Gospod Clews je tudi ostro zavrnil “stand pat”-politiko, češ, da je neresnična in celo smešna, ker taji splošno in vedno veljavno postavo razvoja. V razvoju se ni mogoče brezpogojno držati obstoječega, ne da bi se razvoj vršil po rakovi poti.
Centralni parlament jim je najvišje. Njihov liberalizem je čisto po francoskem vzorcu, saj so se ga tam naučili.
Sl.
X:
ŠTEVILO KATOLIČANOV.
Katoliški Cerkvi pripada v sedanjem času okoli 260,000,000 duš. Te so pod vodstvom kacih 1,200 škofov, vštevši okoli 15 patriarhov, 200 nadškofov in 20 prelatov s škofijami. Katoliških duhovnikov na celem svetu je okoli
350.000,	Prebivalci Italije, Španije. Francije, Avstrije, Belgije in Irske so skoro vsi katoličani. V Švici je skoro polovica katoličanov; v Nemčiji nad tretjino prebivalstva, in na Ruskem
11.000.	000. V Evropi so skoro tri če trtihe vsega prebivalstva katoliške, V Ameriki je 80.000,000 katoličanov, od katerih je najmanj 13,000,000 v Združenih Državah, dočim so Mehika, J tržna Amerika in Osrednja Amerika, iz vzemši Brazilijo, skoro popolnoma.katoliške, V Aziji je samo 10,000,000 katoličanov, v Afriki 3,000,000, v Avstraliji 1,000,000. Protestantje, obse ga^oč razne razkole luteranov, kalvin-cev, anglikanov itd., štejejo 150,000, 000. Ti prebivajo na Angleškem, se vernem in osrednjem Nemškem, Nizozemskem, Danskem in Švedskem, Nor veškem, v delih Švice in Ogrske ter v Združenih Državah Ameriških. Grško pravoslavni razkolniki štejejo okoli
100.000.	000. Povečini prebivajo na Balkanskem Polotoku in na Ruskem. Po leg teh je okoli 10,000,000 raznih drugih krščanskih razkolov, tako da je skupaj 520,000,000 kristjanov. Ker znaša prebivalstvo cele zemlje okoli
1.500.000.	000, je človeški rod samo nekaj nad tretjino krščanski. Mohame danci štejejo 170,000,000; prebivajo t Arabiji, zapadni Aziji, severni polovici Afrike in delu Turčije. Polegtega je
8.000.	000 judov, večinoma na Ruskem in v Avstriji. Konečno.je še 800,000, 000 poganov, prebivajočih v južni Afriki, Indiji, na Kitajskem in Japonskem.
HENRY CLEWS O PRISELJE VANJU.
Na banketu, s katerim je bilo otvor-jeno v New Y'orku predzadnji četrtek zvečer zborovanje zveze ‘American Civic Alliance’, je imel deželnoznani bankir Clews govor o priseljevanju, v katerem je rekel:
“Čas je že davno zrel v to, da bi se imele izdati strožje postave proti dopuščanju priseljencev. — Ko smo prejšnjih letih vrata v deželo vsakomur na stežaj odprli, tedaj smo potrebovali priseljencev, in oni, ki so-prihajali, so bili pridni delavci, ki niso pripadali hudodelskemu sloju, ali bili udani anarhističnim nazorom. Takrat ni odkladalo inozemstvo na nas svfje nezaželene državljane.
Priseljenci so nam dobrodošli, če spoštujejo naše postave in hočejo de lati. Ampak odvračali naj bi se vsi tisti, ki zapuščajo domovino v njeno lastno naj večjo korist. Uboštvo ni pregreha, in vendar izključujemo ubo ge priseljence, dočim se smejo prista ši ‘Črne roke’ in anarhisti brez ovii;e
Spanje v pravi legi.
Več odličnih francoskih zdravnikov je povedalo pariškemu “Matinu” svojo misel o najzdravejši legi za spanje. Dr. Delorme, vojaški zdravniški nadzornik, izjavlja, da je naravna lega, ležati plosko ali ravno na svojem hrbtu. Profesor Debone in dr. Daveniere od zdravoslovne šole sta istega mnenja in povdarjata, da ležanje na desni ali levi strani povzroča pritisk na do-tično roko, kar utegne povzročiti mrt-vud. Dr. Landouzy od zdravniške fakultete pravi, da je najboljša lega naj-udobnejša lega, in to določuje navada. Dobro bi pa bilo, da se človek navadi spati na desni strani. Dr. Le-tulle od zdravilske akademije odločno povdarja, da bi spalec moral vedno ležati rja desni strani ter tako prepredati neprebavnost in srčno nepriliko. V čudnem nasprotju prihaja trditev od specialista za srce, dr. Hucharda: “Jaz vedno spim na svoji levi strani, a mislim, da je vsejednp, če ležite na svoji levi ali desni strani. Misel pa, da tisti, ki ne morejo ležati na levi strani, trpe vsled srčnega obolenja, je popolnoma napačna.”
Kaj je najlepše na zemlji.
Najvišjemu Bogu se je nekoč zaželelo po najlepšem, kar je na zemlji.
DRŽAVA OGROMNIH DREVES.
Lesa stoji v državi Washington dovolj, da bi iz njega naredil 5,000,000 šesterosobnih hiš, pokril tretjino prebivalstva Združenih Držav, ali napravil pragov za 1,893,939 milj železniške proge ali diljnato cesto 'tri palce debelo in ,500 čevljev široko dvakrat o-koli zemeljskega obla na ravniku.
Cedra se nahaja v okraju Snohg-mess, ki je baje največje drevo na tej celim in meri v obsegu tri palce-več nego najogromnejše drevo slavnega smrekovega gozda v Californiji. To Zato pošlje na zemljo ange ja z naro cedrovo drevo meri 104 čevlje 4 palce Čilom, naj mu to prinese, v obsegu in je več nego 150 čevljev do 1 Angelj odide. I o poti P11 e mimo prvega kolenca, katero je pet čevljev bojnega polja, na katerem je v premeru. .	j vse polno ubitih vojakov.
Na zapadnem pobočju Kaskadnega . enega še teče gorka kri. ^ Morda je ta govorja je nedavno ogromen borovec za domovino prelita kri naj epsa
di prihajajo vedno pogosteje na ropski trg. Zlasti zanimivi sta dve vrsti redkvice; prva — sakuračima — doseže težo do 15 kg, druga pa je blizu 1 m dolga in 8 cm debela.
Krščansko delavsko gibanje na Ruskem Poljskem jako lepo napreduje. V Varšavi je glavni sedež krščanske delavske organizacije in je ondi 30,000 organiziranih delavcev. Ondi izhaja tudi strankarsko glasilo “Poljski delavec”, in sicer se ga tiska v 20,000 izvodih, V Varšavi se dalje nahaja generalno tajništvo, knjižnica, blagajna za predujme delavcem , in osrednji u-rad za pravno in zdravniško pomoč. Najvažnejše delo teh društev pa je osnova 672 kopzumnih društev s 83,500 člani in letnim prometom 12,530 rub-
llletna umetnica. V Londonu so v “His Majesty’s Theatre” vprižorili neko pantomimo, v kateri je prvič nastopila v vlogi kraljice vil llletna Elise Craven. Dosegla je tolik uspeh, da jo je ravnatelj nekega variete-gledišča angažiral za osem tednov s tedensko nagrado 400 dol. Kadar pride na pozornico v svoji zlati obleki, ki tako lepo pristoja njenim plavim lasem in se ozre po mladih gledalcih — prava podoba vile, kakor si jo je vstvarila domišljija angleške mladine — tedaj kar zavre med otroci. Ploskajo, vs-klikajo samega občudovanja. Visoka nagrada se ravnatelju prav dobro izplača.
Pliski na železnici Moskva-Vorones iznašel priprosto, a jako praktično napravo za letanje po zraku. Izumitelj da je s tem strojem priletel v eni 16 vrst od vasi Belmačevsk do postaje Pliski. Tako se je zopet pokazalo, da je kmet bistra glava, ljev.
Nekaj za pijance. Iz McKeesporta, Pa., poročajo: Tukajšnji policijski sodnik H. S. Arthur je sklenil, da bode obsodil vsakega pijanca v to, da bode moral pred njim podpisati izjavo, vsled katere zarnore v nadalje njegova žena dobivati mesto njega njegovo plačo in sicbr za dobo jednega leta. Ako bi pijanec v to ne hotel privoliti, potem mora iti za šest mesecev v prisilno delavnico; ako pa pijanec ni oženjen, potem ima do njegove plače pravico njegov naj bližnji sorodnik, ki mora skrbeti, da se obsojenec pošteno in dostojno preživlja.
ležalo Iz rane
telebnil čez progo Northern Pacific železnice. Velikan, ki je meril osčm čevljev v debelosti, je ustavil promet. Na milje daleč ni bilo dovolj velike pile za prerezanje telebana, m ker železniška družba ni mogla čakati pet dni, da bi se odpilil kos velikanskega borovca, je bil dinamit dejan v globoko navrtane luknje in staro drevo je razfrčalo v drobir. Laglje je bilo popraviti deset rodov (1 rod meri okoli 17 čevljev) železniške proge, nego prežagati osem čevljev debeli bor.
V okraju Ciallam je po uradnih meritvah gozdnega zemljišča 20,000,000 čevljev na štirijaško miljo. Drevesne skupine na manjših zemljiščih so še gostejše. Na nekem akru je bilo pred-kratkim 500,000 čevljev stoječega lesa. Neki predel v obsegu štiridesetih a-krov v okraju Clallam ima 9,900,000 čevljev lesa. Med tem je 8,500,000 čevljev borovine, 390,000 smolnatega jelovja in 180,000 čevljev trobelične jelovine. Neka pacifiška okrajna žaga je narezala 500,000 čevljev z nekaj manj nego dveh akrov. Velikani so dali povprečno od 12,000 do 14,000 čevljev vsak.
Prvo nagrado pa bi zaslužil, kakor zatrjujejo spokanski žagarji, neki štor, ki je bil poslan iz Puget Sounda v San Francisco. Ta je bil tako ogromen, da ga ni mogla nobena žaga pre-piliti in morali so ga očediti z roko in sekirami. Štor je meril štiriintrideset oziroma štiriinpetdeset palcev in je bil 104 čevljev dolg, ko je bil obtesan. Največji hlod, ki je bil kdaj rezan v kaki žagi v državi Washington, je bil dvainsedemdeset palcev v premeru na tanjšem koncu.
KAKO JE PRAVZAPRAV V TURČIJI.
Ustavna Turčija je brezdvoma dandanes v Evropi najzanimivejši pro blem. Veliko je odvisno od tega, ka ko se bo Turčija razvijala dalje, in za to je potrebno poznati sedanje politi-ške strankarske razmere v osmanskem carstvu. O tem pa vladajo kaj napačni pojmi. Ni čuda. Večina Osmanov se pač niti sama ne izpozna. Zelo dobro in jasno pa je pravkar orisal notranjepolitiški položaj Turčiji politiški vodja Sircev, Rahid Mutran, ki stoji na čelu sirskega nacionalnega odbora v Parizu, in sicer sledeče:
Organizovani politiški stranki v Turčiji sta samo dve: mladoturška in osmanska liberalna, — ki ji načeluje princ Sabah ed Din. Največ se sliši o mladoturški. V resnici pa je mladoturška stranka kaj majhna, v zbornici tvori znatno manjšino. Da je vplivna, je pripisovati temu, da so njeni politiki od nekdaj imeli določen program, dočim poslanci drugih narodnosti in skupin v turškem parlamentu, razun Srbov, Bolgarov in Grkov, ne zastopajo politiško zrelih strank, saj se te šele tvorijo. Potem pa je mladoturški odbor vojaško organiziran, boljše rečeno, sloni na častniškem režimu in je tajen, nekako tero-ristišk. Da ne bi bilo tega, ne bi bili mladoturki vrgli s pomočjo zbornične nezaupnice velikega vezirja Kiamil-paše.
Vendar tiči ravno v tajni, kamaril-ski organizaciji mladoturkov kal razpada in — kak je glavno — njihov program je tak, da se ne bo dal nikdar izvesti.
Mladoturški politiški program je silno podoben mažarskemu. Kakor obstoja za Mažare le ogrska državna ideja z mažarskim državnim jezikom in “kulturo”, tako za mladoturke osman-stvo. Njih vzor je fuzija ras, stoplje-nje vseh različnih narodnosti Turčije v eno samo, osmansko, ki bi seveda tudi en sam jezik govorila. Le tako-rekoč na tej podlagi se posameznim narodnostim in verstvom prizna enakopravnost in enakoveljavnost. Mladoturki so odločni centralisti, jožefinci.
misli angelj. Vzame kapljo te krvi in jo prinese Bogu. Bog pa reče: Lepo je preliti kri in žrtvovati življenje za domovino, a najlepše to ni.” ^ Z nova stopi angelj na zemljo. Zdajci pride mimo pokopališča. Ravno polagajo mrtvo truplo velikega dobrotnika v zemljo. Koliko ubožcev joka tu ob grobu, joka iz hvaležnosti, saj je ranj-ki delil toliko dobrot in še po njegovi smrti bodo dobivali siromaki miloščino! “Morda so pa te solze hvaležnosti naj lepše na zemlji?” pravi angelj in urno odnese eno pred tron božji. “Lepa je solza hvaležnosti, lepa, a najlepša ni”, pravi Bog. In v tretje poda angelj na pot. Potuje dolgo, dolgo, slednjič najde starčka, ki gleda proti nebu, in potoki solza mu teko po licih. Stari mož objokuje grehe svoje mladosti. “Ali so te solze spokornega grešnika najlepše na zemlji?” se vpraša angelj in prestreže solzo, ki je kanila starčku iz oči in jo odnese v nebo. “Da, lepšega kot tako solzo, ne premore zemlja”, pravi Bog.
To je poganska pripovedka, ki pa ima v sebi globoko jedro za vsakega kristjana.
Ruski kmet iznašel stroj za letanje po zraku. “Rusko slovo” poroča, da je ruski kmet Vasilij Tkačenko s postaje
Nove postave za gostilničarje v državi Ohio. V glavnih točkah zahteva nova postava za državo Ohio sledeče: 1. Noben človek, ki ni ameriški državljan, ne sme voditi gostilne. 2. Kdor je bil kdaj obdolžen krive prisege, ne sme imeti gostilne. 3. Gostilničar ne sme prodajati mladoletnim otrokom ali pijanim ljudem pijače. 4. V gostilni se ne sme igrati za denar. 5. Nobenih slabih žensk se ne sme imeti v poslopju, kjer se nahaja gostilna. 6. V gostilni ne sme biti razobešenih nika-kih nespodobnih slik. Kdor se ne ravna po teh pravilih, bode za vedno izgubil gostilniško pravico.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Prvi slovenski list v Ameriki.
Izide vsak petek v Joliet-u, 111.
Ustanovljen 1891.
Uradno glasilo K. S. K. J., največje slov. podp. družbe.
Naročnina $1.00
VSE TISKOVINE
kakor pismeni papir, kuverte, nakaznice, pobotnice, društvena pravila i. tu d., dalje vse tiskovine pri prirejanju veselic, kot vstopnice, ter veliki, srednji in mali plakati za vsa DRUŠTVA IN TRGOVCE se izdeluje hitro in čedno kakor tudi po nizki ceni v naši tiskarni. Slavnim društvom preskrbimo na željo prestavo pravil iz slovenskega v angleški jezik. Kadar torej rabi vaše društvo kaj tiskovin, obrnite se do nas.
PRVA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA.
Do kdaj bo še svet? Dr. Chamberlain, profesor na vseučilišču v Chicagi, trdi, da bo naš svet obstal še najmanj sto milijonov let.
Kaliko jajec znese kokoš? Neki angleški kurjerejec je po statistiki dognal, da znese kokoš tekom svojega življenja povprečno 300 do 500 jajec.
Prebivalci mesta New York so leta 1908 narasli za en milijon in znaša njih število sedaj 4 in pol milijona. Med njimi je 1,800,000 Nemcev, 1,200,-000 Irtev in 750,000 Židov. Proračun mestnih letnih stroškov znaša 136 milijonov dolarjev.
Pokopališče za pse in mačke. Iz Los Angeles, Cal., poročajo: Tukajšnje-mesto je ustanovilo lepo, 20 akrov veliko pokopališče za pse in mačke. Dosedaj imajo taka pokopališča le še mesta New York, Pariz in London.
Abstinenčno društvo v Peterburgu, ki ga vodi duhovnik Mistov, je sklenilo zgraditi za pijance — vsako leto pobere policija v Peterburgu 57,000 pijanih oseb na cesti — lep dom. Ka-kakor hitro se bodo streznili, se jih bo poučilo, kako škodljiv je alkohol in se bo kolikormogoče zanje poskrbelo, če so v bedi.
Poljubil svojo mrtvo sestro in umrl. V Budimpešti je umrla hčerka obrtnika Schillerja. K pogrebu se je pripeljal tudi njen brat, ki je vojak v Veliki Kaniži. Brat je poljubil mrtvo sestro na usta. Po pogrebu se je odpeljal nazaj v Kanižo, kjer je nenadoma obolel in umrl. Zdravniki so kon-statirali, da se je zastrupil z mrtvaškim strupom.
Strašna ječa se nahaja v trdnjavi blizu Lizbone. Vse v tej ječi je urejeno tako, da čim bolj muči jetnike, katerih je 400 do 500. Trdnjava ima pet nadstropij in je zidana tako, da gredo hodniki na vse strani, kakor prečke pri kolesu. Jetniške celice so ozke kakor grobovi, in v vsaki se nahaja krsta. Kaznenci ne smejo drug drugega videti v lice in ne smejo govoriti n'ti ene besedice. Malokateri nesrečnik doživi deset let te ječe, večina jih zblazni.
Japonsko sočivje v berolinskih hotelih. Na jedilnih listih velikih berolinskih hotelov je najti med prikuhami v novejšem času vedno tudi neko japonsko vrsto boba: Soya, ki so ga doslej v Evropi rabili le surovega kot pikantno začimbo za omake. Pa tudi druge japonske vrste graha in zelenja-
KJje je nal bolj varno naložen denar?
Hranilnih ulog je: 35 milijonov kron,
Rezervnega zaklada je: Nad milijon kron.

Mestna hranilnica ljubljanska
je največji in najmočnejši denarni zavod te vrat« po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuje hranilnica sama.
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vsek ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar malo-letnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne poa jilnica, pupilamo varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki 1 Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar.
Mestna hranilnica ljubljanska posluje v svoji palači v Prešernovih ulicah.
Naš zaupnik v Združenih državah je že več let naš rojak 82 COURTLAND STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 6x04 ST. CLAIR AVE.. N. E. CLEVELAND. O.
FRANK SAKSER
Največji dobiček
se naredi, ako kupite delnice dobrih bakrenih rudnikov. Pred nekaj leti so «e delnice od Shattuck prodajale po 25 centov ter so sčasoma poskočile na 55 dolarjev. Le pred 8 leti se so prodajale delnice od Calumet Arizona po 63 centov, krasneje je njih vrednost tako narastla, da so se prodajale po 210 dolarjev na trgu. Taka prilika se vam sedaj ponuja od
THE GRAND ARIZ ONA COPPER CO.
Ta družba lastuje 620 akrov zemlje, ki je bogata na zlatu, srebru in bakra, le 9 milj od Douglas, Arizona, kjer se nahajajo ogromne topilnice Copper Queen in Calumet-Arizona družb. To posestvo se nahaja blizo Shattuck in Calumet-Arizona družb ter je istako bogata, a veliko večje in v ’boljšem stanu kakor katero istih. Posestvo je sedaj plačano in družba rabi le nekoliko denarja, da začne poslovati. Stroji za izvoz so že postavljeni in rov je že v srcu najboljše zlate, srebrne in bakrene rude. Gosp. B. V. Brajevič, znan trgovec v Bisbee, Arizona je direktor te družbe in skoro vsi tamošnji rojaki so delničarji te družbe, Zakaj pustite vaš denar v banki le po 3—4 obresti, ko lahko naredite 1,000 in 10,000 odstot., ako kupite delnice od The Grand Arizona Copper Co.? To zemljišče se bo v kratkem uredilo, da bo nosilo velikanski dobiček. Ali hočete, da vam bo enoletni dohodek zadostoval za celo življenje? Tu je prilika. Ne spreglejtel The Grand Arizona Copper Co. prodaja svoje delnice le po 50c. Ta denar se bo rabil za plačevanje rudarjev, ki služijo po $3.50 do $4.00 na dan, ter da se nakupi več strojev. Manj kot 50 delnic se ne proda nikomur. Najmanj ena petina odločenega denarja se mora poslati z naročilom. Ostanek se plača v štirih mesečnih obrokih. Ne čakajte, da bo cena višja, naročite sedaj 1 Pošiljatve se naj naročajo na
OJE. Petterson & Co.
FISKALNI ZASTOPNIKI,
213-14 First National Bank Building,	DULUTH, MINNESOTA.
Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik:......Anton Nemanich, cor. N. Chicago & Ohio Sts., Joliet, 111.
I.	podpredsednik:...........Marko Ostronich, 92 Villa St., Allegheny, Pa.
II.	podpredsednik:......Frank Bojc, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo.
Glavni tajnik:.................Josip Zalar, 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
Pomožni tajnik:............Josip Rems, 319 E. 90th St., New York City.
Blagajnik: ........John Grahek, cor. Broadway & Granite Sts., Joliet, 111.
Duhovni vodja:... .Rev. John Kranjec, 9S36 Ewing Ave., South Chicago, 111.
Pooblaščenec..............Josip Dunda, 123 Comstock Street, Joliet, 111.
Vrhovni zdravnik:........Dr. Martin J. Ivec, 711 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNIKI:
George Stonich. 813 N. Chicago St, Joliet, 111.
Josip Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Frank Opeka, Box 527, North Chicago, 111.
magaj 78, Chicago, 111., 3437 Barbara Jurkovič, 17. maja 1909.
I. dr. št. 76 članic. II. dr. št. 115 članic.
SUSPENDOVANE ČLANICE ZOPET SPREJETE.
K društvu sv. Mihaela 61, Youngstown, O., 2424 Barbara Kozjan, 2637 Magdalena Kalič, 17. maja 1909.	Dr. gt 15 članic.
SUSPENDOVANI ČLANICI.
Od društva sv. Mihaela 61, Youngstown, Ohio, 2423 Frančiška Bartakovič 17 maja 1909.	Dr. št 1S č^nic;
Od društva sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa., 3266 Pavlina Čolnar, 9. maja
^09-	Dr. št. 14 članic.
NAZNANILO.
Vsem članom(icam) K. S. K. J. tem potom naznanjam, da je gl. predsednik g. Anton Nemanich zadnjo nedeljo t. j. 16. maja odpotoval v stari kraj. Za nekoliko dni se bode mudil na Češkem v toplicah, da si tako pridobi nekoliko zdravja. Gospod predsednik boleha že skoro jedno leto, radi tega upamo, da si bode kolikor največ mogoče pridobil zdravja v toplicah, kamor se je podal. Iz Češke se bode potem napotil tudi na Kranjsko, terobiskal svoje rojake, od katerih se je poslovil že pred 25. leti. Ogledati si hoče tudi Bled,_ Postojnsko jamo in več zanimivih krajev na Slovenskem.
Želimo mu srečno pot, ter upamo, da se prej ko mogoče zopet povrne zdrav in čil v našo sredo.
Ravno isto želimo tudi g. Josip Dundu, pooblaščencu K. S. K. J., kateri se je podal tudi z rodbino na obisk v staro domovino dne 17. t. m Veselo in srečno svidenje!
JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. J., za glavni odb.or.
PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR:
Blaž J. Chulik, cor. N. Chicago & Jackson Sts., Joliet, 111. John N. Gosar, 5312 Butler St., Pittsburg, Pa.
Leo. Kukar, Box 246, Gilbert, Minn.
URADNO GLASILO JE AMERIKANSKI SLOVENEC.
J404C040404<H04v
Društvene vesti.
kve. Toraj hvala lepa gospodu župniku I. Teršetu za lepi poduk! V imenu društva se mu zahvaljujem za njegov obisk, in ga želimo še videti v našej sredini.
i	PRISTOPILI ČLANI.
K društvu sv. Cirila- in Metoda 8, Joliet, 111., 13967 Ivan Bradač, roj 1892, 13968 Anton Gale, roj 1875, spr. 16. maja 1909.	Dr. št. 88 članov.
K društvu sv. Jan. Krstnika 14, Butte, Mont., 13969 Ivap Bubaš, roj 1867, spr.
17. maja 1909.	Dr. št. 145 .lanov.
K društvu sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 13970 Mihael Vinski, roj 1869, spr. 16.
maja 1909.	Dr. št. 101 člana.
K društvu sv. Barbare 24, Blocton, Ala., 13971 Josip Avbelj, roj 1881, spr.
17. maja 1909.	Dr. št. 13 članov.
K društvu Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa., 13972 Matija Mravinc, roj 1884, spr. 9. maja 1909.	Dr. št. 122 članov.
K društvu sv. Petra in Pavla 51, Iron Mountain, Mich., 13973 Josip Staniše, roj 1875, spr. 17. maja 1909.	Dr. št. 28 članov.
K društvu sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 13974 Ivan Gorjanc, roj 1882, 13975 Philip Lovišček, roj 1879, spr. 17. maja 1909. Dr. št. 92 članov. K društvu sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., 13976 Rev. Kazimir Zakrajšek, spr.
8. maja 1909.	Dr. št. 101 člana.
K društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 13977 Jurij Lah, roj 1886,
,	13978 Mihael Modis, roj 1888, 13978 Ivan Težak, roj 1884, 13980 Ivan Intihar,
j	roj 1884, 13981 Jakob Lepožišče, roj 1888, 13982 Ivan Rom, roj 1880, 13983
j	Franc Platnar, roj 1881, 13984 Ivan Jerina, roj 1877, 13985 Davorin Cvenk,
I	roj 1876, 13986 Ignac Gregorič, roj 1876, 13987 Anton Strlekar, roj 1872,
13988 Peter Junke, roj 1868,	spr. 17. maja	1909.	Dr. št. 259 članov.
K	društvu Vit. sv. Mihaela	61,	Youngstown,	Ohio,	13989	Ivan Matešič, roj
1880, 13990 Peter Bačič,	roj	1868, spr. 19.	maja	1909.	Dr. št. 50 članov.
K	društvu sv. Lovrenca 63,	Cleveland, Ohio,	13991	Ivan	Zore, roj 1886, spr.
17. maja 1909.	Dr. št. 128 članov.
K društvu sv. Jurija 64, Etna, Pa., 13992 Josip Simčič, roj 1892, 13993 Martin Kastele, roj 1888, 13994 Marka Micir, roj 1883, 13995 Marka Simčič, roj 1	1884, 13996 Andrej Čačkovič, roj 1882, 13997 Marka Maljevic, roj 1878,
1	13998 Jurij- Škof, roj 1876, 13999 Jurij Bosiljevac, roj 1877, 14000 Mihael
Kasnu, roj 1881, 14001 Ivan Milčič, roj 1876, spr. 17. maja 1909.
Dr. št. 57 članov.
K društvu Marije Pomagaj 79, Waukegan, 111., 14002 Franc Čelesnik, roj 1885, 14003 Anton Marinčič, roj 1870, spr. 9. maja 1909.	Dr. št. 88 članov.
K društvu sv. Alojzija 83, Fleming, Kans., 14004 Franc Hribar, roj 1883, 14005 Tomaž Čelik, roj 1880, 14006 Jurij Gerle, roj 1865, spr. 9. maja 1909.
Dr. 'št. 96 članov.
K društvu sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa., 14007 Imbre Bučar, roj 1878, spr. 9. maja 1909.	Dr. št. 67 članov.
K društvu Friderik Baraga 93, Chisholm, Minn., 14008 Franc Martinčič, roj 1891, 14009 Franc Lavrič, roj 1880, 14010 Jos. Martinčič, roj 1876, spr. 17. maja 1909.	Dr. št. 76 članov.
K društvu sv. Barbare 107, Moon Run, Pa., 14011 Jos. Brence, roj 1881, spr. 17. maja 1909.	Dr. št. 12 članov.
ČLANI ZOPET PRISTOPILI.
K društvu sv. Jurija 64, Etna, Pa., 5546 Mihael Dukovič, 17. maja 1909.
Dr. št. 47 članov.
PRESTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Petra 30, Calumet, Mich., k društvu sv. Alojzija 88, Mohawk, Mich., 6226 Jos. Butala, 10. maja 1909.	I. dr. št. 369 članov.
>	I. dr. št. 49 čalnov.
Od društva sv. Jožefa 55, Crested Butte, Colo., k društvu sv. Jurija 100, Sunny-side, Utah, 13111 Anton Gustin, 13108 Anton Nemanič, 15. maja 1909.
I.	dr.	št.	58	članov.
II.	dr.	št.	43	članov.
Od društva	sv.	Alojzija	95,	Broughton, Pa.,	k	društvu	sv. Martina	126, Mineral, Kans.,	10667	Gašper	Leskovic, 14.	maja	1909.	I. dr.	št.	60	članov.
II. dr.	št.	24	članov.
*	SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
K društvu sv. Mihaela 61, Youngstown, Ohio, 7593 Martin Kozjan, 9261 Mihael Kalič, 17. maja 1909.	Dr. št. 49 članov.
K društvu sv. Antona Pad. 87, Joliet, 111., 12765 Ivan Petch, 19. maja 1909.
Dr. št. 70 članov.
K društvu sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa., 8778 Marko Gojtan, 9. maja 1909.	Dr. št. 67 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI.
Od društva sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., 12883 Matija Curl, 11. maja 1909.
Dr. št. 100 članov.
Od društva sv. Mihaela 61, Youngstown, O., 7645 Ferdinand Bartakovič, 17.
maja 1909.	Dr. št. 48 članov.
Od društva sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio, 7753 Anton Hočevar, 12434 Venceslav Gregorič, 10. maja 1909.	Dr. št. 127 članov.
Od društva sv. Barbare 68, Irwin, Pa., 9408 Ivan Petrič, 8023 Jernej Bergant,
15.	maja 1909.	Dr. št. 108 članov.
Od društva Marije Pomagaj 79, Waukegan, III., 9414 Jos. Zalar, 12650 Alojzij Osredkar, 10. maja 1909.	Dr. št. 86 članov.
Od društva sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa., 11830 Anton Čolnar, 9. maja 1909.	Dr. št. 66 članov.
Od društva sv. Alojzija 95, Broughton, Pa., 13157 Ivan Lukšič, 9. maja 1909.
Dr. št. 59 članov.
ODSTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., 12972 Ivan Pavlovič, 11. maja 1909.
Dr. št. 70 članov.
IZLOČENI ČLANI.
Od društva sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., 8751 Ivan Tanko, 15. maja 1909.	Dr. št. 85 člšnov.
Od društva sv. Roka 13, Allegheny, Pa., 12410 Ivan Frankovič, 17. maja 1909.
Dr. št. 100 članov.
Od društva sv. Jožefa 112, Ely, Minn., 11673 Josip Adam, 17. maja 1909.
Dr. št. 78 članov.
PRISTOPILE ČLANICE.
K društvu sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111., 4078 Julija Rakar, roj 1874, spr.
16.	maja 1909.	Dr. št. 37 članic.
K društva sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 4079 Marija Kasunič, roj 1889, spr.
16. maja 1909.	D.r št. 41 članic.
K društvu Vit. sv. Mihaela 61,, Youngstown, Ohio, 4080 Ana Bačič, roj 1873, spr. 17. maja 1909.	Dr. št. 16 članic.
K društvu sv. Jurija 64, Etna, Pa., 4081 Barbara Perušič, roj 1886, spr. 17.
maja 1909.	Dr. št. 7 članic.
K društvu sv. Treh Kraljev 98, Rockdale, 111., 4082 Ivanka Železnik, roj 1891, spr. 10. maja 1909.	Dr. št. 3 članice.
K društvu sv. Genovefe 108, Joliet, 111., 4083 Katarina Rogina, roj 1891, spr. 2. maja 1909.	Dr. št. 30 članic.
PRESTOPILE ČLANICE.
društva sv. Jurija 64, Etna, Pa., k društvu sv. Barbare 128, Etna, Pa., 2552 Ana Vinski, 12. maja 1909.	I. dr. št. 6 članic.
_	II. dr. št. 13 članic.
d društva Marije Sedem Žalosti 81, Pittsburg, Pa., k društvu Marije Po-
Chicago, 111., 18. maja. — Opominjam vse tiste ude društva sv. Alojzija št. 47 K. S. K. J., kateri niste spolnili svoje velikonočne dolžnosti, da jo izpolnite v najkrajšem času kar vam je mogoče in sicer do prihodnje seje, to bode 23. maja. Kateri tega ne stori, se bode ž njim delalo po pravilih K. S. K. J. in potem ni treba nobenemu se jeziti, da sem jaz temu vzrok, da je od društva proč, ampak si bode vsaki sam kriv.
Nadalje tudi opozarjam tiste člane, kateri ste že sv. obhajilo opravili in meni še tiketov ne dali, da se izkažete z listki do 23. maja, in če ne more sam priti na sejo, naj pošlje po drugem.
In tisti udje, kateri imate potne liste, sem vam že enkrat pismeno naznanil, kaj imate narediti pa nisem še dobil nobenega lodgovora in tudi ne spričevala. Zatoraj se malo požurite, da vam ne bode prepozno.
Nadalje vas še vse sobrate opominjam, posebno tiste, kateri malokrat pridete na sejo, da bolj redno plačujte, zakaj kateri se ne oglasi v dveh mesecih, bode suspendan od društva. In tisti, imate plačati v blagajno $1 (en dolar). Kateri se upre to plačati, v bolezni ne dobi podpore za eden teden, pa tudi prestopnega lista ne. Toraj si naj vsak premisli in dela po svoji pameti, ker bolno podporo hoče vsaki imeti. Nadalje naznanjam vsem udom društva sv. Alojzija in tudi vsem tajnikom posameznih društev in našemu prvemu tajniku K. S. K. J. g. Jožefu Zalar, da sem si premenil stanovanje, da se naj vsi dopisi pošiljajo na novo stanovanje, spodaj označeno.
S pozdravom na vse člane in članice K. S. K. J. John Wukshinich, tajnik, 1379 So. Trumbull Ave.
Springfield, 111., 17. maja. — Naznanjam rojakom in sobratom, da je naše društvo sv. Barbare št. 74 K. S. K. J. izžrebalo zlato uro 24. aprila in srečka je bila izvlečena št. 241. Kateri ima to številko, naj mi pošlje tiket in jaz mu takoj uro pošljem. Če mi ne pošlje tiketa, ne dobi ure. Tiket naj pošlje na: Anton Kužnik, 1201 So. 19th Str., Springfield, 111.
Trimountain, Mich., 18. maja. — Naznanjam udom društva Marije Sedem Žalosti št. 84, K. S. K. J., da imamo velikonočno spoved 29. in 30. maja, ker tačas nas obišče Rev. Luka Klopčič iz Calumeta. Vsem udom naznanjam, da kateri ne opravijo velikonočne spovedi, da se bo ravnalo ž njim po Jednotinih pravilih. Vsak ud iz-van živeč pošlje svoj spovedni listek na društvenega tajnika do prihodnje seje. Peter Šikonija, predsednik.
Sunnyside, Utah, 11. maja. — Slavno uredništvo Am. Slovenca! Prosim, priobčite par vrstic iz tukajšne naše naselbine. Najprvo poročam, da je imelo naše društvo sv. Jurija št. 100 K. S. K. Jednote svojo skupno spoved in sv. obhajilo v društveni dvorani, o-ziroma v dvorani omenjenega društva in društva sv. Barbare od N. H. Z. Omenjeno društvo sv. Jurija je hotelo in kakor bi moralo opraviti že prejšnje leto svojo versko dolžnost po postavah sv. katoliške cerkve in po pravilih naše slavne K. S. K. Jednote, pa ni moglo storiti tega prej, prvič, ker naša škofija v Salt Lake City nima naših slovenskih duhovnov, in drugič, ker nas je bilo malo in nismo mogli plačati, da bi bili dobili našega duhovnika iz druge bližnje škofije, da bi prišel k nam in nam podelil sv. zakramente. Toraj zdaj pa je naše, rečem hvalevredno društvt) pismenim potom prosilo veiečastitega gospoda župnika Ivan Tršeta iz Leadville, kateri se je toliko potrudil, da je pustil svojo faro in nas obiskal v tej zapuščenej mor-monskej deželi. Prišel je on, katerega bi rekel nam je poslala sama božja milost, ker imeli smo pravi sv. misijon. Lepe njegove pridige so naši, bi rekel, božje besede resnično lačni in žejni verniki z veliko vnemo in slastjo poslušali in katera je pala na rodovitna tla in ividim, da je poboljšala ne le samo člane, ampak tudi druge naseljence in tukajšne zveste sine in hčere naše matere sv. katoliške cer-
Nadalje se tudi društvo zahvaljuje d.uštvu sv. Barbare in vsem rojakom in znancem, da se so udeležili društvene \eselice, katero je bilo društvo naredilo in katera se je lepo vršila in pridobila v blagajno $130. To se vidi toraj, da se vsi tukaj ljubimo in smo zvesti bratje skupaj in se zavedamo svoje slovanske ljubezni med saboj. Le tako naprej, in napredovali bodemo v slogi, ker pregovor pravi: Sloga jači nesloga tlači.
Kar se pa tiče dela, ni najboljše tukaj. Dosti ljudi je brez dela, in delo se prav težko dobi. Ni svetovati nobenemu, podati se zdaj sem, ker tu jih je še veliko, ki čakajo mesece in mesece in ne morejo dobiti dela.
K sklepu pozdravljam vse znance in prijatelje v Združenih Državah in da bi se oklenili in vstopili v društva naše K. S. K. Jednote, da bi bili vsi bratje in sestre ene vere, ene misli in v ljubezni združeni med seboj, čeravno daleč od naše mile slovenske rodne zemlje. Anton Težak, dr. predsednik.
Zahvala.
Tem potom izrekamo najprisrčnejo zahvalo vsem onim Slovencem in Slovenkam v Clevelandu, Ohio, ki so nas tako lepo sprejeli in pogostili. Posebno se pa zahvaljujemo pč. gg. duhovnikoma Ponikvar in Blažič, rodbini Zakrajšek in gg. Kavšek-om za prelepo postrežbo in gostoljubnost.
Se enkrat: hvala vsem skupaj!
Ant. Nemanich, gl. preds. K. S. K. J.
Jos. Zalar, gl. tajnik K. S. K. J.
Fr. Opeka, nadzornik K. S. K. J.
B. J. Chulik, preds. porot, odbora.
Zahvala.
V prijetno dolžnost si štejemo, zahvaliti se vsem cenjenim društvom in poedinim gostom, kateri so blagovolili posetiti nas v tako lepem številu pri prvem našem koncertu!
Iskrena hvala tudi gospodom Burgarju, Fr. Cerarju, Češarku in Podgorniku, kakor tudi blagajničarki gospodični Antoniji Pavlič, kateri vsi so se žrtvovali, da je vladal povsodi vzoren red!
Čast in hvala dičnim našim sestram gopsicam Mariji Kokalj, Mimi Rems, Franji Stempelj in Ivanki Šubelj, katere so bile .tako dobre in s tako požrtvovalno vnetostjo prodajale listke!
Srčna hvala tudi posestrimi Iliriji in gospodom Frank Barbič-u, Zvonko Jakšetu in J. Rems ml. za njih prijazno sodelovanje pri koncertu!
Našemu mecenu gospodu Frank Sakserju za velikodušen njegov dar: Bog plačaj! Živele i naše pevske in vse naše podporne članice!
New York, 18. maja 1909.
Slovensko pevsko društvo “Domovina”:	Ivan Adamič, preds.
Ivan Zupan, tajnik.
Srečno pot!
Povodom odhoda na obisk v staro domovino našega bivšega mnogoletnega predsednika in našega sedanjega vzornega člana, gospoda
Antona Nemanich-a, predsednika slavne K. S. K. J., mu tem potom izražamo svoje najsrčnejše želje za srečno pot, obilo razvedrila v nepozabnih krajih mile domovine ter po zdravi vrnitvi veselo svidenje.
Za društvo Vit. sv. Jurija,
Jos. Klepec in M. Muc.
Pozdrav.
Pozdravljam vse rojake po širni A-meriki, posebno pa one, ki so iz Šmihela pri Novem mestu.
Fr. Meglič, 4826 Blackberry Alley, Pittsburg, Pa.
Vzemite eno ali dve
Severovi jeterni krogjlici vsako noč, ako ste zabasani in videli boste, da je resnica kar trdimo. So najboljše m prijetno zdravilo, ki uspešno deluje v slučajih neredov prebavnih organov, brez slabih nasledkov. Njih delovanje je sigurno proti mrzlici, zabasano-sti, slabim jet^am itd. ter je nenado-mestno. Cena' 25c zavitek. V vseh prodajalnah lekov. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
Slovensko Zdravišče.
Pozor rojaki Slovenci in Hrvati! Gotovo pomoč v bolezni zadobite, ako se obrnete na SLOVENSKO ZDRAVIŠČE pod spodaj podpisanim ravnateljem. On ima jako veliko prakso v zdravljenju vseh bolezni, bodisi notranje ali zunanje boiezni, pa naj bo ista akutna ali kronična. On je specialist za ženske in otroške bolezni in operacije. On hitro in zanesljivo ozdravi vsako bolezen mož in žena.
Zatoraj rojaki! Ako ste bolni ali slabi na kakoršnikoli bolezni ter Van* je treba zdravniške pomoči, ne odlašajte z zdravljenjem, temveč natanko opišite Vašo bolezen v svojem materinem jeziku in pri tem naznanite, koliko časa traja, kako je nastopila in vse podrobnosti ter se lahko z največjim zaupanjem obrnete na to res izkušeno zdravišče, kjer najdete gotovo pomoč in ozdravljenje, ako je to sploh mogoče. Nikarte trpeti! Če trpite Vi, Vaša hči; Vaša mati, Vaši otroci, Vaš oče, Vaši bratje ali sinovi na kakršnikoli bolezni, pridite pri tej priči, že danes, in da! Vam bo svet čisto zastonj, in izvrstna zdravila. Pišite danes, ker se Vam ta prilika morda ne ponudi nikdar več.
Adresirajte pisma tako:
Dr. Martin J. Ivec,
900 N. Chicago Str.	Joliet, Ills.
JOHN N GOSAR C O.
5312 Batier St. B4IP ^ Fish 090 J Pittsburg. Pa.
Se priporočam sl. društvom za naročila ZASTAV, znakov (Re-Salij). gumbov, šarp, slik, okvirov, knjig, kap, klobukov, itd. Pečati vsakovrstni, itd. Prva ir. edina slov. tvrdka v Amer.
n o
1 T-H
«T«*
o O
c •» •o o
u o
73
a?
<D
G cn <u o» ~ G
o £
> t
g rt c .a
.S 0
G
g £ *0
»N
O
m
KRASNI MOLITVENIKI PO ZELO NIZKI CENI.
NASLOVNIK
tigovcev, obrtnikov, gostilničarjev in odvetnikov, ki se priporočajo rojakom.
NAPRODAJ LEPA HIŠA NA SE-verozap. vogalu Moran in Broadway cesti. Hiša ima tudi fino klet. Več pove Jos. Jurjevich, cor. Broadway in Moran Sts.
V NAJEM POCENI HIŠA S 5 SO-bami, 107 Clay str., nasproti šole in cerkve, krasna lega. Več pove Dr. Ivec.
HRV. ,TSKO. DRUŠTVO ZRINSKI rankopan št. 18, H. Z. v 111., v Joliet, 111. Odbor za leto 1908: Predsednik: Fil. Hibler, 1014 N. Chicago St.; podpredsednik: Pavel Pavletič, 1003 N. Scott St.; Računovodja: Ant. Kirinčich, 1212 N. Chicago St.; tajnik: Mih. Podobnik, 920 N. Chicago St.; blagajnik: Josip Tušek, 205 Ruby St.; bolniška načelnika: za vzhodno stran mesta: Tom. Stefančič, 1014 N. Chicago St.; za zapadnp stran mesta: Ant. Malnarič, 1316 N. Hickory St. Seja prvo nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani.
POTREBUJETE LI BARVARJA ali pa preprogarja stenskega papirja, oglasite se pri meni. Delo dobro. Chicago Tel. 3891. J. Benedikt, 1820 N. Broadway, Joliet, 111.
NAPRODAJ LEPA FARMA 40 A-krov prav na prijetnem kraju, 3 milje od postaje Hilliard. Najboljše prilika za. takega kateri se nekoliko kovaško in kolarsko razume. Farma obstoji z gospodarskim poslopjem in je tudi prav lep sadni vrt. Vprašajte za pojasnila: John Turk, R. No. 1, box 21, Poplar Bluff, Mo.
KJE JE JACOB JERMAN, DOMA iz Petrove Vasi pri Črnomlju, Kranj sko. Pred enim letom je bival v Ely, Minn, potem je odšel v Montano kjer je bil uslužben na železnici kot pomočnik v kuhinji. Za njegov naslov želi zvedeti njegov brat: Jos. Jerman, Ely, Minn., box 1030. 4t
NAPRODAJ GROCERIJA IN O-prava v prodajalni, tudi poslopje se odda v najem in hlev za konje. Vpra šaj na 113 State St., Joliet, 111.
DEKLE, KI JE ZMOŽNO NEKAJ knjigovodstva, potrebujemo pri nas. Grahek & Ferko, 207 Idiana Str., Joliet, III.
Pozor Rojaki!
Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neodž visni v par letih.
Pridite k nam, da se pomenimo.
M. 13. Schuster
Young Building.
Chi. Phone 521	N. W. Phone 669
MAURICE F. LENNON
JOLIET, ILLINOIS.
ADLER J. C. & CO., 112 Exchange St., priporoča rojakom svojo mesnico.
BRAY-EVA LEKARNA SE PRI-poroča slovenskemu občinstvu v Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene. 104 Jefferson St., blizu most».
CHULIK BLAŽ J., 711 N. Chicago st., blizo slov. cerkve. Prodajaln» moških in ženskih ob’ek.
DENAR NA POSOJILO. POSO-jujemo denar na zemljišča pod tt-godnimi pogoji. Munroe Bros.
EAGLE THE, 406-410 N. Chicago St. Prodajalna pohištva in moških oblek.
FINK MATH, 500 Francis St. Stavbenik (contractor).
GOLOB JOHN, 608 N. Broadway. Izdelovalec kranjskih harmonik.
GRAHEK IN FERKO, 207 Indian» St. Mesnica.
S. HONET, KROJAČ, 918 NORTH Chicago St., Joliet, Ili. šivam, popravljam in čistim obleke. Po n»j-nižji ceni.
JURIČIČ FRANK, 1001 N. Chicago St. Prodajalec moških oblek in obuval. Agent vseh prekomorskih črt.
J. P. KING, LESNI TRGOVEC Des Plaines in Clinton Sts. Obtt telefona 8. Joliet, 111.
KONESTABLO ANTON, 201 Jackson St. Krojač. Izdeluje, popravlja in gladi moške oble.
LOPARTZ GEORGE, 402 Ohio St Grocerijska prodajalna.
PETRIČ IN LEGAN, 209 Indian» St. Gostilna.
STONICH GEORGE, 813 N. Chicago St. Trgovca z grocerijo, premogom in pošiljanje denarja.
TORKAR LOUIS, 30 Fairview Ave. Prodajalec zemljišč, lot, peska in kamenja.
VOGRIN ANTON, 205 Ruby St. Izdelovalec >n popravljalec čevljev.
V/OLK VICTOR, 200yi Ruby Str. Krojač moških in ženskih oblek. Popravljam, likam in čistim obleke SOUTH CHICAGO, ILL.
KOMPARE JOS., 8908 Greenbay Ave. Salun in prodaja šifkart CHICAGO, ILL.
MARTIN NEMANIČ, SALON, 22nd St. and Lincoln, Chicago, 111.
PITTSBURG, PA.
NOLLE C., 5170 Butler St., ameriški
hotel.
DINAN C. M., 5151 Butler St. Prodaja vina in likerjev na debelo.
HOTEL REINHOLD, 5400 Butler St., R. Matuszewski, lastnik.
HOTEL DUBLIN. H. A. Dt,biin, last.. 5438 Butler St.
Advokat—Pravdnik
SODRUG E. MKERS
Soba 318--321 Barber Btdg.	JOLIET, ILL.
Ko imate kaj s sodnijo opraviti, o-glasite se pri meni. Pravica — je moje geslo.
— Naročniki na “A. S.” se čedalje bolj množijo. To kaže, da rojaki vedo, da je naš list res priporočljiv slovenskemu ljudstvu, Le tako naprej in uspeh bo čedalje večji. Samo $1 na leto
A
KOREJSKA BRATA.
Črtica iz misijonov v Koreji.
Spisal Jožef Spillmann iz dr. J. — Prevel D. Z. *
(Dalje.)
King pomisli nekoliko, potem pa de:
“To je popolnoma odvisno od vaji-#ega očeta in od velikega mandarina. Če žele vajin oče, jih gotovo Kimun predlaga za odposlanca in potem mesim, da bosta smela iti tudi vidva ž ajim kot spremljevavca. Ali nimata drugi teden velikega izpita za mandarine?”
“Da, toda ga li bova naredila?"
“Sijajno morata narediti izpit! Poltem je pa običajno, da smeta kaj prositi pri obiskih, ki jih naredita po izpitu pri velikem mandarinu in pri drugih dostojanstvenikih. Prosita tedaj Kitnuna, naj predlaga vajinega, očeta (ta odposlanca in vama da dovoljenje, da ga'smeta spremljati.”
“Ta misel ni napačna,” reče Pirki, “in ako obljubiš velikemu mandarinu, da mu prineseš iz Pekinga knjige za-padnih modrijanov in druge nenavadne spise, ti gotovo dovoli, da greš s poslanci kot nekak tajnik.”
“Saj poskusili bomo,” konča Kirni. “In ko pridem V Peking, se že dobro potrudim, da dobim odgovore na vse %ežkoče. Napišite mi jih King! Toda skrajni čas je že, da se ločimo. Solnce še zahaja, do doma pa imam dobro aro1 hoda.”
Prijatelja želita torej svojemu sta-semu učitelju lahko noč, ta pa moli k Bogu, o katerem poroča “Nauk Gospoda nebes,” naj blagoslovi ta načrt. In vse se je zgodilo tako, kakor je bilo sklenjeno. Mladi Kirni naredi izvrstno svoj izpit s tem, da odgovori na vprašanje po postanku sveta in človeka tako, kakor stoji zapisano v “Nauku Gospoda nebes”. Vsi učenjaki, ki prisostvujejo izpitu, se čudijo, ker še aikdar niso culi o tem kaj drugega kakor budalosti njihovih boiicev. Le veliki mandarin se muza, on namreč dobro ve, iz katere knjige zajemlje mladenič svojo učenost. Kirni dobi prvo adliko in s tem pravico vstopiti kot mandarin prvega reda v državno službo. In ko je slavnost končana, ga po starodavni korejski šegi povzdignejo y doktorja s tem, da ga namažejo s .črnilom in moko.' On pa bogato pogosti svoje prijatelje, potem pa prosi svo je ga očeta in velikega mandarina, naj mu dovolita, .da tudi on potuje v Peking. Oče takoj dovoli, Kimun pa šele po malem obotavljanju obljubi, da bo stavil kralju ta izvanredni predlog. Pripomni pa:
“Vedite, da ravnam tako le iz znanstvenih nagibov. Rad bi spoznal ta sapadni nauk; da bi ga pa pri nas vpeljal, to bi bil preveč predrzen poskus, ri bi tunel naj hujše posledice in kateremu se bi jaz najodločneje upiral.”
5.	V Pekingu.
Kar je obljubil veliki mandarin, to se je tudi zgodilo. Kirn' je bil imenovan za poslanca in njegov sin je dobil dovoljenje, da sme spremljati odposlance, dasi je ugovarjal temu Lasten, mandarin sodnega dvora, pri kraju in je prvi bone Laolu pretil vladarju z največjo jezo in kaznijo bogov. Nameni Kimuriovi so vendar tako jasni; on hoče uvesti zelo nevarne novotarije in neko novo, tujo vero, ki je Budi jako zoprna in sovražna. Toda kralj, ki se celo nlalo briga za vlado, •c prelen in preveč zaupa svojemu ve-ikemu mandarinu, da bi izpremenil že .izdane naredbe., Le to omeni Kimu-iju, da noče nobenih sitnosti imeti z Vinci: “Ti in tvoji prijatelji, ki tičite ■redno v knjigah, mislite m verujte, kar hočete; toda ljudsko vero mi pu-itite pri miru in ne uvajajte novotarij!”
Kirn iu njegov sin Kirni se torej začneta pripravljati za dolgo pot. Še bolj pa kot njihov bratranec se tega veselita Jan in Kvan.
“Kako se veselim, ker greš ti v Peking!” reče Jan. “Nad vse rad bi šel iiudi jaz z vama, da bi sam videl zapahne modrijane in čul iz njihovi}', ust nauk Gospoda nebes. A zadostovalo .«n bo, da ga bom čul od tebe, ko se povrneš. Prav gotovo nam je naklonila to srečo milostljiva .gospa, h kateri moliva vsak dan z najino materjo. Glej, da natančno povprašaš tuje učenike o vsem, česar nismo razumeli v Cajpovi knjigi, zlasti kako se mora politi človeka z vodo, ako se hoče njegovo dušo očistiti madežev in grehov in kaj se to pravi: ‘Posvečuj nedeljo!’ in kar se nahaja v knjigi o sveti daritvi •in dušni hrani.”
“Že prav dečko!” reče nekoliko vz-»evoljen Kirni. “To in še marsikaj druzega povprašam zapadne bonce; jaz najdem še veliko več težkoč v njihovem nauku, o katerih ti še slutiš ne, ker si še preneumen.”
“Bratranec, ne huduj se name! Gotovo nisem tako učen kakor ti; toda sauk Gospoda nebes ni le za učenjake. Misliš li, da so bili pastirji, ki so prišli po angeljskem ukazu k jaslicam Božjega deteta, učenjaki? Potuj torej ■srečno rin nam prinesi kmalu popolnoma jasno razlago nebeškega nauka! Vsak dan bova s Kvanom molila pred podobo velike gospe za strica in za te, dokler se ne vrneta.”
Tako modruje mali Jan svojemu bra trancu na večer pred odhodom. Polena pogoste po korejski šegi vse pri-jjijčlje, znance in sorodnike kar naj-Mj mogoče in drugo jutro odpotujejo poslanci. Sijajna družba jih spremi
od palače velikega mandarina skoz mesto do mestnih vrat, mnogi jim pa slede še pol dneva hoda iz mesta na njihovi poti proti severu. Tudi mali Jan teče tako daleč sedaj poleg nosilnice bratrančeve, sedaj poleg stričeve. Gotovo kake stokrat opomni Kimija, naj se da le dobro podučiti od zapad-nih modrijanov v njihovem nauku, preduo se vrne.
* * *
Odposlanci nadaljujejo svojo pot proti severu. Lahke nosilnice nosita po dva pa po dva moža na bambusovih palicah; večina tečejo možje tako, da jih vojaki, ki stražijo ob straneh oboroženi z mečem in sulico, komaj dohajajo. Stražiti pa morajo odposlance radi tega, ker je na Koreji toliko roparjev, da ni posebno varno hoditi samemu okoli. Odposlanci so seveda povsod dobro sprejeti, kakor se sploh spodobi kraljevemu poslanstvu, in kraljevi namestniki in mestni in vaški župani jih kar najbolj mogoče pogoste; vendar je potovanje zelo težaino. Slabo vreme in sneg zelo nagajata potnikom, ki se zamanj zavijajo v svojih nosilnicah v kožuhe in gorka oblačila; vsi otrpeli od mraza pridejo mnogokrat šele zvečer do kakega prenočišča, nosilci pa vajeni tacega napora hodijo pogumno po snegu in dežju.
Cez mesec dni pridejo srečno do severne meje Koreje, do reke Jalu. Bila je zmrznjena in ravno sredi nje jih sprejme oddelek kitajskih jezdecev, ki jih peljejo naprej črez hribe in doline, dokler ne pridejo po preteku nekaj tednov do velikega kitajskega zidu in osem dni na to do Pekinga.
Kako se čudijo Korejci nad življenjem v tem velikanskem kitajskem mestu, nad mnogoštevilnimi krasnimi svetišči, nad čudnimi stolpi in strehami na njih in nad zvončki in kragulj-čki. ki so obešeni na strehah in se sliši njihovo zvonenje, kadarkoli potegne sapa! Kaj enacega ali podobnega se ne nahaja na Koreji ali v njenem glavnem mestu. Kako se pa šele čudijo, ko jim pokažejo najkrasnejše svetišče Konfucijevo in ko jih peljejo v velikansko cesarjevo palačo in jim razkažejo čarobne vrtove, v katerih je vse polno jezerov in mostov, stopnjic in votlin, svetišč in lop, gozdičev in gajev! Skoraj je pozabil mladi Kirni sredi vse te krasote, zakaj je pravzaprav prišel v Peking; toda že tretji dan se spomni, kaj je namen njegovega bivanja, v glavnem mestu Kitajske.
“Čegavo je pa to svetišče, ki je tako čudno?” praša uradnika, ki je gostil korejske poslance in jih vodil po palači.
“To ni budistiško svetišče, ampak to je svetišče Gospoda nebes, katero je sezidal mogočni cesar Ivangi zapad-nim učiteljem. Veliki zlati napis nad vrati je sam zložil in jim je dal potrdilo, da je njih nauk dober in da ima vsak Kitajec pravico ga pripoznavati,” se glasi odgovor.
“Ali se sme iti v to svetišče in govoriti z zapadnimi modrijani?” praša mladenič.
“Seveda se sme. Jutri, pojutrajš-nfm, kadar hočeš. Vendar ni več takih učiteljev kakor za časa cesarja Kangija. Oni so znali prorokovati tek zvezd in mesca in njegov mrk prav natančno, izdelovali sp umetne ure in so presegali s svojim znanjem vse največje naše učenjake. Zato so bili v velikih čislih pri cesarju. Sedanji učitelji pa niso nikdar povabljeni na dvor in se ne dotaknejo cevij in strojev, s katerimi s;o njihovi predniki opazovali mesec in zvezde. Vendar so pa pobožni in neomadeževani možje. Jutri gre lahko moj tolmač s teboj, ako jih želiš obiskati. Toda sedaj nas pričakuje mogočni Lihung, prvi mandarin z zlatim gumbom, moj predstojnik.”
Drugo jutro gre torej mladi Kirni s tolmačem k misijonarjem. Ti so bili oo. Frančiškani; ki so nadaljevali delo prejšnjih jezuitskih misijonarjev z velikimi žrtvami. Brat vratar, prijazen starček, šele črez nekaj časa razume Kimija in tolmača; potem pa steče, kakor hitro ga morejo nositi njegove stare noge, po o. gvardijana in po škofa ter jima naznani, da je tu neki tuji knežji sin, ne ve čegav, ki prost za poduk o zapadni religiji.
Takoj prihiti o. gvardijan k vratom in pelje tujca v priprosto škofovo sobo. Škof je bil tedaj Aleksander Go-vejski, mož, ki sta ga dičila velika pobožnost in gorečnost za rešitev duš. Z največjo ljubeznivostjo sprejme mladeniča, ki zre v začetku seveda še z neko bojaznijo k “zapadnemu modrijanu’. Toda milo obličje častitljivega starčka prežene kmalu vso zadrego. Kirni pozdravi škofa z globokim priklonom, ima pa po korejskem običaju veliki^klobuk na glavi, in počene na tla. Škof mu sicer ponudi stol, toda mladenič pravi, da je to zanj bolj pripravno kakor pa sedeti na stolu.
S pomočjo tolmača pove Kirni odkod prihaja in kaj hoče s tem svojim prihodom. Seveda stvar ni bila prav lahka razumeti se med seboj. Mladi Kirni ni znal veliko kitajskega, miši jbnarji niso znali korejskega in tolmač sam ni bil posebno kos svoji nalogi, kar so kmalu izprevideli, ko je prevajal razlago verskih resnic. Kirni in škof sta se torej pismeno menila
ZNAK NEVARNOSTI
Malo ljudi postanejo žrtev bolezni kar naenkrat, ampak človek se slabo počuti predno ga bolezen bolj napade, za to se taki znaki nevarnosti kaj radi prezro. Taki slučaji so	, t
naravni znaki nevarnosti
Ti so: bolečine, želodčni neredi, zabasanost, slabost, a navadno tudi izguba okusa. Ti neredi nas opozarjajo, da nekaj ni prav. Pametni ljudje ne zanemarijo teh opominov, ker vedo, da se lahko pripeti kaj bolj nevarnega;
vendar se pa nevarnost lahko prepreči brez posebne sitnosti, ako se posluša dober svet in se začne • rabiti
To zdravilo hitro deluje. Okrepča želodčne stene in živce, da delujejo redno; ako je pa kaka bolezen v želodcu je hitro ozdravi. Stori vam kar drugo nobeno zdravilo na svetu ne naredi.
Daje zdrav okus, stori prebarnost, pospeši sladico spanje, krepča živce in mišice, cisti kri,
daje zdravo barvo obraza, krepča energijo, okrani zdravje.
atoisTist»
Ohranilo bode vso družino v dobrem zdravju, ker se sme dajati otrokom kakor tudi starejšim. Koristi vsakemu želodcu naj bo bolan ali zdrav, kar urejuje delovanje. To je edino pravo zdravilo za želodec.
VPRAŠANJE—Ali ste že kedaj izprevideli, da vas trgovci goljufajo, ker vam dajo ponarejeno grenko vin o mesto Trinerjevega; ki jeedb» pravo grenko vino. Bodite pozorni in odklonite ponaredke. Ako rabite adrav niških nasvetov, pišite nam in naš zdr avnik vam ga pošlje brezplačno.
RiMte Trinerjevo zdravilno grenko vino v vsakem slučajn želodčnih nadlog in neredov prebavnih organov. Dobite ga v lekarnah in dobrih gostilnah.
620-622 S. Ashland Ave
CHICAGO
kakor dva goloba. To je bilo pa zlasti za škofa težavno; saj si lahko razlagamo, da mu kitajske črke niso šle tako izpod rok kakor latinske. Toda veselje častitljivega višjega cerkvenega predstojnika nad nepričakovanimi poročili mladeničevimi in nad Kimi-jevo gorečnostjo, da bi rad spoznal nauk Gospoda nebes, premaga vse težave, ko spozna, da se mu obeta izpre-obrnenje celega kraljestva.
Kako se čudi škof in ž njim vred vsi njegovi misijonarji, ko zvedo, da je mala tiskana knjižica starih jezuitskih misijonarjev, ki jo je spisal slavni
o.	Adam Šal iz Kolina, prinesla krščanstvo v tako strogo zaprto Korejo
—	popolnoma slučajno, kakor se zdi, a vendar gotovo po posebni Božji previdnosti! In kakor se že pri prvem precej dolgem pogovoru spozna, je Kirni popolnoma prav pojmil vse temeljne resnice krščanske vere; seveda se mu mora še marsikaj razložiti, a to se ne more vse zgoditi v Pekingu, ker ostane premalo časa tukaj.
Na koncu prvega pogovora pelje škof mladeniča v bližnjo hišo božjo in mu razloži podobe, ki krase oltarje in zid. Tu je pred vsem, veliki križ, na katerega je bil pribit umirajoči Iz-veličar. Z nepojmljivo ljubeznijo se zdi, da gleda oko Jezusa Kristusa na tujca; ki globoko ganjen pade na svoja kolena in počasti sveto podobo s tem, da se dotakuje pred njo s,čelom tal. Potem pa reče:
“Vem, kaj predstavlja podoba. To je Sin Božji, ki je umrl za nas na križu.”
“In ti veruješ vanj?” vpraša škof.
“Da, jaz verujem.”
“Ti želiš torej postati kristjan in biti krščen?”
“To srčno želim in izpreobrnil bom potem ves svoj narod k tej Božji veri.”
“Z Božjo pomočjo,” odvrne škof. “To ni človeško delo, in ti moraš prositi Boga milosfi, da se posluži tebe
Nato razloži mladenič še druge podobe: blažene.Device Marije, sv. Frančiška Ksaverija, sv. Ignacija, sv. Fran čiška Aziškega in sv. Antona Padu-vanskega in napiše od vsakega na ko šček papirja kratko zgodbo. Tako mine hitro ura za uro 'in Kirni se mora posloviti, da pride še pravočasno z očetom in poslanci k sprejemu pri cesarju; obljubi pa, da pride drugi dan
—	v nedeljo -— k službi Božji.
In ko je drugi dan v cerkvi, ga vsega prevzame krasota hiše Božje, glas orgelj, ki .jih prvič sliši, petje, duhovniška obleka, vzvišeni obredi, ki ga napolnijo z velikim spoštovanjem, dasi jih ne razume; in častitljiva postava škofova, ki daruje obdan od svojih duhovnikov slovesno skrivnostno daritev na oltarji. In po službi božji prosi najiskrenejše, naj mu podele sv. krst, da postane tudi on ud te vzvišene religije.
Škof mu usliši prošnjo, kajti Kirni je za sprejem tega pryega zakramenta že dovolj pripravljen. Poleg tega se ne ve, kdaj odpotuje; kakor hitro se namreč poslanci poklonijo cesarju in mu izroče darove ter dobe iz njegovih rok koledar za prihodnje leto in druga darila za kralja in njegove dostojanstvenike, navadno Korejci takoj odpotujejo. Dan, ko se morejo pokloniti cesarju, pa določijo kitajski zvez doslovci iz stanja zvezd, da je blago-nosen za vse. To vse je dovolj vzroka, da podeli škof Kimiju krst brez daljše priprave. Pri tem dobi ime Peter, ker je poklican od Boga, da bo takorekoč prvi kamen, na katerega se sezida cerkev Božja na Koreji. Mladi kristjan je jako ganjen. Zato obljubi, da pride vsak dan k poduku in pripelje s seboj, če le mogoče, tudi svojega očeta, ki bo mogoče dobil kak način, da bo .mogel vzeti s seboj čez korejsko mejo kitajskega katoliškega duhovnika.
Ne končajo še svojega pogovora, že pride sel po mladeniča, ker mora iti odposlanstvo po ukazu dvornega zvez-doslovca takoj v cesarsko palačo k slavnostnemu sprejemu. Škof m misijonarji v naglici napolnijo zaboj z molitveniki, katekizmi in drugimi nabožnimi knjigami, s svetimi podobami, svetinjami, križi in drugimi stvarmi in je dado novokrščencu, ko se vrne zvečer, da se poslovi od škofa; poleg tega mu dado še mnogo dobrih naukov in opominov. Ves ganjen da končno škof mladeniču še svoj višjepastirski bla goslov. Duhovnemu možu namreč ni ušlo to, da ima mladenič poleg veliko dobrih darov tudi neko površnost V svojem značaju in da malo preveč se be ceni. Sklenil je, da ga poduči v molitvi in krščanski ponižnosti; se daj se mora pa tako hitro ločiti od njega. Še enkrat opomni škof mladeniča k molitvi; potem ga bo napolnil duh Božji z modrostjo in močjo; upa pa, da zamore kmalu poslati duhovnika na Korejo.
Tako se loči Peter že na dan po svojem krstu od Pekinga.
6.	Povratek.
Jan in njegov brat Kvan sta že težko pričakovala, da se'vrnejo poslanci. Huda zima je že minula in spomlad 1. 1784 se je pričela. Vsak dan gresta sedaj brata na vrh hribčka, ki leži poleg Kirnovega selskega dvorca, in gledata v daljavo tja, kjer se reka Hank-kang prvič prikaže izpod grmovja; o-bičajho se Korejci niso vračali skoz Mandžurijo, ampak ob reki Peiho do Tienci in odtod po “Rumenem morju” domov. Kolikokrat zmoti dečka kaka večja ladja, ki priplove proti vodi! Za-‘ to menita v začetka tudi danes, ko za- 11 gledata v solnčnem svitu veliko ladjo, (Nadaljevanje na 7. strani.)
Ustanovi j ena 1I7X.
Of Joliet. Illinois.
Kapital in preostanek $300,000.00.
Prejema raznovrstne denarne ulogt ter pošilja denar na vse dele sveta.
J. A. HENRY, predsednik.
C. H. TALCOTT, podpredsednik. HENRY WEBER, blagajnik.
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste kje je dobiti najboljše meso po naj nižji ceni? Gotovo! V mesnici
J. & A. Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in prekajene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite toraj ia ooskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba jt
naše geslo.
Ne pozabite torej obiskati nas v našej novi mesnici na vogalu Braodway in Granite cest«.
Chic. Phone 4531- N. W. Phone 1113
JOLIET CITIZENS BREWING CO.
N. COLLINS ST., JOLIET, ILL.—
F>iite Ells. Brand" -pi^o Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklinicah
FRANK MEDOSH
9478 EWING AVENUE, VOGAL 95th ULICE, EN BLOK OD SLOVEN-SKE CERKVE SV. JURIJA SO. CHICAGO, ILL.
Gostilničar.
Izdeluje vsa v notar ska dela, prodaja šif-karte ter pošilja denar v staro domovino vestno in zanesljivo.
C. W: BROWN, predsednik.
B. PILGHEB,podpredsednik.
W. G. WILCOX, casir.
J
Kapital $100,000.00. Barber Building Joliet, 111.
TA BANKA vam plača enako-
visoke obresti kakor banke v stari domovini.
O
OBRESTI OD VLOG. Edina hranilna banka v Jolietu.
Ana V Ogrin
Izkušena babica
205 Ruby St., N. W. 1727, Joliet, 111.
Poštena Postrežba vsakemu.
Telefon 123, South Chicago.
E. PORTER
Brewing Co.
EAGLE BREWERY izdelovalci
ULEŽANE PITE
PALE ALE IN LONDON PORTER POSEBNOST JE PALE WIENER B££Ri
Očistite jetra Flexer’s Dink Liver Dills
čistijo jetra zdravijo nered in zabasanost. Urejujejo prebavne organe. Cena po pošti ali v naši lekarni 25c škatljica.
FLEXER & UEKII31 ANN
LEKARNARJA.
Cor. Bluff and Exchange Street« JOLIET, ILL.
STENSKI PAPIR
za prib odlit ih 10 <lnij po zelo znižani ceni.
Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah.
A lexander Haras,»?
tmLChicago telef. 2794 MJ te-lef.N 62 7
KOREJSKA BRATA.
(Nadaljevanje s 6. strani.)
ki prihaja proti reki, da sta,se zmotila. Ko pa Kvan še enkrat bolj natančno pogleda proti reki, zakliče ves vesel: “So že pravi! Rumena zastava se že vidi na ladji!”
In res so bili pravi. Dečka stečeta, kolikor jih morejo nesti njihove noge, proti obrežju, kateremu se bliža ladja vsled močnega vetra vedno bolj. Ko zagleda Jan strica in bratranca, jima začne mahati z roko in ju že oddaleč pozdravlja in čez nekaj trenutkov nato se vstavi ladja in takoj po prvem pozdravu reče Kirni — imenujmo ga sedaj s krščanskim imenom Peter —:
“Zelo prav je, da sta vidva tu. Kvan, teci hitro k nam domov in pripelji s seboj nekaj hlapcev, da spravijo ta veliki zaboj domov! Ti pa, Jan, čuvaj medtem nad njim; v zavoju so same krščanske knjige in stvari. Imel boš veliko veselje nad njimi.”
“Ali si se pa tudi dobro poučil o nauku Gospoda nebes, Kirni?”
“Jaz se nisem le poučil o nauku Gospoda nebes, ampak sem ga tudi sprejel! Todi ti že jutri natančneje povem in mnogo, mnogo druzega. Sedaj pa moram z očetom k velikemu mandarinu, da se oblečem v obredna oblačila in grem odtod takoj v kraljevo palačo, kjer izroče kralju koledar in druge darove kitajskega cesarja.”
Medtem se je sešla ob obrežju velika množica radovednežev, da vidijo vračajoče se poslance. Najbližja straža pri vratih pošlje oddelek vojakov, veliki mandarin, ki so ga o prihodu poslancev takoj obvestili, kraljevo godbo poslancem nasproti; težaki in nosilci nosilnic, ki jih je polno po cestah glavnega mesta, so pa kar sami prišli k obrežju in izprevod se začne kmalu pomikati z godbo na čelu proti mestu. Temu sledi radovedna množica, da vidi slovesni obhod pred kraljevo palačo. Jan se pa vsede na zaboj, kjer so shranjeni tako dragoceni zakladi in katerega so prenesli hlapci ladje na obrežje, in ostane kmalu sam na obali; vsi so odhiteli za izprevodom poslancev.
Nenadoma se pridruži dečku škilja-sti Lamen in ga nagovori s porogljivim nasmehom:
“Glej, glej, tu je pa slavni zmago-vavec pri puščanju zmajev, Jan. No, stric in učeni gospod bratranec sta že prišla nazaj? Gotovo sta prinesla mnogo lepih stvari svojemu milčeku? Kakor vidim, kar en velik zaboj! Pojdi no malo proč, da si ogledam stvar nekoliko bližje!”
“Pusti me v miru, Lamen,” reče Jan ter se ne gane od zaboja. “Jaz se nočem s teboj prepirati.”
“Haha, mislim da ne; sedaj te ne ščiti tvoj brat in bedasti King tudi ni več moj učitelj. Toda jaz, fantiček, se pa hočem s teboj prepirati in ti torej še enkrat ukažem: Pojdi dol iz zaboja, ali te pa sunim tako, da si takoj v reki, iz katere ne prideš z lepa!”
Ker vidi Jan, da je neposredno na robu reke sam, njemu nasproti pa veliko večji in ipočnejši Lamen, katerega zlobnost in zvijačnost predobro spozna, se ozre okolu sebe, je li kje kak človek, ki bi ga branil — toda zamanj. Zato poskusi še enkrat z lepimi besedami pomiriti svojega nasprotnika, a ker se mu to ne posreči, reče končno:
“Ti me seveda lahko pahneš v reko; toda pomisli, potem postaneš ubijalec in Bog te gotovo kaznuje, ako jaz utonem. Vendar do zaboja, ki mi ga je izročil v varstvo moj bratranec, ne prideš nikdar, dokler sem jaz živ.
“Tepec, bomo takoj videli!” zakriči škileč in plane na dečka, ki se pa prvemu udarcu tako spretno umakne, da izgubi Lamen ravnotežje in prileti z grdo kletvico na ustih na rob zaboja ter se precej hudo udari. Vendar pogoltne svojo bolečino in zakriči na ves glas, ko opazi na zaboju veliki kitajski državni pečat, s katerim so bili sicer le oni zaboji zapečačeni, v katerih so bili darovi kitajskega cesarja:
“Tatovi! Ukrasti hočete zaboj,^ ki gre našemu kralju? Takoj pokličem sodne sluge mojega očeta in te dam zapreti, zaboj pa ponesejo v našo hišo, •da se preišče!”
“Kaj, ti zmerjaš mojega strica in bratranca s tatovi?” zakliče mali Jan, ki mu jeza podvoji njegove moči. In ko poskusi Lamen odtrgati bolj slabo pribito desko in potegne iz luknje, ki' nastane pri .tem, rožni venec, skoči deček s svojo glivo tako močno v svojega nasprotnika, da ga podere na tla in se oba valjata en čas po tleh. Toda močnejši Lamen je kmalu na vrhu in-skuša pahniti svojega nasprotnika v reko; ta pa opazi nakano, zato se prime krčevito za sovražnikovo obleko in kliče na pomoč. In že začno Janu pešati moči tako, da misli, da je že izgubljen, kar pride Kvan s hlapci k obrežju in reši svojega brata kmalu iz roke hudobnega Lamena. Ta pa začne seveda ljuto razkačen žugati z očetovo oblastjo in s sodnimi slugami. Jn hlapci polože zaboj na nosila in gredo domov v spremstvu obeh dečkov.
“Le pojdite!” kriči za njimi Lamen; “vas bomo že dobili. Tu imam dokaz v rokah, da ste vtihotapili v Korejo tuje čarovnije, ki so po zakonu prepovedane.”
S tem zamahne z rožnim vencem, ki ga je vzel iz zaboja, v zrak in hiti pro-1' bližnjem mestnim vratom.
“Naj le teče!” reče Jan hlapcu, ki boče vloviti Lamena. “Zaboj, v katerem so knjige in svete stvari nauka Gospoda nebes, so prinesli iz Pekinga z vednostjo velikega mandarina; hu-
dobni škileč nam torej ne more prav nič škodovati.”
* * *
Šele pozno zvečer se vrne Kim s svojim sinom Petrom iz mesta domov. Takoj začno odpirati zaboj. Knjige zlože vrejene po svojih naslovih k zidu, Kim pa položi od vsake knjige prav posebno lepo vezano na stran za svojega prijatelja, za velikega mandarina in za starega učitelja Čajpa.
“Jutri jima jih ponesem,” reče končno. “Zelo se jih bota vzveselila, zlasti nad nravoslovjem Ricijevim, ki je najbolj učeni Kitajci še bolj čislajo kakor knjigo velikega Konfucija.”
To slavno delo jezuita Ricija cenijo še dandanes na Kitajskem bodisi radi njegove vsebine ali radi lepega kitajskega jezika, v katerem je spisano. Od malih molitvenikov in katekizmov pa dobita-Jan in Kvan po več izvodov zase in za svoje prijatelje.
Nato pridejo zavoji s podobicami na vrsto. Kako se vsi čudijo, ko- zagledajo te njim čisto nove podobe in jim Peter vsako posebej razloži, kaj predstavlja-! Tu so podobice ljubega Iz-vehčarja kot deteta v jaslicah, kot mladeniča v nazarejski delavnici z Marijo in Jožefom, kot učitelja v sredi svojih apostolov, prizori iz njegovega trpljenja, njegovo vstajenje in njegov vnebohod; potem slede podobe prebla-žene Device, apostolov in svetnikov. Jan in Kvan se kar ne moreta nagledati te lepote. Nato odvije Peter tudi zavoj z rožnimi venci in ko razloži to lepo molitev, jo hoče Jan takoj slišati. Toda Peter odvrne, da je predolga za danes, ko ježe tako pozno in odpre hitro zadnji veliki zavoj s svetinjami ter obesi eno Janu na vrat.
“Glejte, glejte!” kliče ta ves iz sebe samega veselja, “to j§ pa podoba velike gospe, h kateri sva jaz in Kvan vsak dan z materjo molila. Zdaj moram pa kmalu postati učenec nauka Gospoda nebes!”
“Da, ti in brat morata postati učenca, kakor hitro se naučita katekizma. Toda čas je že, da gremo počivat. Pozno je že in midva z očetom sva zmučena. Zato vsem lahko noč!”
7. V samostanu boncev.
Prihodnji dan se je ustavila pred največjim samostanom boncev v glavnem mestu Koreje odlična nosilnica, ki so jo nosili štirje bogato oblečeni služabniki.
"Mandarin najvišjega sodnega dvora je tu,” opomnijo mimoidoči in se ustavijo v dostojni daljavi ter se spoštljivo priklonijo.
In res izleze iz nosilnice z veliko težavo in trudom veliki Lamen, nelič-no debel mož, kateremu se že na o-brazu pozna, da ne sovraži preveč žganja žganega iz riža. Ošabno odzdravi meščanom, ki stoje na cesti globoko sklonjeni. Potem reče svojemu škilja-stemu sinu, ki tudi izleze iz nosilnice, naj takoj naznani njegov prihod najvišjemu boncu Laoluju.
Oprt na svoje služabnike gre po stopnjicah proti pagodi in izgine skozi vrata odičena z groznimi podobami zmajev in pošasti. Tisočere podobe bogov in polbogov, demonov, pošasti, vojakov in kraljev, plesalcev m boncev, živalij in tičev zre iz zidov na Lamena, ki koraka počasi mimo njih in se jim priklanja na desno in na levo ter se priporoča njihovemu varstvu.
Pred velikansko glavno podobo Bude, ki čepi leno na zadnji steni pagode, se pa mandarin ustavi in poda boncu, ki opravlja tu svojo službo, pozlačeno škatlo s kadilom, katero je prinesel ž njim služabnik. Bone posiplje kadilo v žerjavico, v kateri gori žerjavica noč in dan pred malikom, in oblaki dima se vzdignejo proti bogato pozlačenemu stropu.
“Naj vam usliši Buda vse vaše želje, visokost!” reče Ijonc.
“Saj bo to v njegovo lastno korist,” zamrmra mandarin in grer svojo pot naprej skoz pagodo proti vratom, ki vodijo v bližnji samostan boncev. Tu ga pričakuje sin, ki je pohitel naprej, z nekaterimi bonci in mu naznani, da pride takoj Laolu. Mandarina vedejo v vrt in mu odkažejo tam lep prostor v neki lopi, ki stoji v senci košatih dreves ob robu ribnika, v katerem meče krasen vodomet vodo na vse strani.
“Da, ti bonci, ki bi bili radi sami pobožni spokorniki, si znajo osladiti svoje življenje,” godrnja Lamen in se spusti na blazine, ki so v lopi. “Daj mi sakija sem, fant; vidim namreč, da mi privoščijo služabniki Budovi nekaj kapljic te božje pijače.”
In mandarin nagne vrč z rižovim žganjem na svoja žejna usta in si ohladi z močnim požirkom svojo žejo, Bonci so namreč hitro pripravili vrč te omamljajoče pijače; zraven so pa položili na nizko mizico nekaj morskih rakov . in trdo kuhanih golobjih jajc. Budov zakon jim sicer prepoveduje ubijati živali in jih jesti in jim dovoljuje le rastlinsko hrano; toda bonci na Koreji so le toliko spolnovali svoj zakon, kolikor jim je ugajalo, in so dobro vedeli koliko žejo in kak tek ima njihov visoki gost. Lamen, ki se prav nič ne sramuje jesti in piti, pa tudi postaja vedno bolj in bolj dobre volje, in ko se čez nekaj časa prikaže Laolu v lopi, ga pozdravi prijazneje kakor sicer in reče smeje:
“Lamen, najvišji bone, vaš saki pa ni napačen in vaši raki so celo dobri. Kaj bo pa Buda dejal temu, da ste vrgli te živali, v katerih žive po vašem nauku duše umrlih ljudi in se čistijo, žive v vrelo vodo —”
“Po razlagi učenega in svetega Jaca, ki je živel pred sto leti v tem samostanu in katerega truplo počiva tam v o-zadju vrta, gredo duše budistov, ako

se ne vrnejo neposredno v nebeško nirvano, to je postanejo bogovi, ali pa so vsled največjih pregreh vržene v pekel, le v trupla višjih in popolnejših živali! Tako gredo duše kraljev v leve, mandarinov v tigre ali medvede, pobožnih v krave ali velblode. V te nižje živali, kakor v črve, rake, žabe in podobna bitja gredo pa le one duše, ki niso verovale v Budo,, in tako je pač dovoljeno, te nepopolne živali usmr-čati v vreli vodi, ker pridejo tako njih duše v popolnejša bitja in končno po več tisoč letih ožive v telesu kakega budista ali kakega bonca. In tako—”
“In tako ravnate zelo pobožno, ker kuhate te živalce in jih dajete poštenemu budistu jesti, in jaz ne ravnam nič manj pobožno, ker jem to jed z velikim tekom, zakar zahvaljujem,/bogove. Ha, ha, ha,” se smeje Lainen, “nad pametno razlago rri ničesar! In tako naj gre tvoja duša, ako ne gre v nirvano — o čemur pa zelo dvomim — po tvoji smrti v kakega velbloda!”
“In tvoja, mogočni mandarin, v kakega medveda!”
“In če boš potem kot velblod prenašal tovore po mojem gozdu, te jaz napadem kot medved in te požrem s kostmi in kožo vred; to je res bedasti nauk, ta nauk o potovanju duš; ali je verojeten?” zakliče mandarin.
“Saj je nauk božjega Bude in na Koreji državna -religija,” opomni nevoljni višji bone, "in častitemu mandarinu najvišjega sodnega dvora se ne bi dobro obneslo, ako bi govoril kaj tacega javno, četudi le v šali.”
“Saj mi niti v sanjah kaj tacega v glavo ne pride!” odvrne Lamen. “Da pa uvidiš v svoji pobožnosti, kako zelo sem vnet zato, da se ne krši naša religija, naj bo 1' od boga ali od hudiča, čuj, kaj je namen mojega obiska!”
Mandarin pove, da je zvedel od svojega sina, da se uči na Kirnovem sel-skem dvorcu neka nova religija. Še pred odhodom poslancev v Peking so tam poučili celo dečke iz plemenitih rodbin po neki tuji knjigi o novi religiji, in tudi uč;telj King je storil to, to on dobro ve.
“Knjiga mi je znana!” zakliče Laolu in njegove oči se mu kar zaiskre ,od jeze. “Imam prepis od nje; saj jo razširjajo že od šestdesetletnice velikega mandarina sem, prav kakor ti praviš, iz Kirnove hiše, zlasti njegova sestra. Spisali so jo zapadni hudiči, a ni ničesar v nji o treh stopinj za-maknenja, o štirih najvišjih resnicah, o petih življenskih potih, o šestih oblikah najvzvišenejše modrosti, o sedmih svetih osnovah, o osmih oblikah oproščene misli — kratko, ničesar o božjem nauku Bude! Ta stari norec Čaj-pe je to hudičevo delo vtihotapil prepovedanim potom v deželo. Jaz bi se že pred tvojim vzvišenim sodnim stolom pritožd proti njemu in proti temu ošabnemu Kirnu, ki naj jih pahne Buda za njihovo pregreho na dno pekla, ako bi ne bilo tega tvojega in mojega smrtnega sovražnika, velikega mandarina, ki ščiti te hudobneže — naj si izmisli peklenski vladar zanj prav posebno muko!”
"To mu privoščim po smrti!” reče Lamen. “Toda prav tako mu želim, da ga še živega zadene kzaen za njegov napuh. Ali mi ni zadnjič pisal, da se ne spodobi za sodnika piti toliko sakija, kakor delam jaz? To predrznost bi mu rad še enkrat z obrestmi povrnil.”
“Toda kaj naj pa storimo proti njemu? Saj je vsemogočen pri našem kralju!”
“Hm, to bo še najbolje, da se povedo kralju gotove stvari na pravi način, in prav raditega sem prišel k tebi, da se nekoliko posvetujeva,” odvrne Lamen.
Nato pove mandarin — prej seveda še nekoliko pokusi sakija — boncu, ki ga verno posluša, dogodek z zabojem, iz katerega je vzel včeraj njegov sin rožni venec. Mladi Lamen, ki se je medtem sprehajal z bonci po vrtu, mora priti v lopo in še enkrat povedati ves dogodek; pokaže seveda tudi rožni venec najvišjemu boncu. Ta pa povzdigne ves razgorčen roke proti nebesom, zlasti ko zagleda mali medeni križec, ki visi na koncu. Za nič na svetu ne prime za to čarovnijo, tako de fantu in mu ukaže, naj zavije rožni venec v posvečen rižov papir, sam pa naj se potem umije v svetem ribniku devetkrat; šele potem sme prisesti k bogato pogrnjeni mizi, ki so jo medtem pripravili gostu, ko bo očiščen.
“Misliš li, pobožni bone, da pripravi grda zloraba poslanstva in oskrunjenje kraljevega pečata kralja do tega, da kaznuje primerno velikega mandarina in vse, ki so se udeležili tega zločina?” vpraša končno Lamen.
"Mislim da, zlasti še, če se reče, da sta Kim in njegov sin v sporazuihlje-nju z velikim mandarinom pridržala poln zaboj najdragocenejših daril, ki jih je cesar namenil našemu kralju,” odvrne Laolu. “Toda kaj sem se domislil — ali ne bi bilo dobro, da bi dali to čarovnijo, ki jo je vzel tvoj siri iz zaboja, ponarediti našemu zlatarju, ki naj bi naredil prav tako stvar iz dragocene zlate žice in iz pravih biserov? Potem predložimo kralju to dragocenost kot dokaz, da so; bile v onem zaboju res take dragocenosti.”
“Ni napačna misel. Seveda moj sin mora potem priseči, da je vzel iz zaboja to dragocenost? Nekoliko sitna je stvar, toda'—”
"Toda edina pot, po kateri spravimo velikega mandarina in vse njegove pristaše s poti in prideš ti, moj prijatelj, na njegovo mesto. Sedaj pa k pojedini, nas že vabi zvon!”
Laolu pelje mandarina, ki privoli v
ta zloben načrt, k bogato obloženi mizi, ki stoji v hladni dvorani. Marsi-kak kozarček sakija se. je izpil na to, da se posreči načrt, in bonci so prav storili, da so naročili nosilnico za mandarina v tiho stransko ulico, v katero se pri,de iz samostana skozi stranska vratiča; na fvojih lastnih nogah bi namreč prvi ' sodnik na Koreji pred meščani glavnega mesta igral preveč čudno vlogo, ko je zapuščal ves pijan samostan boncev.
(Dalje prih.)
(Nadaljevanje z 2. strani.) čem sporočiti, da nas je zadnji čeden č. g. Šušteršič iz Jolieta, 111., obiskal in smo opravili velikonočno spoved. Tega se je vdeležilo toliko Slovencev in Slovenk, da smo se kar čudili, da je toliko naših Slovencev in bratov Hrvatov v tej okolici. Nekateri smo tudi upali, da se bode letos nekaj dobrega ukrenilo, ako nas č. g. Šušteršič obišče, za'kar mu gre največja zahvala. Bil je med nami dva dni, kakor še popred nikoli ne, akoravno nas obišče vsako leto.
Pred pridigo, katera je nam vsem v srce segla, ker jo slišimo komaj enkrat na leto, nam je naznanil, da bode slo-.venska seja zvečer za vse Slovence in Hrvate skupno, kar nas je genilo, da se bode gotovo kaj dobrega ukrenilo v našo korist, namreč za ustanovljenje nove slovenske cerkvene občine v našem mestu.
Gospod Šušteršič je nam pokladal na srce, da naj se Slovenci združimo in skrbimo, da bodemo enkrat tudi mi imeli svojo cerkey in šolo in slovenskega duhovnika, da nas ne bodo po druzih cerkvah pomikali, kar se je zdaj pokazalo pred enim mesecem ali dvema. Predlog za predlogom je prišel naprej in nazadnje, smo na predlog č. g. Šušteršiča sklenili, da se takoj ta večer ustanovi cerkveno stavbeno društvo. Navzočih je bilo nas do 40 in vsaki se je zglasil, da pristopi k cerkvenemu društvu, za kar se je vsaki tudi vpisal, da bode plačeval 50 centov ali tudi več na mesec. In tako bode šlo naprej počasi, da bodemo svet plačali, katerega smo že kupili, štiri lote in zidano poslopje, ki se je poprej rabilo za mestno šolo.
Toraj Slovenci v Springfieldu in okolici, kateri niste bili navzoči pri tej seji, da bi pristopili zraven, glejte da bodete gotovo pristopili k nam prvikrat, ko vas ud tega društva obišče, da bode lahko vsaki sam nase ponosen, da tudi on plačuje na to posestvo, katero je izbrano za vse Slovence v tem mestu v našo korist in napredek.
Ime tega društva se glasi: “Slovensko cerkveno stavbeno društvo,” Uradniki so sledeči:
Mihael Usman, predsednik,
Jos. F. Kren, računovodja,
Anton Kužnik, blagajnik;
Jernej Mlakar, John Klopčič, Blaž Usman in John- Žauher, kolektarji.
Toraj uradnike imamo najboljše, kar si jih eden more zbrati, in oni bodo gotovo skrbeli, da bodemo napredovali kakor hitro mogoče, in z veseljem bodo sprejemali nove člane v to društvo. Seje bodo imeli kakor mislim vsako tretjo nedeljo v mesecu na South 15th in Laurel cesti. Želim uradnikom, da bi spravili do 100 članov v to društvo. Pozdravljeni! In hvala č. g. Šušteršiču za ustanovitev tega društva!	Navzoč pri seji.
Steelton, Pa., 16. maja. —- V nedeljo dne 16. maja 1909 smo imeli steel-tonski Slovenci slovesnost in početek nove slovenske fare sv. Petra v dvorani društva sv. Alojzija, v kateri bode samo za čas, dokler novo cerkev sezidamo, v kateri je pa postavljen lepo izdelan altar, katerega je delal rojak Frank Plut. Altar je bil lepo nakrašen z novimi mnogimi svečniki in z lepimi cvetlicami, tako da je dvorana izgledala kakor lepa cerkev. Pri tej slovesnosti je pa častiti g. Trunk, kateri zdaj potuje po Zjedinjenih Državah, imel lepo pridigo, katera je zadela nas vseh navzočih srca, da so poslušalcem oči močile solze. Častitemu g. Trunku največja zahvala od faranov nove slovenske fare sv. Petra!
Vdeležila so se te slovesnosti vsa slovenska društva z društvenimi rega-lijami in skupno smo pristopili k svete mu obhajilu. Zagotovo lahko rečem, da so skoro vsi Slovenci nove fare pristopili k svetemu obhajilu, ker nas je bilo polno notri in kar natlačeno, da se je komaj izmed ljudstva po dvorani prešlo. To je bilo najlepši dan, kar smo jih še Slovenci dočakali v Steel-tonu.
Zdaj, Slovenci, pa le, korajžno naprej kakor dozdaj! Kolikor zborovanj smo imeli, smo bili vedno vsi kakor eden in če ostanemo vedno složni naprej, potlej nam se ni nič bati ter bodemo naš cilj dosegli, da bode naša fara ena med prvimi v Steeltonu.
Izreči pa moram srčno največjo zahvalo našemu častitemu Rev. J. F. Ažbe, ker nam je vsem v Steeltonu znano, kako se je dobri naš pastir žrtvoval za nas Več časa, da smo dosegli kar smo želeli. Dobro znam, da ga ni Slovenca v naši novi župniji sv. Petra, da bode kdaj pozabil trud našega častitega duhovnega pastirja, Rev. F. J. Ažbeta. Naj mu Bog poplača, če ne bode nam mogoče povrniti njegovih težav in trudov pri vstanovljenju nove slovenske župnije sv. Petra.
Steelton mesto je dve milji od glavnega mesta Harrisburg, Pa., katero je glavno mesto Pennsylvanije. V Steeltonu imamo jedno kompanijo, v katere tovarnah dela nad petnajst tisoč delavcev. Tovarne so vse za železno različno delo.	Marko Kofalt.


polnoma ozdravil? Nikdar kaki Medical-Institut, kateri se skriva za imenom že pred več leti umrlega zdravnika, temveč samo izkušeni in vestni zdravniki kateremu lahko z mirno vestjo zaupate svojo bolezen v zdravljenje in to jedino le naš slavni zdravnik:
DR. J. E. THOMPSON
-----GLAVNI ZDRAVNIK----
in ravnatelj Slovenskega zdravišca v New York
Dr. Thompson je jedini, kateri je na zboru od več stotin zdravnikov dokazal da lahko z popolnim uspehom in v kratkem času bolnika ozdravi, brez da ga osebno preišče; njemu zadostuje samo natančen opis bolezni v pismu in ako le bolnik še še take daleč oddaljen. Njegova izkušenost in zmožnost v zdrav« Ijenju Vam garantira, da Vas zamore ozdraviti in ako bolehate naj si bode kateri koli akutni ali kronični, notranji ali zunanji bolezni, kakor tudi že kateri koli bolezni. Za zdravljenje vseh bolezni se tajnost jamči.
RADI TEGA TOREJ! ako ste slabi in bolni, ter ako Vas drugi zdravniki niso mogli, ter Vas ne morejo ozdraviti in Vam je izkušena zdravniška pomoč neobhodno potrebna, ter ako želite da bodete v kratkem popolnoma ozdravili, tedaj ne odlašajte, marveč se takoj obrnite z popolnem zaupanjem na vestnega zdravnika, zato natanko v pismu opišite v materinem jeziku svojo bolezen ter pismo pošljite edino le na: —
DR. J. E. THOMPSON 342 West 27 Street, New York, N. Y.
POZOR: Slovensko Zdravišče v New Yorku proslavlja to leto lOletni svoj obstanek. Ob tej priliki bode slavni Dr. Thompson med rojaki porazdelil 10.000 krasnih srebrnih užigalnikov. Vsaki rojak, kateri nam pošlje nekoliko za poštnino potrebnih znamk (stempsov), dobi takoj in brezplačno ta lep spomin v dar. Pišite takoj danes v svojem materinem jeziku na:
Slovensko Zdravišče, 342 W. 27th Street, New York, N. Y.
Anton Nemanich Sc Son.
1002 N. CHICAGO STREET 205-7 Ohio St.	JOEIET, IH,
Prvi slovenski pogrebniški
ZAVOD IX KONJUŠNICA Chicago Phone 2273	N. W. 41#
Priporoča se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevu li po noči se točno ustreza.
PRIVATNA AMBULANCA.
Stanovanje 1000 N. Chicago St.	N. W. Phone 344.
Jouet, iu-
V STEKLENICAH
BOTTLING DEPT. SCOTT and CLAY STS.	OBA TEL. a«.
frfrfrfrfro«»*
J. J. KUKAR,
Cor. Lake & Utica Sts. Phone 182.
ZASTOPNIK
WAUKEGAN, ILL.
|vseh parobrodnih družb.
Pošiljam denar v staro domovino po najnižjem dnevnem kurzu. Priporočam se rojakom.
Zastopnik za Besley Brig. Co. Razva žam pivo na dom. Postrežba točna.
♦♦ fr ♦♦♦<•♦ fr	frfrfrfr	\
FRANCOSKA PROGA.
z Avstrijo, Ogrsko in Hrvatsko.
PROVENCE 30,000 H. P.
SAVOIE 22,000 H. P.
LORRAINE 22,ooo H. P.
TOURAINE 15,000 H. P.
CHICAGO (New) 9500 H. P.
Potniki tretjega razreda dobivajo jrezplačno hrano na parnikih družbe.
Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila.
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State St., N. Y.
Maurice Kczminski, glavni zastop nik za zapad, 71 Dearborn St., Chicavc Frank Medosh, agent; 9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. A. C. Jankovich, agent; 2127 Archer Ave., Chicago, 111. Paul Starič, agent, 110 South 17tB St., St. Louis, Mo., L. Stern & Son, a gents, Joliet, Illinois.
Compagnije 9 Generate 9 Tran&alantiqn«
nsr^züsr^.nsrj-^nvÆo !
DA MI PRODAJAMO BLAGO ZA MENJ KOT POLOVIČNO CENO. NAJLEPŠA PRILIKA DOBITI ZLATNINO POCENI JE SEDAJ PRI
B. BERKOWITZ JOLIET^LL*
POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne tef izdelujemo vsa ? to strok, .padajoča dela po najnižjih cenah, naše delo vam jamčimo.
Velika velikonočna razprodaja zlatnine.
Pri na dobite primerna darila po nizki ceni.
Adlešiče, Belokrajina, 2. maja. — Danes se je vršil pri nas političen shod. Prišel je k nam naš deželni poslanec g. Matijašič poročat o ladnjem delovanju deželnega zbora v Ljubljani, kjer se je sklenilo sledeče: občinske volitve bodo odslej naprej tajne in virilisti odpadejo. Spremeni se tudi lovska postava: zajec se izvzame iz varstva in upravo lova prevzame občina sama. Poskrbel bo tudi, da se odpravijo na občinskih tablah nemški napisi, ki so pri nas nepotrebni in delajo le stroške.
G. dr. Rožič, tajnik S. L. S., je prišel v Ljubljane k nam govorit o pomenu združevanja in izobrazbe za kmetski stan. Razlaga zlasti pomen “Kmetske Zveze”, ki se je osnovala pred letom dni za celo Belokrajino ter poživlja poslušalce, da obilo k njej pristopijo. Le v združitvi je napredek, le z združenimi močmi bomo kaj dosegli. Ker je osnovana ta zveza na katoliški podlagi, ni bil ta poziv všeč našemu županu g. Rauchu, ker je liberalen Kočevar in ne privošči, da bi Belokrajina kaj napredovala; zato je šel med govorom ven ter je žvižgal, da bi motil zborovanje. Ko je govornik pozval tistega, ki mu ni prav, da se oglasi, se je naš g. župan potuhnjeno skril in krivda je pala na nekoliko dečkov, ki so bili zraven.
Nadalje je govoril domačin g. jurist F. Adlešič, da bi bilo treba pri nas vstanoviti društva, kot jih imajo tudi naši rojaki po Ameriki, da bi se naša mladina bolje izobrazila in prišla do lagljega kruha, kot ga imamo dandanes. Povdarjal je, da bi bilo dobro pri nas vpeljati pletarsko šolo, ker imamo ob Kolpi pripraven prostor za vrborejo in bi to prinašalo domačinom prav mnogo dobička. Poprej je pa treba, da si vstanovimo izobraževalno društvo, kjer bi se o takih stvareh poučili in posvetovali.
Končno se je sklenilo vstanoviti tako društvo kot podružnico “Kmetske Zveze” za celo Belokrajino. Ker nimamo primernega kraja za društvo, bomo morali najeti kako sobo. Naročili si bomo nekaj gospodarskih časopisov in knjig, da se izobrazimo in pripravimo za skupno gospodarsko delo. Ker bo to stalo precej stroškov in jih bomo sami za prvi čas težko zmogli, obračamo se na naše rojake Belokranjce v Ameriki, da nam z malimi prispevki priskočijo na pomoč. Pokazali ste že prav mnogokrat ljubezen do domačega kraja z mnogimi darovi za našo cerkev, sedaj se pa spomnite svoje zaostale revne domačije, da si napravi društvo, da napreduje in se gospodarsko povzdigne. Domu na altar mal potoži dar!	M. A.
ščanca in ga v žep vtaknil, potem je zgrabil druzega in ga v žep dejal. Takisto je storil tudi njegov tovariš.
“Jih pa dorpov poneseva”, rekel je prvi. — Poklicala sta potem natakarico in jeden kmetov je začel:
“Midva sva naročila žgance, žgance, ali vzela bova venderle peteline, samo bolj po ceni jih morate dati.”
Natakarica odgovori, da tu ni nič barantati, v tisti hip izvlečeta .oba piščance iz žepa in vržeta na krožnik: “Jih pa nazaj v kuhinjo nesite!”
Za vsako družinče.
Razne vrste milo se ponuja ljudem. Da pa bodete prepričani, da dobite naj boljše, pravo in zdravilno milo, ki ima zdravilna svojstva, vprašajte za Se-verovo zdravilno kožno milo. Vsi le-karniki je imajo. Matere rabijo to milo pri otrokih za kopanje, dekleta v umivalnicah in moški po britju. De luje izvrstno na ranah in odprtinah. Poskusite je. Cena 25c kolaček. V vseh lekarnah. Pošljemo vzorec tega mila brezplačno za 2c znamko. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
Zahvala.
Slavljenec.
Kako ste danes radodarni in veseli! “Zakaj bi ne bil, saj sem danes slavljenec.”
“Tako?'’
“Da, danes je ravno 25 let, odkar mi je moja žena — ušla.. .”
V lekarni.
“Prosim praškov za bolhe.”
“Za koliko?”
"Kaj jaz vem—najmanj za par sto!”
Spreten lovec.
Pri lovskem čuvaju, ki je imel vec lovskih psov na prodaj, ustavi se lovec:
“Želel bi kupiti lovskega psa, ampak prav pohlevnega, ki se ne bj/ takoj jezil, če jaz nič ne zadenem!”
Nenavadno zdravilo.
“Sosed, Vaši štruklji imajo pa nekak čuden ukus!”
“Ne čudite se; 'zdravnik zapisal je našemu Janezku ribje olje, pa fant ga ni maral piti. Poskusila sem torej in spekla štruklje, katerim sem primesila ribjega olja — štruklje pa zdaj je naš Janezek in pa še prav rad.
Devet oseb utonilo.
, Wilkesbarre, Pa., 9. maja. — Šesteri moški, ena ženska in dva otroka so utonili nedaleč od tukaj v reki Susquehanna. Mrtvi so: Thomas. Andrews, William Andrews, Theodore Andrews, Frank Marionosky, Adam Strukus in Frank Ganofsky s svojo ženo in svojima sinovoma Johnom in Mihaelom. Devetorica je hotela napraviti izlet v čolnu. Dokler so pluli ob bregu, je šlo vse v redu; ko pa je čoln zašel v derjavo ali brzi tok, je voda silila vanj. Izletniki so se prestrašili in so klicali kakor blazni na pomoč. Nekaj deča-kov, ki so se igrali na bregu, je slišalo vpitje, a predno so mogli priti na pomoč, je bil čoln v derjavi poln vode m se je pogreznil. Nobeden izmed devetorice ni znal plavati in vsi so utonili. Doslej še niso našli nobenega trupla.
(Pozneje.) Eden izmed dečkov, ki so bili očividci žaloigre, je rekel, da se inu je zdelo, da je moški, ki je veslal, svoji vesli pregloboko potapljal v vodo. To je povzročilo, da je voda brizgala čez čolnov rob. Ženska je po tem, da se izogne vodi, vstala in se premikala proti krmilu. Ta izpremem-ba ravnotežja je bila vzrok, da se je čoln brž napolnil z vodo in v nekaj minutah je bila devetorica sredi valov deroče reke. Ko se je čoln preobrnil, sta se sinka zagrabila za oble ko svoje matere m v prav kratkem času so bili vsi trije pod vodo. Reka je visoka in njen tok je nesel tri moške kacih 50 čevljev daleč, dočim so se ostali prej potopili. Nobenega čolna ni bilo v bližini mesta, kjer se je pri' petila nesreča.
VSWVVV.V.VV.ViV.V.'.V.W.'.V.'iW.’.V.VA'.V.V.VAW.V.V/MiV.ViV.Vi'.V.ViVAWiW 1
s
Laskavo.
Gost: “Želel bi, da sem že teden prej tu-sern došel!”
Krčmar: “Jako laskavo, gospod!” Gost: “Ne vem... a toliko je gotovo, da bi bil zajec ravno pravšen, svež in brez duha!”
Ljubeznjiv soprog.
Soprog: “Kaj ne, ženka, tvoja toaleta že ni prav nič več moderna?” Soproga: “Res je, sramujem se že v njej iti med ljudi.”
Soprog: “Škoda, prav žal mi je, da moram po tem takem danes zvečer brez tebe iti na. ples. Odpomoči se tako hitro ne da. Zabavaj se torej mej tem, kakor veš in znaš. Z Bogom!”
Zvedenka.
Mati: “Elza, včeraj mi je naš profesor pravil, da si v veži poljubovala svo jega stričnika.”
Elza: “Mati, kaj bo govoril stari profesor, saj on nič ne razume o po-ljubovanju!”
Poslednja želja.
Brivec, ki je na smrt obsojen, izrazi svojo poslednjo željo tako: “Rad bi še zadnjikrat gospoda državnega pravd-nika — obril!”
Rojaki, pozor!
Podpisani priporočam vsem bivajočim rojakom v Aurori, Minn. in okolici svoj dobro urejeni
SALOON
ker točim vedno sveže pivo, jako dobro domače vino in razne likarje ter prodajem jako fine smodke. Za obil ni obisk se priporočam.
Mike Stupica,
lt	Aurora, Minn.
Podpisana izrekava tem potom vsem cenjenim gg. darovalcem in darovalkam prelepih daril, kakor tudi vsem gg. udeležencem najine ženitovanjske slavnosti bodisi na domu najinih sta-rišev kakor tudi v Golobičevi dvorani, najprisrčnejšo zahvalo. Zahvaljujeva se tudi slavnemu pevskemu zboru Slovenskega Sokola, kateri je s svojo narodno pesmijo povečal najino žemto-vanjsko slavnost.
Priporočava se objednem še v na-daljno naklonjenost ter kličeva vsem: Bog Vas živi!
Frank in Ana Živec.
$C*040*04-+0+0*0«0«0*C
Dobra znanca.
Gost: “Zdaj se teden dni ne bodeva videla.”
Krčmar:“Kako pa to? Ali mari mislite odpotovati?”
Gost: “To ne; ali ker je bila včeraj pri Vas svatba, trajala bo gotovo osem dnij, da razprodaste ostanke in — teh pa jaz ne maram.”
Prepričevalen dokaz.
Ona: “Ti vedno trdiš, da me ljubiš; ali ti pa smem tudi zaupati?”
On (kramar): “Zaupati? Ako mi zaupa Petričič, ako mi zaupa Souvan in ako mi zaupa Mayer mi moreš tudi ti zaupati.”
Žgance, žgance!
Dva kmeta naročila sta si v neki ljubljanski gostilni ceno in tečno jed: žgance. Natakarica je razumela “piščance” in jima je pečene piščance tudi prinesla.
Prebrisana in varna kmeta sta to zmoto takoj uvidela. Vroče jima je prihajalo, ko sta zagledala tako imenitno in drago jed namestu priljubljenih žgancev. Komaj je natakarica odšla, je že prijel kmet jednega pi-
Inteligentni otroci.
Učitelj: “Danes pride šolski nadzornik; če vas bo vprašal, “ali ste pridni?” odgovorite: “morali bi pač biti, a nismo.”
Šolski nadzornik (se zakasni in najde pred šolo samo učiteljeve otroke ter je vpraša): “Ali ste vi učiteljevi o-troci?”
Otroci: “Morali bi biti, a nismo!”
Hude bolečine v prsih.
Posledica prehlajenja se ne more spremeniti v nevarno bolezen niti v vnetje, ako se bolne dele takoj drgne z
Dr. RICHTERJEVIM SidroPainExpeUerjem
Dr. Goldstein, 134 Rivington St. t NewYorku izjavlja: Dr. Richterjev Sidro Pain Expeller sem iznašel, kot najboljše sredstvo v vseh slučajih, v katerih je treDa po-močka zlasti pa za influenco, pre-hlajenje itd.
Naša znamka Sidro je na vsaki steklenici.
$
V vseh lekarnah, 25 in 50 centov.
FA Ad. RICHTER & C o.
215 Pearl St., New York.
Največja in najstarejša hranilnica na Kranjskem. ______________
Kranjska hranilnica v Ljubljani.
KNAFLOVE ULICE ŠT 9.
USTANOVLJENA LETA 1820.
sprejema vloge in jih obrestuje po 4 odstotke ter plačuje rentni davek sama.
Hranilnih vlog je bilo koncem leta 1907. nad 68 milijonov kron.
Rezervni skladi znašajo 9,337,077 kron.
Vsega upravnega premoženja je hilo glasom računskega sklepa
82,000,000 kron, in sicer znašajo med drugimi zakladi:
Zemljeknjižno zavarovane
terjatve ..37,814,374	K
Posojila občinam in korporacijam .. 2,048,214	K
Menice ....   676,000	K
Vrednostni papirji.30,028,626 K
Vrednost hiš v Ljubljani,
Trstu in na Dunaju ter
graščin... 2,925,746	K
Čisti upravni dobiček—razen vsot, ki se pridenejo rezervnim zakladom — je omenjen dobrodelnim in občekorist-nim zavodom, društvom in podjetjem na Kranjskem. Kranjska hranilnica darovala je za take namene do sedaj blizo sedem milijonov kron.
WiW^VA‘AVAWi.\WAV.ViWZAV.VVW.WIV^AW.ViWWAWW^VA\WW^
Tle Joliel Miomi Ml
Na voglu Chicago in Clinton ulic RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE SVETA.
KAPITAL lido, ooo.o«
T. A. MASON, predsednik.
G. M. CAMPBELL, podpredsednik ROBT. T. KELLY, blagajnik.
POZOR, ROJAKI!
urejeno
Moderno gostilno
National Buffet
v katerej bodem točil najboljše porter j evo pivo, izvrstno žganje, domač« vino in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog.
ANTON T. TERDICH,
203 Ruby St.
N. W. Phone 825.	Joliet, 111
Janezek:
Jurček:
Janezek
Mej šolarji.
“Jaz bi bil zelo rad konj.” “Zakaj pa konj?”
“Da bi mi učitelj vsaj ne
rekel, da sem osel.”
Rezek gospodar.
Neki trgovec kara pomočnika rekši: “Veste, Vi niste samo leni, da smrdite tri ure daleč, vi celo pridni niste!”
Pri Kanibalih.
“Vse je zdaj pohrustano, a ni upanja na novi plen, ki bi nam prinesel— sveže meso!”
“Ah ne delaj si nepotrebnih skrbij — za pečjo imava še lep kos zmrzlega misijonarja.”
DENARJE V STARO DOMOVINO
pošiljamo:
za	$ 10.35 ................ 50	kron,
za	20.55 ............... 100	kron,
za	41.10 ............... 200	kron,
za	102.75 ............... 500	kron,
za	205.00 ...............1000	kron,
za	1020.00 .............. 5000	kron.
Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati; je najprilič-neje do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registrovanem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Oder ali pa New York Lank Draft.
' FRANK SAKSER CO.,
82 Cortland Street, New York.
6104 St. Clair Ave., N. E.
Cleveland, Ohio.
Cenjenim rojakom na znanje!
V. J. Kubelka izdal je novo, za Slovence v Ameriki prepotrebno Slovensko Angl. slovnico, Slovensko Angl. tolmač in Angl. Slov. slovar v tako popolni meri, kakoršne do sedaj Slovenci še nismo imeli.
Knjiga v platno vezana stanesamo
$1.00.
Svota se lahko pošlje v poštnih znamkah na
V. J. KUBELKA & CO.
9 Albany St.,	New York, N. Y.
TR0ST& KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK
Posebnost so naše
“The U. S.” lOc. in “Meerschaum” Sc.
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson Street. Joliet, 111
MATH. H. NEMANICH,
1005 N. Chicago Street, Joliet, 111 dobroznan
SLOVENSKI POGREBNIK
V slučaju ženskega spola oskrbuje tudi jnoja žena v pomoč.
Chic. Telefon št. 741. N. W. Tel. 263
WAVWA\\W/.%V.W.V.W- WVAVWAWAV.VAWA\%
POZOR! POZOR!
Bliža se sezona balov in domačih veselic. Skrbeti je treba, da bo zdrava pijača v dno pri roki. In to je gotovo
slovenski pop|
ki ga izdeluje znana slovenska tvrdka
Joliet Slovénie Bottling Co. I
913 N. Scott Street, Joliet, 111.
Chicago tel. 2272, N.W. 480. Ob nedeljah N. W.344. S
«J Kranjski pop je najizvrstn ejša pijača proti žeji, bolj okusna in "a hladilna nego katerakoli druga. Tokusite ga rojaki in rojakinje in ÿ prepričani boste, da trdimo zgolj resnico. Nadalje izdeluje ista druž-? ba raznovrstne sladke pijače v steklenicah, ki so vredne vsega pri-
ÿ poroči a. Rojaki podpirajte domače podjetje in držite se gesla:
jj	SVOJI K SVOJIM!	Ï
".V.'.'.V.V.SV.V.V.V.'iV.VAV.'.W.V.'.'.V.V.VW.'.W.'.W.Vi
JOHN GRAHEK
GOSTILNIČAR.
Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržil* najboljše smodke.
Frodsiam tudi trdi in mehki premog
TELEFON 7612.
XOJ2 N. Broadway.JOLIET, ILT
pripuructtu
Gostilno,
Emil Bachman
580 South Centre Avenue.
Chicago, 111.
Slovanski tvorničar društvenih od-znakov (badges), regalij, kap bander in zastav. Velika zaloga vseh potrebščin za društva.
Obrnite se name kadar potrebujete kaj za društvo. Pišite slovensko. Katalog na zahtevanje zastonj.
ROJAKOM
priporočam svojo
„Phoenix Buffet
kjer se toči vedno.sveže pivo, žganje ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke.
Ant. Skoff,
N. W. Phone 6oq.
ti3? N. Hickory St.,	Joliet
John Stefanie
na voglu Scott in Ohio cest, Joliet, 111,
Slovenska gostilna
Kjer se toči vedno sveže pivo, izvrstna vina in žganja ter prodajo prijetno dišeče smodke.
Northwestern Phone 348. JOLIET.
Rojaki! Pijte
“Elk Brand” pivo
dobite je pri
Mike Hočevar,
cor. Ohio & State Sts.
N. W. Phone 809. Joliet, Illinois.
Angleščina Prež učitelja,
po navodilu:
SloveMo-angleške slovnice, Slovensko-angleskega tolmača in Angleško-angieškega slovarja.
Vse tri knjige v eni stane le $1.00 in je dobiš pri
V. J. KUBELKA & CO.,
9 Albany St.	New York, N. Y.
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les.
če boi kupoval od nu, ti bomo m lej postregli s najnižjimi tržnimi c» nami...Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa-
Za stavbo hiš in poslopij mehki i* in trdi les, late, cederne stebre, deski in šinglne vsake vrste.
Nas prostor je na Desplainca ulic! blizu novega kanala
Predno kupiš LUMBER, oglasi s« pri nas in oglej si našo zalogo! Mi t« bomo zadovoljili in ti prihrinili denar
W. J. LYONS,
Naš Office in Lumber Yard na vogli DES PLAINES IN CLINTON ST*
Ustanovljeno 1897.	^ ---
oUU.UUU
OZDRAVLJENIH!
čemn bi Se dalje trpeli? 300,000 za raznimi
bolezni bolujočih ljudi, med katerimi je bilo mnogo tacih, katere so drugi zavodi in zdravniki že ostavili kot neozdravljive, je bilo ozdravljenih po občeznanih zdravnikih slavnega Collins N. Y. Medical Instituta.
Ne obupajte! Ako ste še tako hudo in čolgo bolni, omenjeni zdravniki Vas lahko ¿zdravijo. Pridite takoj (ali pa pišite v Vašem materinem jeziku), in oni Vam bodo odredili Svetovno znan! mea. najboljša zdravila, katera Vam bodo zagotovo pomagala, da bodete v kratkem zopet popolnoma zdravi!
_________ NIK ARI ne poverite Vašega zdravja In
rij,,., v y Med Ins.*»«dočnostl neizkušenim zdravnikom! In ne Collins r .	dajte se zapeljati po oglasih neodgovornih
zdravilnih zavodov!
Collins Si. Y. Medical Institut je noiatn-
niki kier lahko eovo- «■»»» najzanesljiveje ln najboljši, katerega mki, kjer lanKO govo z<jraVniki so izkušeni in kateri se bodejo rite slovensko.	za Vas zavzeli.
___ Pošteni vestni zdravniki, Cista sveža zdravila in najnižje BteU cene!
Specialist za kožine bolezni, bolezni oCi, ušes, nosa in grla! Različne, tudi najtežje operacije izvrši z sigurnim uspehom dobri rzvež-bani Chirurgic!
Ako toraj bolujete na kateri kolisibodi zunanji ali notranji bo-jezn, ,	bolezni ter ste mogoče že zastonj iskali
pomoči pri zdravnik ill in zastonj trošili denar, opišite točno Vašo bolezen. Ako pa Vam bolezen ni znana, pišite po obširno knjigo “Človek, njegovo življenje m zdravje”, katera še Vam takoj odpošlje ako dopošljete v pismu za 15 c. poštnih znamk. Ta knjiga obsega 240 strani ter je bogato okrašena z slikami. — Vsa pisma nasljavljajte na:
The COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE
140 W. 34th STREET, NEW YORK, N. Y.
Uradne ure so: od 10 dop. do 5 pop., v torek in petek od 7. do 8. ure zvečer. Ob nedeljah in praznikih od 10 dop. do 1 pop.
Dr. J. J. McGLADE Dr. J. P. COYLE, Zdravniška ravnatelja.
Profesor Dr. E. C. COLLINS,
Ustanovitelj
Pridite in se posvetujte z našimi zdrav-