PoStnlna platana ▼ gotovini
ZASAVSKI
TRBOVLJE, S. junija 19S1 Štev. 23 — Leto IV.
Posamezna tlevtfta s mm
:oiastlo osvoe ODltt^l.
FRONTE OKRAJA TRBCv J
Zbiranje odpadkov
v trboveljskem okraju
23.715 kg so zbrali
V	tednu zbiranja odpadkov so v na-iem okraju zbrali 23.715 kg starega železa, vendar ta številka še ni dokončna. Kakor smo že pisali, razen podjetij in šol, terenski odbori OF niso storili svojih dolžnosti za uspešen potek zbiranja odpadkov.
Po nepopolnih podatkih je bilo zbrano 23.715 tog, od tega v steklarni v Hrastniku 10.000 tog, železničarji v Zidanem mostu 8000 kg, pionirji šole v Zidanem mostu pa 2000 tog. V Trbovljah so pionirji zbrali 1123 kg ie-leza, 17 kg gume in 363 kg papirja. Tudi v šoli na Vodah in v gorenjih Trbovljah imajo zbrane lepe količine materiala.
in v Zagor ju
V	Zagorju so v Tednu zbiranja odpadkov dosegli lepe uspehe. KLO je dal na razpolago potrebne prostore za vskladtščenje in nastavil administrativno moč za sprejemanje odpadkov. Naj. več so zbrali starega železa in sicer 4380 tog. Od tega So nabrali pionirji zagorske šole 975 kg, pionirji topi iške šole in nižje gimnazije pa 1678 kg. Premogovnik zbira posebej staro železo in ga pošilja direktno v železarne.
Z nabrano količino ostalih odpadkov pa ne moremo biti zadovoljni. Tako so n. pr. v teku tedna zbrali samo 23 kg kosti, kar je za naš industrijski kraj vsekakor premalo. Kakor on., - -vedeli, kurijo gospodinje s kostmi aii jih pa mečejo na smetišče. Menze zbirajo od., padke posebej in jih redno dostavljajo na za to določeno zbiralno mesto. Tud: papirnih odpadkov doslej ni bilo opaziti na zbirališču, čeprav vemo, da se v pisarnah dnevno nabira precej odpadnega papirja. — Ker bo skladišče za odpadke odslej odprto vsak dan ob določeni uri, bo zbiranje odpadkov postalo stalna akcija pionirskih in množičnih organizacij. Pionirji so se začeli zelo zanimati za zbiranje, ker so oene za odpadli material dobre
Delavnici svet m vetlel zato
Na zasedanju delavskega sveta trboveljske elektrarne dne 1. junija je bilo izredno živahno. Ko so obravnavali iinančno poslovanje in razvoj podjet Ja, so govorili tudi o napakah, ki sc »e’ napravile pri odpustitvi nekateril uslužbencev. Personalni odsek podjetja je odpovedal 8 uslužbencem službo. De da bi delavski »vet o tem kaj ve dei, kljub temu pa je bilo na teh od iočbah navedeno, da je bil odpust izvršen sporazumno z delavskim svetom. Ker pa to ni bilo res, je delavski svet sklenil da se odločbe razveljavijo za yse odpuščence, ki so poročeni in imajo otroke.
Culi smo, da je delavski svet sam kriv, da so se razne odločbe delale brez vednosti delavskega sveta,^ to po tudi zaradi tega, ker so njegovi člani premalo agilni in ne prihajajo na zasedanje delavskega sveta pripravljeni.
Tovarna »izolit«
ti Radečah je izpolnila polletni plan pred rokom
Med prvimi podjetji v okraju so opravili polletni plan v tovarni izolit. nih plošč v Radečah. Kolektiv tovarne je plan Izpolnil 1 meseč pred rokom. K temu velikemu uspehu je kolektivu čestitala glavna direkcija v Ljubljani in direkcija cementa in apna v Trbovljah.
Kam z mladino po končani šoli?
Pravilno usmerjanje v strokovne šole in poklice
Se nekaj dni in mladi ljudje se bodo usuli iz naših osnovnih in nižjih srednjih šol. Dan izstopa iz šole pomeni za učenca prelomnico v življenju, kajti odločiti se bo treba in ugotoviti, za kakšen poklic se učenec najbolj zanima, kakšno delo ga najbolj veseli in v katerem poklicu bi svoje sposobnosti najkoristneje uporabil sebi in svoji socialistični domovini v prid.
Da pa bomo našo mladino pravilno In uspešno usmerjali v strokovne šole in poklice, naj se o tem že sami učitelji pogovore z učenci. Učitelji naj učence seznanijo z dolžnostmi, ki jih čakajo ob vstopu v kak poklic, da bodo učenci dobili pravilen odnos do dela in čutili potrebo vključevanja v posamezne poklice. Učitelji naj prav tako prikažejo učencem, kaj terja od njih študij na strokovnih šolah in kakšne so zahteve praktičnih poklicev. Po pre-cenitvi sposobnosti učencev naj se posvetujejo s starši, v kakšen poklic naj vstopi otrok
Ker je od odločitve učenca, kateremu poklicu se bo posvetil, odvisna njegova življenjska blaginja in sreča, moramo upoštevati individualnost učenca In njegove želje, kakor tudi telesne in umske sposobnosti. Ne smemo dopustiti, da se morda ponovi stara napaka — siljenje v šole in poklice, za katere nima telesnih in umskih sposobnosti, niti veselja.
Važen činitelj r"H '>hiri rviMica tudi zdravstveno stanje mladinca. V Tiovi Jugoslaviji ni brezposelnosti za delavoljne ljudi. Danes, ko delamo za svoj narod in sami zase, je v naši državi vsak človek dragocen In nobeno delo ni zapostavljeno, nasprotno — v Titovi Jugoslaviji je delo postalo čast, zato naj se mladinci, ki ne kažejo sposobnosti ali pa zanimanja za vstop v kakšne strokovne šole ali pa za izuči-tev kakšnega praktičnega poklica, raje vključijo v delo kot nekvalificirani delavci, kot pa da vstopijo najprej v kakšno učno razmerje, nato pa se zaradi nesposobnosti razveljavlja učna pogodba in gredo šele za tem v službo kot navadni delavci.
Naša ljudska oblast si prizadeva, da bi bil vsak naš državljan čim bolj Izobražen, da bi se čim bolj usposobil v stroki, v kateri dela, da bi na ta način vsak posameznik čim bolj koristil ljudski skupnosti in sebi. Samo izobražen in strokovno dobro izšolan delavec je lahko res uspešen graditelj socializma. Za dosego tega cilja odpira naša Ijudslja oblast razne nove strokovne šole. Kjer je mogoče, se ustanavljajo tudi internati, da se staršem prihrani skrb za stanovanje in hrano učenca, na drugi strani pa omogočajo te ustanove mladini, da se lahko popolnoma posveti učenju in strokovnemu izpopolnjevanju.
Danes naša mladina ni v zadregi, ko jo življenje postavi pred izbiro, kam naj se obrne, da bi si laže služila svoj kruh, ker imamo dovolj šol, kjer se mladina lahko usposablja za ta ali oni poklic. V orientacijo, kam lahko damo mladino v učenje, navajamo sledeče šole:
1. Metalurška industrijska šola na Jesenicah, v Štorah pri Celju, v Gu-štanju in »Impol« v Slovenski Bistrici, kjer se sprejemajo učenci z dovršeno šestrazredno osnov-no šolo oziroma dvema razredoma gimnazije. Izuče se lahko za livarje, strojne kovače, valjarje in ključavničarje.
2 Rudarska industrijska šola v Trbovljah. Zagorju, Kočevju, Velenju in
Dolnji Lendavi (nafta), kjer se sprejemajo učenci s 5 razredi osnovne šole oziroma 1 razredom gimnazije. Te šole imajo tudi kovnnarske odseke, kjer se mladinci lahko izuče poklicev kovinske stroke,
3. Industrijske kovinarske šole vzgajajo učence v kovače, ključavničarje, struvarje, varilce, mehaničarje itd. Pogoj z- sprejem v te šole je 6 razredov osnovne šole ali nižja gimnazija. Te šole so v Litostroju v Ljubljani. Tovarni emajlirane posode v Celju, Tovarni verig v Lescah, Titan v Kamniku. TAM v Mariboru, Mariborska livarna, Tovarna »Plamen« v Kropi, Železničarska industrijska šola v Ljublja-ni-Siški in Mariboru ter Industrijska šola tovarne »Iskra« v Kranju.
Druge šole industrijskega tipa so še:
a)	industrijska šola kemične stroke pri Tovarni dušika v Rušah;
b)	industrijska papirniška šola v Vevčah pri Ljubljani;
c)	industrijska šola pohištva v Duplicah pri Kamniku in v Solkanu;
d)	industrijska avtomehanična šola tj St- Vidu pri Ljubljani;
e)	industrijska čevljarska šola v Zl-reh na Gorenjskem.
Sprejemni pogoji za te šole so: šest razredov osnovne šole ali dva razreda gimnazije.
Poleg teh šol ima mladina možnost izučiti se ostalih obrti v podjetjih lokalne dejavnosti in v privatnem sektorju, za kar priporočamo celotno kovinsko stroko ter poklice, ki so redki, kot n. pr. dimnikarji, peki, sobni slikarji. tesarji itd.
Ob predpisani šolski izobrazbi sklenejo učenci z mojstri učno pogodbo, ki se registrira na OLO.
Letos se bodo mladinci in mladinke našega okraja sprejemali v učenje v gospodarstvu od 11. junija do 15. septembra t. 1. ter se interesenti lahko začnejo priglašati od 11. junija dalje v upravi za posredovanje dela pri poverjeništvu za delo, OLO Trbovlje.
,Ob Tednu matere in otroka
l^nj je najvažnejše danes za našo državo, kaj je najbolj dragoceno? - Ljudje. Toda ti ljudje bodo taki, kakršne bomo vzgojili. Zato moralo skrbeti, da ustvarimo otrokom vse pogoje za dobro in pravilno vzgojo, da bodo zdravi in dobro vzgojeni državljani Jugoslavije.
v. *•• • .
IN PO SVETU *9£§ŠSi&a+.
Konferenca naffliesinltoov zunanjih ministrov v Parizu je zadnje dni dobita novo smer, ki *© k> nakazale zahodne veiosile si>ri6o nedoslednega za-vlačev trnja razgovorov po krivdi sovjetskega delegata. Vlade Z-DA, Velike Britanije in Francije »o predložile Sovjetski zvezi note. da bi se korvfe-' renta zunanjih ministrov dokončno »klieala 23. julija v W*ahingto»u. Smatra se, da je na podlagi do sedaj do-»eženih rezultatov mogoče sklicati to httafetrenco ter bi izpustitev Atlantskega pakta z dnevnega reda ne ovirala ministrov d« bi obravnavali tudi t® vprašanje. Ce bo Sovjetska zveza še »udalj zahtevata- da se Atlantski pakt vnese v dnečni-red, bo po mnenju britanskih političnih krogov Velika Bri-... tanija »prožila vprašanje ‘KonVlnforme in njenega delovanja. Zahodne vele-»Ue *o zaprosile SZ za takojšen odgovor in mislijo, da bo le sovjetska " vlada kriva, če konference zunanjih ministrov ne bo. Glede Atlantskega pakta pa »e pi možno pregovarjati s SZ, kajti to je pakt 12 držav, SZ pa ni članica tega pakta. Mislijo pa, da se položaj za sedaj ne bo poslabšal, če " se bodo pogajanja razbila o tem paktu, hojti konec koncev bo SZ izgubila oboroževalno tekmo, v kolikor se bo zaradi pretrganja razgovorov nadaljevala.
Na korejskem bojišču je pomladan-1 *ka ofenziva severnokorejskih in kitajskih čet pretrpela svoj do sedaj največji poraz ter so čete OZN spet na položajih, kjer so bile pred to ofenzivo. General Bidg-way je izjavil, da Je ofenzivna zmogljivost sovražnih sil že vedno zelo velika in da imajo Kitajci v rezervi še 5 armadnih skupin z letalskimi in ©klopnimi silami. Sile OZN imajo predvsem premoč v ma-»everski taktiki, v zraku in strelnem . orožju. Medtem se akcija za mirno ureditev spora nadaljuje in omenjajo se razne kombinacije o mirovnih ponudbah, za katerimi se mogoče krije SZ lama, ker gredo zaloge zaplenjenega kuomintanškega orožja h kraju in je
.	£p£
polne zmage. Hkrati se govori o razširjenju blokade Kitajske s tem, da se trgovinski pridruži še pomorska blokada, vendar bi taka blokada utegnila privesti do konfliktov med OZN in Sovjetsko zvezo. Zelja OZN je vsekakor, da se sovražnosti ustavijo ob 38. vzporedniku s pogojem, da bi temu sledilo premirje in končna vzpostavitev miru na Koreji.
Mi rudarjev je zasulo v premogovniku Eaei-ngtonu v Angliji. Nesrečo je povzročila eksplozija plinov. V rovu je ostalo 78 rudarjev. Doslej so našli
ie H trupel in 1 ranjenca, ki pa je poškodbam podlegel. Med ponesrečenci je tudi 1 reševalec. Upanje, da najdejo zasute rudarje žive, je majhno, kajti prekopati morajo še 700 metrov rova in delati s plinskimi maskami. V tem rudniku je to po 40 letih prva nesreča.
Tri nevarnosti grozijo po izjavi Johna Fostera' Dullesa Zedinjenim državam Amerike, in sicer nevarnost pred silami ZSSR, nevarnost pred delovanjem satelitov ZSSR in nevarnost politične vojne, ki jo vodi sovjetski blok.
Predor pod Mont Bluncom bodo začeli vrtati po načrtih italijanskih, švicarskih in francoskih strokovnjakov. D<'la bodo trajala tri do štiri leta. Stroški so preračunani na 80 milijonov švicarskih frankov.
Priložnostna znamka bo izšla ob Tednu matere in otroka v promet. Ta poštna anarnka bo imela vrednost 3 dinarjev in napis »Teden otroka 1951«. Prodajala se bo na vseh večjih poštah države.
Cehosiovaški vohuni, ki so delali za •eehoslovaško obveščevalno službo, so bili pred vojaškim sodiščem v Beogradu ofo9ojeni za delovanje proti naši državi, in sicer bivši kapetan JA Ljudevit Kovač na 20 let odvzema prostosti s prisilnim delom in izgubo državljanskih pravic za pet let. Jaroslav Nemec, tajnik vojaškega odposlanstva CSR na 13 let odvzema prostosti s prisilnim delom, Barbara Kovač na tri leta, Bedrih Glas pa na 6 let odvzema prostosti s prisilnim delom.
Pri predsedniških volitvah v Avstriji, ki so se vršile znova, ker ni noben kandidat dosegel potrebne večine, je bil izvoljen za predsednika dr. Korner. Izid volitev je dokazal, da avstrijsko ljudstvo ne podpira ljudske stranke, ki se ogreva za fašistično in klerikalno politiko.
Nov tip potniškega vagona so izdelali v Smederevski Palanki. Vagon je dolg 22.62 metra in ima v desetih kupejih
80 sedežev. Zaradi posebne konstrukcije je vagon lažji za la odstotkov.
32.(100 litrski sod je napravila sodar-ska zadruga v Tacnu. To je menda največji sod, ki je bil kdaj izdelan v Sloveniji.
650 zidov je te dni odpotovalo iz raznih krajev Jugoslavije v Palestino.
Etbin Kristan, nekdanji voditelj socialistov v Sloveniji, ki živi sedaj že skoro 30 let v Ameriki, je prišel pred kratkim v Jugoslavijo. Tovariš Etbin Kristan, ki je starejšim Zasavčamom še v dobrem spominu s socialističnih shodov v naših revirjih, je star že 84 let.
da rodbinski člani prizadetega delavca (žena in otroci) ne bi izgubili pravic za zagotovljeno preskrbo zu določen čas, pač pa da se kaznuje s to kaznijo v danem primeru le delavec sam.
Ker narekujejo potrebe podjetja, da se delovne pogodbe z delavci sklepajo tndi na poskusno dobo, se na predlog delavskega sveta ta člen delovnega reda spremeni v toliko, da se taka pogodba sklene namesto za 14 dni največ za 30 dni.
Člen 31. delovnega reda, ki govori o materialni odgovornosti za storjeno škodo, se spremeni v toliko, da komisijo, ki ugotovi materialno škodo, ne sestavljajo trije, marveč štirje člani, in sicer dva člana podjetja in dva člana sindikata.
Fotrebe podjetja terjajo včasih tudi nadurno delo. Da se v .takih primerih uredi vprašanje plačanega in neplačanega odmora med rednim in nadurnim delom, je delavski svet sklenil sledeče: če je bil delavec poklican na nadurno delo za naslednji dan, nima pravice na plačan enourni odmor do Rurnem rednem delu, če pa ni vedel, da bo moral delati nadurno, a je bil poklican na tako delo. tedaj ima pravico na plačan enourni odmor.'
Okvare na strojih i,n napravah- podjetja in še razni drugi primeri terjajo večkrat klicanje delavcev na izredno
Rudarji v Trbovljah in Hrastniku so se v preteklem mesecu truditi, pošteno so delali, vendar ostali za 4-9% pod planom. V maju sta delala na rudniku Trbovlje-Hrastnik le vzhodni jamski obrat, ki je produkcijo prekoračil za 8.3*/., m obrat Ojstro, ki ima le 0.2% primanjkljaja. Težave pa so imeli rudarji v zahodnem jamskem obratu v Trbovljah, ki so plan dosegli le s 93-3%, obrat v Hrastniku z 88.8% ter dnevni kop Dobrna-Neža, ki je svoj pla ©pravil le z 68.4 odstotka.
Vzrokov je bilo več, objektivni, pa seveda tudi subjektivni. Zahodni obrat je ueiai v maju v zelo neugouniii oU-kopnih okoliščinah: tako je bilo edino normalno čelo v južnosavskem stebru že v drug: tretjini meseca končano, v«a ostala čela pa so bila kratka. Južna Sava in VII. polje sta imela začetne težave z novo mehanizacijo, v novem čelu v VII. polju obiralna dela. gramoz v stropu in pritisk, v novo-savskem polju pa nenaden pojav nizkega gramoza v sredini premogovnega stebra, krovnino v stropu in pritisk. V severnosavskem stebru so morali obirati ostanke premoga z močnimi ja-Jovinskimi vložki, ki terjajo zamudno
delo. Za take primere je sklenil delavski svet, da se delavcu šteje čas izredne siužbe od trenutka poklica na delo do povratka na dom, najmanj pa dve delovni uri.
Ker je poznanje določil delovnega reda podjetja važno za vsakega usluž-benega delavca, je delavski svet sprejel predlog, da se delovni red natisne ter se vsakemu delavcu izroči en jzvbd delovnega reda proti odškodnini.
Poleg delovnega reda je delavski svet rudnika Trbovlje-Hrastnik obravnaval še nekaj aktualnih vprašanj podjetja, med njimi določitev normativov za porabo razstreliva na odkopih v jami. Ako v kakem primeru med obra-tovarištvom in delovno številko v jami ne bi bilo mogoče doseči sporazuma, koliko smodnika sme porabiti kak delvoni kraj. tedaj določi po sklepu delavskega sveta višino uporabe razstreliva normirski odsek rudnika s študijem prizadetega delovnega kraja.
Ker je v mesecu juniju določena na rudniku ena nedelja kot reden obratovalni dan, sklene delavski - svet- na predlog tov. direktorja Heglerja,- da se v juniju namesto ene nedelje dela dve nedelji, toda samo v dopoldanski tretjini. Pripomniti pa je treba, da prevladuje med rudarji želja, da -se delo v produkciji ob nedeljah oPU*ti*
prebiranje premoga. — Obratu Hrastnik so manjkali kraji, velike težave pa je imel ta revir z odvozom premoga zaradi pogostih defektov na odvozni lokomotivi. •— Na dnevnem kopu Dobrna-Neža je tudi v maju delal dež velike neprilike. Premog so rudarji odkopavali v blatu, po dežju nastalo plazovje je- prekrilo že odkrit, za odkop pripravljen premog.
Tudi rudnik Zagorje je imel odkop-ne in odvozne težave in je svoj plan dosegel le s 84 8%. Rudarji v Zabuko-vici so proizvodnjo premoga opravili e irm 304 na rudniku Senovo z 99.3%, v Laškem in Pečovniku pa s 97. odstotki.
Poleg objektivnih težav nastopajo na rudnikih seveda še druge ovire za dosego planskih nalog: številni neopravičeni izostanki, zlasti med mladimi kopači, visok odstotek bolnikov in ne-zgodniknv. Krivdo za številne nezgode je iskati največkrat v vse premajhni pazljivosti pri delu, posebno pri novo-vstopivših. mladih rudarskih delavcih.
Mesec maj je bil za nekatere naše rudnike kritičen. Upajmo, da bodo prihodnji meseci uspešnejši.
Iz naših delovmh kolektivov
' Delavski svet rudnika Trbatdje—Hrastnik je f	kprejel del »mi red
Kf»sšu bodo delali v novih prostorih
’ Pred izidom zakona o delavskih sve-lih, ©pravnih odborih in višjih gospodarskih združenjih je delovni red podjetja odrejal njegov direktor v sporazumu z uprav no~ opera t i vnim vod-»tvom. Odkar pa so vodstvo naših dr-Jjtvnlh podjetij in ustanov prevzeli flelovni kolektivi po izvoljenih delavskih svetih in upravnih odborih, se delovni red sestavlja na široki demokratični podlagi v tesnem sodelovanju k delavci preko njihovih sindikalnih organizacij in ga v redakciji teh organizacij sestavi upravni odbor podjetja, ki ga predloži delavskemu svetu V sprejem. Delavski svet kot predsta-kite-tj celotnega delovnega kolektiva »prejme delovni red v prid uspešnega delovanja podjetja. Po delavskem svetu pregledani delovni red dobi svojo pravno veljavnost, ko ga potrdi višje gospodarsko združenje.
Tako je tudi delavski svet rudnika Trbovlje-Hrastnik na svoji seji dne 1. t. m. skiopai o sprejetju delovnega reda tega velikega rudarskega podjetja V naai republiki. Predsednik delavske-*P sveča tov. Anton Alič je na tem zasedanju delavskega sveta poroča) rta K> bila določila delovnega reda pre- •
‘ ‘“jrtfa podjetja
študirana in pregledana v sindikalnih pododborih rudnika ob sodelovanju članov sindikatov in Partije. Delavski svet tega rudnika je med prvimi, če ne celo prvi, ki je sklepal o sprejetju delovnega reda svojega podjetja.
Delovni red mora imeti vsako gospodarsko podjetje ali ustanova, če hoče vršiti z uspehom in brez motenj svoje naloge v prid naše ljudske skupnosti in države. Delovni red je sestavljen na osnovi zakonskih določil, ki jih je izdala naša vlada za državna podjetja in njihove delovne kolektive ter navaja dolžnosti in pravice, ki jih zagotavljajo naši zakoni in uredbe vsakemu čianu naše socialistične delovne skupnosti. Določila delovnega reda tega velikega podjetja, kj ga je obravnavaj njegov delavski svet, šo zanimiva tudi za široko javnost, žal pa jih v našem listu zaradi pomanjkanja prostora ne moremo ponatisniti, pač pa se bomo omejili le na spremembe delovnega reda. ki jih je sklenil med razpravo delavski sveč rudnika.
Tako je delavski svet tega podjetja sklenil, da pre*rt>»**.*• višji	r,-i.
'omie ostrih k -. a neopravič. , , .... ostajanje od dela, in sicer v toliko,
lam, kjer so bile nekoč pisarne Centralnih rudarskih delavnic v Trbovljah gradijo danes nove dele te mlade tovarne rudarskih strojev. V nekaterih prostorih že montirajo nove stroje in če bo šio po sreči, bodo prihodnji mesec že delali v novih delih te tovarne.
S povečanjem te tovarne pa se bo razširil tudi k.og novatorjev in racio-nalizator.iev. ki so združeni v elektro-stroinem krožku Ljudske tehnike v tovarni. Tajnik krožka je tov. Franc Lavrič ki ie bil pred kratkim proglašen za novatorja'. Po svojih zamislih je izboljšal in izpopolnil avtomatični zvra-čalec, ki se uporablja na rudniških separacijah in izsipališčih. Pri tem zvra-čaleu je dosegel tov. Lavrič skrajšanje njegove izdelave za 20 delovnih dni, dosegel pa tudi znižanje materialnih stroškov, ker je novi zvračalec lažji za 300 kg. Z izboljšanjem te naprave je tov. Lavrič prihranil ljudski skupnosti 240.000 din. za kar je bil nagrajen. Sedaj to avtomatično naprava izpopolnjujejo, tako da bi z njo prevračali naenkrat dva jamska vozička. Načrt se še proučuje in ga bo po izgledih mogoče izvesti v prakso.
Udarnikom in nnvatorjem Osredkarju, jnž. Babiču jn drugim se je pridru- 1 žil sedaj v tej tovarni tov. Lavrič, priključili pa se bodo še novi. To smemo pričakovati tem bolj, ker imajo v to- j
varni v načrtu, da napravijo v okviru elektrost.rojnega krožka podjetja posebno delavnico, kjer bodo člani krožka lahko v prostem času študirali in eksperimentirali ter uresničevali svoje praktične zamisli in se tako pridružili graditeljem naše mlade socialistične ( 've.
Koloradskemu hrošču smrt
Za borbo proti koloradskemu hrošču so se v trboveljskem okraju postavile po vseh KLO delovne ekipe, ki so bile že dvakrat pridno na delu. Pri prvi akciji je biio pregledanih nad 2000 parcel. Te akcije se je udeležilo 20 KLO. Uspeh je bil ta, da so našli koloradskega hrošča po vestnem pregledu le na posestvu »KDZ 1. maj« v )lo*emežu, Drugod te nevarne žuželke niso našli. Tudi pri pregledu v nedeljo, 3. junija niso naleteli na tega škodljivca. Pri tem pregledu je sodelovalo 1235 ijudi in 15 KLO. Pregleda niso izvršili povsod, ker je bil popek«*! dež in te akcije ni bilo mogoče dobro izvesti.
OBVESTILO
Invalidsko skladišče »Tobak« v Trbovljah sporoča kadilcem, da bosta v nedeljo, 10. junija odprti trafiki Ana Kušar in Vrtačnik Gizela od 8. do 12. in od 15. do 17. ure. V prihodnje bosta odprti vsako nedeljo po dve trafiki.
^S&^^/KULTURA - PROSVETA
Trboveljsko gledališče ne bo počivalo
S aiikvimaUMJivj predala vami v po. i«»utev 10. obletnice OF je trboveljski oder zaključil svojo bogato gledališko »e-*,«*> 1060-51, »aj je uprizoril v njej 29 predstav. V pretekli sezoni so trboveljski igralci dali najprej larso »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«, balo Molierovega »Namišljenega boi. ' bika«, «b zaključku sezone pa Božičevo dramo »Umik« na čast 10. obletnice OF.
Poleg teh gledaliških del je uprizoril mfodšnskj oder trboveljskega gledališča igro »Prst pred nosom«, pottovil predelano mladinsko igro »Janko in Metka« ter »Bdečo kapico«. K tem igrani moramo prišteti še reprizo Goldonijeve »Krčmarice Mirand Jine«. ki so jo trboveljski igralci dali sedaj z godbenimi in pevskimi vložki, prav tako pa so ponovili zgodovinsko dramo »Celjski grofje« ter ameriško tragedijo »Globoko so korenine«.
To gledališče pa svojega delovanja ni omejilo samo na domači kraj, mar. več je z naštudiranimi igrami gostovalo tud j v drugih krajih in sicer dvakrat v Hrastniku, po enkrat pa v Litiji. Zagorju in v Podkumu. Največkrat sta bili na repertoarju komediji »Gospa ministrica« in »Mirandoiina«. Kot zadnjo predstavo je dal trboveljski oder. kot te omenjeno, Božičevo dramo »Umik«.
Z igro »Umik« se pa gledališka družina v Trbovljah ni umaknila in šla na
zaklužen poletni oddih. Ne. Ker so izkušnje v zadnji sezoni pokazale, da si občinstvo pač predvsem želi veselih odrskih del, ki imajo znatno številnejši obisk, pripravlja trboveljska odrska skupina sedaj vsem znano veseloigro »Zadrega nad zadrego«, ki jo namerava zopet uprizoriti s priljubljenimi godbe, nimi in pevskimi vložki, prav tako pa pripravljajo ti igralci »Tri vaške svet. nike«. S temi zabavnimi gledališkimi deli, s katerimi bodo nastopili v okviru »Veselega teatra«, hoče trboveljski oder napraviti več gostovanj v našem okraju in sicer v St. Gotard-u. Cemšeniku. Dolah pri Litiji In v Izlakah, razen tega pa še v St. Pavlu pri Preboldu Krškem, St. Petru pod Sv. Gorami ter v Anbovu.
To zamisel trboveljskih igralcev smemo le pozdraviti, zlasti še. ker nameravajo svoja gostovanja združiti še t praktičnimi posvetovanji z igralci v navedenih krajih, kar bo gotovo pri :>omoglo k dvigu gledališkega življenj:, na naši vasi.
Z novo gledališko sezono 1951—1951 hoče ta odrska družina začeti že v mesecu septembru in sicer najprej s ponovitvijo igre »t^nik«, »Namišljeni bolnik« in »Gospa ministrica«. O novih igrah, ki jih bo trboveljsko gledališče uprizorilo v prihodnji sezoni, bomo še poročali.
Z gradnjo nove ceste bo rešen v Trbovljah vetik problem
Kako potrebna je ureditev ceste v Trbovljah, ve vsak tujec, ki pride v la rudarski center, ko mu sili v usta in oči neznosen prah, še bolj pa vedo to domačini sami. Zamisel za ureditev ceste sega že v leto 1948, ko so se tega dela že lotili, vendar je ostalo brez uspeha zaradi slabe organizacije. Vedno večji promet pa je dal misliti, da Trbovlje, ki imajo značaj mesta, ne morejo ostati pri takšni zanikrni cesti. Tako «o že lansko leto začeli s pripravami jn v zimi so začeli voziti granitne kocke, ki' so jih pripravili vzdolž ceste.
Z deli na cesti bi morali pričeti že v zgodnji pomladi, vendar so se dela zavlekla zaradi obširnih priprav. Pred nekaj dnevi pa so z deli na cesti le začeli, prihodnji teden pa pričnejo delati še v večjem obsegu, tako da bo poleg prostovoljcev, članov Fronte, zaposleno na cesti stalno 60—70 mož. Potreben denar za začetna dela je na razpolago, prav tako tudi za umaknitev barak pri koloniji Počivavšek, ki jih bodo prestavili zaradi razširitve ceste, denar je pripravljen nadalje za ureditev barak na Dobrni.
Cesta bo široka deset metrov ter bo
imela na vsaki strani hodnik. Gradili jo bodo v etapah. Prva etapa bo potekala od pošte na Vodah do spomenika žrtvam Orjune pri Povšetu.
Ureditev ceste bo za Trbovlje velika pridobitev, posebno še. ker se bo vzporedno uredila tudi kanalizacija in vodovod. Cesta se bo gradila z granitnimi kockami, delno pa z betonom in asfaltom. Za vsa tehnična dela je sestavljen pri MLO Trbovlje tehnični štab, v katerega so pritegnjeni tudi direktorji vseh večjih podjetij v Trbovljah, pri
"	'	1	“	1	■ i
mestnem odboru OF pa je postavljen
štab 2a organizacijo prostovoljnega dela,, ker se bo vse prostovoljno delo vršilo v okviru Fronte.
Sedaj, ko se je z gradnjo ceste res začelo, bomo videli pripravljenost vseh onih Trboveljčanov, ki so ob raznih prilikah izjavljali: »Ne grem na nobeno prostovoljno delo! Ce pa bodo začeli s cesto, se bom dela za 14 dni.udeležil tudi jaz!« — Upajmo, da bodo vsi mož beseda.	. .
Plodno delo ljudske inšpekcije
V Zagorju so prodajali črvivo meso
Od vseh odbornikov Ljudske inšpekcije, ki so bili izvoljeni lansko leto. jih deluje le dve tretjini, zato pa s-, ti toliko bolj vestni in uspešni. Naj boljše skupine Ljudske inšpekcije so na rudniku Zagorje, na trboveljskem rudniku na zahodnem in. vzhodnem obratu, v elektrarni v Trbovljah in v steklarni v Hrastniku.
Aktivnost Ljudske inšpekcije v Zagorju vidimo v tem, da j« v preteklem mesecu naprkvila največ pregledov. Preglodani so bili vsi gostinski obrati bifeji in trgovine, ugotovljeno pa več pomanjkljivosti. Tako so organi Ljudske inšpekcije v soboto, 2. junija našli v mesnici St. 4 v Toplicah meso, ki je bilo pokvarjeno, se je pa kljub temu prodajalo. Polovica teleta je bila črviva in že v razpadanju. V mesu, ki so ga stranke vrnile, so našli poldrug centimeter dolge črve, mesar Martinčič pa je izjavil, da je bilo tele zaklano 31. maja in da ga je pregledal zivinozdravnik Božič iz Trbovelj ter prodajo dovolil. Ker je bilo meso sia.ro že več dni in pokvarjeno, je Ljudska inšpekcija prodajo mesa ustavila, krivce pa predlagala v kaznovanje.
Tudi pri delitvi stanovanj je inšpekcija našla napake. Tako je bila rudarju Ivanu Globokarju že trikrat izdana odločba za stanovanje, vendar se ni mogel še vseliti, akoravno je že prvikrat stanovanje prebelil in uredil. Temu nasproti pa imamo primere, da dobijo drugi prav lepa stanovanja, tako ima neka tovarišica, ki je sama z enim otrokom, dvosobno stanovanje s kuhinjo, shrambo in kletjo, tov. Globokar pa ima 5-člansko družino in sc vsi stiskajo^v eni sobi in kuhinji.
Prav tako se odlikujejo tudi posamezni člani Inšpekcije. Tako je tovariš Rudi Žužek izsledil mladega fanta, kije v neki trgovini ukradel 12.000dinarjev. — Ljudska inšpekcija v Za-
piunanjkljaja 300.000 dinarjev v bu«
V Trbovljah pa je Ljudska bisopfcj cija odkrita, da v S pri Počivavšku prodajali vino kij« bilo pomešano * umazano vodo ' n* tega je prišlo, ker je tovarišica' Ki J* pozabua v sodu gumasto eev" ter tel vino teklo po tlel,. Potem' pa j« ki je izteklo, delno prestregla in ga Pomešala z drugim, drugega dne p» j« tovarišica, ki je prišla za njo a vedela za te dogodek to brozgo 'im*, dajala kot vino, ki ga je bilo oi«*
42 litrov. Ljudska inšpekcija je tov*!, risico, ki je to zakrivila, predlagala v kaznovanje.
Oh Tednu matere in
otroka	(
Začetek Tedna matere in otroka sej v 'ii povijali otvarili v nedeljo 3 ju-nija s skupnim izletom naših najiiilaj-Sih iz DID, ki so šli v Čeče. V tam-kajšnjem prosvetnem domu so maiekj priredili akademijo in zbranim mate. ram in otrokom pokazali, kaj so se naučili v Domu igri in dela.
Vrstili so se prisrčni prizori s petjem, plesi in deklEtnacijami, s katerH mi so razveselili zbrane domačine, ki so prišli v lepem številu. Otroci’ se obdarili ženo-mater z lepo torto pionirje pa so članice AFZ Čeče pogostile. Bil je lep nedeljski popoldan .in otroci so bili veseli, saj so s svojim nastopom dvorili bogat spored, ki' so ga trboveljske žene pripravile za. ‘Beden matere in otroka.
PRODAM
posteljo in nočno omarico. Vprašati pri Jesih, Trbovlje IT-92.
Prosto p. Scottu
ČRNI BRATJE
Kriminalni roman
Naposled je (kupol do prez.račeval-ncgra rova ob južnem stopnišču.
Moravcu se je srce skrčilo: vratca prezračevalaika so bila najmanj tri metre visoko od tal. Če hi bila vsaj odprta, bi se lahko s skokom pognal proti rovu in ec ga oprijel. Odpreti vraita tako visoko pa je bilo nemogoče. V*» olsipin je gledal okoli sebe.
Naenkrat l>a je skoro zakričal od presenečenja:	niti dvajset metrov
proč jc stal maj licu stol. Celo v tako itevarohvu položaju se je Moravec začudil, kdo bi pač mogel prinesti •to! semkaj na hodnik, mračne jet. uišnioe. Mogoče g« jc pustil kak jet niški paznik.
l*iir sekund pozneje je Moravec Ž.e stal na stolu in odpiral vratca. Hilo jc lahko delo. Odmaknil je kovinski zaiptb in zarjavela pločevina je tiho zaškripala. Val hladnega zraka je puhnil vanj in pred njim je zazijal temni prezračevalni rov.
'iiepnil je roko vanj. Rov ni bi1 širok, vendar Ihi lahko zlezel vanj. Kako daleč neki sega v višino in kako daleč v globino? Ce 1k> enkrat v njem — ali ne bo morda zdrknil v globino in sc ubil?
Dalje ni utegnil razmišljati. Z obema rokama sc je oprijel robov odpr-
tine, da bi ec pognal kvišku. Tedaj pa mu je zastal dih: težki koraki so .se začuti po hodniku. Zagledal je paznikvo čepico.
Nekaj trenutkov je mislil, da je vse izgubljeno. Obupan je skočil s stola. Da bi odstranil stol, ni bilo reč časa. Moravec se je plosko stisnil v kot med zidom in prezrače-valnikom. luko je čakal v skrajni napetosti pripravljen na naskok.
Zdaj torej pride do boja!
Koraki s« t!aIx»lno odmevali po hodniku, nato pa so utihnili- Moravec je zaslišal lahen vzklik. Takoj je spoznal glas: bil je jot niški paznik Davvis. Iz neznanega vzroka je 6voj odhod ustavil.
Naenkrat se je prikazala pred Moravcem raztegnjena senca moža. Moravec je stal mirno, ka-kor bi prirasel k zidu.
Toda paznik ni napravil tega, kar je Moravec pričakoval: namesto da bi korakal dalje, je skočil na stol-Zdaj gleda v rov, si je mislil Moravec. Skoro pol minute je bilo vse liho, nato pa je paznik skočil s stola, da j c močno zaropotalo.
Takoj bo sklical paz. niško osebje, si je mislil Moravec in se že odločil zn naskok. Tiho je naskočil paznika od zadaj.
Krepko ga je objel okrog telesa z eno roko, z drugo pa ga je zagrabil za vra(. Skoro brez glasu sta oba moža padia na tla.
»Pusti me, pusti, bedak! — je še izdavil Dawis iz sebe, toda že ga je Moravčeva roka trdo prijela za .vrat da ni mogel dati več glasu od sebe. Z vso silo se je Davisu naposled le IMisrečilo rešiti se Moravca. Pri tem pa je Davvis tako nesrečno odskočil, da se je z glavo zadel ob zid in se nezavesten zgrudil na tla.
Pred Moravčevim očmi se je zme-glilo- Ves je trepetal. Se nikoli se mu ni zdela ta velika, molčeča hiša tako mrtva kot v lem trenutku, ko ni vedel, ali je Davvis živ ali mrtev.
Če ga spet ujamejo, ali mu bodo verjeli, da ni Davisa ubil? Ali mu bodo verjeli, če jim bo rekel, da se je Davvis samo po nesreči tako ne rodno zaletel v zid?
V duhu je videl pred seboj električni stol, na katerem ga bodo usmrtili.
Pri tem pa ni hotel storiti Davvim nič hudega Le za boj ga jc hotel onesposobiti.
Ves obupan je Moravec sjx»t skočil na stol. Znova se je oprijel roba odprtine in se pognal v rov.
Z gornjim telesom je bil zdaj že v rovu. Z rokami je začel tipati v temi. Iskal je v notranjščini rova kakšno oporo, ki bi mu omogočila plezanje, leda j pa ga je nekaj uda-
rilo po obrazu. Z obema rokama j« segel po predmetu.
Bila je viseča, vrv, pritrjena nekje na vrlin.
Vrv! Delavci, ki so očistili rov, sb jo najbrž pozabili. Zdaj mu bo ta vrv rešila življenje.
Ali je dosti močna, da bo držala njegovo telo? Še enkrat je pogledal navzdol. (XI »podaj je zijala iz rova nepredirna lema.	"" ’ "“J
Sekundo časa je omahoval, nata pa je začel plezati po Vrvi, meter za metrom.
Skozj hladni in vlažni nočni zrak je Moravec začul glas, ki mu je-rezal živec. Kdor je stanoval v bližini, j« vedel, kaj pomenja tuljenje sirene: iz jetnišnice je pobegnil nevaren kaznjenec!	. \
Natančno ob eni uri 31 minut ponoči so zaslišali na policijski postaji v Ckarlefiionn sireno državne jetniš. niče. Tako se je glasilo v jutranjem poročilu policijskega podna rednik«. Policijski podoarednik je v svojem poročilu omenil — seveda s tovariškim obžalovanjem — tudi neko z.mimioo dejstvo, namreč nenavadno dejstvo, da se stražnik' Hunter, katerega okoliš je ol»segal ceste in ulice okrog jetnišnice, pri svojem odhodu ni natančno držal predpisanega časa. Hunter namreč ni začel obhoda ob eni uri 13 minu/t, ker bi sicer moral priti do zidov jetnišnice prav tokrat* ko je Moravec pobegnil.
Iz popotne torbe ,Zasavskega vestnika*
II. zvezna liga
Lepa zmaga Rudarja nad Dinamom
Rudar: Dinama (Pančevo) 4:2 (4:1)
- Za tekmo v II. zvezni ligi med moštvom »Dinama« iz Pančeva in domačega Rudarja preteklo nedeljo je vladalo v revirjih veliko zanimanje Obe moštvi sta računali na uspeh, ker ao točke obema moštvima potrebne. Moštvo Rudarja je bilo boljše in je imelo več sreče, z malo več i isebno-«ti napada in obrambe pa bi * uspeh Rudarja lahko še večji. Teren za igro je bil težaven, gledalcev je bilo okrog 2000, sodil pa je tov.Jelenek iz Zagreba z manjšimi napakami.
Moštvi sta nastopili v sledeči po-Btavi:
Rudar: Ahlin, Sori, Butkovec, Blat-pilr Koa, Vodišek, Hudarin. Polc. Koncilja, Florjane in Opresnik.
Dinamo: Feher, Džepina, Vajs, Flan. Kter, Belič, Avramovič, Fekijaški, Pfaf. Davidov, Marjanovič in Radenkovič.
Kako so igrali!
Rudar je v nedeljo zaigral dobro ter fe bil v prvih petih minutah v premoči. Rudar je v 4. minuti po Oprtniku dosegel vodstvo. Dinamo pa je »bral srvoje vrste in pričel nevarni napadati. Posledica tega napada je bilo izenačenje igre. Kos je zadržal z roko igralca Dinama, na kar je sodnik
v 11. minuti prisodil enajstmetrovki, Moštvo Rudarja se je po tem golu osvobodilo pritiska ter pričelo dobro napadati. V kratkih presledkih je v 11 minutah doseglo 3 gole. Drugi gol je dal v 25. minuti ponovno Opresnik, za njim v 34. minuti Hudarin, v 37. minuti zopet Opresnik, ki je s svojin, zadetkom postavil končni rezultat v prvem polčasu.
V drugem polčasu je Rudar priče: lepo, vendar napadu ni uspelo, da b: povišal rezultat. Gostje so močno pritisnili in v 69. minuti postavili končr.: rezultat igre 4:2. Pred golom Rudarji je nastala gneča in so temu golu botrovali sami igralci Rudarja. Igra je postala zelo borbena, ker so gostje hoteli izboljšati svoj uspeh, vendar se rezultat do konca igre ni več spre menil.
Moštvo Rudarja je imelo v nedelji lepo priložnost, da si izboljša količnik golov sebi v korist, vendar te priložnosti ni izkoristilo. Po izidu te tekme gostje niso bili tako slab nasprotnik vendar rezultat ustreza poteku gre. V nedeljo bo Rudar igral v Zrenjaninu proti Proleterju. Upajmo, da bodo prinesli vsaj eno točko. Želimo mu vsi obilo sreče, ki je v nogometu tudi potrebna.
Da, beseda je meso postala — v
Trbovljah sc začel: graditi novo cesto! Od pošte na Vodah proti Povšetu iz-gleda kot na mladinski progi. Par dni komaj — in že je vse razrito in razkopano. V ponedeljek smo videli na -•elu uslužbence MLO. med njimi predsednika in tajnika, v torek pa uslužbence z uprave rudnika, med katerimi st- bila tudi direktor in njegov pomočnik. Tudi inženir Ivo, naš ljudski poslanec, je bil med njimi. Dobre volje je bil, vihtel je rovnico in se široko smejal. Pa se mu ne čudim, saj je imel okrog sebe brhka dekleta. Ostani idealen, kot si bil vedno v življenju in — zdrav! Želimo samo, da bi našli vsi dosedanji prostovoljc' mnogo po-snemalcev. pa bo vse dobro.
Fasade in napisi na trboveljskih trgovinah in gostilnah se obnavljajo, popravljajo. Mojster Svagelj dela na trgovini prav čeden, prikupen napis s slikami v stilu Maksima Gasparija. Ni pa posrečen napis v centru Trbovelj, na prodajalni OM na Vodah, na bivšem rudr iškem magazinu. Silno diletantski je videti ta napis, skoro sram te j' Na severni strani te stavbe visi š" danes v »okras« velika, raztrgana parola od zadnjih proslav. Tujci, ki prihajajo v Trbovlje, nas ne sodijo samo po planu bi naših udarnikih, ms.rveč tudi po takih — malenkostih.
V gostilni nad našim živilskim trgom je vse živo. Nekateri balinajo drugi kvartajo tretji pa — »fucajo«. Prav nič se ne čudimo temu načinu zabave, bolj iznenadeni bi bili, če bi jih videli igrati šah ali pa če bi po naših terenih odprli bralne krožke in debatne večere.
Naš ljubček ga je zelo polomil. — V nedeljo je bila v Trbovljah tekma z nogometaši iz Pančeva. Za Rudarja je tavijal tudi fant, ki ga vsi poznajo por’ imenom »Ljubček«- Pa je bil skrajno nespodoben: igralce iz Pančeva je ozmerjal in jim preklinjal »srbsko majko«! — Ali ste že kdaj čuli, da bi Srbi psovali naše matere? — Ne! — Torej!
Kulturno postrežbo imamo ponekod. — V restavraciji na Vodah dobiš lahko obložene kruhke, toda z neobelje-nim sirom — kar s kožo! Ce vprašaš, zakaj sira niso obelili, ti malomarno odgovore, da nimajo nožev, da si ga sam prines' s seboj! — V Trbovljah,
IZGUBLJENO
13. maja sem izgubila v Domu kulture rjavo desno rokavico. Najditelja prosim, da jo vrne v restavracijo cementarne Trbovlje.
Slapšak Danica
PRODAM
dobro ohramjeno kolo znamke »Re-cord«. Poizve se v Lokah 144, Trbovlje I.
RAZGLAS
Izgubile sem osebno izkaznico, ser. št. F 0728835, reg. št. 15525. in prosim osebo, ki jo ?■>. našla, da jo vrne do 10- VI. 1951. V nasprotnem primeru jo proglašam za neveljavno. — Frančiška Flisek, poslovodkinja, Zagorje 145.
RAZGLAS
Izgubil sem osebno legitimacijo ser. štev. F 0722844 reg. št. 9534. Proglašam jo za neveljavno. — Povhe Franc, Trbovlje-Loke 600.
RAZGLAS
Izgubila sem osebno Izkaznico, ser-štev. F 0723294, reg. štev. 9984. Proglašam jo za neveljavno.
Plaznik Marija, Trbovlje-Loke 198.
OBJAVA
Mladinsko gledališče uprizori zabavno igro v štirih dejanjih »Čarovnik Zvirca« — po Kersnikovi črtici, kako je stari Molek tatu iskal, — dne 9. junija 1951 ob 20. url v Domu kulture v Trbovljah.
Predprodaja vstopmic v knjigarni v Trbovljah, na dan uprizoritve pa od 16. ure dalje pri gledališki blagajni v Domu kulture.
kjer Izdelujejo v CRD in SRD čudovite reč-"— ni nožev!
Življenje terja tudi smrtne žrtve —j pa ne ustrašite se. — Pretekli teden So imeli kandidati in kandidatke komercial e in finančne stroke na rudniku in v CRD izpite. Noro, blazno so se dekleta učila in pripravljala. Hujšala so od učenja, smilila so se nam. — Pa se je zgodilo nekaj nenavadnega, edinstvenega, kar nima primere najbrž niti — v vsedržavnem merilu: n i kandidatka je bila v teh usodnih dneh tako zaverovana v učenje in pripravljanje na izpit, da je doma popolnoma pozabila — na putko v hlevu. T dni ji ni dala jesti, pa je ta kokošja revica od gladu in žeje — poginila ...
V	Zagorju imajo nove »boksarje«. Tamkaj so na neki nogometni tekmi uvedli nov način igranja: igralcu je dovoljeno, da knockoutira sodnika. To se je zgodilo na tekmi proti Štoram.
Odborniki KLO Zagorje imajo zveze z dr. Manohinom, tako so nam povedali. Vsi odborniki so se namreč obvezali, da bodo delali vsak po osem ur na vodovodu. Pa glej ga spaka: kadar so bili odborniki na vrsti, da bi šli na delo — je deževalo. Na vsak način imajo ti odborniki nedovoljene zveze z našim učenim vremenskim napovedovalcem!
V	Zagorju so Imeli pred kratkim »argentinsko epidemijo«, Trumoma so prihajali ljudje v rudniško pisarno po dovoljenje za izselitev v Argentinijo. Na hvalo pa je ta epidemija že ponehala. Povzročitelji te najnovejše bolezni v naših revirjih se bodo te dni zagovarjali — pred sodnijo!
V	neki mesnici v Zagorju so prodajali te dni črvivo telečje meso — v gostilni »Pri grozdu« v Trbovljah (to ime je dobila sedaj gostilna pri Po-čivavšku) pa so prodajali vino, ki je v kleti izteklo po tleh. O tem podrobneje v našem drugem članku.
Dobro jo pozna
Hči: »Mati, France mi je danes rekel, da sem najkrasnejše dekle pod soncem. Dovoli prosim, da ga končno povabim k nam.«
Previdna mati: »Dekle, počakaj še, pustiti ga moramo zelo dolgo pri njegovem dobrem mnenju o tebi.
RAZGLAS	’ t
Kakor vsako leto, bo tudi letos obvezno cepljenje proti tifusu vseh oseb, ki so zaposlene v živilski industriji, družbeni prehrani, pri vodovodih, kanalizaciji, prometu in v zdravstvenih ustanovah. Cepljenje bo predvideno sredi tega meseca. Uprave in vodstva podjetij so odgovorna za udeležbo prizadetih. Vsi oni ki ne bodo prišli K cepljenju, bodo kaznovani denarno.
Sanitet, inšpekcija OLO Trbovlje
Kino TRBOVLJE
bo predvajal od četrtka do ponedeljku angleški film
»W ATERLOOJSKA CESTA«
KINO »TRIGLAV« ZAGORJE ima na sporedu za soboto do pon e. deljska 11. VI ob 6 in 8 zvečer »merici film
»NJEN OTROK«
V sredo in četrtek, 14. VI. pa bo predvajal ob 6 in 8 zvečer ameriško ko-i .dijo
»NOC V CASABLANCI«
Ureja uredaiški odbor. — Odgovorni urednik Stane Šuštar. — Naslov uredništva: Trbovlje, uprava rudnika — Telefon 54 — Bančni račun pri KB - Trbovlje' 614-1-90503-4 — Tiska Tiskarna »Slovenskega poročevalca« v Ljubljani. — Poštnina 'plačana v gotovim. Četrtletna naročnina v letu 1951 je 60.— din, polletna 120.— din celoletna 240.— din. — »Zasavski Vestnik« Izhaja vsak petek. — Dopise sprejemamo do vsakega ponedeljka.
Bratstvo — prvak II. slovenske lige v spomladan sketn tekmovanju
Bratstvo : Proletarec I: f
Dne 3. junija je bilo na igrišču Bratstva v Hrastniku odigrano zadnjo kolo med domačim moštvom in Proletarcem. Tekma se je končala neodločeno 1:1. Gol za Bratstvo je dal Gornik za Proletarca pa Praznik.
Pred to tekmo so se srečali pionirji btoeh društev v okviru tekmovanju poverjeništva Trbovlje. Tudi ta igra se je končala neodločeno 1:1,
}■' Prvenstvo poverjeništva
Na igrišču SD »Svoboda« v Kisovcu •ta v nedeljo dne 3. VI. odigrali prvenstveno tekmo moštvi »Poleta« iz Krškega in »Svobode« iz Kisovca. Rezultat ifcl (2:1) za Polet Igra je bila lepa. Sodi! je tov, Alojz Zupan objektivno.
| Pionirji (Litija) ; Rudar 3:1
V okviru poverjeništva Trbovlje sc Igrali v predtekmi pionirji iz Litije proti pionirjem Rudarja Po boljši igri so zmagali pionirji iz Litije z rezultatom 3:1.
Športni dan idustrijskih šol v Zagorju
Industrijska rudarska šola v Zagorju ]e S. junija t. 1. organizirala športni dan. Sodelovale so industrijske šole Litostroj, Tezno pri Mariboru, železar. na Store, rudnik Velenje, Trbovlje in Zagorje. Tekmovali so v lahki atletiki. Odbojki in nogometu.
V lahki atletiki (tek, met krogle. Ukok v višino, skok v daljino, met gra. Bate) je osvojila prvo mesto Industrli-
liam v nedeljo IO. junija
Vsi na
veliko tombolo
NK. RUDAR
ki bo ob 14. uri na stadinnnu Rudarja. 25 tombol in 600 dobitkov v vrednosti preko I milijon dinarjev.
Kdor še nima srečke, naj pohiti, ker je srečk samo še nekaj na razpolago V nedeljo 10. junija — na svidenje! Tombola se vrši ob vsakem vremenu.
ska šola Trbovlje. Drugo mesto je doseglo moštvo industrijske šole v Zagorju, tretje mesto pa industrijska šola Velenje. V odbojki so zasedli prvo -rte a to Trboveljčani, drugo -testo pa Zagorjani.
V	nogometnem turnirju je zmagala Industrijska kovinarska šo'- Tezno, ki
e prejela lep pokal, darilo rudarske ndustrijske šole Zagorje.— Vse šport, ne igre so bile dobro pripravljene in je bilo občinstvo z njimi zelo zado. voljno.
TEKMA DOMŽALE ; RUDAR V TRBOVLJAH
V	3. kolu slovenske lige sta se srečala v Trbovljah moštvo iz Domžal in igralci Rudarja v Trbovljah. Tekmo je sod . tov. Počkar, gledalcev pa se je zbralo okrog 180. V predtekmi sta se srečali ženski ekipi Poljane (Ljubljana) in Rudar. Po obojestranski mlačni igri so zmagale Ljubljančanke s 15:5 (12:1).
Tekma med Domžalami in Rudarjem je bila ena izmed najburnejših, kar so jih videli Trboveljčani. Sodnik je zaključil tekmo predčasno pri rezultatu 37:37 (polčas 17:16 za Rudarja).
Takoj v začetku je bila igra zanimiva in hitra. Rudar je vodil z 9:0, nakar so gostje razultat znižali. — Vsi igralci so popustili. Kmalu nato so zaigrali zopet hitreje in zaključili 17:16.
V	drugem polčasu sta obe moštvi hoteli odločiti igro sebi v prid. Igrali so precej ostro ter so bili štirje igralci iz Domžal in eden iz Trbovelj izključeni zaradi storjenih napak. Tako sta proti koncu igre, ko je bila tekma na višku, ostala od gostov samo dva igralca na igrišču. Ker pa dva igralca po pravilih ne moreta igrati za neki klub, je 3odnik tekmo zaključi’ piedčasno in prisodil zmago Rudarju. S kakšnim rezultatom bo Rudar dobil to igro, bo odločila Košarkarska zveza Slovenije.
Odkritje spominske plošče na Sv. Gori
V	nedeljo, dne 3. junija t. I. je planinsko društvo v Zagorju z Zvezo borcev odkrilo na planinsk* postojanki na Sv. Gori spominsko ploščo padlim planintem in ostalim, ki so padli v tem kraiu Slovesnost je bila dobro obiskana. Za planinsko društvo je govoril tov. Franc Goloto, za ZB tov. Mirko Herman, za sindikate pa tov. Ludvik Likar. Sodelovala sta pevski zbor »Vesna« in sindikalna godba iz Zagorja.