LETO V- • STEVILKA 4 JULU 1966 CENA 50 S DIN Po IV. plenumu CK ZKJ Naši javnosti in vsem komunistom so bile razkrite nekatere deformacije v organizaciji in đelu nekaterih organov državne var-nosti. Centralni komite je enoglasno obsodil storjenc napake in sprejcl ustrezne sklcpc za odpravo le-teh. Pokazal pa je tuđi na vse politične vidike obravnavanih vprašanj in na smer široke druž-benc akcije vsch socialističnih sil pri nas. S svojimi sklepi in s tem, da je bila javnost široko seznanjena z delom IV. plenuma, se je centralni komite Zvcze komunistov Jugoslavije obrnil s pozivom na vse komuniste in đelovne ljudi Jugoslavije, naj povečajo napore in kar največ prispevajo k nadaljnjemu razvoju samoupravljanja in neposredne soeialistične demokracije. To pa ni samo izraz zaupanja v naše najširše množice — saj vemo, da je javnost razumela in prizadeto podprla ugotovitve in sklepe plenuma — ampak utrđitcv in potrđitcv spoznanja, da je moč pri nas napredovati le z nadaljnjim razvojem socialističnih in samoupravnih odnosov, v katerih lahko đelovni IJudje ustvarjalno delujejo in soođločajo o svojem đelu in skupnih zađevah. V naših družbenih razmerah se lahko o vsem ođloča le na demokratičen samoupravni način- Zato pa ne more nihče z javnimi funkcijami ali pooblastili đelovati izven samoupravnega mehanizma, pa na.i bo tr> posamez-nik ali ustanova, brez ustrezajoče družbene kontrole naših delovnih ljudi. Za tako samoupravno vlogo delovnega človeka v naši soci-alistični družbeni ureditvi teče boj že dolgo, vsa naša novo ina leta. Vsak dan znova smo bili in smo še vedno v praksi postavljeni pred neštete prizkušnje, probleme in naloge na poti uveljavljanja in popolne afirmacije človeka v našem socialističnem in samo-iipravncm sistemu. Nikoli nismo đvomili ali gledali z nezaupanjem v pravilnost naše temeljne usmerjenosti, ki je nakazana s programom Zvezc komunistov in uzakonjena z našo ustavo. Medtem ko se delovni ljudje na vseh področjih našega đružbenega življenja zavzemajo za reševanje materialnih in drugih protislovij in vprašanj o medsebojnih odnosih na samoupraven način in pri tem z delom izpričujejo svojo vitalnost, pa nekateri postavljajo vpra- ^ sanja o naši samoupravni orientaciji. Ni pa tako osamljen pojav, t da se nekateri deklarativno zavžemajo za samoupravljanje, v (• praksi ga pa s svojim đelom, vplivom na okolje in postopki negi- (' rajo. Nekateri očitno menijo, da je samoupravljanje potrebno kot (• demokratična fasada za delovne ljudi in da je nad samoupravnimi (' mehanizmi potrebna trđa roka in odločitcv na birokratski način. (• Ni naključje. da so se vsa ta vprašanja zaoštrila prav z uveljavlja- f njem gospodarske reforme, kjcr izgubljajo funkcije vsi, ki delujejo t na tak način. Važno je, da dojemamo, kam bi nas dovedla trditcv (' takih teženj. Na to nas je opozoril plenum. Napak bi bilo, če bi f se vdajali iluzijam, da je bil z vsemi takimi težnjami že na plenumu napravljen dokončen obračun. Plenum je nakazal le smeri družbene akcije in se ni ustavil le na dveh ali trch napakah. Tako so razumeli plenum, njegove sklepe in poziv delovni ljudje in komunisti pri nas. Letos praznujemo 25-letnico vstaje. In prav v julijskih dneh, ko praznujemo svoj občinski praznik in ko ocenjujejo našo pre-hojeno pot in opravljenc naloge, si začrtujcmo nove naloge in rešujemo bolj enotno in energično vprašanja, ki jih je postavil pred nas tuđi plenum ZK. Da bi lahko bolje dojeli naše naloge, si postavimo tuđi mi nekaj vprašanj. Ali se ne srečujemo tuđi mi tu pa tam s pojavi biro-kratskega odnosa do delovnih ljudi, kar se ne manifestira zgolj (' v pojavih samovolje in kršenja pravic človeka, ampak tuđi v ne- <' zaupanju in odrekanju sposobnosti za samoupravnost delovnih • ' l.iuđi? Ali se ne srečujemo tu pa tam s težnjami po formalizaciji samoupravnih odnosov in samoupravnih odloćitev? AH so pri nas ispostavljene veđno vse odločitve in ukrepi samoupravni kontroli? Ali lahko pri nas govorimo veđno in povsođ v vseh organih in organizacijah o takem demokratičnom vzdušju, v katerem bo vsak-do lahko izražal svoja mnenja, kritiko ali zastavljal vprašanja brez strahu in pred kakršnimikoli poslcđicami? Vsakdo mora namreč nositi za svojo kritiko polno moralno odgovornost. Ođ odgovorov na ta vprašanja so odvisna naša prizadevanja za našo polno po-trditcv socialističnih in samoupravnih odnosov. . ; l i ■ i | | i ' < ! jg O&čin&ka skupščina in &amaupiawti odno&i V zgodovini kakega naroda 20 let ne pomeni mnogo. V tako kratkem času so si zlasti naši narodi, ki so pretrpeli v času narodnoosvobodilne vojne težke materialne izgube, tež-ko opomoali in če upoštevamo še to, da je bila dediščina predvojne Jugoslavije nepomembna, so ti us-pehi, ki smo jih dosegli v 20 letih, toliko bolj pomembni. Potrebno je, da orav v tej obletnici našega ob-činskega praznika omenimo tuđi to. Ne bom našteval številk, saj vsi občani poznamo naše razmere od prej in sedaj, poznamo kakšne so bile tovarne takoj po voini, kakšna so bila naselja, zlasti tista, ki so bila med vojno požgana. Vemo prav dobro, kako so bile posamezne vaši preskrbliene z vodo, z elektriko iod. Danes ima sleherna vas elektriko, vodovodov pa je bilo zgrajenih zelo veliko. Naj orr^nim samo vodovodni sistem na področju Komende-Most, ki spada pod vodovodno omrežie Cerklje—Menaeš. Zgrajenih je bilo nekaj šol, čeprav se za to ne morem o posebno pohvaliti, kajti tu smo bolj v zaostanku. Mnogi naši prebivale! so dohrli nova stanovanja. Zgradili so si zasebne hiše, popra- vili obstoječe hiše v vaseh in tuđi v mestu. Tovarne, ki so bile pred vojno in po vojni neznatne, majhne, tehnično zaostale, danes že zavžemajo vidno mesto v Jugoslaviji in uživa io sloves že izven naših meja. Zgraiene so bile mnoge vaške poti, s katerimi so dobili prebivalci do-hod do svojih vaši. zarajeni so hili vodovodi na preceišnjih višinah Pa-kal, Slevo, Veliki in Mali Hrib, Veliko Lašna), skratka, bilanca vseh prizadevanj tako skuoščine kakor tuđi orebivalcev. krajevnih organizacij SZDL, preišniih kraievnih odhorov in sedanjih krajevnih skupnosti je pozitivna. Taki rezultati so lahko sn-mo olod skuDnih prizorlevani. Ti usoehi so lahko samo zato tako veliki, ker so za to dani tuđi družbe-nonolitični Dono'i, Icier oride do ir-rnra hotenie delovnih ljudi po bolj-šen> iivlieniu ob pogojih, kier se lahko vsak občan uveliavlja kot upravljaiec, kot činiteli, ki odločn, ne pa samo izvršuie tisto, kar mu kdo naroča ali zapoveduje. Nišo samo materialni poaoji od-ločilni za uresničitev naprednih stremlienj občanov, ampak tu so še prizadevnost, solidarnost ter splošni družbenopolitični pogoji. Občani so pred leti izbirali sami različne organizacijske oblike, materialna sredstva ob pičli pomoći občinskeaa proračuna, saj so sami prispevali za raz-lična dsla do 70 % lastne udeležbe. Clani krajevnih skupnosti in političnih organizacij so vlagali zelo veliko truda v to, da so usklajevali poedi-ne interese vaši na svojem področ-iu. Tam, kjer so čutili neposredni interes, so se povsod lotili z veliko vnemo dela in zastavljene nacrte dosledno izpeljali. Z naraščanjem industrijskega pre-bivalstva kot posledice povečevanja industrijske proizvodnje, se je stalno spreminjala struktura delavstva, se pravi, da so v tovarni zaposlovali vedno več visokokvalificiranih delav-cev, inženirjev in tehnikov. Vrsto let smo dajali prednost izključno grad-nii industrije in nekoliko zanemarili področja izgradnje materialne osnove družbenih služb in komunalnih naprav. Na tisoče delavcev se vozi vsak v službo in iz službe po izredno slabih cestah, vsi pa vemo, da so prometne ceste predpo-goj za nadaljnji razvoj gospodarstva. Zato se upravičeno postavlja skupščina na stališče, da moramo te stvari reševati skupno z gospodarstvom in celotnim prebivalstvom. Letos borno imeli obnovljenih 6 km starega asfalta in 12 km novih ces-tišč, v skupni vrednosti 216 milijonov starih dinarjev. Denar so prispevale krajevne skupnosti iz krajevnega samoprispevka, cestno podjetje Ljubljana in rudnik kaolina Crna. Većina gospodarskih organizacij se je odlo-čila za to, da bodo prispevala de-narna sredstva kot odškodnino za uporabo cestišč in za izgradnjo ob-vozne ceste, ki bo stala 120 milijonov. Težki tovori že ogrožajo nekatere zgradbe na Šutni in na sploš-no ovirajo promet v mestu. Nekatere gospodarske organizacije še nišo čisto doumele, kakšne koristi bodo imele v bodoče od tega. Naša dol-goročna naloga za izboljšanje prometnih razmer je brez dvoma Tu-hinjska cesta. Ta ni samo krajevnega pomena, pomembna je tuđi za samo mesto in ćelo našo občino, saj borno s tem odprli novo možnost prehoda iz mariborske ceste preko Tuhinjske doline v Kamnik, od tod pa naprej na Gorenjsko, in s tem pove- (Konec na drugi strani) !5i! iSSS !•■! •■■• ■■■ *^V^ "31 >■■ •••■■■■•■•■■ ■■■ «■■ ~^r >■■■ ,.•■« ■ Kl 1 i 1 li II i I III fl III II i I lypi ft B n III ft S 1 ili || I :::! A ^ || JI :::: A I •::! I ::: I " ::: I/ !:: I ::::>■■:}: Ili:: I I ::: I !::! A =:= |\ I = Ili /I i H lili ::■■ 111 •::: I •■: \ ::: V !■: I :::::::::-n I I !:: U H: I i::: /\ ::: \ I : :::: U :::: l¥l ':" 111 :"! I :" \ ::: IV ;:: I """""" I I "= R ": I ■"■ U ::: III : :::: M :::: I ¥ I :::: I II :::! I ::: 1 ::: |\ ::: | :::x::::::: I I :::: I I ::: I :::: f"4 ::: III : :::: II :■:: | ' | :::: I II :::: | ::: | I ::: |\ ::: I :::::::::::: I I :::: | I ::: I I :::: I 1 ::: I U : II i i IIH li i 1111U ii! i i 1 i Ili! U1U iii U11 i ili i 1! ■ ■■i ■■■*■ !■■• ■■■! aap< **■ ■■•■• MBBi •■> ■■■• ■■• ■ ' ' iiai iki. ■■■• •■■& •*■! ■■* vmM iaflttfliBBftBaas , naai - ,.■■■- t*mt sba ■ 6LftSIL0 S 0 Cl AUSJJJHE ZVE Z E D EL 0 VH E G ^.^.".lU.^^I,11,,1!.?..1!.^...11.*..11..11..1..!1..... Ofrčinska sfuipščiaa in samouptaanl odnasi (Nađaljcvanje s 1. strani) čali obseg blagovnemu prometu, ki v naši občini zavzema vsako leto vedno večji gospodarski pomen. Dograditi bo treba tuđi cesto Stahovi-ca—Kamniška Bistrica. Menimo, da so tu prvenstveno poklicani uporab-niki te ceste, in tišti, ki imajo direk-ten gospodarski interes. Prometne razmere v samem mestu, kot sem že prej omenil, se bodo z izgradnjo obvozne ceste precej ziboljšale. V naslednjem letu bo asfaltirana Cankarjeva cesta tuđi iz krajevnega samoprispevka, pa tuđi ostale stran-ske ulice v mestu bo treba urediti. Glavna ovira doslej je bila ta, ker nismo imeli pravih načrtov za ure-ditev kanalizacije in vodovodne mreže v mestu. Za uresničitev vseh teh zelo zelo perečih komunalnih vprasa nj so brez dvoma odgovorni vsi zainteresirani činitelji: občani kot potrošniki teh dobrin in gospodarstvo zaradi lastne perspektive in prosperitete. Toda tako še ne poj-mujejo vsi, ki so odgovorni za sode-lovanje pri uresničitvi te politike, spodbudno pa je, da je le-teh malo in da načelno ne nasprotujejo tem gospodarsko koristnim nacrtom. Večkrat se sliši: »Ja, to je pa stvar občine, to naj pa občina in občinski proračun rešita«. Občinski proračun in sredstva, ki jih dobi občina preko svojih virov, nišo sposobni resiti vseh problemov v občini. Teh je toliko, da smo neprestano v zaostanku v izgradnji komunalnih in drugih naprav na območju me-sta po grobih izračunih za približno 500 milijonov, in če bi hoteli na po-deželju v glavnem zadostiti vsem upravičenim zahtevam, še za približno 300 milijonov dinarjev. Skupščina je dolina z vsemi samoupravnim! organi v naši občini vskladiti te medsebojne interese in jih združeno z gospodarstvom in prebivalstvom tuđi sprati reševati. Letos ne bi za občinski praznik odpirali zdravstveneqa doma, ki je bil tako nujno potreben v naši občini, če ne bi bilo razumevanja gospodarskih organizacij in če si ne bi skupščina prizadevala, da najame kredit. To je doslej največje oprav-Ijeno delo, kar jih je bilo po vojni v naši občini, saj bodo znašali skupni stroški izgradnje 380 milijonov starih dinarjev. Če borno sprejeli tako politiko, da borno iz leta v leto odlašali, potem se seveda ti problemi nikdar ne bodo crtali, ampak se bodo kopičili, nakar jih bo treba v krajšem roku odpraviti in z veliko več denarnimi sredstvi, ki pa jih ne borno zmogli v enem letu ali pa v krajšem razdobju. Mislim, da je naj-bolj pametno, da vsako leto opravimo oz. resimo en problem in tako borno postopoma prišli v tak položaj, da borno lahko brez posebnih bolečin reševali vse tisto, kar je potrebno industrijsko razvitemu kraju: sodobno urejene trgovine, ceste, pri-merna rozsvetljava, takšna električna napetost, da jo bodo občani lahko uporabljali za vse instalirane aparate v zgradbah, zadosti vode in podobno. Naloge občine so znane v ustavi in v drugih zakonih, ki so izšli po sprejetju nove ustave. 1964. leta pa smo sprajeli naš temeljni zakon, statut občine Kamnik. V tem je zapisano, kako naj se zadovoljujejo potrebe občanov (drugo poglavje v 17. in 18. členu ter v 73. in 74. členu). Ta določila statuta nas vse zave-zujejo, naj bi se vsa ta problematika obravnavala na relaciji skupščina in delavski sveti gospodarskih organizacij in na relaciji občina— občan preko zbora vo'ivcev. Če zbor volivcev, denimo sklepa o samopri-spevku, je ta samoprispevek obve-zen za vse občane. Če pa skupščina sklene o tem, da je treba zaradi skupnih interesov več izvenproračun-skih sredstev za določeno izgradnjo komunalnih ali drugih objektov, te-daj sledi dogovarjanje s predstavnrki delovnih organizacij, nakar sledi sklep delavskega sveta. Ta dogovor se zaključi s pogodbo, kakor to na-vaja 17. člen našega statuta. Ta vez je precej rahla in zahteva veliko pri-zadevanj, da se dogovori tud! iz-polnijo. Praksa je pokazala, da skupščina s krajevnimi skupnostmi in dogovori na zborih volivcev nima nikdar takih ambicij in jih tuđi ne more imeti, da bi ogrožala delovne organizacije s tem, da bi pretirano nalagala obveznosti za skupne potrebe oz. za zadovoljevanje skupnih potreb občanov. V vsakem primeru gre za vskla-ditev interesov za enakomeren razvoj materialne osnove na vseh pod-ročjih našega gospodarjenja, saj sem že v uvodu povedal, da bi z za-nemarjanjem enega ali drugega zavirali splošen napredek. V naši občini smo na področju združevanja materialnih sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb šli že precej daleč, zlasti pa imamo velik napredek v načinu, kako se ta sredstva združujejo, se pravi po demokratični poti na podlagi utrjenih pro-gramov in s polno javnostjo. V našem družbeno političnem življenju je mogoča edino taka pot, ta pa daje največje rezultate in je najučin-kovitejša. Napačno bi bilo okatego-rizirati sredstva, ki jih združujemo, kdo jih komu daje. Ta sredstva so ustvarjena v združenem delu. Dajemo jih sebi za splošne namene, zfl hitrejši napredek na vseh področjih, skupščina z vsemi svojimi strokovni-mi službami in s politično izvršilnimi organi kot pobudniki pa nastopO kot usklajevalec ter usmerjevalec prizadevanj občanov na vsem svojem območju. Uspeh je edino možen samo, če so za tako politiko vsi samoupravni mehanizmi v vseh delovnih organizacijah. Franc Vidervol predsednik skupščine občine Kamnik Učinkovitejše delo občinske uprave Na zadnji seji ekupščine občine Kamnik, dne 16- junija letos. so od-borniki obeh zborov med drugim razpravljali tuđi o delu občinske uprave in samoupravljanju v tej delovni skupnosti v preteklem letu. Odborniki so ugotovili, da je bil tako v organizaciji dela kot učinkovitosti poslovanja občinske uprave v preteklem letu dosežen pre-cejšen napredek. Konec avgusta lanskega leta sta se na pobudo občinske skupščine združila oddelek za gospodarstvo in oddelek za fi-nance v skupni upravni organ, tako da ima sedaj občina naslednje upravne organe: oddelek za občo upravo in družbene službe, oddelek za notranjo zadeve, oddelek za gospodarstvo in finance ter oddelek za narodno obrambo. Medtem ko je bilo leta 1963 sistemiziranih 91 delovnih mest, je bilo aprila letos v občinski upravi zaposlenih le še (50 uslužbencev. V tem obdobju se je znatno zboljšal sestav zaposlenih tuđi glede na izobrazbo. Več delav-cev v občinski upravi izpopolnjuje svoje znanje z izrednim studijem. V skrbi za izobraževanje prirejajo tuđi razne tečaje in seminarje. Tečaja o upravnem postopku pri višji upravni soli se je udeležilo 27 de-lavcev, ki so vsi opravili zahtevni preizkus znanja. Danes je uprava občinske skupščine po številu zaposlenih v merilu republike na 48. mestu. V kolikor je možno primerjati nekatere druge kazalce, vidimo, da je bila v lanskem letu naša občina po proračunskih sredstvih in številu pre-bivalcev približno na 30. mestu med 62 občinanri v republiki. Odbomiki občinske skupščine so posebej opozorili na to, da se je Število nerešenih upravnih in drugih zadev v letošnjem letu znatno zmanjšalo. Skupno so upravni organi lani reševali 8.833 upravnih zadev, od katerih je bilo v rednem roku rešenih 7.365. Med 1.093 ne-rešenimi zadevami je največ zađev s pođročja gradbeništva in komu-nalnega pođročja, premoženjsko-pravnih zade.v in zađev v zvezi z delovnimi razmerji oz. priznanjem delovne dobe. Na seji so opozorili tuđi na de-javnost politično izvršilnih orga-nov, t. j. svetov pri občinski skup-ščini. Od tega nnmreč, kako uprava deluje in kako kvalitetno pripravlja gradivo tako za seje občinske skupščine kot za delo politično izvršilnih organov, je namreč od-visen uspeh dela teh organov. V zadnjih mesecih je opaziti, da je gradivo za sejo občinske skupščine temeljito in kvalitetneje priprav- $a šUtinajstih tetih Odbornik! občinske skupščine so na zadnji seji razpravljali tuđi o delu javne uprave tor pri tem izrazili zahvalo đosedanjemu tajniku Danilu Cerkveniku za njegovo 14-letno đelo na tem področju. V imenu skupščine so se mu za požrtvo-valno in nesebično prizadevanje zahvalili predsednik Franc Vidervol ter odbornika Nande Vode in Tilka Ljubetič. Ni dvoma, da je rezultat njego-vega prizadevanja viđen zlasti v tem, da imamo v javni upraiii spo-sobnejši kader. Upravni organi imajo več pristojnosti, hkrati pa te pristojnosti rešujejo z manjšim števi-lom ljudi. Iz leta v leto je manj nerešenih aktov. Tovariš Danilo ni bil »suhi« administrator .skupščine, ampak družbeno-politični de-lavec, zato so se mu odbomiki zahvalili iz sirca in mu želei i mnogo uspehov na novem delovnem mestu. v. G- Ijeno in da ga odbomiki đobivajo pravočasno, saj le dobro in stro-kovno pripravljeno gradivo omogo-ča odbornikom sprejemanje ustrez-nih .sklcpov in pravilnih odločiteV. Oba zbora občinske skupščine sta imela od 1. januarja lanskega leta do 31- maja letos 24 skupnih in 5 ločenih sej, torej skupaj 29 sej, na katerih sta obravnavala 273 zađev. Kot kažejo ti podatki, so dnevn1 redi povprcčno še vedno precej ob-širni, saj priđe skoraj 10 zadev povpn^ečno na eno sejo. Medtem ko je imela občin.ska skupščina pov-prečno eno sojo na 19 dni. pa so se eveti pri obeinski skupščini sesta-jali povprečno na 1,7 meseca. Najpogostoie so se sestavljal' svet za družbeni plan in finance, svet za Solstvo, kulturo in telesno vzgojo, svet za zdravstvo in sovial' no v'arstvo itd. Pri tom pa je treba opozoriti na zelo redke seje neka-terih svetov, zlasti sveta za delo. industrijo in obrt, ki je v tem času imel samo 6 sej, kar praktično pomeni, da se je sestal le štirikrat na leto. Odborniki so menili, d3 pogostnost sej svetov pri občinski skupščini vpliva tuđi na ažurnost roševanja zadev — upravnih j1} drugih — in ie treba zato posvetiti delovanju politično — izvršilnih te les v prihodnje še večjo pozornost. Samoupravljanje v delovni skuP' nosti upravnih organov, ki je t>fl° uvedeno že v letu 1963, se po ugo-tovitvah občinske skupščine dobro razvija. Svet delovnn skupnosti ie v preteklem obdobju obravnaval proko 100 zadev s pođročja samoupravljanja v kolektivu občinske uprave. Svet delovne skupnosti ie smr-ejel pravilnik o delovnih raz-morjih in vrsto drugih aktov v skla' ^u s tem pravilnikom. Pri uveljav' Ijanju odloka o raznrejitvi pravlc samoupravljanja doslej še ni prišlo do sporov ali nesofilasii med pred' stojnikom in svetom delovne skupnosti, čeprav sta oba raspravljala in odločala o zelo pomembnih vprašanjih, ki s« v zvezi z uveljav-Ijanjem samoupravnih pravic ter izvrševanjem nalog uprave. Oba zbora občinske skupščine sta sprejela poročilo o delu občinske uprave in priporočilo upravnim or-eanom za nadaljnja r'^adevanja za izboljšanje učinkovitosti dela, ki naj pripomore k temu, da bodo občani hitreje uveljavili svoje pra' viče in obenem izpolnjevali tuđi svoje dolžnosti, ki so zapisane v naši ustavi. F. S. KAMNISKI OBCAN 2 Program ureditve Samčevega predora in Malograjskega hriba povsod po svetu kot pri nas se kot odraz naglega razvoja tehnike in njenega vdora v naravo pojav-lja po eni strani potreba po nacrtnem urejanju in zaSCiti fosameznih mestnih predelov, po drugi strani pa potreba sodobnega cloveka po rekreaciji in od-dihu v prvobitnem prirodnem elementu. med domi-nante predela kamnika spada nedvomno celotno ob-mocje malograjskega hriba, cigar lega v središcu starega mestnega jedra daje mestu se posebno privlačnost- S porušitvijo nekdanjc Skaletove hiše, tclovadnice ter stavbe, ki je služila namenom skladišca, je nastala pod malograj-skim hribom vr-zel, ki jo je vredno izkoiristiti za potrebe sodobnega letoviščarja- turista in sploh človeka, ki išče od-diha in sproščenosti. pestrost tega kompleksa in edinstveni pejsaž da-jeta obiskovalcem vso možnost, da lahko zaživi v okolju povsem raz-ličnem od tistega, v katerem biva in dela vsak dan. Naraščajoča potreba po ustrezni funkcionalni in programski izrabi zemljišča v naj-ožjem mestnem središču ter želja po kvalitetni kompleksni rešitvi, sta privedla skupščino občine Karrmik do odloči !ve, da se pripravi jo nacrti, zagotovijo finančna sredstva ter da se konkretno in takoj preide na izvedbena dela. Detajlne studije so pokazale, da bi bila na nastali vrzeli ob sever-nem pobočju malograjskega hriba težko izvedljiva zazidava novega objekta iz več razlogov. 1. Ozkost prostorov med Kavar-no in hribom bi v primeru novogradnje ne dopuščala nikakega pređproftora, ki bi v komunikacij-skem pogledu lahko razbremenil moćno frekventirani Samčev pre-dor. 2. zgrađba bi glede na gabarit morala biti vsaj dvoetažna in bi ob upoštevanju vedut zastrla edinstven pogled izpred Kavarne na večji del malograjskega hriba s kapelo kot finančnih pa tuđi tehničnih možno-sti (industrijska cesta). Namensko se bo moral celotni kompleks organsko povezati tako, da bo to neupadljiva, toda zaključena celota. V ta namen je bil iz-delan elaborat, ki se nevsiljivo pri-lagaja obstoječemu gabaritu stare-ga mestnega jedra, njegov pouda-rek pa je na odkrivanju plastičnosti malograjskega hriba. Dana je možnost, da se ob vsa-kem času lahko preide na postopno rekonstrukcijo, to je na razširitev Samčevega predora, čigar ožina je že danes neprimerna tako za peš-ca kot za motorna vozila. Ravninski plato je razdeljen na dva dela: a) parkirni prostor, b) gostinski vrt. Parkirni pirostor je v celoti asfaltiran v kombinaciji z velikimi kockami. Na njem je prostora za 12 avtomobilov- S parkirnega prostora je možen neposreden dostop na Mali grad. Prostor bo primerno ozelenjen, osvetljen pa s klasičnimi svetilkamd. Gostinski virt je s stopnicami direktno povezan s parkirnim prostorom. Vrt je v celoti asfaltiran v kombinaciji z granitnima kockami. Z vrta je možen prehođ po novih stopnicah in sprehajalni poti na Mali grad in obratno. Estetska ob-delava vrta, plesišča, lopa za god-benike, osveti java, pergola in podobno spadajo v program gostišča zgodovinsko kulturno umetnostni »Planika«, za kar se bodo izdelali 6pomenik evropskega slovesa, detajlni nacrti. Takšen gostinski vrt 3. gradnja objekta bi bila vezana je Kamniku nujno potreben, saj dana takojšnjo celotno rekonstrukcijo našnje kapacitete vrta gostišča Samčevega predora (poglobitev, »Planika-« komaj še zadostujejo šte-razširitev), kar ni v okviru naših vilu tujih in domačih gostov. Sama uređitev vrta daje v perspektivi možnost razširitve na današnje Le-narčičevo dvorišče. Tu bi lahko zgradili večji gostinski objekt (res-tavracijo), ki bi služil svojemu na-menu v zimskih in poletnih mese-cih (pomične velike steklene površine). V zvezi z novim vrtnim prostorom bo slej ko prej potrebna adaptacije pritličja današnje Kavarne. Kapacitete vrta narekuje novo kuhinjo, kletne prostore (poglobitev^ in povećanje sanitarij. so tuđi sredstva in pripravljeni nacrti za reflektorske osvetlitev spomenika revolucije, malograjske kapele in razvalin. Na ta način bi postal malograjski kompleks sredi Kamnika atrakcija za še tako zah-tevnega turista. Namen samega projekta je ne-vsiljivost in ohranitev intimnega ambienta. Projekt naj bi v človeku vzbudil zavest lastne samostojnosti, primerne izolacije, ražen tega pa naj bi obiskovalcu omogočil sožitje Pogled izpred kavarne Pobočje malograjskega hriba bo urejeno v smislu teras že obstoje-čega malograjskega zidovja. Tega je potrebno sanirati in očistiti, več-je naklone in brezine pa je potrebno ublažiti z novima opornimi zidovi. Terase bodo diskretno osvet-ljene, na posameznih mestih, ki nu-dijo izredne poglede, pa bodo na-meščene klopi. Terasasta uređitev pobočja daje tuđi možnost nove hortikulturalne zasaditve (mecesen, smreka). Perspektivno daje vsa omenjena uređitev možnost neposredne povezave z malograjskim hribom. Tu je roalograjska razvalina, ki bi jo z adaptacijo lahko preuredili v manjše gostišče s prekrito razgledno ploščadjo. Zagotovljena in neposredno vključitev v družbe-no življenje turističnega centra me-sta Kamnik- Opomba: Na predlog sveta za gradbena dela in komunalne zadeve je skupščina občine Kamnik potr-dila predloženi program ureditve Samčevega predora, zagotovljena pa so tuđi vsa potrebna finančna sredstva. Vsa izvedbena gradbena dela bo prevzelo gradbeno podjet-je »Graditelj« iz Kamnika, osvetlitev pa obrtno podjetje »Zarja« — Elektiro iz Kamnika. Rok za izvršitev I. etape, to je parkirnega prostora, je po pogodbi 25. julij 1966. Arh. Slegl Bojan Apel skupščini občine KAMNIK Društvo upokojencev v Kamniku se trudi že več let, da bi mu občina Kamnik dodelila primerne prostore za pisarniška opravila in za svoje članstvo. Društvo upokojencev bi potrebovalo namreč prostor za svojo pišamo in prostor za čakalnico, kjer bi se mogli člani zadrže-vati, ko prihajajo v Kamnik po svojih opravkih, pa se sedaj ražen po gostinskih lokalih nimajo kje zadrževati in čakati. Osebno in pismeno so se že predsednik in odborniki društva obraćali na tov. predsednika kakor tuđi na druge organe na občini, da bi se že vendar uredilo to nujno vprašanje. Toda ražen obljub in zagotovil o razumcvanju. da se bo skušala ta stvar resiti, društvo drugega do sedaj ni prejelo. V poštev bi prišli prostori po izselitvi trg. podjetja »Kočna« v frančiškanskem samostanu, če pa bi tam ne bilo mogoče, društvo prosi za dva prostora v dosedanjem zdravstvenem domu zraven občine. Pričakovati je namreč, da se zdravstvena ambulanta preseli skoro v nove prostore, v novi zdravstveni dom pri gimnaziji. Društvo šteje skupaj s Komendo in Motnikom preko 1.500 čla-nov. Vsi ti prihajajo v Kamnik k zdravnikom, na občino, v druge urade in po privatnih opravkih. Tu potem čakajo na avtobuse po trgih in cestah, ker le redki zmorejo, da bi čakanje preživljali v dragih gostinskih lokalih. Naše društvo bi rado nudilo takim članom prostor in kjer bi se ti lahko zadrževali in eventuelno dobili proti plačilu topla okrepčila. Take prostore imajo upokojenci že v mnogih mestih in industrijskih središčih v naši ožji domovini. Ker smo upokojenci že itak izpostavljeni raznim nevšečnostim, boleznim in premnogi pomanjkanju zaradi nizkih pokojnin, apeliramo na skupščino občine, da naši prošnji in zahtevi čimprej ugodi, a na odbore SZDL in ZB, da naše zahteve pri merodajnih organih podprejo. Vrankar KAM NISKI OBČAN Uređitveni nacrt Samčevega predora 3 KAMNIŠKI OBCAN Konec samovolje pri gradnji raznih objektov v Kamniku Clanek z gornjim naslovom je bil objavljen v zadnji številki Kam-niškega občana, danes pa ga sku-Samo dopolniti še s podrobnostmi. Kot odgovor na spremcmbo za-ziđave blokov v prcđelu ob Jugo-pamuku — Eksperimentalni tkal-nici lahko navedemo že zadnjič citirani stavek, da gradnji vrstnih hiš omogoči lepši prehod od mest-nega jedra do individualne zaziđa-ve. Tako se je pri proueevanju padca mestnega gabarita, ugotovi-lo, da lokacija blokov na tem po-dročju ne odgovarja iz arhitektonskih urbanističnih vidikov, skušalo pa se je doseči odgovarjajočo gosto-to z ozirom na mestno zemljišče. Pozitiven izhod je tako bila re-šitev, ki je opravičljiva tuđi s tem, da je za blokovno zazidavo predviđeno vsc področje vzhodnega dela zemljišta z ozirom na traso Ljubljanske ceste. Šc pred no odgovorimo na vse, pa bi pojasnili, da vse stvari rešujc svet za građbenc, komunalne in stanovanjske SOb Kamnik in da lahko te zaključke posredujemo vsakemu točno, ki se za to interesira. V veselje mnogih občanov lahko navedemo tuđi to, da je res pri-dobljeno soglasje Republiškega inspektorata za urbanizem v Ljubljani za gradnjo na Jcranovcm in Pođ-gorju, ne more pa se predvidetl, v kakšnem časovnem obdobju bo ust- 2A2IDA1N! MIT HKINJ ntitio t tooo t«*»«i »muk ' i««1 <«*»« HMtmimt tutM »t'*\ *t * rmtu** «rtww »*vtn ft*** »#rt«w*i»* ****unrtiH*t tfumtuittt «*l t* t ttnuim* etvtim ttuui p***> >tt*>*<*tfH<7m, je po osvoboditvi 1945. prešla v upravljanje PD Kamnik. Će-prav so kamniški planinci kočo v naslednjih letih popravili, prizidali kuhinjo in povećali jedilnico ter število ležišč, je po zgraditvi žičnice na Krvavec postala mnogo pretesna. Snežni plazovi so v obeh naslednjih zimah podrli po en nosilec žične_ vrvi, zato se je gradnja zavlekla. Kljub gradnji pa je koča sprejemala planince. Lani jih je bilo že 4.800. Na projektu, ki sta ga izdelala ing. Uroš Domicelj in ing. Jelka Be-nedik, so jedilnico povećali od 27 na 65 m2, število postelj v sobah od 25 na 45, na skupnem ležišču pa od 20 na 26. V imenu upravnega odbora je odbornik Stefan Repanšek izreke! be-sede zahvale in priznanja vsem, ki so pomagali pri gradnji in omogo-čili njeno izvršitev. Prisrčno planinsko srečanje na Korškemu sedlu je izvenelo v željo, naj bi vsi obiskovalci cenili vloženo delo in čuvali planinsko zavetišče Planine spet zahtevale žrtev * nedeijo, 26. junija, je severna sttna Štajerske Rinke zahtevala dve žrtvi. 21-letni Cene Grčar iz Kamnika in 23-letni Drago Geršak iz Krškega sta tega dne ob 15.35 izpod vrha Štajerske Rinke omahnila v globino 550 m. S skale je zdrsnil najprej eden, nato pa za njim še drugi. Dvoje teles se je premetavalo po zraku in obležalo pod steno. Gorski reševalci in drugi planinci so opazovali grozljiv dogodek z Okrešlja in takoj odhiteli do pone-srečenih, ju do večera prenesli do podnožja stene in zavaravali, ker nadaljnje reševanje ni bilo mogoče. Še z drugimi gorskimi reševalci in pripadniki UNZ iz Celja so nasled-nje jutro nadaljevali z reševanjem. Planinca Grčar in Geršak sta z Okrešlja odšla na plezalno turo v nedeijo ob sedmih zjutraj in plezala v smeri Modic-Režek, ki jo štejejo v pelo plezalno stopnjo. Ob času nesreće sta bila v navezi 60 m na-razen, prvi od njiju pa 80 m pod vrhom severne stene Štajerske Rinke. Težko je ugotoviti, zakaj je prvi v navezi omahnil v globino. Morda slabost. Po osemdesetih metrih padanja je prvi povlekel za seboj še dru-gega in povezana z najlonsko vrvjo sta drug za drugim padala v globino. Vrv se je pretrgala na skali v podnožju. Oba planinca, čeprav še mlada, sta preplezala dokaj zahtevne vzpo-ne, ćelo težje, kot je nad Okreš-Ijem. Njun sedanji vzpon, kot menijo gorski reševalci, bi se verjetno ne končal tako tragično, če bi se pri plezanju v steni Rinke temeljiteje za-varovala z vmesnimi klini. Povećati obisk Menine Odbor turističnega društva je 30. junija napravil izlet na Menino. Zastopniki društva so v planinskem domu na Smrekovcu s predsed-nikom PD Gornji grad Ivanom Levarjem izmenjali mnenja o potrebi večje propagande za ta prelepi predel Kamnižkih planin, kamor se do visine 1.300 rnetrov lahko povzpnemo z metornimi vozili. V domu na Smrekovcu vodi postrežbo oskrbnica Anj sušnik, ki je bila dosedaj tri leta na Kokrškem sedlu. pred razbijači in skrunilci naših planin. Planinsko društvo Kamnik zasluži ob tem lepem uspehu toplo priznanje 1 Rimska hiša na Trojanah V začetku meseca junija je ekipa kamniškega muzeja izvedla zabitna arheološka izkopavanja na Trojanah. Na lepi, prisojni planoti ,s čudovitim razgledom, si ie pred več kot 1500 leti postavil hižo neznan Rimljan, prebivalec Atransa. (Tro-jane). O njegovem življenju nam danes pripoveduje le še temelji njegove hiše in predmeti, ki jih je do danes pokrivala zemlja. Hiša (7 X 12 cm) je bila razdelje-na v več prostorov, ogrevanih s toplim zrakom, ki je bil speljan pod p6d in v stene iz ogrevalne naprave — hipokavsta. Med razvalina-mi hiše so ležali kosi tubulov — votlakov, iz katerih so bile zgraje-ne stene, da je po njih lahko kro-žil topel zrak; kosi t e g u 1 — stresne opeke in kosi imbreksov — žlebakov. Iz ohranjenih fregmentov keramike je razvidno, da je imel v svojem gospodinjstvu veliko lepe po-sode: amfore, skodele, rdeče, lepo ornamentirane skodele — terra s i g i 11 a t a, glazirane posode. Stirl-oglate steklenice. Ponoči so mu hišo osvetljevali plamenčki oljenk. Med najdenimi predmeti je bila tuđi bronasta okrasna igla in dve koš-čeni šivanki. Za kronološko točnej-šb opredelitev pa so najbolj po-membni bronasti novci iz časa Kon- 1 stancija (sreda 4. stol.). 1 Ze antični avtorji poročajo o carinski postojanki Atrans. Najdbe se pojavljajo skozi vsa .stoletja, ven-dar ražen Schmidovih izkopavanj, j o katerih zapiski nišo ohranjeni, na ■ Trojanah še ni bilo sistematičnih arheoloških izkopavanj. Izkopani napisni kamni, grobovi, sedaj niša, podatki antičnih avtorjev in imena: Podzid, Cesta, Groblje, Razdrto, Prezid, v Zideh itd. so kažipoti za bodoče delo na Trojanah- M. Z. I »Opustimo vse, kar zavira proizvodnjo« NEKAJ UGOTOVITEV IZ RAZGOVORA O DRUZBENOEKO-NOMSKEM IZOBRAZEVANJU, Kl SO SE GA POLEG PREDSTAV-NIKOV DELOVNIH ORGANIZACI.I UDELEZlLI TUĐI STROKOVNI 8ODELAVEC ZVEZE DELAVSKIH UNIVERZ SLOVENIJE PROF. TOV. VALENTINClC, SEKRETAR OBCINSKEGA KOMITEJA ZKS TOV. STEH IN PREDSEDNIK Ob. SS TOV. KIRBUS. V prejšnji številki našega glasila smo pisali o splošnih načelih druž-benoekonomskega izobraževanja. danes pa bi vas radi seznanili z nekaterimi ugotovitvami, do kate-rih je pripeljala razprava na do.se-danjih seminarjih. Ob prizadevanju DU. predavate-ljev in delovnih organizacij, da bi izdelali program, kl bi bH prilago-jen potrebam, je ta deloma uspcl. V dosedanjem programu jo še pre-več predavanj s splošno tematiko, tako da se slušatelji teže vključuje-jn v razpravo. Zato bo za jesenski ciklus seminarjev DU skupaj s pre-davatelji na pobudo slušateljev na dosedanjih seminarjih dopolmila program s problematiko, ki je na dnevnih redih zasedanj delavskih svetov. To bo sicer težavna naloga, vendar borno ob pomoči delovnih organizacij in prizadevnosti naših strokovnih sodelavcev tuđi to uredili. Tako bo dosežen cilj, ki ga želimo doseči s posameznimi seminar-ji. Nadalje je bilo predlagano, naj se delovne organizacije, ki .sicer or-ganizirajo seminarje znotraj svojega kolektiva, poslužujejo tuđi oblike izobraževanja na skupnih seminar-iih, ki zagotavljajo zamenjavo izku-šenj, medsebojna spoznavanja in, kar je še pomembneje, izognili se bomo zaprtosti v kolektivih, kar ni v korist niti članom delavskih svetov niti splošnim načelom izobraževanja. Večina udeležencev meni, da .so specifični seminarji znotraj posamezne delovne organizacije ko-ristni in potrebni, vendar dajejo prednost seminarjem, katerih ude-leženci so iz vseh večjih delovnih organizacij. Seveda pa je povsod zelo važna izobrazbena struktura udeležencev. Na obeh dosedanjih seminarjih so udeleženci postavili vprašanje priprave gradiva za za-sedanje dclavskega sveta in odgovornosti posameznih služb. ki to gradivo pripravljajo. V praksi je pač tako, da posamezne službe ali sektorji pripravljajo več dni, ted-nov ali mesecev, kar ustreza zah-tevnosti problematike, ki jo obrav-nava. Clani DS pa dobijo material v najboljšem primeru le nekaj dni pred zasedanjemi. Pridružujemo se mnenju udeležencev, predsednikov delavskih svetov, ki pravijo, da je to gradivo nemogoče proučiti v tako kratkem času in glasovati za tako ali drugaćno odločitev. Na ta način je zadoščeno le formalnosti-Kaj pa posledice takih odločitev? Če je posamezna služba gradivo dobro pripravila in vnaprej zagotovila uspeh posamezne akcije, se uspeh ponavadi pripiše službi in posamez-nikom, ki so gradivo pripravili. V nasprotnem primeru, ko ni bilo vse dobro pripravljeno in tuđi člani de-lavskega sveta nišo odkrili pomanj-kljivosti, pa ponavadi v polni meri meri nosi vso odgovornost delavski svet. Kaj ni to res formalnost in izrabljanje samoupravnih organov? Ali nj sedaj čas, ko se delovne organizacije borijo za večje in bolj-še rezultate, da opustimo vse, kar zavira naš hitrejši razvoj? »Saj to ni nič novega,« bi dejadi, »to je stara praksa.« Pa ni tako. V nekaterih delovnih organizacijah so že postavili razmejitve odgovornosti- ponekod se na to sele pripravljajo, kar bo v nadalje bolje mobiliziralo člane delavskih svetov pri reševanju določene problematike in utrdilo metode dela DS. Iz razprave udeležencev na seminarjih je zaključiti, da je nujno potrebno še več družbenoekonom-skega izobraževanja, kajti čim več bomo viđeli in znali, tem bolje bomo gospodarili, saj iz prakse vemo, da nam je glas člana đelavskega sveta silno dragocen. Ce je temu tako ,naj o tem še več 6ppegovorijo samoupravni organi 6ami. Bo- Težave mladih pri poklieni Vsako leto zapušča osnovnošol-ske klopi nov rod mladih, ki s svet-limi upi ter z večjimi in manjšimi željami stopa čez šolski prag bodoč-nosti naproti. Mnogi med njimi res uresničijo svoje mladostne sanje, žal pa je veliko tuđi takih, ki jim je življenjska pot vsakodnevni napor, ker nišo dosegli tega, kar so želeli. 2elje in možnosti, to je tisto o čemer razmišlja naš mladostnik, ko se pripravlja za resnični vstop v življenje, ko odloča o svojem po-klicnem delu, ki mu bo prineslo zadovoljstvo in uspeh ali pa nezadovoljstvo in razočaranje. Vsakoo bo moral posledice nepravilno izbrane-ga pokliča nositi sam. Sam in žal tolikokrat še sorodniki, prijatelji, znanci in družba kot celota. Prav iz tega razloga nam ne srne biti vseeno, kakšne so želje teh mla-dostnikov in kakšne so možnosti za njih realizacijo. Enako ne smemo stati ob strani, če vidimo da je naš kandidat zapustil šolsko klop ne-pripravljen, če je svoje sposobnosti precenjeval ali podcenjeval in si in če zaradi omejenih možnosti svo-postavil previsoke ali prenizke cilje jih želja sploh ne bo mogel uresni-čiti. To so stvari, o katerih ne bi smeli razmišljati le posamezniki, pač pa bi morale vse nas sililti k zado-voljivi rešitvi. Konec šolskega leta ni gimnaziji Na kamniški gimnaziji je bilo ob koncu šolskega leta vpisanih 190 di jakov. Od tega jih je uspešno dovršilo razred 146 ali skoro 77 %. Popravni izpit bo v septembru opravljalo 31 dijakov, 13 pa jih bo ponavljalo razred. Med šolskim letom je iz zavoda izstopilo 11 dijakov, vpisal pa se je eden. Na gimnaziji je bilo 10 odličnih dijakov (poleg maturantov, ki smo jih omenili že prej. šc: v prvem razredu Marlen-ka Jarošek, Jožica Miklavčič in Olga Juteršek, v tretjem pa Milica Oblak), 37 prav dobrih, 74 dobrih in 25 zadostnih. Zaključni izpit je od 14. do 10. juni ja opravljalo 35 kandidatov, 12 dijakov in 23 dijakinj. Z odlokom republiškega sekretariata za kulturo in prosveto so bili lotos direk-torji šol predsedniki komisij pri zaključnih izpitih, povsod pa so prisostvovali pedagoški svetovalci rep. zi.voda za prosvetno pedagoško službo. V Kamniku je bil prof- Ve-ber. Z odličnim uspehom je opravilo zaključni izpit 8 kandidatov, s prav dobrim 6, z dobrim 10 in z zadostmim 7, štirje pa bodo oprav- ljali popravne izpite v jesenskem roku. Zelo dobre uspehe so tuđi le-tos dosegli kandidati iz domžalske občine, saj so vsi opravili zaključni izpit. Na zaključni svečanosti, ki je bila 26. junija v avli gimnazije, so dijaki izvajili kratek program. Pev-ski zbor je vodil pevovodja Srdjan Ribarevič, recitacije pa je pripravila prof. Tina Romšakova. Zaključno poročilo o delu in uspe-hih zavoda v preteklem letu je po-dela pređsednica šolskega odbora gimnazije prof. Magdalena Petelin in razdelila nagrade. Knjižne nagrade so dobili vsi odlični dijaki in pa dijaki, ki so požrtvovnlno sode-lovali pri delu v knjižnici in na šolskifa proslavah: Danica Lavrinc, Alenka Polak in Marija Albreht Za preizkusni izpit znanja iz slovenskoga jezika ter matematike se je prijavilo 54 kandidatov, ki so bili povečini uspežni, nekaj pa jih je moral izpitni odbor odkloniti. V jesenskem roku bo gimnazija Kamnik lahko sprejela še 40 učen-cev v prvi razred. Prav te stvari so tuđi moto vsemu temu sestavku — prikazati na eni strani želje učencev, na drugi strani pa realne možnosti za vključitev. Na območju občine Kamnik bo v tekočem letu zaključilo šolanje 448 učencev, od tega polovica deklet in polovica fantov. Vsa ta dekleta in fantje so že v soli slišali o tem, da se bodo morali v tem šolskem letu odločiti za svoje bodoče delo in s tem bolj ali manj srečno prihodnost. Velikokrat so jim o tem govorili pre-davatelji, še večkrat starši in nema-lokdaj tuđi mi, predstavniki pokliene posvetovalnice, žal pa so zvedeli tuđi to, da primanjkuje učnih mest za dekleta, da sole druge stopnje ne sprejmejo vseh kandidatov in da je tuđi delovno mesto za 15 let sta-rega dobiti že prava redkost. Ne čudimo se torej, če je naš mladostnik zbegan, če ne ve, ali je sploh smiselno, da se za določen poklič že opredeli ali pa bi bilo bolj pametno samo čakati, kje se bo pokazala še kakšna vrzel, kamor se bo lahko tuđi on vključil. Vsi se trudimo, da bi tem mladost-nikom pomagali, vendar nam to ved-no ne uspe. So pač subjektivne in tuđi velike objektivne težave, zaradi zmede, ki jo je v veliki meri povzro-čila gospodarska reforma v svoji za-četni fazi. Težave povzroča že število učencev z nedokončano osemletko (med njimi je nekaj takih, ki obiskujejo solo 9. oz. 10. leto). Če ne upošte-vamo tistih, ki ne bodo uspešno zaključili 8. razreda, je ostalih 43,1 °/o, od tega v 7. razredu 24,1 %, v 6. razredu 15,4% in v 5. ter 4. razredu 3,6 %. Vsem tem je pot za pri-dobitev kateregakoli pokliča široke-ga profila zaprta, ražen za fante iz 7. razreda, ki se izjemoma zaradi nezaiteresiranosti učencev osmih razredov lahko vključijo v nekatere gradbene pokliče, in s 6. razredom v nekatere pokliče terciarnih de-javnosti (dimnikar, čevljar). Sicer so postavljeni pred alternativo: ali na-daljevati šolanje vosnovni soli ali pa si poiskati zaposlitev, toda delovne organizacije se mladostnikov do 18. leta starosti branijo iz naj-različnejših razlogov (nočno delo, fi-zično naporno delo, delo pri strojih ipd.). Se poseben problem predstavlja zaposlitev deklet, katerim je od-prta pot le za gospodinjske pomoćnice. Po anketi o poklienih odločitvah, ki jo je zvedla pokliena posvetoval-nica v mesecu maju 1966 med tisto mladino, ki zaključuje osnovno šolanje, se je namreč kar 22% vseh odločilo za zaposlitev. Ker največ teh učencev zaključuje šolanje v niž-jih razredih osemletke in izhaja pre- težno iz družin s številnimi otroki in iz socialno neurejenih družin, bo prav gotovo zaposlitev le-teh problem številka ena, ki ga bomo mogli resiti le v sodelovanju in s priza-devanjem vseh gospodarskih in druž beno poltičnih organizacij v naši komuni. Primerjava prostih mest za uk z željami učencev nam pokaže nasled-nje: 9 deklet se želi izučiti za poklič šivilje, mesto pa je samo eno. Tuđi trgovina je za dekleta zelo privlačna, vendar rabi trgovsko pod-jetje le tri moške vajence, dekleta pa se bodo morala vključiti v poklic-no solo v Ljubljani. Pri fantih je situacija nekoliko drugačna. Največ se jih je odločilo za elektro stroko in avtomehaniko, učna mesta v drugih strokah pa ostajajo nezasedena. Odločitve učencev, ki so se odločili za sole druge stopnje, so dokaj v skladu s kapacitetami strokovnih in poklienih šol. Le tišti učenci, ki so se odločili za pokliče: živinorejsko-veterinarski tehnik, tehnik oblikova-lec, farmacevtski tehnik, zobotehnik, vzgojitelj in otroška negovalka, na ustrezne sole ne bodo vsi sprejeti, ker so kapacitete šol premajhne. Pravilno poklieno prosvetljevanje in formiranje v času šolanja pa bi uskladilo učenčeve želje z gospodar-skimi potrebami in tako preprečilo, da ne bi primanjkovalo določenih strokovnjakov, drugih pa ostajalo. Iz navedenega moremo povzeti naslednje misli: 1. da se bo veliko število učencev vključilo v sole z večjimi kapacitetami ne glede na želje in sposobnosti in da bodo tako ali poklič popolnoma zgrešili ali pa ne bodo s svojimi sposobnostmi kos pred-metnikom ter se bodo čez leto dni ali že preje vračali z željo po za-poslitvi ali vključitvi v uk. 2. da bo glede na kapacitete šol nastopila hiperprodukcija kadrov posameznih poklicev, ki po končanem šolanju ne bodo dobili ustreznih mest za zaposlitev, 3. da bo brez dvoma v najkrajšem času približno 90 mladih ljudi že-lelo zaposlitev in da bomo morali hitro ukreoati, če ne želimo producirati družbeno problematičnih po-sameznikov, za katere prevzgojitev že sedaj prispeva družba težke mi-lijone. Vse te in še vrsta drugih stvari mora siliti nas, kot predstavnike družbe v to, da pričnemo resno premišljevati o navedenih dejstvih in po svojih močeh prispevati k sanaciji le-teh, saj bomo tuđi mi tišti, ki bomo vsakodnevno nosili posledice materialne in moralne narave. Marija Šimenc Zavod zo zaposlovanje KAMNIŠKI OBCAN 11 AMNISKI OBCAN 12 Drobna kronika V Ljubljani sta umrla Olga m. Krizostoma Fajdiga, profesorica matematike, in 4. junija Josip Abramič, višji bančni uslužbenec v pokoju, ki je bil dolgo vrsto let uslužbenec v kamniških denarnih zavodih. Najstarejši Kamničani nas zapu-ščajo: Justina Aparnik, vdova po fotografu, je umrla v starosti 96 let 21. junija, eden najstarejših mešča-nov, Franc Cvetko, upokojeni poštni uslužbenec in še skoro prav do smrti član delovnega kolektiva rešilne postaje v Kamniku, pa 1. julija v starosti 98 let. Nad 60 let je bil aktivni član gasilskih društev v Ce-lovcu, Celju in Kamniku, kjer je služ-boval. V imenu gasilske organizacije se je ob odprtem grobu od umrlega poslovil načelnik Jože Berlec. Na gimnazijskih športnih igrah, ki so bile 5. junijav Novi Gorici ob sodelovanju športnikov vseh slovenskih gimnazij, je v ženski košarki gimnazija Kamnik osvojila tretje me-sto za Mariborom in Ljubljano. Kamniške ulice so v začetku junija obdelali s prašnim oljem. 2al so hude zaporedne plohe takoj izprale cestišča in delo je bilo brez haška. • Pri kanalizacijskih delih na Zapri-škem polju so na Ljubljanski cesti na dveh mestih, pred hišo št. 11 in pred gasilskim domom na Duplici, prebili asfaltno cestišče. Za nekaj dni so morali promet oreusmeriti na Podgorsko cesto. Delo pri kanalizaciji novih gradbenih okolišev le-po napreduje. V Mostah so izkopali nov razbre-menilni kanal za odtok vode, ki se v deževni dobi razlije iz struge Pša-te. Razbremenilnik v dolžini 2 km od Komende do Suhadol prečka 6 mo-stov. S tem bodo Moste rešene po-plav pa tuđi nova asfaltna cesta proti Brniku ne bo več ogrožena. Dela opravlja vodna skupnost Ljub-Ijanica-Sava. »Delikateso« so prenovili in okusno uredili za poletno sezono. Povećali so tuđi število mizic na verandi in uredili sanitarije. Pri hiši št. 12 v Maistrovi ulici, v ':ateri je vinska klet Vipava, so obnovili pročelje in vhod. S kamnitega gotskega portala so odstranili belež, tako da je lepota kamna prišla do veljave. To bi morali napraviti tuđi pri drugih poslopjih v starem delu mesta. Na Rodici so 9. junija od krili spo-minsko ploščo na rojstni hiši orga-nizatorja pevske kulture v Clevelan-du, Antona Zublja ob sodelovanju pevskega zbora Glasbene matice iz Clevelanda. Slavnosti so se udele-žili tuđi zastopniki podružnice Iz-seljenske matice iz Kamnika. 13. julija so imeli šoferji svoj praznik, a 16. julija so priredili manjšo parado vozil po mestu Kamniku. Kamniški modelarji na slovenskem prvenstvu jadralnih letal POPRAVEK Tiskarski škrat je v »Občanu« št. 3 napravil neljube pomote. a) V članku »Konec samovolje . . .« na prvi strani, v drugem odstavku tretjega stolpca se mora stavek glasiti takole: To problematiko je spro-žil odbornik Bozo Matičič in to ne brez razloga. Torej je po pomoti iz-puščena besedica »ne«. b) Članek »Strelsko prvenstvo tek-stilcev v Kranju« ima pravi naslov »Strelsko prvenstvo tekstilcev v Kamniku. V nedeljo, 19. junija, je bilo v Ljubljani slovensko prvenstvo jadralnih modelov kategorije A-2. Kamniški modelarji so se udeležili vseh prven-stev od leta 1958. Na letošnjem prvenstvu je sodelo-valo precej manj modelarjev kot prejšnja leta. Reforma tuđi temu področju ni prizanesla .Gradivo, ki je skoraj v celoti iz uvoza, je le težko nabaviti. Kamniško tek. skupino so tokrat predstavljali modelarji Miha Kač, Lojze Brlec in Matevž Krumpe-star. Po določilu priredltelja so mogli tekmovati v konkurenci le trije modeli za posamezni klub. To je bilo za manjše klube zelo ugodno, saj je bilo le tako mogoče primerjati kvaliteto posameznih klubov ne glede na njihovo številčno moć. Videli smo še modelarje iz Ptuja, PPVS Ljubljana, AK Kranja, Mode-larske sole iz Kranja, Modelarske sole iz Celja, AK Maribora, Radov-Ijice, Nove Gorice, Novega mesta, Sežane in B skupino iz Kranja. Jadralni modeli A-2 so izdelani po določilih FAI (Federation Aeronau-tique Internationale). Pojavili so se modeli enakih letalnih površin in zelo različnih sposobnosti. Tuđi kvaliteta izdelave modelov je bila pov-prečno dobra. Vsak model opravi pet poletov. Pri tem lahko doseže največ 900 točk. Na letošnjem prvenstvu se ni ni-komur posrećilo zbrati toliko točk. Najboljši tekmovalec je zbral le 831 točk. Će primerjamo letošnje prven-st/o s [Lrejšnjimi, je i o osvojemd točkah slabše. Vzrok za slabši uspeh moramo iskati v težjih delovnih po-gojih, termično zelo muhastem vremenu in ne nazadnje tuđi nepopol-nem poznavanju cerdinamike. Za-nimivo je, da na vrhu lestvice ni- smo opazili naših najboljših znanih modelarjev ing. Trpina, Kocjan-čiča, Benedika, Sofejiča in drugih. Pojavila so se popolnoma nova imena mlajših modelarjev. Veterani so se zvrstili sele od sedmega mesta naprej. Med Kamničani se je najbolje uvrstil Matevž Krumpestar, ki je zbral v petih poletih 537 toćk in osvojil izgubil precej časa. Kljub temu mu je še uspelo zbrati 353 točk in osvojiti 31. mesto. Za spomin na letošnje prvenstvo je ponesel domov trske modela, ki mu je v prejšnjih letih priboril lovorike. Kot tretji Kamničan je zbral Lojze Brlec 223 točk in s tem osvojil 39. mesto. Prizadevnemu Brlecu privo-ščimo drugič več sreče. Skupina Kamniških modelarjev na prvenstvu v Ljubljani. Foto D. Stcfula v poedinem plasmaju 18. mesto. Uvrstil se je pred veterana Kocjan-ćića, ki je bil na 19. mestu. Miha Kač, dvakratni republiški prvak, je imel tokrat preveč smole. Oba tekmovalna modela sta se mu razbila. Moral je hitro popravljati, da je enega še usposobil za polet in tako nadaljeval. Pri tem pa je Razstava slamnikarske obrti Na Bledu, ki je te dni poln tu-jih in domaćih gostov, so vabili le-paki na ogled razstave: SLAMNI-KARSKA OBRT NA KAMNI-SKEM. Razstavo je pripravi Muzej Kamnik v zgornjih prostorih Festivalne dvorane na Bledu. Namen razstave je. da prikaže razvoj nekoć tako žive slamnikarske obrti na domžal-skem in komniškem območju. Nekako kronološko si na razstavi sle-dijo eksponati in fotografije od pletenja kit iz domaće slame- domaćega šivanja slamnikov, vezanja slam-nikov in pletenja slamnatih posod in cekarjev do najnovejšega načina proizvodnje pokrival v tovarni UNIVERZAL v Domžalah. Celotno razstavo, ki bo Se izpo-polnjena z dokumentacijo o delav-skem gibanju, smo prenesli v Dom-žale, kjer je bila slavnostna otvori-tcv v počastitev občinskega praznika dne 24. VII. ob 9. uri v dvorani Glasbene sole- Po razstavi v Domžalah si borno isto gradivo lahko ogledali tuđi v razstavnem prostoru v dvorani nad kavarno v Kamniku, od koder bo lokončno prenesena v kamniški muzej. S pridobivanjem vedno novih izdelkov tovarne UNIVERZAL in Slamnikarske zadruge iz Mengša bo to živa muzejska zbirka, ki se bo z leti izpopolnjevala. M. R. »TOVARNA CEKARJEV« PRED PRIBLIŽNO 40 LETI Med trinajstimi skupinami letoš-njega prvenstva se je uvrstila tekmovalna trojka Kamnika na sedmo mesto in zbrala 1113 točk. Zaradi pogojev smo s tem dosežkom popolnoma zadovoljni. Saj so se uvrstili za nami ćelo modelarji modelarske sole iz Kranja, ki je vse leto redno delala. Upajmo, da kljub slabim perspektivom delo ne bo popolnoma zamrlo. Jože Juvančič Kamniški nogometaši v tekmovanju za pokal maršala Tita Kamniški nogometaši so se tuđi letos udeležili tega tradicionalnega tekmovanja. V prvi tekmi so v Domžalah premagali tamkajšnje moštvo z 1:0. Po zmagi nad Jaršami je postala zmagovalec kamniška skupina. V nadaljevanju pa so jih premagali v Ljubljani nogometaši Ilirije s 5 : 2. -sm- Dokument naše borbene preteklosti V Kamniku, v zgornjih prostorih Doma, so 30 junija ob 10. uri do-poldne odprli razstavo fotografij in dokumentov iz NOB in razvoja JLA. Razstavo, ki jo je pripravil republiški odbor ZZB NOV Slovenije ob sodelovanju JLA in je obšla že pol Slovenije, so Kamničani zelo lepo spre-joli, Pred Domom so se postrojili pripadniki predvojaške vzgoje, pio-nirji iz Nevelj s praporom, dijaki gimnazije s svojimi profesorji, pred-stavniki organizacij in številno ob-činstvo. V uvodnem govoru je pred-sednik občinskega odbora Zvore bor-cev Kamnik Lađo Podbevšek pou-daril pomen razstave, gimnazijski pevski zbor pod vodstvom Srdjanc Ribareviča je zapel nekaj pesmii recitirala pa je pionirka Zalka Vir-jent iz Nevelj. Prestavnik JLA je nato odprl razstavo, ki odraslim budi spomin na minule težke in slavne dnii mladino pa seznanja z našo borbe' no preteklostjo. V dvorani so pred-vajal; dokumentarne in umetnišk* filme iz NOB. Državno prvenstvo v cestnih hitrostnih dirkah (Nedelja, 26. junija 1966) SIJAJNE BORBE IN NOV REKORD KAMNIŠKE PROGE Tuđi letos je bil Kamnik prizorišče II. dirke v cestni hitrostni vožnji za državno prvenstvo. Udeležba je bila odlična, saj so se tekmovanja ude-ležili vsi naši najboljši dirkači. Tako je bilo preko 10.000 gledalcev priča ogorčenih borb v prav vseh katego-rijah. Če k temu dodamo še zares odlično organizacijo prizadevnih članov kamniškega avto-moto društva, lahko mirno trdimo, da je bila to ena najuspešnejših športnih pri-reditev v Kamniku, tako v tekmo-valnem kot organizacijskem pogledu. V kategoriji motorjev do 50 ccm (19 tekmovalcev) se je v zadnjem hipu pojavil tuđi lanski zmagova-lec Janko Štefe, tako da so bili na startu vsi naši najboljši tekmovalci. Po ogorčeni borbi s Kraljem je Šte-fe ponovil svoj lanski uspeh, potem ko je najnevarnejši tekmec Berne-tič zaostal že v prvem krogu, ker mu stroj ni najbolje deloval. Štefe, Kralj in Smerkolj so osvojili prvo, drugo in četrto mesto. V razredu do 125 ccm (10 tekmovalcev) si je Bernetič (Slov.) izvoje-val prepričljivo zmago pred Konje-vićem (Srb.). V razredu do 150 ccm je nastopilo 8 dirkačev. Zmagovalec je bil Stjepan Rogan na motomoriniju z 89,5 kilometra na uro pred Sanulahpa-šićem in Nuhićem (BiH). V najhitrejši kategoriji motorjev do 250 ccm je bilo 14 tekmovalcev. Ma-riborčan Ivo Lipovnik je vozil skoraj 100 km na uro in postavil novi rekord kamniške proge z 99,7 km/h ter osvojil prvo mesto pred lanskim zmagovalcem Jovico Palikovićem (Hrv.). Tretji je bil Aleš Mrzel, ki je tuđi dosegel isti rekordni čas proge kot Lipovnik. V dirki avtomobilov je spet zmagal stari veteran Milivoje Božić (Srb.). Tekmovalca Hrvatske Gluhak in Ta-liković sta se pritožila, da je Božić vozil r Zastavo posebne izdelave. Nagrade nišo podelili, o sporu pa bo odločila športna komisija AMSJ. Najprivlačnejša borba je bila dir- Največ dirkačev je tekmovalo v kategoriji 50 ccm. (Zmagovalec Štefe Janko — št. 20) ka prikolic. Zmagal je ing. Boško Šnajder s sovozačem Roganom z 92,9 km na uro, potem ko sta ves čas vozila skupaj z Norbertom Sa-lobirjem (s sovozačem Lipovnikom). Tretji je bil Aleš Mrzel (sovozač Cim-perman). Take borbe zlepa še ni bilo! Nagrade je prispevalo podjetje »Svit,« ki je bilo pokrovitelj tekmovanja. Organizacija tekme je bila odlična in uživa v tem pogledu AMD Kamnik že zaslužen sloves. Bili sta tuđi dve nesreći. Avtomo-bilist Bokal je na treningu zdrsel s proge, motorist Pavlić pa se je po-škodoval pri padcu. V obeh sluča-jih gre le za lažje poškodbe. Ker se kamniško tekmovanje toč-kuje tuđi kot medrepubliško, je ekipa Slovenije osvojila prvo mesto pred ekipo Hrvatske. Izjave zmagovalcev, Janko Stefe: Nastopil sem z izposojenim motor- jem, zato sem zmage tem bolj vesel. V JNA so mi omogočili nastope in treninge, zato se moram prav njim zahvaliti za uspeh. Sedaj bom lahko nastopal na vseh ostalih tekmo-vanjih, ne vem pa še, ali bom vozil v kategoriji motorjev do 50 ali do do 125 ccm. Adrian Bernetić: Pričakoval sem večjo borbo v kategoriji do 125 ccm. Pri mopedih mi je zatajil motor. Stjepan Rogan: Uspeha nisem pričakoval, saj je bila do sedaj ta ka- tegorija primat tekmovalcev iz BiH. Ivo Lipovnik: Ze večkrat sem bil blizu uspeha, vendar mi je vedno manjkalo športne sreče. Komu se bo zdaj posrećilo doseći 100 km na uro!? V kategoriji prikolic so nama odpovedale zavore. Škoda, da se ta kategorija ne točkuje za državno prvenstvo. To vodi k propadu te naj-zonimivejše tekmovalne discipline. Podrobne rezultate je občinstvo lahko bralo v obširnih poročilih dnevnega časopisja. -Sm- Kamnik v novih fasadah Mesto Kamnik je kot naselje s srednjeveško urbanistično zasnovo v seznamu najpomembnejših kulturnih spomenikov v SR Sloveniji. Spome-niški režim na območju starega me-stnega jedra določa, da se varuje obstoječi gabarit, naklon strešin in kritina, fasadne sheme, še posebej pa stilna obdelava fasad. 2e vrsto let nazaj je opaziti, da so kamniške mestne hiše po većini za-nemarjene in kaj slabo vzdrževane. V pogledu urejanja fasad je stanje še zlasti porazno. Prav zato se je skupščina občine Kamnik odločila, da v povezavi z Zavodom za spo-meniško varstvo Kranj pristopi k do-slednemu preurejanju, obnavljanju in čišćenju faasd. Akcija, ki poteka pod strokovnim nadzorom, se je pri-čela v Maistrovi ulici, nadaljevala se bo na Titovem trgu in Trgu svobo-de, končala pa se bo v Kidričevi ulici. V letošnjem letu bo obnovljeno in prepleskano okrog 25 do 30 hiš. Seveda je pri mnogih last-nikih pogoj popravilo oz. asfaltiranje ceste. Današnja glavna magistrala (Kidričeva ulica, Titov trg, Medvedova ulica), je vsekakor ena najslabših mestnih ulic na Gorenj-skem. K čistači cestišć bi bilo veliko pripomoglo tuđi redno pranje ulic, saj takšno stanje ni v ponos mestu, še manj pa komunalnemu podjetju Kamnik. Lastnike hiš opozarjamo naj ne popravljajo, obnavljajo in belijo hiš samovoljno brez strokovnega vodstva in brer upoštevanja navodila od-loka o varovanju kulturnih spomenikov in pokrajin občine Kamnik. S strani Zavoda za spomeniško varstvo je tuđi predpisan tip oken za mestne hiše, ki stoje v sklopu starega za-ščitenega mestnega jedra (glej sliko!). Okno mora biti dvokrilno z raz-delitvijo posameznega krila na tri polja. To navodilo je potrebno dosledno izvajati, sicer se bo s kršilcem po-stopalo po členih 56—62 zakona o varstvu kulturnih spomenikov v SR Sloveniji (Ur. list LRS št. 26-236/61). Vsako spremembo (vgraditev oken, pleskanje oken in vhodnih vrat, slikanje fasad in podobno) je potrebno predhodno prijaviti mestnemu arhitektu Sob Kamnik (II. nadstropje, soba št. 42). 5. B. K čestitkam za občinski praznik se pridružuje Sadna drevesnica in vrtnarija v Kamniku Se naprej borno skrbeli, da boste najbolje postrcženi v naši trgovini z najrazličnejšo zele-njavo, domaćim in južnim sađ-jem, kvalitetnimi konzervami. sokovi in alkoholnim] pijačami v steklenicah. Gozdno gospodarstvo Ljubljana -Gozdni obrat Kamnik čestita vsem občanom ob občinskem prazniku in želi vscm đelovnim Ijudem veliko uspeha. Obrtno podjetje Čestitkam ob občinskem prazniku se pridružuje s svojimi kvalitetnimi mizar-skimi, tesarskimi in ščetarskimi izdelki se priporoča vsem ce-njenim naročnikom in jim zago-tavlja hitre in ccnene usluge. Sloga Moste KAM NISKI OBCAN 13 Za občinski praznik čestitajo vsem občanom Občinska skupščina Občinski komite ZK Občinski odbor SZDL Občinski sindikalni svet Združenje borcev NOV Občinski komite ZMS in uredniški odbor Kamniškega občana cSaiLanit iz Kamnika TITAM KAMNIK Tovarna kovinskih izdelkov in I ivama Izđelujemo: navadnc, đozičnc in cilindrične stavbne ključavnice; pohištvenc cilindrične ključavnice; mcsoreznice, mlin-čke za kavo, mak in orche; ulitkc z sive temper litinc; crne in pocinkane fitinge; Vsem občanom čestitajo za občinski praznik, graditeljem stanovanjskih blokov, poslovnih zgrađb in stanovanjskih hiš pa priporočajo, da vgradijo v vsa vhodna vrata stanovanj in ga-raž njihove cilindrične ključavnice. specializirano pođjetje za proizvodnjo frotirja in kravat vam nudi za opremo doma frotir in brisače različnih vzorcev, veli-kosti in pestrih barv, kopalne plašče za plažo, za hotele in bol-niSnice pa tuđi najrazličnejši frotir in brisače z vtkanimi napisi in oznakami hotelov in bolnišnic. Pridružuje se čestitkam za občinski praznik. POĐJETJE »KAMNIK« Industrijski kombinat Viil V Kamnik—Smarca Izdeluje kvalitetne polirne in brusilne paste, čistila, spe-cialna Iepila, tesnila, politure in sredstva za nego avtomobilov, elektro-porcelan, steatit za visoko frekvenco, razne utenzilije, izolacijski material iz tekstila in papirja, gumbe, dekorativno keramiko, plastično embalažo in pohiStveno okovje- Svoje iz-delke toplo priporoča. Pridružuje se čestitkam za občinski praznik. tzđfciujc: amonnitratna praškasta razstrcliva za miniranje raznih ruđnin in kamenin, seizmićna razstreliva za geološke raz-iskave, crni lovski in rudarski smođnik, vžigalno vrvico, druga vžigalna sredstva, lovske patrone vseh kalibrov in dimenzij s crnim in brezdimnim smodnikom, izdelke za ognjemete, piro-tehnično galanterijo, pomožna Hvarska sredstva (eksotermne po-sipe, eksotermne mase za sušenje, eksotermne mase za CO2 postopek, divitit itđ.) in polietilensko folijo In čreva. — Zahtevajte ponuđbe in prospekte! Občanom čestitajo za občinski praznik. oktno podfetfe »1lduq,a« te JCamnika čestita ob občinskem prazniku vsem občanom in posebej vsem naročnikom uslug. Hitro in kvalitetno boste postreženi v tapetniSki, krojaški in čevljar-ski delavnici, šivalnici ter pral-nici. Vsem občanom čestita za občinski praznik delovni kolektiv RUDNIKA KAOLINA KAMNIK-ČRNA Kupcem dobavlja kaolin in kalcit. Srečno! INDUSTRIJA p| r^^f^ (\ btnt KAMNIK s svojinu izaelKi, Kot so pisarniška oprema za sodobno poslovanje, vse vrste seđcžnega pohigtva, klubskc, restavracijske jeđilne garniture, gugalniki in kinofotelji, se priporoča cenjc-nim kupcem. Vse izdelke lahko kupite v naši maloprodaji. Ob prazniku čestitamo vsem občanom. Za občinski praznik čestita vsem občanom Hovacaa usafa Jlamnik NaSe proizvodne posebnosti so: galanterijsko usnjc, velur za obutev in oblačila. — S kvalitetnim) izđclki smo si pridobili slovcs na domačem in tujem tržišču. Vsem cenjenim gostom, turistom, planincem in vsem organom čestita za občinski praznik kolektiv hotela v Simnovec na Veliki planini Vabi vas, da ga obiščite, postreženi boste s kvalitetnim! jedili in pristnimi pijačami. Za turiste, poslovne ljudi in vse druge goste so na voljo tujske sobe. J,cqwska padjttie JiaČnU JCamnlk nudi ugoden nakup hladilnikov in super avtomatskih pralnih strojev renomirane italijanske tovarne ZOPPAS. Plačilo v de-vizah, carina in stroški uvoza v đinarjih. Vsa pojasnila dobite v poslovalnico »Elektromaterial« v Kamniku, Trg talcev, kjer si izdelke lahko ogledate. Cenjenim odjemalccm in vsem občanom čestitamo za občinski praznik. Vsem občanom za občinski praznik Tovarno kovanega orodja Kamnik-Šmarca Naročnikom nudi svoje kvalitetne izdelke: vse vrste kladiv, sekir, spccialnega orodja po naročilu, prosto in utopno kovane ođkovkc za avtomobilsko, traktorsko in tekstilno industrijo. Gradbeno montažno podjetje »ALPREM« iz Kamnika izdelujc vse vrste gradbenih konstrukcij, okna, vrata, pređelne stene iz aluminija za gostinske in trgovske lokale, ambulante, bolnišnice, zdravstvene domove, vso drugo notranjo opremo iz aluminija in železa, oprcmlja samopostrežne in klasične trgovine ter izdeluje kioske, opravlja vsa stavbena ključavničarska đela, izdeluje kolesarnice in nađstrešja za motorna vozila. — Priporoča se za naročita in čestita vsem občanom za občinski praznik. GRADITELJ — Kamnik splošno gradbeno podjetje čestita za občinski praznik vsem občanom. — Opravlja visoke in nizkc industrijske gradnje, gradnje stanovanjskih objektov, hidrotehničnih objektov, kanalizacije in gradnje stanovanj za trg. Individualnim graditeljem gradi stano-vanjske niše do III. faze ali za vsclitev- Gradbena dela opravimo solidno, bitro in poceni. Priporočamo se za naročila. Zivilska industrija Kamnik priporoča trgovskim podjetjem in potrošnikom svoje kvalitetne izdelke: najrazličnejšo vloženo zelenjavo iz naših in južnih kra-jcv, razne sokove in gorčico. Za občinski praznik občine Kamnik čestita vsem občanom. |Bfl|^^ _^ ^^19 V naših poslovalnicah vas ■WI^I^Zll postrežemo s kvalitetnim me- li' ■ %••#•• som vsen vrst jn različnimi me- snimi izdelki. Vsem občanom in posebno svojim odjemalcev čestita za občinski praznik podjetje Vsem cenjenim gostom čestita za občinski praznik gostinsko podjetje »PLANINKA* in vas vabi, da ga obiščete. Po-sebej vas vabi, da po uređitvi prostorov pod Malim gradom obiščete kavarno. Ob občinskem prazniku čestita vsem občanom Komunalno podjetje Kamnik Usluge s področja komunalne đejavnosti popravimo hitro, kvalitetno in poceni. — Priporočamo se za naročila. »ZARJA« Cestitkam za občinski praznik se pridružuje kolektiv obrtno montažnoga pođjetja in se priporoča za naročila. iz Kamnika Splošno mizarstvo ^JCcUtlllik „THemna" se priporoča, za naročila za razna mizarska dela. Vsem občanom, poslovnim partnerjem in naročnikom čestita kolektiv za občinski praznik. Pekama in slaščičama „VESNA" Kamnik Čestita vsem občanom ob občinskem prazniku. V naših poslovalnicah vas postrežemo z najrazličnejšim kvalitetnim pecivom in najboljšim kruhom. -KAMNISKA KRONIKA kamniSki obCan 16 MESEC MAJ 1966 # ROJSTVA: Benda Andrej, Su-hadole št. 48. # POROKE: Bremšak Jožef iz Gmajnice št. 16, star 60 let. oseb-ni upokojenec in Križnik Jožefa iz Gmajnice 16, delavka, stara 40 let. Cvijanović Peter, električar z Dup-lice, star 25 let in Brinovec Fride-rika iz Domžal, torbarka, stara 22 let; Gnezda Dilivoj iz Unca št. 39, kmet, star 37 let in Zasavnik Antonija iz Crnega vrha 4, stara 26 let, kmečka delavka; Gro-šel Mihael iz Radomelj št. 24, star 23 let, mizarski pomoč-nik in Križelej Anegla iz Podboršta pri Komendi 16, delavka, stara 19 let; Hlade Alojz s Križa, strojni teh-nik, star 24 let in Balantič Terezija iz Stahovice, uslužbenka, stara 22 let; Jeras Stanislav iz Bistričice, zidar, star 21 let in Trobevšek Fran-čiška iz Bistričiee, delavka, stara 25 let; Koncilja Franc z Vrhpolja, us-lužbenec, star 31 let in Pečovnik Angela iz- Luč-Mozirje, natakarica, stara 20 let: Maselj Nikola] iz Sp-Lok, avtoklepar, star 23 let in Mi-helič Ana iz Šmarce, delavka, stara 18 let; Mežnar Franc, iz Ločice št. 9, kmet, star 38 let in Poljanšek Marija iz Srednje vaši 15, delavka, stara 35 let; Narat Ivan iz Vel. Laš-ne, parketar, star 25 let in Brnot Stefka iz Vranje peči, delavka, stara 22 let; Osolnik Mina, šofer iz Kamnika, star 25 let in Seno-žetnik Marija iz Zavrha, delavka, stara 25 let; Pančar Franc z Duplice, delavec, star 24 let in Pirš Frančiška iz Podgorja, delavka, stara 23 let; Pestotnik Ja-nez iz Golice št. 17. delavec, star 25 let in Pestotnik Alojzija, kmečka delavka, stara 19 let; Poiškruh Ivan iz Mozirja, kmečki delavec, star 23 let in Osolnik Ivana iz Smarce, delavka, stara 17 let; Si-monović Dragiša iz Komende, delavec, star 34 let in Osmanagić Fa-tima iz Komande, delavka, stara 35 let; Sveti Franc iz Perševega 4, mizar, star 24 let in Poljanšek Frančiška iz Zubejevega 5, delavka, stara 21 let. # SMRTI: Jazbar Franc iz Kamnika, osebni upokojenec, star 83 let; Juhant Frančišek iz Gmajnice 6 — (razglašen za mrtvega), star 46 let, delavec; Klemen Franc iz Starih Sel 8. kmet, star 70 let; Pavlič Anton s Sel 1, duhovnik, star 71 let; Pole Ana iz Zg. Motnika, prevžit-karica, stara 85 let; Rovtar Anton iz Motnika, star 81 let, duhovnik; Spruk Ivana iz Zg. Stranj, družin-ska upokojenka, stara 88 let; Sušnik Ivana iz Potoka v Crni, delavka, stara 50 let; Simenc Filip iz Go-diča, osebni upokojenec, star 68 let; Skofic Frančiška iz Kamnika, oseb-na upokojenka, stara 85 let; Vran-kar Jurij iz Sidola 4, kmet ,star 61 let; Zalokar Katarina iz Gabrovice 9, prevžitkarica, stara 75 let. ZA MESEC JUNU 1966 # ROJSTVA: Dolar Alojzija iz Smartna U; Romšak Vida iz Pod-studenca št. 11; Zalokar Vida iz Na-sovč št. 8. # POROKE Klemenc Leopojd. mizar, star 26 let iz Gozda in Vrhovnik Marija, delavka, stara 22 let, iz Tunjic; Zagožen Janez. šofer, 31 let iz Bočne in Rop Frančiška, pletilja, stara 25 let iz Bočne. # SMRTI: Apamik Justina, go-spodinja, 95 let iz Kamnika; Bod-dlaj Franc, delavec, 56 let iz Zupa-njih njiv; Božič Angela, gospodinja, stara 75 let iz Kamnika; Briski Bo-rut, star 6 let iz Kamnika; Ciba-šck Frančiška, družinska upokojenka, stara 90 let iz Gmajnice 1; Gr-kman Frančišek iz Klanca 46, invalidski upokojenec. star 64 let; Pirš Terezija iz Podgorja, družinska upokojenka, stara 94 let; Slevec Jer-nej iz Zg. Stranj, prevžitkar, star 81 let; Stesl Herman iz Suhadol 18, tesarski pomočnik, star 24 let. DRUŠTVA IN ORGANIZACIJE! Rame prireditve in organizacije vam ozvoči Delavska univerza Kam-nik. Pismeno naročilnico z žigom in podpisom predsednika organizacije pošljite 7 dni pred prireditvijo na naslov: Delavska univerza, Kamnik — Fužine 10. DU — Kamnik KLADNIK FRANC, PARKETARSTVO Palovče 15, p. Kamnik Dobavljam, stružim, polagam in vde-lavam parket po solidni ceni. Se priporočam za naročila, dela opravim kvalitetno in poceni. Razpis vpisa v I. (5. in 6. r.) in II. Ietnik (7. in 8. r) OSNOVNE SOLE Delavska univerza in osnovna šola »Tomo Brejc« — Kamnik raz-pisujeta vpis v I. in II. Ietnik osnovne Sole za leto 1966/67. Vpisovanje bo od 1. do 20. avgusta na Delavski univerzi (Kino — -Dom«) Fužine 10. Vpisnina: 100 novih dinarjev Pogoji za vpis so: 1. prijavljenci mora.jo biti stari najmanj 17 let ali lahko tuđi manj, če so že v delovnem razmerju; 2. v I. Ietnik se lahko vpišejo tišti, ki so uspešno dovršili 4. razred, v II- Ietnik pa tišti, ki so uspešno dovršili 6. r. osnovne šolc; 3. k vpisu mora.jo prijavljenci prinesti zadnje šolsko spričevalo, mlajši od 17 let pa priložiti tuđi rojstni list in potrdilo o zaposlitvi. Pouk: a) pričetek: 15. septembra 1966 b) trajanje: 4 krat teđensko po 4 do 5 ur — od 16. do 20. ure c) zaključek: 30. maja 1967. Ob zaključku letnikov dobe slušatelji spričevala o dovršenem 6. ali 8. razredu osnovne sole. Na podlagi tega ima vsak možnost vključiti se v nadaljnji studij na drugi hrazredih srednjih šol. Delavska univerza Kamnik Dan narodne nose TURISTICNO DRUŠTVO V KAMNIKU namerava prirediti v prvi polovici meseca avgusta v Kaniniku »Dan narodne nošc« z nas topom folklornih skupin. Vabimo občane mesta Kamnika in okolice ter sosednih občin, tla prijavijo uđeležbo posameznikov in skupin narodnih noš za to edinstveno turistično prireditcv. Hkrati borno skušali organizirati razstave narodnih noš in etnografskih posebnosti našega območja. Najlepše in najoriginalnejšc narodne nošc, tako posameznike kot tuđi skupine, bodo prejclc nagrade. Prijave sprejema tov. dr. Svetozar Frantar in tov. Alfonz Skala. Rok za prijave je do 30. julija 1966. TURISTICNO DRUŠTVO KAMNIK RAZPIS Delavska univerza Kamnik razpisuje za šolsko leto 1966/67 razne tečaje in seminar je: I- S področja družbenoekonomskega izobraževanja bodo: — politična šola; — seminarji za vodstva družbenopolitičnih organizacij; — seminar za upravljanje z več ciklusi predavanj; — seminar za sindikalne delavce in — šola za mlade. II. S področja strokovnega izobraževanja pa: — izdelava programov za širši in ožji profil za delovna mesta v đelovnih organizacijah; — tečaji o varstvu pri delu; — tečaji za polaganje izpitov za prvi Ietnik na srednji administrativni soli; —začetni in nadalje valni tečaj strojepisja; — začetni tečaji stenografije; — tečaj za polaganje izpitov na TSS; Tečaji tujih jezikov: Začetni: — nemški, — ruski, — anglcSki, — franeoski in — italijanski jezik. Nadalje valni: — nemški, — angleški in - italijanski jezik. Vse informacije dobite na Delavski univerzi osebno ali po telefonu 83-452 vsak dan od 7. do 14. ure. Prijave pošljite na Delavsko univerzo Kamnik, Fužine 10, do 20. avgusta 1966- Delavska univerza Kamnik RAZPIS Delavska univerza in Zvcza šoferjev in avtomehanikov Domžalc razpisujeta 6-mesečni tečaj za poklienega voznika motornih vozll. Pogoji za vpis: 1. Uspešno končana osnovna šola 2. Amaterski izpit iz C kategorije Interesenti se lahko prijavijo na Delavski univerzi Domžalc, Kolodvorska ul. 6 in sicer do 1. septembra 1966. Kandidati po opravljcnem izpitu dobijo poklič za poklienega voznika motornih vozil. Jlazpis prostega delovnega mesta snažilke Osnovna šola »Tomo Brejc-« iz Kamnika razpisuje prosto delovno mesto snažilke. Pogoj za sprejem: ustrezna fizična in zdravstvena sposobnost za čiščenje šolskih prostorov in starost najmanj 18 let. Rok prijave je do 10. avgusta 1966. Svet osnovne sole »Tomo Brcje« KAMNIK