Revus Journal for Constitutional Theory and Philosophy of Law / Revija za ustavno teorijo in filozofijo prava 4 | 2005 Svoboda izražanja Pravni interes za ustavnosodno presojo zakonov in drugih predpisov Legal Standing for the Constitutional Review of Statutes and Other Regulations Sebastian Nerad Electronic version URL: http://journals.openedition.org/revus/1693 DOI: 10.4000/revus.1693 ISSN: 1855-7112 Publisher Klub Revus Printed version Date of publication: 1 janvier 2005 Number of pages: 42-73 ISSN: 1581-7652 Electronic reference Sebastian Nerad, « Pravni interes za ustavnosodno presojo zakonov in drugih predpisov », Revus [Spletna izdaja], 4 | 2005, Datum spletne objave: 28 février 2013, ogled: 20 avril 2019. URL : http:// journals.openedition.org/revus/1693 ; DOI : 10.4000/revus.1693 All rights reserved revija za evropsko ustavnost european constitutionality review Ljubljana, april 2005 Sebastian NERAD, 2005: Pravni interes za ustavnosodno presojo zakonov in drugih predpisov. Revus – Revija za evropsko ustavnost (2005) 4. 42–73. www.revus.eu P r a v n i i n t e r e s z a u s t a v n o s o d n o p r e s o j o z a k o n o v i n d r u g i h p r e d p i s o v Se bas t i an Ne rad 1. Prav ni in te res kot pro ces na pred po stav ka Usta va Re pub li ke Slo ve ni je1 (usta va) v 162. čle nu pred vi de va, da se pos to pek ustav no sod ne pre so je pred pi sov lah ko zač ne na dva na či na: na pod la gi zah te - ve ozi ro ma na pod la gi po bu de. Pos to pek pred ustav nim so di ščem je na tan čne - je ure dil za kon o Ustav nem so di šču2 (ZUstS), ki v pr vem od stav ku 22. čle na do lo ča, da se pos to pek za oce no ustav nos ti in za ko ni to sti pred pi sov zač ne z vlo žit vi jo pis ne zah te ve pred la ga te lja ozi ro ma s skle pom ustav ne ga so di šča o spre jet ju po bu de za za če tek pos top ka. Gle de zah te ve po za čet ku pos top ka ZUstS ne do lo ča po seb nih zah tev ali po go jev, do lo ča le sub jek te, ki lah ko vlo - ži jo zah te vo.3 Na sprot no pa usta va (162. člen) in ZUstS (24. člen) gle de po bu - U S T A V N O S O D N O P R A V O T V O R J E R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 42 1 Ur. l. RS, št. 33/91, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04. 2 Ur. l. RS, št. 15/94. 3 Po 23. čle nu ZUstS lah ko zah te vo vlo ži jo dr žav ni zbor, tret ji na po slan cev dr žav ne ga zbo ra, dr žav ni svet, vla - da, so di šče, dr žav ni to ži lec, Ban ka Slo ve ni je, ra čun sko so di šče, va ruh člo ve ko vih pra vic, pred stav niš ki or ga - ni lo kal nih skup nos ti in re pre zen ta tiv ni sin di ka ti za ob moč je dr ža ve. Po lo žaj teh pred la ga te ljev ni enak, am - pak je tre ba raz li ko va ti med tis ti mi, ki lah ko zah te va jo pos to pek brez po ve za ve s kak šnim kon kret nim pos - top kom (dr žav ni zbor, tret ji na po slan cev, vla da in dr žav ni svet), in tis ti mi, ki lah ko zah te va jo kon tro lo ustav - www.revus.eu de do lo ča ta, da jo lah ko vlo ži vsa kdo, če iz ka že svoj prav ni in te res. Ustav no so - di šče na pod la gi vlo že ne po bu de s skle pom zač ne pos to pek, če pred hod no ugo - to vi, v pos top ku pre iz ku sa po bu de, da je po dan po bud ni kov prav ni in te res. V na sprot nem pri me ru, če prav ni in te res ni po dan, ustav no so di šče po bu do zavr - že (25. člen ZUstS). Raz li ka med zah te vo in po bu do je to rej v tem, da je na zah - te vo upra vi če ne ga pred la ga te lja ustav no so di šče dolž no za če ti pos to pek me ri - tor ne pre so je, pri po bu di pa le, če je iz ka zan prav ni in te res.4 Zah te va usta ve in za ko na, da po bud nik iz ka že prav ni in te res, po me ni, da mo ra po bud nik na ves - ti kon kret na dej stva in oko li šči ne, iz ka te rih je nje gov prav ni in te res jas no ra - zvi den; to po me ni, da ima po bud nik gle de prav ne ga in te re sa tr dit ve no in do - kaz no bre me. Prav ni in te res je to rej pro ces na pred po stav ka, ki v pri me ru za čet ka pos top - ka na pod la gi po bu de po me ni po goj za do pust nost me ri tor ne ga od lo ča nja o ustav nos ti in za ko ni to sti iz pod bi ja ne ga pred pi sa. Usta va ne do lo ča, kaj po me - ni, da mo ra po bud nik iz ka za ti svoj prav ni in te res, še le ZUstS je v dru gem od - stav ku 25. čle na na tan čne je do lo čil, da je prav ni in te res za vlo ži tev po bu de po - dan, če pred pis ali sploš ni akt za iz vr še va nje jav nih po ob las til, ka te re ga oce no po bud nik pred la ga, ne po sred no po se ga v nje go ve pra vi ce, prav ne in te re se ozi ro - ma prav ni po lo žaj. Za kon ska do loč ba je rez ul tat do tlej uve lja vl je ne prak se ustav ne ga so di šča5 in ima ome je val ni na men. Na men zah te ve po iz ka za nem prav nem in te re su je pre pre či ti spro ža nje pos top kov zo per pred pi se, ki po sa - mez ni kov sploh ne za de va jo ozi ro ma jih ne za de va jo ne po sred no in kon kret - no. Cilj takš ne ure dit ve je pre pre či ti ne vzdr žno ob re me ni tev ustav ne ga so di šča, do ka te re bi ne dvo mno pri šlo, če bi lah ko vsak, brez ka ke kon kret ne po ve za ve z last nim prav nim po lo ža jem, spro žil pos to pek me ri tor ne ga od lo ča nja.6 43Pravni interes za ustavnosodno presojo zakonov in drugih predpisov R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T nos ti le v po ve za vi s pos top ki, ki jih vo di jo, ozi ro ma v zve zi z za de va mi, ki jih ob rav na va jo (so di šče, dr žav - ni to ži lec, Ban ka Slo ve ni je, ra čun sko so di šče, va ruh člo ve ko vih pra vic). Pred stav niš ki or ga ni lo kal nih skup - nos ti in re pre zen ta tiv ni sin di ka ti za ob moč je dr ža ve lah ko vlo ži jo zah te vo sa mo, če so ogro že ne pra vi ce lo - kal nih skup nos ti ozi ro ma pra vi ce de lav cev. 4 Kljub iz ka za ne mu prav ne mu in te re su pa ustav no so di šče ne zač ne pos top ka pre so je ustav nos ti in za ko ni to - sti, če je po bu da očit no ne u te me lje na ali če od od lo čit ve ni pri ča ko va ti re šit ve po memb ne ga prav ne ga vpra - ša nja. V skla du z dru gim od stav kom 25. čle na ZUstS ustav no so di šče v ta kem pri me ru po bu do za vr ne. Ob tem je tre ba še do da ti, da je tu di pri pos top kih, ki se zač ne jo na pod la gi zah te ve, po treb no, da ob sta ja t. i. pra vo var stve na po tre ba. Ta ni po da na, če se prav ni po lo žaj ni ko gar s pred la ga no od lo čit vi jo ne bi spre me - nil. V tem pri me ru po tre be po od lo ča nju ni in se pos to pek usta vi, če prav ga je spro žil po ob la šče ni pred la - ga telj z zah te vo. Več o tem glej M. Kri vic, Ustav no so di šče: pris toj nos ti in pos to pek, v: Ustav no sod stvo (ur. M. Pav čnik, A. Mav čič), Can kar je va za lož ba, Ljub lja na, 2000, str. 126–128. 5 M. Kri vic, ibid., str. 119. 6 Prav ni sis te mi dr žav, ki jih obi čaj no ob rav na va mo v okvi ru sis te mov kon cen tri ra ne ustav no sod ne kon tro le pred pi sov (Nem či ja, Av stri ja, Ita li ja, Fran ci ja), ne po zna jo pos to pa nja ustav ne ga so di šča na pod la gi po bu de po sa mez nih fi zič nih ali prav nih oseb. Če sploh, po tem je po sa mez ni kom do stop do ustav ne ga so di šča za - go tov ljen prek in sti tu ta ustav ne pri tož be, ko gre za kr ši tev ustav nih pra vic. Slo ve ni ja je s te ga vi di ka po seb - nost, saj v do lo če ni me ri omo go ča pod va ja nje mož nos ti do sto pa do naj viš je ga so di šča v dr ža vi. Kot za ni mi - www.revus.eu In ter pre ta ci ja prav ne ga in te re sa je lah ko šir ša ali ož ja, ved no pa mo ra bi ti v skla du z nje go vim ome je val nim na me nom. V na sprot ju z usta vo bi za to bi lo, če bi ustav no so di šče bo di si po pol no ma »spros ti lo« prav ni in te res, ta ko da ta ne bi več po me nil no be ne ome jit ve, bo di si, in to je pre cej bolj ver jet no, če bi ta ko za o stri lo po goj prav ne ga in te re sa, da po sa mez ni ki prek in sti tu ta po bu de sploh ne bi ime li več do sto pa do ustav ne ga so di šča, kar bi po me ni lo de jan sko od pra - vo te mož nos ti ustav no sod ne kon tro le. Prav ni in te res je ustav na ka te go ri ja in mo ra po eni stra ni po me ni ti raz me ji tev med po bu do in zah te vo, po dru gi stra - ni pa ga ni do pust no in ter pre ti ra ti ta ko, da bi bi lo po pol no ma one mo go če no vla ga nje po bud. O prav nem in te re su je ustav no so di šče spre je lo šte vil ne od lo čit ve, iz ka - te rih je v na če lu ra zvi den res trik ti ven pris top k ob rav na va nju in pri zna va nju te pro ces ne pred po stav ke. Na tan čnej ši pre gled ustav no sod ne prak se pa po ka - že, da se ustav no so di šče ni ved no do sled no dr ža lo svo jih pred hod nih od lo - či tev gle de prav ne ga in te re sa. Ne ka te re od teh ni hanj lah ko opre de li mo kot ne kon sis tent nost v prak si ustav ne ga so di šča, dru gi od mi ki pa so rez ul tat po - seb nih oko li ščin, ki upra vi ču je jo raz lič no ob rav na vo na vi dez po dob nih pri - me rov. Ob tem se še po stav lja jo ne ka te ra vpra ša nja, ki so jih v glav nem iz po - sta vi li po sa mez ni ustav ni sod ni ki v svo jih lo če nih mne njih, ki pa ima jo v se - bi do lo če no pre prič lji vost, za ra di ka te re lah ko prej ali slej pos ta ne jo ve čin sko sta li šče. Kot si cer po na va di ve lja za pro ces ne pred po stav ke, mo ra tu di prav ni in te - res po bud ni ka ob sta ja ti ves čas pos top ka, to po me ni ta ko v tre nut ku vlo žit ve po bu de kot v ča su od lo ča nja ustav ne ga so di šča. Na ob stoj prav ne ga in te re sa ustav no so di šče pa zi po urad ni dolž nos ti ves čas pos top ka. Tu di po bud nik mo - ra ob sta ja ti v tre nut ku vlo žit ve po bu de in v tre nut ku od lo ča nja. Če je po bud - nik v tem ča su pre ne hal ob sta ja ti ozi ro ma je iz gu bil do lo če no last nost, gle de na ka te ro je iz pod bi jal ne ko do loč bo, bo ustav no so di šče po bu do za vr glo za ra - di po manj ka nja prav ne ga in te re sa.7 U S T A V N O S O D N O P R A V O T V O R J E R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 44 vost naj na ve den, da so o uved bi prav ne ga in te re sa kot pro ces ne pred po stav ke raz miš lja li na Hr vaš kem pri spre je ma nju spre memb Ustav ne ga za ko na o Ustav nem so di šču Re pub li ke Hr vaš ke (Nar. nov., br. 49/02). V ko men tar ju te ga ustav ne ga za ko na (J. Cr nić, Ko men tar Ustav nog za ko na o Ustav nom su du Re pub li ke Hr vat - ske, Na rod ne no vi ne, Za greb, 2002, str. 113) lah ko pre be re mo, da se je pred log o uved bi prav ne ga in te re sa zgle do val po slo ven ski ustav ni ure dit vi. Pred log ni bil spre jet, ta ko da lah ko v skla du z 38. čle nom ustav ne - ga za ko na vsa ka fi zič na in prav na ose ba pred la ga za če tek pos top ka za oce no ustav nos ti in za ko ni to sti pred - pi sov, če tu di za to ni ma ne po sred ne ga prav ne ga in te re sa. 7 Ta ko na pri mer prav ne ga in te re sa ne iz ka zu je po bud nik, ki je po bu do vlo žil kot žu pan in iz pod bi jal do loč - be, ki naj bi po se ga le v nje gov prav ni po lo žaj žu pa na, kas ne je pa mu je med pos top kom man dat žu pa na pre - ne hal – sklep št. U-I-293/96 z dne 5. 3. 1999, Od lUS VI II, 51. www.revus.eu 2. Sploš no pra vi lo: pra ven, ose ben in ne po sre den in te res Iz opre de lit ve prav ne ga in te re sa, kot iz ha ja iz 25. čle na ZUstS in iz nje go ve kon - kre ti za ci je v prak si, je mo go če iz lu šči ti na sled nje ele men te: in te res mo ra bi ti pra ven (iti mo ra za po seg v pra vi ce, prav ne in te re se ozi ro ma prav ni po lo žaj), sa mo v tem pri me ru gre za prav ni in te res; da lje, in te res mo ra bi ti po bud ni kov, to rej nje gov last ni in oseb ni prav ni in te res – po bud nik mo ra iz ka za ti svoj prav - ni in te res, to rej da bo od lo či tev ustav ne ga so di šča vpli va la na nje gov prav ni po - lo žaj; in naj bolj po memb no, po seg v last ne in oseb ne pra vi ce, prav ne in te re se ozi ro ma prav ni po lo žaj mo ra bi ti ne po sre den in kon kre ten. V na da lje va nju ob - rav na vam po sa mez ne ele men te prav ne ga in te re sa, če prav je ta ka čle ni tev ne ko - li ko pri si lje na in v ju di ka tu ri ustav ne ga so di šče ni ved no jas no ra zvid na. Prav - ni in te res mo ra bi ti na mreč hkra ti pra ven, las ten, ose ben, kon kre ten in ne po - sre den. Gre za ob rav na vo ene ga in sti tu ta z raz lič nih vi di kov, ki med se boj no učin ku je jo in jih ni mo go če po pol no ma lo či ti. Če vsaj eden od ele men tov ni po - dan, po tem tu di ni po da na pro ces na pred po stav ka prav ne ga in te re sa in ustav - no so di šče bo po bu do pra vi lo ma za vr glo. 2.1. In te res mo ra bi ti pra ven In te res po bud ni ka je pra ven, če ga pra vo pri zna va in va ru je. In te res po bud ni ka se ka že kot prav ni in te res, če iz pod bi ja ni pred pis ne po sred no po se ga v pra vi ce, prav ne in te re se8 ozi ro ma prav ni po lo žaj po bud ni ka. Ustav no so di šče v svo ji prak si ni na tan čne je raz čle ni lo raz lik med po se gi v pra vi ce, prav ne in te re se ali prav ni po lo žaj, po bu do obi čaj no zavr že kar z na ved bo, da prav ni in te res ni po - dan, »ker ne po se ga v po bud ni ko ve pra vi ce, prav ne in te re se ali prav ni po lo žaj«.9 Raz li ko va nje med te mi tre mi ka te go ri ja mi je upo šte va lo le v ne ka te rih pri me - rih, ko je bil po bud nik dr žav ni or gan, kaj ti pri teh po pre vla du jo či ustav no sod - ni prak si ne mo re mo go vo ri ti o pra vi cah, pred pis lah ko kveč je mu po se ga v nji - hov prav ni po lo žaj. Pra vi lo ma enot no ob rav na va nje teh treh prav nih ka te go rij do slej v prak si ni po vzro ča lo te žav, iz ra zi »pra vi ca«, »prav ni in te res« in »prav ni po lo žaj« pa opre de lju je jo rav no zah te vo po prav nos ti prav ne ga in te re sa. Ka kr - šen ko li drug in te res po bud ni ka, ki ni prav ne na ra ve, na pri mer po slov ni, eko - 45Pravni interes za ustavnosodno presojo zakonov in drugih predpisov R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 8 Iz te ga iz ha ja, da je tre ba raz li ko va ti med prav nim in te re som kot pro ces no pred po stav ko, in prav nim in te re - som, po seg v ka te re ga (po leg po se ga v pra vi ce ali prav ni po lo žaj) de jan sko po me ni vse bi no pro ces ne pred - po stav ke. 9 O raz li ki med pra vi co in prav nim in te re som glej M. Pav čnik, Raz ume va nje te melj nih (člo ve ko vih) pra vic, v: Te melj ne pra vi ce (ur. M. Pav čnik, A. Po la jnar-Pav čnik, D. We dam-Lukić), Can kar je va za lož ba, Ljub lja na, 1997, str. 97. Glej tu di E. Ker še van, Upra va in sod ni nad zor, Prav na fa kul te ta Uni ver ze v Ljub lja ni, 2004, str. 81–83. www.revus.eu nom ski, fi nanč ni, de jan ski, po li tič ni, mo ral ni ali kak drug ne prav ni in te res, ne za do šča, da bi ustav no so di šče po bu do spre je lo.10 Prav nost in te re sa, tj. po seg pred pi sa v pra vi ce, prav ne in te re se ali prav ni po lo žaj, je os nov na in obe nem v prak si naj manj prob le ma tič na zah te va prav ne ga in te re sa kot pro ces ne pred po - stav ke. Ko rist, ki jo po bud nik pri ča ku je od ugod no re še ne po bu de, mo ra bi ti prav na, iz ra ža ti se mo ra v sfe ri nje go vih prav nih raz me rij. 2.2. Prav ni in te res mo ra bi ti las ten in ne po sre den ZUstS zah te va, da mo ra po bud nik iz ka za ti svoj prav ni in te res, to rej las ten prav no va ro va ni in te res. Le sploš ni in te res za ustrez nej šo ure di tev do lo če ne - ga vpra ša nja ne za do šča. Prav ni in te res mo ra bi ti ose ben ozi ro ma in di vi du a - len, in ne splo šen ter ab strak ten, v ob ram bi ka te re ga bi lah ko nas to pal vsak po sa mez nik. Zlas ti pa prav ni in te res ni iz ka zan, če ga po bud nik ute me lju je z do mnev nim prav nim po lo ža jem dru gih oseb, ne pa s svo jim last nim in te re - som.11 Prav ni in te res je ose ben, las ten in in di vi du a len, če ne po sred no za de - va po bud ni ko vo pra vi co, prav ni in te res ali prav ni po lo žaj. Na zo ren pri mer, kaj po me ni las ten in ose ben prav ni in te res, je za de va U-I-48/0412, kjer je po bud - nik na va jal, da iz pod bi ja do loč bo za ko na o tuj cih (ZTuj-1), ki naj bi za nje - go vo že no – ar gen tin sko dr žav ljan ko – po go je val pra vi co do stal ne ga bi va nja s pred hod no proš njo za za čas no bi va nje, ki pa se na da lje po go ju je z dru gi mi po go ji. Ustav no so di šče je po bu do za vr glo, ker po bud nik ni iz ka zal, ka ko bi mo re bit na raz ve lja vi tev do ločb, ki ure ja jo iz da jo do vo ljenj za za čas no ozi ro - ma stal no pre bi va nje tu jih ož jih dru žin skih čla nov slo ven skih dr žav lja nov, iz - bolj ša la nje gov prav ni po lo žaj. Po bud nik je ne dvo mno imel oseb ni (de jan ski) in te res za ugod no re ši tev prob le ma, ven dar pa bi prav ni in te res ime la sa mo nje go va že na. Zah te vo po oseb nem in last nem prav nem in te re su je tre ba upo šte va ti tu di, ko je po bud nik prav na ose ba. Prav ne ose be, na pri mer gos po dar ske druž be ali druš tva, so sa mo stoj ni prav ni sub jek ti in ima jo od svo jih čla nov (druž be ni kov) U S T A V N O S O D N O P R A V O T V O R J E R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 46 10 Ta ko na pri mer ustav no so di šče kot raz lo ga za prav ni in te res ni pri zna lo oseb ne ga ob čut ka pri kraj ša nos ti in manj vred nos ti za ra di iz pod bi ja ne ure dit ve, ker gre za raz lo ge, ki jih pra vo ne va ru je in ne pri zna va (sklep št. U-I-136/92 z dne 11. 2. 1993, Od lUS II, 16). Prav ta ko za prav nost prav ne ga in te re sa ni re le vant no, če si po bud nik od ugod ne re šit ve po bu de obe ta pred vsem mo ral no ko rist (sklep št. U-I-29/94 z dne 12. 5. 1994, Od lUS III, 48). Tu di na pri mer in te res po dob rih po slov nih od no sih ni prav ni in te res, ker ne vpli va ne po sred - no na po bud ni ko ve pra vi ce ali prav ne in te re se (sklep št. U-I-46/94 z dne 14. 7. 1994, Od lUS III, 90). 11 Na pri mer sklep št. U-I-279/02 z dne 19. 9. 2002, Od lUS XI, 183. 12 Sklep z dne 8. 4. 2004. Z le toš njim le tom je ustav no so di šče za če lo prak so, da v zbir ki Od loč be in skle pi ustav ne ga so di šča pra vi lo ma ne ob jav lja več svo jih skle pov, ra zen naj po memb nej ših. Za to te ga ci ti ra ni sklep in še ne ka te ri v na da lje va nju ni ma jo na ve de ne ga po dat ka o ob ja vi v tej zbir ki. www.revus.eu lo če no prav no sub jek ti vi te to. To po me ni, da druž be ni ki (npr. del ni čar ji), druš - tve ni ki ali čla ni ka ke ga dru ge ga zdru že nja pra vi lo ma ni ma jo prav ne ga in te re sa za iz pod bi ja nje pred pi sa, ki po se ga v pra vi ce, prav ne in te re se ali prav ni po lo - žaj prav ne ose be.13 Tak pred pis lah ko v ime nu prav ne ose be iz pod bi ja sa mo njen upra vi če ni za stop nik.14 Ustav no so di šče ne pri zna va prav ne ga in te re sa, ka dar po bud nik iz pod bi ja do mnev ni prav ni po lo žaj dru gih oseb, če tu di se po bud nik pri tem skli cu je na ustav no na če lo ena kos ti.15 To ve lja tu di, če po bud nik iz pod bi ja pri vi le gi je dru - gih – in te res, da bi za ko no da ja lec za ko ga dru ge ga ne uza ko nil dru gač ne ga, npr. ugod nej še ga prav ne ga po lo ža ja, na mreč po mne nju ustav ne ga so di šča ni prav - ni in te res.16 Pro ti ta ke mu sta li šču je v svo jih lo če nih mne njih red no nas to pal sod nik Kri vic. Nje gov ar gu ment je bil, da je po bud nik v ta kih pri me rih lah ko pri za det v svo ji pra vi ci do ena kos ti in da bi se z od stra ni tvi jo te ne e na kos ti nje - gov prav ni po lo žaj spre me nil – iz ne e na ke ga v ena ke ga. Pri tem naj ne bi šlo za opi ra nje svo je ga prav ne ga in te re sa na do mnev ni po lo žaj dru gih, am pak na pri - mer ja vo svo je ga prav ne ga po lo ža ja s prav nim po lo ža jem dru gih.17 Ta ko sta li šče o prav nem in te re su pa je pre ši ro ko in bi de jan sko po me ni lo, da bi vsa kdo lah ko iz pod bi jal prav ni po lo žaj ko gar ko li, če bi le na šel kak šno na vez no oko li šči no, ob ka te ri bi se po sta vi lo vpra ša nje ena kos ti. Za to ni ne ra - zum no zah te va ti, da vsak iz pod bi ja svoj prav ni po lo žaj, pri če mer pa se ne dvo - mno lah ko kot ar gu ment upo ra bi pri mer ja va s prav nim po lo ža jem dru gih. To pa ne po me ni, da je dru gi pred pis, ki se po bud ni ka ne po sred no ne do ti ka, v kon kret nem pos top ku ne do ta kljiv. Če prav ni mo go če iz pod bi ja ti bolj še ga po lo - ža ja dru gih, tem več je za iz ka za nost prav ne ga in te re sa tre ba iz pod bi ja ti svoj 47Pravni interes za ustavnosodno presojo zakonov in drugih predpisov R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 13 Na pri mer sklep št. U-I-124/01 z dne 28. 6. 2001, Od lUS X, 138: »Go spo dar ska druž ba kot prav na ose ba ima last no, od svo jih druž be ni kov (del ni čar jev) lo če no prav no sub jek ti vi te to, prav ta ko pa tu di sa mo stoj ne pra - vi ce in prav ne in te re se, ki ni so nuj no v vsa kem pri me ru ena ki z in te re si vsa ke ga od del ni čar jev. Po sa mez ni del ni čar ima le po sred ni, eko nom ski in te res gle de vpra ša nja, pod kak šni mi (spre me nje ni mi) po go ji bo lah - ko de lo va la go spo dar ska druž ba, ka te re del ni čar je. Tak po sred ni, eko nom ski in te res pa ne za dos tu je za iz - pod bi ja nje pred pi sa pred ustav nim so di ščem.« 14 Glej na pri mer sklep U-I-182/94 z dne 13. 4. 1995, Od lUS IV, 36. 15 Ustav no so di šče je to prak so uved lo že le ta 1993, še pred spre jet jem ZUstS – glej skle pe št. U-I-24/93, U-I- 25/93, U-I-55/93, U-I-56/93 in U-I-60/93, vsi Ur. l. RS, št. 35/93, in Od lUS II, 50. 16 Sklep št. U-I-140/96 z dne 8. 7. 1999, Od lUS VI II, 177. Po memb na iz je ma od te ga je bi la od lo či tev gle de po - slan skih pri vi le gi jev (od loč ba št. U-I-135/92, Ur. l. RS, št. 44/94, Od lUS III, 84), v ka te ri je ustav no so di šče ugo di lo po bud ni ku in raz ve lja vi lo do loč bo za ko na o po slan cih, ki je za po slan ce pred vi de va la ne so raz mer - no pri vi le gi ran po lo žaj pri upo ko je va nju, če prav ta do loč ba ni ne po sred no za de va la prav ne ga po lo ža ja po - bud ni ka. Od lo či tev je bi la spre je ta še v za čet nem ob dob ju de lo va nja ustav ne ga so di šča, pre den se je o tem do kon čno ob li ko va la ustav no sod na prak sa, ki pa je šla v na sprot ni sme ri. 17 Glej lo če na mne nja sod ni ka Kri vi ca v skle pih št. U-I-136/92 z dne 11. 2. 1993, Od lUS II, 16, ter št. U-I-36/93 in U-I-37/93, oba z dne 9. 10. 1997, Od lUS VI, 126. www.revus.eu slab ši prav ni po lo žaj, pa bo lah ko ustav no so di šče po na če lu ko nek si te te18 pre - so ja lo tu di dru gi pred pis.19 2.3. Prav ni in te res mo ra bi ti ne po sre den in kon kre ten Ne po sred nost ozi ro ma kon kret nost je osred nji ele ment prav ne ga in te re sa, s ka - te rim se ustav no so di šče naj več ukvar ja, zlas ti v smi slu, ka ko ga ustrez no res - trik tiv no raz la ga ti. Ustav no so di šče je ve li ko krat po u da ri lo,20 da prav ni in te res ni ne po sre den, če po bud nik uve lja vl ja sploš ni in te res, da se za go to vi ta ustav - nost in za ko ni tost ali uve lja vi jo na če la prav ne dr ža ve, ali in te res, da v prav ni dr - ža vi ve lja za vse dr žav lja ne na če lo ena ko prav nos ti in pra vi čnos ti. Za prav ni in - te res tu di ne za do šča, da se po bud nik ne stri nja z do lo če no prav no ure dit vi jo.21 Prav ta ko ne za dos tu je hi po te ti čen prav ni in te res. Usta lje na prak sa je, da po - bud nik ne mo re uspe ti z na ved ba mi, da se ute gne pred pis en krat v pri hod nos - ti upo ra bi ti tu di zo per nje ga. Zgolj ver jet nost, da bi pred pis lah ko po se gel v prav ni po lo žaj po sa mez ni ka, ne za do šča za po da nost prav ne ga in te re sa. Iz te - ga iz ha ja tu di, da po bud nik prav ne ga in te re sa tu di ne mo re iz ka zo va ti s svo jim oseb nim sta tu som dr žav lja na – to bi po me ni lo, da bi lah ko vsi dr žav lja ni iz pod - bi ja li vse pred pi se, ker bi se ti lah ko en krat v pri hod nos ti upo ra bi li za nje.22 Za iz ka za nost ne po sred ne ga in kon kret ne ga prav ne ga in te re sa mo ra po bud - nik iz ka za ti oseb no in ne po sred no zve zo ozi ro ma raz mer je do iz pod bi ja ne ga prav ne ga ak ta. Zah te va po ne po sred nos ti in kon kret nos ti po me ni, da ima po - bud nik po tre bo po ta kem prav nem var stvu, to rej da bi se nje gov prav ni po lo žaj spre me nil sa mo ob ugod ni od lo čit vi ustav ne ga so di šča. Pri tem se to raz ume ta ko, da prav ni in te res ob sta ja, če bi se z raz ve lja vit vi jo ali od pra vo iz pod bi ja - ne ga pred pi sa po bud ni kov prav ni po lo žaj iz bolj šal. Prav ni in te res ni iz ka zan, če bi se po bud ni kov prav ni po lo žaj spre me nil na slab še.23 U S T A V N O S O D N O P R A V O T V O R J E R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 48 18 Na če lo ko nek si te te iz 30. člen ZUstS po me ni, da ustav no so di šče ni ve za no na pred log iz zah te ve ozi ro ma po bu de in lah ko oce ni tu di ustav nost in za ko ni tost dru gih do ločb is te ga ali dru ge ga pred pi sa, ka te rih oce - na ustav nos ti ali za ko ni to sti ni bi la pred la ga na, če so te do loč be v med se boj ni zve zi ali če je to nuj no za re - ši tev za de ve. 19 Se ve da pa je v vsa kem pri me ru tre ba iz pol ni ti tu di zah te vo po ne po sred nos ti prav ne ga in te re sa, kar po me - ni, da mo ra bi ti po da na kon kret na si tu a ci ja, ko lah ko ugod na od lo či tev ustav ne ga so di šča kon kret no vpli va na prav ni po lo žaj po bud ni ka. Če prav je po sa mez nik dis kri mi ni ran in iz pod bi ja svoj slab ši prav ni po lo žaj, ne bo iz ka zal prav ne ga in te re sa, če ta ne bo hkra ti tu di ne po sre den in kon kre ten. 20 Eden pr vih ta kih pri me rov je bil sklep št. U-I-49/93 z dne 8. 4. 1993, Od lUS II, 37. 21 Sklep št. U-I-296/01 z dne 14. 3. 2002, Od lUS XI, 39. 22 Sklep št. U-I-330/94 z dne 2. 2. 1995, Od lUS IV, 7. Tak po gled na prav ni in te res bi po me nil, da bi bi la po bu - da ne ke vrs te ac tio po pu la ris. 23 Sklep št. U-I-52/00 z dne 16. 6. 2000, Od lUS IX, 168. Iz bolj ša nje ozi ro ma po slab ša nje prav ne ga po lo ža ja je lah ko od vis no od sub jek tiv ne oce ne – kar je za ne ko ga po slab ša nje, je za dru ge ga lah ko iz bolj ša nje. V vsa - www.revus.eu Ne po sred nost ozi ro ma kon kret nost prav ne ga in te re sa po me ni, da se ab - strakt na prav na nor ma kon kre ti zi ra v po sa mez nih pri me rih. Iz pod bi ja na nor - ma se mo ra za po bud ni ka že kon kret no upo rab lja ti – ime ti mo ra ne po sre den in kon kre ten vpliv na nje gov prav ni po lo žaj.24 Bolj na tan čna ob rav na va ustav - no sod ne prak se v zve zi z ne po sred nost jo in kon kret nost jo prav ne ga in te re sa po ka že, da mo ra po bud nik za ob stoj prav ne ga in te re sa pra vi lo ma iz ka za ti, da ima pred so di ščem ali dru gim dr žav nim or ga nom »od prt« kak šen prav ni pos - to pek. Ka dar po bud nik iz pod bi ja na pri mer ma te ri al no nor mo ka zen sko prav ne na ra ve, bo di si do loč bo o kaz ni vem de ja nju bo di si o pre kr šku, »od prt pos to - pek« po me ni, da zo per nje ga pred pris toj nim or ga nom te če ka zen ski pos to - pek ozi ro ma pos to pek o pre kr šku.25 Sa mo v tem pri me ru po bud nik iz ka zu je prav ni in te res za iz pod bi ja nje ta ke prav ne nor me, za to na pri mer ni po dan prav ni in te res po bud ni ka, ki Za kon o var nos ti cest ne ga pro me ta iz pod bi ja zgolj s tr dit vi jo, da je kot voz nik vsak dan ude le žen v cest nem pro me tu.26 To - rej, če prav iz pod bi ja na ab strakt na nor ma kot ta ka ne po sred no učin ku je za vse svo je ad re sa te in mo ra jo vsi rav na ti v skla du z njo, to sa mo po se bi še ne iz - ka zu je prav ne ga in te re sa. Ka dar prav na nor ma pred pi su je do lo če no rav na nje, po tem ne po sred nost po se ga v pra vi ce, prav ne in te re se ali prav ni po lo žaj po - me ni, da je zo per po bud ni ka uve den pos to pek za ra di kr šit ve pred pi sa ne ga rav na nja.27 Pra vi lo od pr te ga prav ne ga pos top ka na če lo ma ve lja tu di na dru gih prav nih po droč jih. Prav na nor ma, ki jo že li po bud nik iz pod bi ja ti, mo ra bi ti prav na pod - la ga za od lo ča nje v kon kret nem pos top ku – prav dnem, ne prav dnem, iz vr šil - nem, uprav nem pos top ku ali v uprav nem spo ru.28 Po dob no ve lja, če po bud nik iz pod bi ja do loč be kak šne ga pro ces ne ga za - ko na, ven dar pri tem ne za dos tu je sa mo pen den ten pos to pek, am pak se mo - 49Pravni interes za ustavnosodno presojo zakonov in drugih predpisov R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T kem pri me ru mo ra po bud nik pač na ves ti oko li šči ne, iz ka te rih je ra zvid no, ka ko on raz ume po bolj ša nje svo - je ga prav ne ga po lo ža ja. Ustav no so di šče pa na to oce ni, ali bi z ugo dit vi jo po bu di do ta ke ga po bolj ša nja res pri šlo. 24 Sklep št. U-I-21/99 z dne 15. 7. 1999, Od lUS VI II, 1993. 25 Glej na pri mer skle pe št. U-I-8/94 z dne 30. 6. 1994, Od lUS III, 78, št. U-I-30/94 z dne 14. 5. 1996, Od lUS V, 81, in št. U-I-139/96 z dne 23. 3. 2000, Od lUS IX, 76. 26 Sklep št. U-I-245/98 z dne 22. 2. 2001, Od lUS X, 37. 27 To pa po dru gi stra ni tu di po me ni, da ka dar prav na nor ma, ki pred pi su je ne ko rav na nje, ne pred vi de va san - kci je za svo jo kr ši tev (lex im per fec ta) in ima to rej le de kla ra to ren zna čaj, po bud nik ne iz ka zu je prav ne ga in - te re sa za nje no iz pod bi ja nje, saj se nje gov po lo žaj z raz ve lja vit vi jo pred pi sa ne bi v ni če mer spre me nil (od - loč ba št. U-I-63/00, Ur. l. RS, št. 226/02, Od lUS XI, 32). 28 Na pri mer od loč ba U-I-303/97, Ur. l. RS, št. 46/98, Od lUS VII, 119: »Ustav no so di šče je od lo či lo, da za ob - stoj prav ne ga in te re sa v ob rav na va ni za de vi za do šča, da se je po bud ni ca pri ja vi la na jav ni raz pis za po de li - tev kon ce si je. Za ob stoj prav ne ga in te re sa ni po memb no, kot to zmot no me ni mes tna ob či na Ptuj, da po bud - ni ca na jav nem raz pi su ni bi la iz bra na za kon ce si o nar ja.« www.revus.eu ra tu di v okvi ru te ga pos top ka po ka za ti, da se je ozi ro ma se za nes lji vo bo ne ka pos top kov na do loč ba upo ra bi la tu di v nje go vem pri me ru. Ta ko na pri - mer ustav no so di šče po bud ni ku ni pri zna lo prav ne ga in te re sa za iz pod bi ja - nje do ločb za ko na o uprav nem spo ru o vzor čnem pos top ku, če prav je imel po bud nik spro žen uprav ni spor, ker ni iz ka zal, v čem naj bi rav no te pos - top kov ne do loč be po se ga le v nje gov prav ni po lo žaj.29 Ena ko ve lja v ka zen - skem pos top ku – sa mo z ute me ljit vi jo, da je v ka zen skem pos top ku, po bud - nik ne iz ka zu je prav ne ga in te re sa za ugo tav lja nje ustav nos ti ka te re ko li do - loč be za ko na, ki ure ja po lo žaj oseb v ka zen skem pos top ku. Ko li kor pa so iz - pod bi ja ne do loč be v ka zen skem pos top ku zo per nje ga tu di de jan sko upo rab - lje ne, pa ima po bud nik ne po sred ni prav ni in te res, da vlo ži po bu do za nji ho - vo ustav no sod no pre so jo.30 Če po bud nik že li iz pod bi ja ti do loč be, ki se na - na ša jo na prav na sred stva, ne za dos tu je, da iz ka že, da ima pred so di ščem od prt pos to pek, am pak tu di, da je že pro ces no pra vil no vlo žil pri mer no31 prav no sred stvo.32 Ne gle de na to, ka te ro prav no nor mo ali do loč bo po bud nik iz pod bi ja, prav - ni in te res bo pra vi lo ma iz ka zal sa mo, če se spor na do loč ba ne po sred no upo - rab lja zanj v kon kret nem pos top ku, pri če mer je po bud nik lah ko stran ka te ga pos top ka ali pa je v pos top ku ka ko dru ga če ude le žen (npr. kot pri ča). V vsa - kem pri me ru je pred met iz pod bi ja nja lah ko sa mo do loč ba pred pi sa, ki je ne po - sred na prav na pod la ga za po seg v nje go ve pra vi ce, prav ne in te re se ali prav ni po lo žaj.33 U S T A V N O S O D N O P R A V O T V O R J E R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 50 29 Sklep št. U-I-165/98 z dne 14. 5. 1998, Od lUS VII, 88. 30 Sklep št. U-I-21/99 z dne 15. 7. 1999, Od lUS VI II, 193. 31 Na pri mer re vi zi ja v spo ru mo te nja po ses ti ni pri mer no prav no sred stvo, ker po za ko nu o prav dnem pos top - ku sploh ni do pust na. 32 Glej na pri mer sklep št. U-I-20/02 z dne 12. 9. 2002, Od lUS XI, 167. 33 Za ni mi vo sta li šče je v ka zen sko prav nih za de vah za vze la sod ni ca We dam-Luki} (v skle pu št. U-I-245/98 z dne 22. 2. 2001, Od lUS X, 37). Po nje nem mne nju bi mo ra lo ustav no so di šče raz li ko va ti med pri me ri, ko za - kon pre po ve du je ka ko de ja nje, in pri me ri, ko po sa mez ni ku za po ve du je do lo če no rav na nje. »V pri me rih, ko za ko no da ja lec do lo či kot kaz ni vo ak tiv no rav na nje sto ri l ca, bo pri šel ta v stik s prav no nor mo de jan sko še - le ta krat, ko jo bo pre kr šil, za to prej tu di ni ma prav ne ga in te re sa za nje no iz pod bi ja nje. Dru ga če je, ka dar prav na nor ma po sa mez ni ku za po ve du je do lo če no rav na nje, saj ga v tem pri me ru si li, da rav na na do lo čen na čin, če prav je to v na sprot ju z nje go vo vo ljo. V tem pri me ru je ‘v sti ku s prav no nor mo’ ves čas, ko se ukvar ja z de jav nost jo, za ka te ro je za po ve dan do lo čen na čin rav na nja.« Raz li ko va nje med pre po ved mi in za - po ved mi je prob le ma tič no in bi v prak so vnes lo zme do, pa tu di ad hoc od lo ča nje. Ni na mreč ved no mo go - če jas no re či, kaj je za po ved in kaj pre po ved (npr. ome ji tev vož nje v na se lju na 50 km/h lah ko raz ume mo kot pre po ved vo zi ti hit re je ali za po ved vo zi ti po čas ne je). Po leg te ga je vpraš lji vo tu di sta li šče, da je po sa mez - nik v sti ku z za po ved jo ves čas, ko se ukvar ja z za po ve da no de jav nost jo, s pre po ved jo pa sa mo ta krat, ko jo pre kr ši. Po men spo što va nja ozi ro ma kr šit ve prav ne nor me za »stik s prav no nor mo« je enak pri pre po ve dih in za po ve dih. www.revus.eu 3. Ne ka te ri po seb ni vi di ki sploš ne ga pra vi la o ob sto ju prav ne ga in te re sa 3.1. Pro ces ni prav ni in te res Na če lu ne po sred nos ti prav ne ga in te re sa je po prak si ustav ne ga so di šča za do - šče no tu di, če pred pis sam po se bi, tj. po svo ji vse bi ni, ne po se ga ne po sred no in kon kret no v po bud ni ko ve pra vi ce, prav ne in te re se ali prav ni po lo žaj, če so bi le v pos top ku spre je ma nja te ga pred pi sa kr še ne nje go ve ustav ne pra vi ce. V za de vi U-I-104/0134 je po bud nik za tr je val, da je po slov nik dr žav ne ga zbo ra (PoDZ) v na sprot ju z Usta vo, ker one mo go ča učin ko vi to ures ni če va nje z Usta - vo za go tov lje ne pra vi ce do re fe ren du ma, in da je za to v na sprot ju z Usta vo tu - di za kon, ki je bil spre jet po pos top ku iz te do loč be. Ustav no so di šče je šte lo, da prav ni in te res za iz pod bi ja nje pred pi sa iz ka zu je tis ti, ki za tr ju je, da je bi la v pos top ku spre je ma nja te ga pred pi sa kr še na kak šna nje go va ustav na pra vi ca (v tem pri me ru pra vi ca do re fe ren du ma). Kr še ne mo ra jo bi ti ustav ne pra vi ce, do - dat na ome ji tev pa se ka že še v tem, da je tak prav ni in te res ome jen na pre so jo za ko na le z vi di ka nje go ve pro ces ne ustav nos ti.35 S tem je že v pos top ku pre - iz ku sa prav ne ga in te re sa začrta na ozi ro ma ome je na pri hod nja me ri tor na ustav - no sod na pre so ja. Ustav no so di šče to rej od »obi čaj ne ga« prav ne ga in te re sa raz - li ku je »pro ces ni« prav ni in te res, ki je v tem, da bi se z od loč bo spre me nil (iz - bolj šal) pro ces ni po lo žaj po bud ni ka, če prav vse bin sko pred pis ne po se ga v nje - go ve pra vi ce ali prav ne in te re se.36 51Pravni interes za ustavnosodno presojo zakonov in drugih predpisov R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 34 Sklep in od loč ba št. U-I-104/01, Ur. l. RS, št. 45/01 in 52/01, Od lUS X, 123. 35 Od klo nil no mne nje je po dal sod nik Fi šer, ki je za pi sal, da je ustav no so di šče »s tem pre ce denč no ne var no in … brez pra ve po tre be na ši ro ko od pr lo vra ta za po dob ne po bu de v tej sme ri. … Ni mo go če za ni ka ti, da gre v kon kret nem pri me ru do mnev no za kr ši tev ustav ne pra vi ce po bud ni ka, da pos ku si za kon spod bi ti z re - fe ren du mom, kar bi na pr vi po gled da ja lo nje go vi po bu di več jo te žo. Ne gle de na po u dar je ni po lo žaj, ki ga ima re fe ren dum v na šem prav nem re du, sam do mnev ni kr šit vi pra vi ce do re fe ren du ma ne da jem takš ne te - že, da bi lah ko sa ma za se zas no va la (ne po sred ni) prav ni in te res za iz pod bi ja nje pred pi sa tu di tis te mu pred - la ga te lju, ki takš ne ga in te re sa si cer ni ma. Po vsem ne kaj dru ge ga bi bi lo, če bi takš no kr ši tev za tr je val in iz - ka zo val tis ti, na ka te re ga se za kon ne po sred no na na ša. Za to še ved no vztra jam pri sta li šču, da mo ra bi ti prav - ni in te res pred la ga te lja tu di ne po sre den; ker ta v ob rav na va nem pri me ru ni tak šen, bi bi lo tre ba po bu do v tem de lu za vre či.« 36 »Pro ces ni« prav ni in te res je tre ba raz li ko va ti od prav ne ga in te re sa, ki ga ima po bud nik pri iz pod bi ja nju pro ces nih za ko nov. Tu di v tem pri me ru se spre me ni pro ces ni po lo žaj po bud ni ka, ven dar je tak pro ces - ni po lo žaj de jan sko vse bi na pro ces ne ga za ko na, za to gre tu di v ta kih pri me rih za »vse bin ski« prav ni in - te res. www.revus.eu 3.2. Prav ni in te res in teh ni ke ustav no sod ne ga od lo ča nja Z izra zom teh ni ke od lo ča nja ozna ču je mo vrs te od lo či tev, ki jih ustav no so di šče lah ko sprej me v pos top ku pre so je pred pi sov.37 Od te ga, kak šno od lo či tev bi lah - ko ustav no so di šče spre je lo v kon kret nem pos top ku, je od vi sen tu di ob stoj prav ne ga in te re sa. Pra vi lo ma bo po bud nik ustav ne mu so di šču pred la gal, da spor ni pred pis ozi ro ma nje gov del raz ve lja vi. Raz ve lja vi tev zač ne učin ko va ti na - sled nji dan po ob ja vi od loč be o raz ve lja vit vi ozi ro ma po iz te ku ro ka, ki ga je do lo či lo ustav no so di šče, če gre za raz ve lja vi tev z od lo žil nim ro kom, ki pa je lah ko po Usta vi naj več eno le to (pr vi od sta vek 161. čle na). Po 44. čle nu ZUstS raz ve lja vi tev učin ku je ta ko, da se za kon, ki ga je ustav no so di šče raz ve lja vi lo, ne upo rab lja za raz mer ja, nas ta la pred dnem, ko je raz ve lja vi tev za če la učin ko - va ti, če do te ga dne o njih ni bi lo prav no moč no od lo če no. To po me ni, da če je na pod la gi za ko na, ki ga po bud nik iz pod bi ja, že bil iz dan prav no moč ni po sa - mič ni akt, po bud nik ni ma prav ne ga in te re sa za iz pod bi ja nje ta ke ga za ko na. Tu - di če bi ustav no so di šče spre je lo po bu do in za po bud ni ka ugod no kon ča lo pos - to pek, po bud nik ne bi mo gel do se či spre mem be s prav no moč nim prav nim ak - tom ure je ne ga prav ne ga raz mer ja in za to ni ma po tre be po prav nem var stvu v pos top ku ustav no sod ne kon tro le pred pi sov.38 Prav ne ga in te re sa za to tu di ni ma po bud nik, zo per ka te re ga te če iz vr šil ni pos to pek, če iz pod bi ja prav no nor mo, na ka te ri te me lji prav no moč na od loč ba.39 Kljub prav no moč nos ti pa prav ni in te res iz ka zu je po bud nik, ki je zo per prav - no moč no od loč bo pra vo čas no vlo žil ustav no pri tož bo. Ustav no so di šče je v ne - kaj svo jih od loč bah po u da ri lo, da učin ku je raz ve lja vi tev za ko na tu di na tis te že prav no moč ne po sa mič ne ak te, zo per ka te re so bi le pra vo čas no vlo že ne ustav - ne pri tož be in o njih do za čet ka učin ko va nja raz ve lja vit ve še ni bi lo od lo če no. Učin ke prav no moč nos ti je to rej po prak si ustav ne ga so di šča mo go če od lo ži ti s pra vo čas no vlo žit vi jo ustav ne pri tož be.40 Prav ni in te res pa ni iz ka zan, če ustav - na pri tož ba ni bi la vlo že na ozi ro ma je o njej že bi lo od lo če no (ne us peš no za po bud ni ka) še pred vlo žit vi jo po bu de za pre so jo ustav nos ti. U S T A V N O S O D N O P R A V O T V O R J E R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 52 37 O tem glej na pri mer S. Ne rad, Učin ko va nje ra ti o ne tem po ris raz ve lja vit ve nih od ločb Ustav ne ga so di šča, Zbor - nik znan stve nih raz prav, let. LXIV (2004), str. 311–336, in tam na ve de no li te ra tu ro. 38 Sklep št. U-I-115/99 z dne 31. 1. 2002, Od lUS XI, 14. 39 Sklep št. U-I-22/04 z dne 11. 3. 2004. 40 Glej na pri mer sklep U-I-58/03 z dne 2. 12. 2004, kjer je ustav no so di šče za vr glo po bu do za ra di že prav no - moč nih od ločb, s ka te ri mi so po bud ni ki za tr je va li svoj prav ni in te res, in v ob raz lo žit vi za pi sa lo: »… da bi se prav ni po lo ža ji po bud ni kov z mo re bit no raz ve lja vit vi jo za ko na iz bolj ša li le, če nji ho vi pos top ki še ne bi bi - li prav no moč no kon ča ni ozi ro ma če bi ime li po bud ni ki vlo že no ustav no pri tož bo zo per po sa mič ni akt, ki bi te me ljil na raz ve lja vl je ni za kon ski do loč bi …« www.revus.eu Gle de prav no moč nos ti ve lja po seb nost tu di na po droč ju ka zen ske ga pra va. Za kon o ka zen skem pos top ku41 (ZKP) v 416. čle nu do lo ča, da je na pod la gi od - loč be ustav ne ga so di šča zo per prav no moč no ob so dil no sod bo mo go če za če ti ob no vo pos top ka, če sod ba te me lji na pred pi su, ki ga je ustav no so di šče raz ve - lja vi lo ali od pra vi lo. Ta do loč ba to rej po me ni, da prav no moč no ob so je ni iz ka - zu je prav ni in te res za iz pod bi ja nje za ko na, na ka te rem te me lji prav no moč na sod ba, saj bi raz ve lja vi tev po me ni la mož nost ob no ve pos top ka in s tem iz bolj - ša nje nje go ve ga prav ne ga po lo ža ja.42 V na sprot ju z za ko ni, ki jih ustav no so di šče lah ko sa mo raz ve lja vi, lah ko pod za kon ske pred pi se tu di od pra vi. Ustav no so di šče od pra vi pro ti us ta ven ali ne za ko nit pod za kon ski pred pis, ka dar ugo to vi, da je tre ba od pra vi ti škod lji ve po sle di ce, ki so nas ta le za ra di pro ti us tav nos ti ali ne za ko ni to sti (45. člen ZUstS). Prav ne ga in te re sa za to ne iz ka zu je po bud nik, ki mu ni so nas ta le no be ne škod - lji ve po sle di ce ali so bi le te že od prav lje ne. Od pra va učin ku je re tro ak tiv no, za na zaj, na nje ni pod la gi je mo go če po se či tu di v že prav no moč ne po sa mič ne ak - te. Pri tem je tre ba upo šte va ti, da je od pra vo škod lji vih po sle dic mo go če zah te - va ti le, če od vro čit ve po sa mič ne ga ak ta (iz da ne ga na pod la gi od prav lje ne ga pod za kon ske ga pred pi sa) ozi ro ma od nas tan ka po sle dic pa do vlo žit ve po bu de za pre so jo ustav nos ti in za ko ni to sti ni pre tek lo več kot eno le to (dru gi in tret ji od sta vek 46. čle na ZUstS). Če po bud nik za mu di eno let ni rok od vro čit ve po sa - mič ne ga ak ta do vlo žit ve po bu de, ne iz ka zu je prav ne ga in te re sa, ker mo re bit - na ugod na od lo či tev ustav ne ga so di šča na nje gov prav ni po lo žaj ne bi ime la učin ka.43 Ker je na pod la gi od pra ve pod za kon ske ga pred pi sa mo go če po se či tu - di v prav no moč ne po sa mič ne ak te, ustav no so di šče ne bi sme lo od po bud ni ka, ki iz pod bi ja pod za kon ski pred pis, zah te va ti, da iz ka že od pr tost ne prav no moč - ne ga pos top ka, ozi ro ma vsaj ta ko dol go ne, do kler se ne bi od lo či lo, kak šen uči - nek, raz ve lja vit ve ali od pra ve, bo da lo svo ji od loč bi. Po 47. čle nu ZUstS lah ko ustav no so di šče pre so ja ustav nost in za ko ni tost pred pi sov, ki so pre ne ha li ve lja ti. Če je bil za kon ali drug pred pis med pos top - kom uskla jen z Usta vo ozi ro ma je pre ne hal ve lja ti, ni so pa bi le od prav lje ne po - sle di ce ne us tav nos ti ozi ro ma ne za ko ni to sti, lah ko ustav no so di šče ugo to vi, da ni bil v skla du z Usta vo ali za ko nom. Ko gre za za kon, ima od loč ba uči nek raz - 53Pravni interes za ustavnosodno presojo zakonov in drugih predpisov R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 41 Ur. l. RS, št. 63/94, 70/94 – po pra vek, 72/98, 6/99, 66/00, 111/01, 56/03. 42 V zve zi s tem po stav lja jo raz na vpra ša nja, ki pa pre se ga jo na men te ga pri spev ka – na pri mer, ali je ob no va ka zen ske ga pos top ka do pust na sa mo pri raz ve lja vit vi in od pra vi pred pi sa ali tu di, ko ustav no so di šče upo - ra bi dru ge teh ni ke od lo ča nja, na pri mer in ter pre ta tiv no ali ugo to vi tve no od loč bo. Dru go vpra ša nje je, ali je ob no va mož na sa mo, če je bil raz ve lja vl jen ma te ri al ni pred pis, ali tu di če je bil raz ve lja vl jen pro ces ni pred - pis. Več o tem glej S. Ne rad, Ob no va ka zen ske ga pos top ka na pod la gi od loč be Ustav ne ga so di šča, Prav na prak sa, št. 24/2003, str. I–V (pri lo ga). 43 Glej na pri mer sklep št. U-I-72/01 z dne 20. 5. 2004. www.revus.eu ve lja vit ve, pri pod za kon skih pred pi sih pa ustav no so di šče od lo či, ali ima nje go - va ugo to vi tev uči nek raz ve lja vit ve ali od pra ve. Če po sle dic pro ti us tav nos ti ali ne za ko ni to sti pred pi sa, ki je pre ne hal ve lja ti, ni bi lo ozi ro ma jih ni mo go če od - pra vi ti, po bud nik ni ma prav ne ga in te re sa za iz pod bi ja nje ta ke ga pred pi sa. Po - bud nik prav ta ko ni ma prav ne ga in te re sa za iz pod bi ja nje za ko na, če je bi lo med tem o prav nem raz mer ju že prav no moč no od lo če no. Gle de za ko nov ima na mreč od loč ba ustav ne ga so di šča le uči nek raz ve lja vit ve, raz ve lja vi tev pa po - me ni, da prav no moč nih prav nih raz me rij ni mo go če več spre mi nja ti. Po bud nik za to ni ma prav ne ga in te re sa za iz pod bi ja nje za ko na, ki je med pos top kom pre - ne hal ve lja ti in na ka te rem te me lji prav no moč ni po sa mič ni akt.44 Pri pre so ji pod za kon skih pred pi sov pa bi se ustav no so di šče mo ra lo od lo či ti, pre den zah - te va iz ka za nost ne prav no moč nos ti, ali bo da lo svo ji od lo čit vi uči nek raz ve lja - vit ve ali od pra ve.45 Če bi se od lo či lo za uči nek od pra ve, prav no moč nost ne bi sme la bi ti ovi ra za na da lje va nje pos top ka. Za ni miv je pri mer, ko je po bud ni ca ustav ne mu so di šču pred la ga la, naj v skla du z 48. čle nom ZUstS sprej me ugo to vi tve no od loč bo, da je iz pod bi ja ni za - kon pro ti us ta ven, ker ne ure ja do lo če ne ga vpra ša nja, ki bi ga mo ral ure di ti. Prav ni in te res je po bud ni ca iz ka zo va la z od pr tim sod nim pos top kom, kljub te - mu pa je ustav no so di šče po bu do za vr glo z ob raz lo žit vi jo, da tu di če bi ugo to - vi lo ne do vo lje no za kon sko praz ni no, kot jo za tr ju je po bud ni ca, in od za ko no - da jal ca zah te va lo, naj v do lo če nem ro ku od pra vi to pro ti us tav nost, to ne bi vpli - va lo na (pre tek le) ob vez nos ti po bud ni ce. Ugo to vi tve na od loč ba ustav ne ga so - di šča na mreč po me ni zah te vo za ko no da jal cu, naj za bo do ča raz mer ja za pol ni ugo tov lje no ne do vo lje no za kon sko praz ni no. Ugo to vi tve na od loč ba ne ve lja za že ob sto je ča, tem več le za bo do ča prav na raz mer ja; mo re bit na ugo to vi tve na od - loč ba sa ma po se bi po bud ni či ne ga po lo ža ja ni ti v od pr tem sod nem pos top ku ne bi iz bolj ša la.46 Po bud nik tu di ni ma prav ne ga in te re sa za ugo to vi tev, da je pred pis, ki je med pos top kom pre ne hal ve lja ti, imel pro ti us tav no praz ni no. Ker ugo to vi tvi pro ti us tav ne prav ne praz ni ne ni mo go če da ti učin ka raz ve lja vit ve ali od pra ve, ustav no so di šče s svo jo od lo čit vi jo ne bi mo glo od pra vi ti po sle dic mo - re bit ne pro ti us tav nos ti pred pi sa in s tem spre me ni ti prav ne ga po lo ža ja po bud - ni ka.47 V ne kaj pri me rih je po bud nik prav ni in te res ute me lje val s po sle di ca mi, ki bi nas ta le, če bi se iz pod bi ja ni pred pis in ter pre ti ral na do lo čen na čin, to rej če U S T A V N O S O D N O P R A V O T V O R J E R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 54 44 Sklep št. U-I-86/93 z dne 3. 7. 1997, Od lUS VI, 101, in sklep št. U-I-115/99 z dne 31. 1. 2002, Od lUS XI, 14. 45 Pri mer jaj z lo če nim mne njem sod ni ka Če bul ja v skle pu št. U-I-96/98 z dne 31. 1. 2002, Od lUS XI, 17. 46 Sklep št. U-I-121/03 z dne 20. 5. 2004. 47 Sklep št. U-I-385/98 z dne 10. 5. 2001, Od lUS X, 89. www.revus.eu pred pis omo go ča več in ter pre ta cij, ena od teh pa po bud ni ku ne ustre za. Ustav - no so di šče v ta kem pri me ru prav ni in te res po bud ni ku pri zna še le po tem, ko bi se do loč ba v kon kret nem pos top ku in ter pre ti ra la in upo ra bi la ta ko, da bi to po - me ni lo po seg v pra vi ce, prav ne in te re se ali prav ni po lo žaj po bud ni ka. Če nor - ma še ni bi la upo rab lje na na za po bud ni ka ne u go den na čin, pa po bud nik za vlo ži tev po bu de ne iz ka zu je prav ne ga in te re sa.48 Po bud nik to rej lah ko iz ka zu - je prav ni in te res za iz da jo in ter pre ta tiv ne od loč be, ven dar zanj ve lja ena ko kot za in te res za raz ve lja vi tev – spor na do loč ba mo ra bi ti upo rab lje na za po bud ni - ka v kon kret nem pos top ku. Iz vseh teh pri me rov iz ha ja, da ustav no so di šče naj prej pre ve ri, ali bi mo - re bit na me ri tor na od lo či tev sploh lah ko ime la kak šen uči nek za po bud ni ka. Če me ri tor ne od lo čit ve ne bi bi lo mo go če po ve za ti z učin ki, s ka te ri mi bi se spre - me nil prav ni po lo žaj po bud ni ka, pro ces na pred po stav ka prav ne ga in te re sa ni po da na.49 V ta kem pri me ru po bu da za pre so jo ustav nos ti ni pri mer no prav no sred stvo za do se go ci lja. 3.3. Dr žav ni in ob čin ski or ga ni ter ose be jav ne ga pra va Dr žav ni in dru gi or ga ni pra vi lo ma ne iz ka zu je jo prav ne ga in te re sa za iz pod bi - ja nje pred pi sov pred ustav nim so di ščem. Ena po memb nej ših od lo či tev o prav - nem in te re su dr žav nih or ga nov je od loč ba št. U-I-224/96,50 v ka te ri je ustav no so di šče ana li zi ra lo po lo žaj sod ne ga sve ta. So di šče je ugo to vi lo, da po lo žaj sod - ne ga sve ta ni ana lo gen po lo ža ju so dišč, ki ima jo si cer pra vi co vlo ži ti zah te vo za ustav no sod no pre so jo, sod ne mu sve tu pa tu di ni bi lo mo go če pri zna ti prav ne - ga in te re sa za vlo ži tev po bu de za pre so jo ustav nos ti: »Sod ni svet je dr žav ni or gan. Nje go ve (ne)pris toj nos ti, da od lo ča o pra vi cah dru gih, mu ni mo go če pri zna ti kot nje go ve pra vi ce, za ra di ka te re bi iz ka zo val prav - ni in te res za pre so jo za kon skih do ločb, ki mu to pris toj nost da je jo. Dr žav ni or gan tu di ne iz ka zu je prav ne ga in te re sa za iz pod bi ja nje do ločb, ki ne po sred no po se ga jo v prav ni po lo žaj oseb, o ka te rih pra vi cah ta dr žav ni or gan od lo ča. Za nji ho vo iz pod - bi ja nje lah ko iz ka že jo prav ni in te res le te ose be sa me.« Iz te od loč be iz ha ja, da dr žav ni or ga ni pred vsem ni ma jo prav ne ga in te re sa iz pod bi ja ti do ločb, ki ure ja jo nji ho ve pris toj nos ti. Pris toj nos ti ni so pra vi ca dr - žav ne ga or ga na ni ti ne opre de lju je jo nje go ve ga prav ne ga po lo ža ja. Tu di mo re - 55Pravni interes za ustavnosodno presojo zakonov in drugih predpisov R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 48 Skle pa št. U-I-140/93 z dne 19. 10. 1994, Od lUS III, 114, in št. U-I-151/01 z dne 20. 3. 2003, Od lUS XII, 21. 49 Pri mer jaj z lo če nim mne njem sod ni ka Tes te na v od loč bi št. U-I-164/92, Ur. l. RS, št. 20/95, Od lUS IV, 21. 50 Ur. l. RS, št. 36/97, Od lUS VI, 65. www.revus.eu bit na ne u strez na ali ce lo ne za ko ni ta ure di tev vpra ša nja, ki spa da v de lov no po - droč je po bud ni ka – dr žav ne ga or ga na –, ozi ro ma gle de ka te re ga ima po bud nik do lo če ne pris toj nos ti, ne po me ni po se ga v nje go ve pra vi ce, prav ne in te re se ali prav ni po lo žaj.51 Dr žav ni or ga ni tu di ni ma jo prav ne ga in te re sa za iz pod bi ja nje pos top ka iz vr še va nja svo jih pris toj nos ti.52 Prav ta ko pa dr žav ni or ga ni ne mo - re jo iz pod bi ja ti do ločb, ki ne po sred no po se ga jo v prav ni po lo žaj oseb, o ka te - rih pra vi cah ta or gan od lo ča, za nji ho vo iz pod bi ja nje lah ko iz ka že jo prav ni in - te res le te ose be sa me.53 Dr žav ni in dru gi or ga ni lah ko iz pod bi ja jo le do loč be tis tih pred pi sov, ki po - se ga jo v nji hov last ni prav ni po lo žaj, ki ga ima jo pri oprav lja nju funk ci je dr žav - ne ga or ga na. To pri de v po štev pra vi lo ma le pri mo no kra tič nih or ga nih – na pri - mer, v za de vi U-I-281/0454 je ustav no so di šče po no vi lo po gos to iz ra že no sta li - šče, da žu pan iz ka zu je prav ni in te res le za pre so jo tis tih pred pi sov, ki se na na - ša jo na žu pa nov sta tus, ne pa prav ne ga in te re sa za iz pod bi ja nje pred pi sov, ki ure ja jo na čin iz vr še va nja nje go ve funk ci je. Pri ko le gij skih or ga nih lah ko član or - ga na iz pod bi ja pred pis, ki ne po sred no po se ga v nje gov ose ben prav ni po lo žaj, ki ga ima kot član te ga or ga na. Na pri mer ob čin ski svet nik (ki se ve da ni or gan) bi lah ko iz pod bi jal pred pis ob čin ske ga sve ta le, če bi iz ka zal, da pred pis ne po - sred no po se ga v nje gov prav ni po lo žaj, ki mu gre kot ob čin ske mu svet ni ku.55 Tu di za or ga ne, pri ka te rih po sa mez na ose ba iz vr šu je funk ci jo or ga na (npr. so - di šča, dr žav na to žil stva) ve lja, da ne mo re jo iz pod bi ja ti ustav nos ti svo jih pris - toj nos ti, po sa mez ni ki, ki funk ci jo or ga na ne po sred no iz vr šu je jo (sod ni ki, dr - žav ni to žil ci), pa lah ko iz pod bi ja jo le do loč be, ki se ne po sred no na na ša jo na nji hov oseb ni po lo žaj. Dr žav no to žil stvo kot dr žav ni or gan ta ko na pri mer ne iz ka zu je prav ne ga in te re sa za iz pod bi ja nje do ločb za ko na o dr žav nem to žil stvu, ki ure ja jo ime no va nje kan di da ta v funk ci jo dr žav ne ga to žil ca, nje go vo raz re ši - tev, dis ci plin ske pos top ke ipd.;56 ta ke do loč be bi lah ko iz pod bi jal le po sa mez - ni kan di dat ozi ro ma dr žav ni to ži lec. U S T A V N O S O D N O P R A V O T V O R J E R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 56 51 Sklep št. U-I-32/00 z dne 13. 4. 2000, Od lUS IX, 93. 52 Sklep št. U-I-190/99 z dne 29. 6. 2000, Od lUS IX, 210. 53 Glej sklep št. U-I-71/03 z dne 23. 9. 2004: »Po bud ni ku kot ve te ri nar ske mu in špek tor ju ni mo go če pri zna ti prav ne ga in te re sa za iz pod bi ja nje do ločb, ki se na na ša jo na po lo žaj in pris toj nos ti Ve te ri nar ske upra ve RS ozi ro ma ve te ri nar skih in špek tor jev. Po bud nik kot ve te ri nar ski in špek tor tu di ne iz ka zu je prav ne ga in te re sa za iz pod bi ja nje do ločb, ki ne po sred no po se ga jo v prav ni po lo žaj oseb, o ka te rih pra vi cah ta in špek tor od lo - ča. Za nji ho vo iz pod bi ja nje lah ko iz ka že jo in te res le te ose be sa me.« 54 Sklep z dne 4. 11. 2004. 55 Sklep št. U-I-286/97 z dne 11. 12. 1997, Od lUS VI, 169. 56 Od loč ba št. U-I-307/94, Ur. l. RS, št. 42/98, Od lUS VII, 84. www.revus.eu Od opi sa ne prak se od sto pa od lo či tev v za de vi U-I-383/98,57 ko je dr žav - ni zbor z in ter nim par la men tar nim ak tom (od lo kom) ure dil iz vr še va nje svo - je nad zor ne funk ci je nad de lo va njem iz vr šil ne ob las ti. Ustav no so di šče je pri - zna lo prav ni in te res mi nis tru za no tra nje za de ve, ki mu je iz pod bi ja ni od lok pred pi so val do lo če ne ob vez nos ti v raz mer ju do dr žav ne ga zbo ra in ki je za - tr je val, da bi to mo ra lo bi ti ure je no v za ko nu. Ustav no so di šče je prav ni in te - res opr lo na ugo to vi tev, da so po Usta vi ta ko vla da kot ce lo ta kot po sa mez ni mi nis tri od go vor ni dr žav ne mu zbo ru in da Usta va omo go ča in ter pe la ci jo in ustav no ob tož bo zo per vla do in po sa mez ne mi nis tre. Za ra di te ga mi nis ter kot sub jekt od go vor nos ti iz ka zu je prav ni in te res za iz pod bi ja nje pred pi sa, ki mu na la ga do lo če ne ob vez nos ti v raz mer ju do za ko no da jal ca. Prav ni in te res je ustav no so di šče vi de lo v po se gu par la men tar ne ga od lo ka v mi nis trov (ustav - no)prav ni po lo žaj, ki ga ima kot mi nis ter v raz mer ju do dr žav ne ga zbo ra.58 Ker v tem pri me ru mi nis ter ni iz pod bi jal svo je ga oseb ne ga po lo ža ja, ki ga ima kot mi nis ter, am pak svo je pris toj nos ti (dolž nos ti), ki mu jih je (si cer ne us tav - no) pred pi sal dr žav ni zbor, bi ustav no so di šče mo ra lo nje go vo po bu do za vre - či. Pro ti us tav ni od lok bi lah ko z zah te vo iz pod bi ja la vla da ali ka te ri drug upra - vi če ni sub jekt. Ena ko kot za dr žav ne or ga ne bi mo ra lo v na če lu ve lja ti tu di za ose be jav - ne ga pra va. Tu di te ne bi sme le iz ka zo va ti prav ne ga in te re sa za iz pod bi ja nje svo jih za kon sko do lo če nih pris toj nos ti in nji ho ve ga iz vr še va nja, am pak le za pred pi se, ki ne po sred no za de va jo nji hov prav ni po lo žaj kot prav nih sub jek tov. Prav ni in te res je ta ko na pri mer bil pri znan jav ne mu za vo du (Le kar ni Slo ven - ska Bi stri ca), ki je bil v pos top ku nad zo ra pred ra čun skim so di ščem, z ute me - ljit vi jo, da je dolž nost, da se mo ra ne kdo pod vre či nad zo ru ra čun ske ga so di šča, pa naj gre za del ali ce lot no nje go vo po slo va nje, del nje go ve ga prav ne ga po lo - ža ja.59 V vseh pri me rih, ko gre za dr žav ne in dru ge or ga ne ali za po sa mez ni ke, ki so čla ni dr žav nih or ga nov ozi ro ma iz vr še val ci funk cij or ga na, mo ra tu di ve lja ti sploš no pra vi lo, da je prav ni in te res iz ka zan sa mo, če je ne po sre den in kon kre - ten. S te ga vi di ka je za ni mi va od loč ba U-I-106/01,60 ki de jan sko po me ni iz je mo 57Pravni interes za ustavnosodno presojo zakonov in drugih predpisov R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 57 Ur. l. RS, št. 100/00, Od lUS IX, 210. 58 Do dru gač ne ga skle pa pa je ustav no so di šče pri šlo v za de vi U-I-206/01 (sklep z dne 22. 11. 2001, Od lUS X, 197), ko je ge ne ral ni di rek tor po li ci je kot pred stoj nik dr žav ne ga or ga na iz pod bi jal ustav nost pra vil ni ka, ki je ure jal raz mer je med mi nis tr stvom in po li ci jo, ki je or gan v se sta vi mi nis tr stva, to rej raz mer ja zno traj mi nis - tr stva. Ustav no so di šče je ugo to vi lo, da ne gre za raz mer je med iz vr šil no in za ko no daj no ve jo ob las ti in da je sub jekt od go vor nos ti za de lo ce lot ne ga mi nis tr stva mi nis ter, za ra di če sar ge ne ral ni di rek tor po li ci je ne iz - ka zu je prav ne ga in te re sa. 59 Od loč ba št. U-I-272/97, Ur. l. RS, št. 115/00, Od lUS IX, 276. 60 Od loč ba z dne 5. 2. 2004, Ur. l. RS, št. 16/04, Od lUS XI II, 7. www.revus.eu od na če la ne po sred nos ti in kon kret nos ti prav ne ga in te re sa. Po bud nik je bil jav - ni za vod RTV, iz pod bi jal pa je do loč bo za ko na o me di jih (ZMed), s ka te ro je za ko no da ja lec zmanj šal RTV pri spev ke za pro gra me RTV Slo ve ni je, ker naj bi se del zbra nih pri spev kov od va jal za lo kal ne in re gi o nal ne ra di o te le vi zij ske pro - gra me (to je kas ne je ustav no so di šče raz ve lja vi lo, ker je bi la za kon ska re ši tev ar bi trar na). Po usta lje ni prak si ustav no so di šče ne bi sme lo RTV pri zna ti prav - ne ga in te re sa, saj ta ni bil ne po sre den in kon kre ten, ker si tu a ci ja še ni do zo re - la v nek kon kre ten spor. Prav ni in te res RTV je ustav no so di šče ute me lji lo s tem, da so iz pod bi ja ne do loč be po se ga le v ustav ni po lo žaj po bud ni ka, ki ga ima po 39. čle nu Usta ve:61 »Te melj na funk ci ja RTVS je za go to vi ti po sa mez ni kom ures ni če va nje nji ho vih ustav nih pra vic iz 39. čle na Usta ve. Za to ima po bud ni ca v tem ob se gu prav ni in te - res za vlo ži tev po bu de za oce no ustav nos ti do ločb ZMed, ki bi po se ga le v njen ustav ni po lo žaj.« Prav ni in te res RTV ni bil ne po sre den in kon kre ten, po stav lja pa se tu di vpra - ša nje, ali je ustrez na ar gu men ta ci ja, da je prav ni in te res po dan, ker iz pod bi ja - ni pred pis po se ga v ustav ni po lo žaj po bud ni ka. Ve či na po bud ni kov za ko ne in dru ge pred pi se iz pod bi ja za to, ker so pre pri ča ni, da po se ga jo v nji ho ve ustav - ne pra vi ce, to rej v nji hov ustav no prav ni po lo žaj, pa ustav no so di šče kljub tem ved no zah te va, da je in te res ne po sre den in kon kre ten. »Ar gu ment ustav ne ga po - lo ža ja« bi sam po se bi po me nil od pr ta vra ta za iz pod bi ja nje pred pi sov po pol - no ma in ab strac to. Ali to rej ob sta ja ka ka dru ga dif fe ren tia spe ci fi ca, ki raz li ku - je to od lo či tev od dru gih in upra vi ču je iz je mo? Po seb nost te ga pri me ra je v tem, da je bil iz pod bi ja ni za kon v spor nem de - lu po sa mič ni prav ni akt, ker se je na na šal sa mo na en kon kre ten prav ni sub - jekt. Ka dar gre za pred pi se, ki so po vse bi ni po sa mič ni prav ni ak ti, naj brž ni smi sel no zah te va ti od sub jek ta, na ka te re ga se pred pis na na ša, da naj prej »za - o stri« si tu a ci jo ta ko, da bo iz ka zal ne po sre den in kon kre ten prav ni in te res. Pred pis ali po sa mez na nje go va do loč ba, ki ure ja iz ključ no po lo žaj do lo če ne ga prav ne ga sub jek ta, že sam po se bi ne po sred no in kon kret no vpli va na nje gov prav ni po lo žaj. Ta ka raz la ga bi bi la na čel na in bi opra vi či la tu di ne ka te re dru - ge od lo čit ve, pri ka te rih se prav ta ko zdi, da je ustav no so di šče na re di lo iz je mo od usta lje ne prak se. Na pri mer, prav ni in te res je pri zna lo tu di Za vo du za zdrav - stve no za va ro va nje (ZZZ), ko je iz pod bi jal za kon, ki je po se gal v nje go vo pris - U S T A V N O S O D N O P R A V O T V O R J E R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 58 61 Pr vi od sta vek 39. čle na Usta ve do lo ča: »Za go tov lje na je svo bo da iz ra ža nja mis li, go vo ra in jav ne ga nas to pa - nja, tis ka in dru gih ob lik jav ne ga ob ve šča nja in iz ra ža nja. Vsa kdo lah ko svo bod no zbi ra, spre je ma in ši ri ves - ti in mne nja.« www.revus.eu toj nost, da iz ter ja ne pla ča ne pri spev ke ali da sam od lo či o od lo gu pla či la pri - spev kov,62 če prav v zve zi s to do loč bo še ni te kel ni ka kr šen prav ni pos to pek. Gle de na to, da je ustav no so di šče ZZZ pri zna lo prav ni in te res, ko je ta iz pod - bi jal na čin iz vr še va nja svo jih pris toj nos ti, pa je očit no, da ta od loč ba po me ni iz - je mo tu di od usta lje ne prak se, da sub jek ti jav ne ga pra va ne mo re jo iz pod bi ja ti svo jih pris toj nos ti. 3.4. Med na rod ne po god be in pra vo Ev rop ske uni je Gle de pre so je ustav nos ti med na rod nih po godb Usta va pred vi de va sa mo pred - hod no kon tro lo ustav nos ti v pos top ku ra ti fi ka ci je med na rod ne po god be.63 O nak nad ni pre so ji Usta va ni ma iz rec nih do ločb, je pa ustav no so di šče za vze - lo sta li šče, da iz te ga, da mu Usta va da je pris toj nost pre so ja ti sklad nost za - ko nov z Usta vo, iz ha ja, da je pris toj no tu di za pre so jo ustav nos ti ak tov o ra - ti fi ka ci ji med na rod nih po godb, kar po me ni, da so po sred ni pred met pre so je tu di sa me med na rod ne po god be.64 Do me ri tor ne pre so je ustav nos ti in za ko - ni to sti med na rod ne po god be na pod la gi po bu de je pr vič pri šlo v za de vi U-I- 147/94,65 ko je ustav no so di šče pre so ja lo Ured bo o ra ti fi ka ci ji spo ra zu ma med Re pub li ko Slo ve ni jo in Re pub li ko Hr vaš ko o vo jaš kih po koj ni nah. Do da nes pa ustav no so di šče še ni me ri tor no od lo ča lo o ustav nos ti med na rod ne po god be, ra ti fi ci ra ne z za ko nom. Spro že nih je bi lo več pos top kov,66 vsi pa so se kon ča li že v fa zi pre iz ku sa po bu de, če prav ne za ra di po manj ka nja prav - ne ga in te re sa. Ker gre pri nak nad ni pre so ji for mal no za pre so jo ak ta o ra ti fi ka ci ji, je s pos - top kov ne ga vi di ka tre ba upo šte va ti vse zah te ve, ki si cer ve lja jo v pos top ku pre - so je ustav nos ti pred pi sov. Ta ko se tu di pos to pek kon tro le ak ta o ra ti fi ka ci ji lah - ko zač ne na pod la gi zah te ve ali na pod la gi po bu de, pri po bu di pa je bi stve no to, da po bud nik iz ka že prav ni in te res. Prav ni in te res za iz pod bi ja nje med na rod - ne po god be bi po bud nik imel, če bi iz ka zal, da med na rod na po god ba ne po sred - no in kon kret no po se ga v nje go ve pra vi ce, prav ne in te re se ali prav ni po lo žaj. 59Pravni interes za ustavnosodno presojo zakonov in drugih predpisov R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 62 Od loč ba št. U-I-112/95, Ur. l. RS, št. 34/97, Od lUS VI, 57. 63 Dru gi od sta vek 160. čle na Usta ve do lo ča: »Na pred log pred sed ni ka re pub li ke, vla de ali tret ji ne po slan cev dr - žav ne ga zbo ra iz re ka ustav no so di šče v pos top ku ra ti fi ka ci je med na rod ne po god be mne nje o nje ni sklad - nos ti z Usta vo. Dr žav ni zbor je ve zan na mne nje ustav ne ga so di šča.« 64 Za na tan čno ute me lji tev te pris toj nos ti glej od loč bo št. Rm-1/97, Ur. l. RS, št. 40/97, Od lUS VI, 86. 65 Ur. l. RS, št. 3/96, Od lUS IV, 118. 66 Glej skle pa št. U-I-128/98 z dne 23. 9. 1998, Od lUS VII, 173, in št. U-I-197/97 z dne 21. 5. 1998, Od lUS VII, 93. www.revus.eu Ven dar se pri tem po ka že, da je tre ba raz li ko va ti med med na rod ni mi po god ba - mi, ki so ne po sred no upo rab lji ve (se lf-exe cu ting), in tis ti mi, ki to ni so.67 Pos to pek se sploh ne mo re za če ti na pod la gi po bu de, če med na rod na po - god ba vse bu je nor me, ki ni so ne po sred no upo rab lji ve. Po bud nik na mreč mo ra iz ka za ti prav ni in te res, te ga pa pri med na rod ni po god bi ta ke vrs te ne mo re, saj ta ka po god ba po na ra vi stva ri ne mo re ne po sred no po se ga ti v nje gov prav ni po - lo žaj. Po god be, ki ni so ne po sred no upo rab lji ve, za svo jo iz pol ni tev po tre bu je jo no tra nje iz ved be ne prav ne ak te in še le ti lah ko vpli va jo na prav ni po lo žaj po - bud ni ka. Prav ni in te res bi bi lo za to mo go če iz ka za ti le za po god be, ki so ne po - sred no upo rab lji ve, pod po go jem, da se v kon kret nem pos top ku ne po sred no re - le vant ne za po bud ni ka. V zve zi s tem se po stav lja vpra ša nje, ka ko je z mož nost jo vla ga nja po bud za pre so jo ustav nos ti pra va Ev rop ske uni je (EU).68 Ko go vo ri mo o pra vu EU, je tre ba raz li ko va ti med pri mar nim pra vom EU, tj. usta no vi tve ni mi po god ba mi in nji ho vi mi spre mem ba mi, in se kun dar nim pra vom EU, ki vklju ču je ured be, di - rek ti ve in dru ge prav ne ak te.69 Po ob li ki so usta no vi tve ne po god be še ved no med na rod ne po god be, za to za nje ve lja tis to, kar je že bi lo po ve da no gle de med - na rod nih po godb.70 Ko li kor lah ko to rej usta no vi tve ne po god be opre de li mo kot ne po sred no upo rab lji ve in če se v ne kem kon kret nem pos top ku ne po sred no upo rab lja jo za do lo če no ose bo, po tem ima ta ose ba prav ni in te res za iz pod bi - ja nje po god be pred ustav nim so di ščem. Po lo žaj je bolj zap le ten, ko gre za se kun dar no ev rop sko za ko no da jo. Pri tej je tre ba raz li ko va ti med ev rop ski mi pred pi si, ki ni so trans for mi ra ni v no tra nje pra vo in to rej učin ku je jo ne po sred no kot ured be ozi ro ma di rek ti ve, in tis ti mi ev rop ski mi pred pi si, ki so bi li vklju če ni v no tra nji prav ni red in so za to for mal - U S T A V N O S O D N O P R A V O T V O R J E R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 60 67 M. Po gač nik (Ne po sred na upo ra ba med na rod nih po godb, Pod jet je in de lo, št. 6-7/2000, str. 859) po jas nju - je, da so ne po sred no upo rab lji ve tis te po god be ne do loč be, ki so »vse bin sko do vo lj jas ne, ne po goj ne, opre - de lje ne, da ustvar ja jo pra vi ce in ob vez nos ti ozi ro ma vzpo stav lja jo prav na raz mer ja ne po sred no za no tra nje - prav ne sub jek te, tj. fi zič ne in prav ne ose be, ne da bi bi la za to po treb na ka kr šna ko li na dalj nja za ko no daj na in ter ven ci ja«. 68 Tu se ne ukvar jam z vpra ša nji, ali si je sploh mo go če pred stav lja ti, da bi ustav no so di šče lah ko kar me ri tor - no pre so ja lo ustav nost ev rop ske ga pra va, in kak šna je ver jet nost, da bo do te ga v res ni ci pri šlo (več o tem glej čla nek M. No va ka, Slo ven ska iden ti te ta v pri me žu ev rop ske ga pra va, Rev us, št. 2/2004, str 101 in nasl.). Na tem mes tu me za ni ma sa mo, ali je prav no sploh mo go če pred ustav nim so di ščem s po bu do na pas ti kak prav ni akt iz pris toj nos ti Ev rop ske uni je. 69 Po ra ti fi ka ci ji Po god be o Usta vi za Ev ro po bo ta de li tev po te ka la med ustav no po god bo na eni stra ni in ev - rop ski mi za ko ni ozi ro ma ev rop ski mi okvir ni mi za ko ni na dru gi stra ni. 70 Tu di D. We dam-Lukić (Po lo žaj ustav ne ga so di šča po vklju čit vi v Ev rop sko uni jo, Slo ven sko pra vo in go spo - dar stvo ob vsto pu Slo ve ni je v Ev rop sko uni jo, Med na rod na kon fe ren ca, Por to rož 2004, str. 95) pi še, da bo »ustav no so di šče še ved no pris toj no za pred hod no kon tro lo mo re bit nih spre memb med na rod nih po godb, na ka te rih te me lji Ev rop ska uni ja, ter po godb o pris to pu no vih čla nic, saj bo do te še ved no pod vrže ne pos top - ku ra ti fi ka ci je«. Upo šte va joč sta li šče ustav ne ga so di šča o nak nad ni pre so ji med na rod nih po godb ni raz lo ga, da ne bi is to ve lja lo za nak nad no pre so jo ustav nos ti usta no vi tve nih po godb in nji ho vih spre memb. www.revus.eu no no tra nje pra vo. Pri pr vih je prob lem ustav no sod ne kon tro le re la tiv no lah ko reš ljiv – ustav no so di šče je že po Usta vi pris toj no sa mo za pre so jo ustav nos ti za ko nov (v for mal nem smi slu) ter za pre so jo ustav nos ti in za ko ni to sti pod za - kon skih pred pi sov (to je pred pi sov, spre je tih na pod la gi za ko nov). Ka dar bi to - rej kdo ne po sred no na pa del kak ev rop ski prav ni akt, bi ustav no so di šče ta ko po bu do mo ra lo za vre či za ra di ne pri stoj nos ti. Dru ga si tu a ci ja je, ko je pred met pre so je no tra nji prav ni akt, ki pa kot tak de jan sko po me ni pre pis ev rop skih pred pi sov. Ker ev rop ski pred pi si učin ku je jo ne po sred no in jih mo ra jo dr žav ni or ga ni upo rab lja ti ne gle de na no tra nje pred pi se, se prav ni po lo žaj po bud ni ka z raz ve lja vit vi jo ne bi spre me nil in za to ne bi mo gel iz ka za ti prav ne ga in te re sa. Ta ko po bu do bi ustav no so di šče mo ra lo za vre či. Ven dar pa ni ti iz ka za nost prav ne ga in te re sa (zlas ti pri iz pod bi ja nju pri mar - ne ga ev rop ske ga pra va) sa ma po se bi še ne po me ni, da bo ustav no so di šče po - bu do v res ni ci spre je lo v ob rav na vo. Ver jet no bo sle di lo sta li šču nem ške ga ustav ne ga so di šča iz zna ne ga pri me ra So lan ge II,71 da do kler bo EU za go tav lja - la stan dar de člo ve ko vih pra vic, kot jih uve lja vl ja tu di slo ven ska Usta va, ustav - no so di šče ne bo pre iz ku ša lo sklad nos ti pra vil ev rop ske ga pra va z Usta vo ter bo po bu do za vr ni lo kot očit no ne u te me lje no. Raz log »očit ne ne u te me lje nos ti« je po leg po manj ka nja prav ne ga in te re sa dru gi po mem ben raz log za ne od lo ča nje ustav ne ga so di šča.72 4. Iz je me od sploš ne ga pra vi la o ob sto ju prav ne ga in te re sa 4.1. Sin di ka ti, druš tva in eko loš ka zdru že nja Sploš no pra vi lo o last nem in ne po sred nem prav nem in te re su ve lja tu di, ko je po bud nik prav na ose ba. Pri go spo dar skih druž bah to sploh ni spor no in prak - sa ustav ne ga so di šča o tem je kon sis tent na. Ena ko na če lo ma ve lja tu di za dru - ge prav ne ose be – druš tva, po li ti čne stran ke, zbor ni ce in dru ga zdru že nja. V za čet ku je prak sa gle de te ga ne ko li ko ni ha la, ob re še va nju za de ve U-I-131/9473 61Pravni interes za ustavnosodno presojo zakonov in drugih predpisov R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 71 Več o tem pri me ru glej J. K. Al ter, Es ta blis hing the Su pre ma cy of Eu ro pean Law: The ma king of an In ter na - ti o nal Ru le of Law in Eu ro pe, Ox ford Uni ver si ty Press, 2001, str. 64–123. 72 Mno go te že pa bo ustav no so di šče spre je lo od lo či tev o ne od lo ča nju, ko bo od lo ča lo na pod la gi zah te ve za pre so jo ustav nos ti, v skla du s 23. čle nom ZUstS. Vpra ša nje pa je tu di, kak šna bo vlo ga ustav ne ga so di šča v pos top ku ustav ne pri tož be, ko bo sod ba vr hov ne ga so di šča te me lji la na mo re bit nem pro ti us tav nem ev rop - skem pred pi su. Gre za vpra ša nja, ki pre se ga jo okvir te ga pri spev ka in ki ne dvo mno zah te va jo po seb no in po drob no ob rav na vo. 73 Sklep z dne 16. 3. 1995, Od lUS IV, 28. www.revus.eu pa je ustav no so di šče skle ni lo, da ne bo več pri zna va lo prav ne ga in te re sa po li - tič nim stran kam, druš tvom, zbor ni cam in dru gim to vrst nim zdru že njem, ka - dar bo do vla ga la po bu de v ime nu in za ra di in te re sov svo jih čla nov. V tem pri - me ru je ustav no so di šče za vr glo po bu do obrt ne zbor ni ce z ob raz lo žit vi jo, da iz pod bi ja na nor ma v ni če mer ne po se ga v nje ne pra vi ce, prav ne in te re se ozi ro - ma prav ni po lo žaj kot prav ne ose be ozi ro ma zbor ni ce.74 Usta lje na prak sa ustav ne ga so di šča je, da ima jo raz lič na zdru že nja dr žav lja nov prav ni in te res za vlo ži tev po bu de le, če iz pod bi ja ni pred pis ne po sred no po se ga v nji ho ve pra vi - ce, kot je npr. var stvo last ni ne (pre mo že nje), pra vi ca do zbi ra nja in zdru že va - nja in po dob no, ne pa v pri me rih, ko me ni jo, da uve ljav lja jo splo šen in te res ali in te res svo jih čla nov. Iz je mo od sploš ne ga pra vi la je ustav no so di šče iz obli ko va lo v pri me rih, ko je po bud nik sin di kat. Po 23. čle nu ZUstS ima jo sin di ka ti si cer pra vi co vlo ži ti zah te vo za pre so jo ustav nos ti (v na sprot ju s po bu do jo ustav no so di šče mo ra ob rav na va ti), če so ogro že ne pra vi ce de lav cev, ven dar ob do dat nem po go ju, da je sin di kat re pre zen ta ti ven za ob moč je ce lot ne dr ža ve. Če po bud nik ni tak šen sin di kat, ustav no so di šče nje gov pred log ob rav na va kot po bu do, kar po me ni, da mo ra sin di kat iz ka za ti tu di prav ni in te res. Ustav no so di šče pra vi lo ma šte je, da prav ni in te res za vlo ži tev po bu de iz ka zu je tu di sin di kat, če prav iz pod bi ja ni pred pis ne po se ga ne po sred no v nje go ve last ne pra vi ce, prav ne in te re se ali prav - ni po lo žaj, če bi iz pod bi ja ni pred pis lah ko ne po sred no po se gel v pra vi ce, prav - ne in te re se ali prav ni po lo žaj de lav cev. Gre to rej za iz je mo od na če la oseb ne ga prav ne ga in te re sa – če bi imel v kon kret nem pri me ru prav ni in te res po sa mez - ni de la vec, po tem ima prav ni in te res tu di sin di kat. Pri tem mo ra iti za de lav ce, ki jih sin di kat pred stav lja in za sto pa (ne pa za de lav ce kak šne ga dru ge ga sin di - ka ta), pred pis pa mo ra po se ga ti v nji hov de lov no prav ni ozi ro ma s tem po ve zan so ci al ni po lo žaj.75 Ne za do šča ka kr šen ko li prav ni po lo žaj de lav cev, pred pis se mo ra na na ša ti na nji hov de lov no prav ni ozi ro ma s tem po ve zan so ci al ni po lo - žaj. Sin di ka ti pa pred stav lja jo iz je mo tu di od na če la ne po sred ne ga in kon kret - ne ga prav ne ga in te re sa, ki po me ni zah te vo, da se mo ra iz pod bi ja na nor ma za po bud ni ka že kon kret no upo rab lja ti, kar po prak si ustav ne ga so di šča pra vi lo - ma po me ni, da o tem po te ka kon kre ten prav ni pos to pek (prav dni, uprav ni itd.). Ka dar ustav nost pred pi sa iz pod bi ja jo sin di ka ti, za prav ni in te res za dos tu je (le) U S T A V N O S O D N O P R A V O T V O R J E R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 62 74 Pri mer jaj tu di sklep št. U-I-1172/99 z dne 11. 11. 1999, Od lUS VI II, 251: »No tar ska zbor ni ca iz ka zu je prav ni in te res le za iz pod bi ja nje tis tih pred pi sov, ki ne po sred no po se ga jo v njen kon kre ten in te res, ne pa za po bu - de, ki jih vla ga za ra di in te re sov svo jih čla nov.« 75 Glej na pri mer skle pa št U-I-285/97 z dne 12. 2. 1998, Od lUS VI II, 29, in št. U-I-75/99 z dne 26. 10. 2000, Od lUS IX, 276. www.revus.eu ogro že nost pra vic de lav cev.76 Raz lo ga za to ustav no so di šče ni ni ko li na tan čne - je ob raz lo ži lo, ver jet no pa gre za prev zem pra vi la, ki si cer ve lja za sin di ka te, ko vla ga jo zah te vo za pre so jo ustav nos ti, na mreč, da mo ra jo bi ti pra vi ce de lav cev (vsaj) ogro že ne. Iz je mo je ustav no so di šče v ne ka te rih pri me rih na re di lo tu di gle de druš tev ozi ro ma dru gih zdru ženj, ven dar le ta krat, ko je šlo za druš tva ali zdru že nja, ki so bi la usta nov lje na z na me nom uve lja vl ja nja in te re sov ozi ro ma pra vic svo - jih čla nov.77 Ko li kor je prav ni in te res v kon kret nem pri me ru lah ko pri znan čla - nom zdru že nja ali druš tva, je lah ko pri znan tu di druš tvu, ki se je usta no vi lo z na me nom uve lja vl ja nja in te re sov ozi ro ma pra vic svo jih čla nov.78 Prav ne ga in - te re sa ustav no so di šče ne pri zna, če so ci lji zdru že nja pre več sploš ni, iz ključ ni ali vsaj po gla vit ni na men druš tva ali zdru že nja mo ra bi ti rav no za go tav lja nje pra vic, ki naj bi jih iz pod bi ja ni pred pis kr šil.79 Po seb nos ti gle de pri zna va nje prav ne ga in te re sa so tu di na po droč ju var stva oko lja. Na pod la gi Za ko na o var stvu oko lja80 (ZVO), ki je v 4. čle nu ure jal sub - jek te var stva oko lja, je ustav no so di šče uve lja vi lo prak so, da se tem sub jek tom pri zna va prav ni in te res za iz pod bi ja nje pred pi sov na po droč ju var stva oko lja.81 63Pravni interes za ustavnosodno presojo zakonov in drugih predpisov R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 76 Glej na pri mer od loč bo št. U-I-91/97, Ur. l. RS, št. 19/01, Od lUS X, 16: »Ker pa so … pra vi ce de lav cev ogro - že ne in ima to rej vsak pri za de ti de la vec, za pos len v šol stvu, prav ni in te res, da da po bu do za oce no ustav - nos ti in za ko ni to sti iz pod bi ja ne do loč be, upo šte va ustav no so di šče, kot v do se da njih ena kih pri me rih, vlo - go SVIZS, ki ne dvo mno zdru žu je de lav ce s te ga po droč ja za ra di var stva nji ho vih pra vic, kot po bu do.« 77 Ta ko je na pri mer pri zna lo prav ni in te res za iz pod bi ja nje Za ko na o žrt vah voj ne ga na si lja Zdru že nju mo bi - li zi ra nih Go renj cev v red no nem ško voj sko v ča su 1941–1945 (od loč ba št. U-I-86/94, Ur. l. RS, št. 86/94, in Od lUS V, 153), Zdru že nju last ni kov raz la šče ne ga pre mo že nja in Zdru že nju na jem ni kov na ci o na li zi ra nih sta - no vanj za de na ci o na li za cij sko za ko no da jo (npr. od loč ba št. U-I-75/96, Ur. l. RS, št. 66/96, in Od lUS V, 154, in sklep št. U-I-190/95, Ur. l. RS, št. 59/99, in Od lUS VI II, 95) in Zve zi druš tev upo ko jen cev Slo ve ni je za po - koj nin sko za ko no da jo (sklep št. U-I-31/96 z dne 26. 11. 1998, Od lUS VII, 212). 78 Sklep št. U-I-190/95, Ur. l. RS, št. 59/99, Od lUS VI II, 195. Glej na pri mer tu di za de vo U-I-127/01 (sklep z dne 12. 2. 2004, Od lUS, XI II, 10), ko je ustav no so di šče druš tvu SVO OD pri zna lo prav ni in te res, ker je bi lo usta - nov lje no prav z na me nom za go tav lja nja pra vic in in te re sov star šev, ki jim za kon na la ga dolž nost ob vez ne - ga cep lje nja otrok. 79 Glej na pri mer sklep št. U-I-170/99 z dne 21. 9. 2000, Od lUS IX, 223, v ka te rem je ustav no so di šče za vr glo po bu do Sve tov ne ga slo ven ske ga kon gre sa, ker so nje go vi ci lji, do lo če ni v sta tu tu, pre več sploš ni – po ve zo - va nje in zdru že va nje Slo ven cev v ma ti čni dr ža vi, za mej stvu in po sve tu v ce lo vi to na rod no skup nost. 80 Ur. l. RS, št. 32/93. 81 Člen 4 za ko na je do lo čal, da var stvo oko lja v okvi ru svo jih pris toj nos ti ozi ro ma pra vic ali ob vez nos ti za go - tav lja jo re pub li ka, ob či ne in mest ne ob či ne ozi ro ma šir še lo kal ne skup nos ti, dr žav lja ni in dru gi pre bi val ci kot po sa mez ni ki ali or ga ni zi ra ni v druš tva, stro kov na in dru ga zdru že nja ter dru ge ne vlad ne or ga ni za ci je za var stvo oko lja, pod jet ja, ki oprav lja jo de jav nos ti var stva oko lja, in nji ho va zdru že nja, iz va jal ci jav nih služb, po sa mez nih za dev na po droč ju jav nih služb in no sil ci jav nih po ob las til na po droč ju var stva oko lja in po - vzro či te lji ob re me nit ve oko lja. Pred krat kim je bil spre jet nov Za kon o var stvu oko lja (Ur. l. RS, št. 41/04 – ZVO-1), ki po dob ne do loč be o sub jek tih var stva oko lja več ni ma, ven dar to naj brž ne bo raz log za spre mem bo ustav no sod ne prak se na tem po droč ju. V no vem za ko nu bi pod la go za na da lje va nje ta ke prak se lah ko s smi sel no raz la go naš li v pr vem od stav ku 14. čle na: »Za ures ni če va nje pra vi ce do zdra ve ga ži vljenj ske ga oko lja lah ko dr žav ljan ke ali dr žav - lja ni kot po sa mez ni ce ali po sa mez ni ki ali nji ho va druš tva, zdru že nja in or ga ni za ci je pred so di ščem zah te - www.revus.eu Če gre za po sa mez ni ke, ustav no so di šče zah te va, da gre za nji hov las ten in ose - ben in te res, to rej pra vi lo ma za pre bi val ce ob moč ja, kjer naj bi bi lo pri šlo do po - se ga v oko lje, ko so po bud ni ki eko loš ka druš tva, pa gre očit no za iz je mo od pra vi la, saj ta iz ka zu je jo prav ni in te res, če prav pred pis ne po se ga ne po sred no v nji hov prav ni po lo žaj kot druš tva. Ven dar mo ra bi ti na men var stva oko lja iz - ključ ni (ali vsaj po gla vit ni na men) druš tva, po bud nik mo ra bi ti usta nov ljen kot druš tvo, ka te re ga na men je rav no var stvo oko lja. Za to na pri mer druš tvo kra - jin skih ar hi tek tov ne iz ka zu je in te re sa, če prav ima v sta tu tu pred vi de no tu di var stvo oko lja.82 Kljub iz je mi od na če la oseb ne ga prav ne ga in te re sa pa mo ra bi ti prav ni in - te res ne po sre den; ne za do šča sploš na na ved ba ali ab strakt ni in te res, da ne pri - de do po slab ša nja ži vljenj ske ga oko lja. Prav ni in te res je ne po sre den, če je po - seg v pro stor že na čr to van. Po se gi v pro stor se na čr tu je jo na pod la gi ob čin skih pro stor skih ak tov in ure ja jo s pro stor sko iz ved be ni mi ak ti. Po bud ni ki pri do bi - jo prav ni in te res še le, ko bi se na pod la gi pro stor sko iz ved be ne ga ak ta na do lo - če nem po droč ju lah ko opra vil po seg v oko lje, ki bi po slab šal ži vljenj sko oko lje. Prav ni in te res to rej po bud ni ki ima jo, še pre den pri de do po se ga v oko lje, in ni po treb no, da je po seg že iz ve den, mo ra pa bi ti že pred vi den,83 po da na mo ra bi ti kon kret na in ver jet na mož nost, da bo do po se ga res pri šlo.84 4.2. Vo lit ve in re fe ren du mi Res trik tiv no sta li šče, da mo ra pred pis v vsa kem pri me ru de jan sko in ne po sred - no, tj. v kon kret nem pos top ku, po se ga ti v prav ni po lo žaj po bud ni ka, je v svo - jih lo če nih mne njih naj bolj kri ti zi ral ustav ni sod nik Kri vic. Nje go vo sta li šče je bi lo, da bi bi lo tre ba prav ni in te res pri zna ti vsa ko mur, »ka dar gre za tis te pred pi se, ki že s sa mo uve lja vit vi jo ta ko bi stve no spre me ni - jo prav ni po lo žaj po sa mez ni ka, in to gle de ta ko po memb nih prav nih dob rin, da je U S T A V N O S O D N O P R A V O T V O R J E R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 64 va jo, da no sil ka ali no si lec (v na dalj njem be se di lu: no si lec) po se ga v oko lje usta vi po seg, če bi ta po vzro čil ali po vzro ča čez mer no ob re me ni tev oko lja ali če bi po vzro čil ali po vzro ča ne po sred no ne var nost za ži vlje - nje ali zdrav je lju di, ali da se mu pre po ve za če ti iz va ja nje po se ga v oko lje, če je iz ka za na ve li ka ver jet nost, da bi po vzro čil takš ne po sle di ce.« 82 Iz skle pa št. U-I-255/00 z dne 7. 12. 2000, Od lUS IX, 288: »Var stvo oko lja je kot sploš na dob ri na lah ko naš - te to med ci lji ve či ne po li tič nih strank, ven dar za to še ni so sub jek ti var stva oko lja, ki jim ustav no so di šče pri - zna va prav ni in te res.« 83 Glej od loč bo št. U-I-298/95, Ur. l. RS, št. 15/97, Od lUS VI, 23, in sklep št. U-I-113/00 z dne 19. 10. 2000, Od - lUS IX, 245. 84 V od loč bi U-I-315/97 (Ur. l. RS, št. 31/00, in Od lUS IX, 57) pa je ustav no so di šče še do dat no in bolj res trik - tiv no zah te va lo, da mo ra jo gle de na to, da vsa ka no va grad nja lah ko po me ni po slab ša nje ži vljenj ske ga oko - lja, po bud ni ki, da bi iz ka za li prav ni in te res, za tr je va ti tu di, da bo pri šlo do ta kih vpli vov na oko lje, ki bo do ta ko čez mer ni, da bi lah ko ogro ža li zdrav je lju di. www.revus.eu vsa ko mur tre ba omo go či ti iz pod bi ja nje ta ke ga pred pi sa, da se s tem pre pre či mož - nost ta kih pro ti us tav nih po se gov v naj po memb nej še člo ve ko ve pra vi ce (ži vlje nje, svo bo da, oseb no do sto jan stvo in var nost, var stvo oseb nih po dat kov), ka te rih po sle - dic po tem, ko je do po se ga že pri šlo, sploh ni več mo go če po pra vi ti«.85 Kri vic je tu di za go var jal sta li šče, da bi lah ko vsak dr žav ljan iz pod bi jal za - kon sko ure di tev vo li tev in re fe ren du mov: »Naj bo do ustav na so di šča po vsod po sve tu še ta ko res trik tiv na pri pre so ji prav - ne ga in te re sa – pri pre so ji prav ne ga in te re sa za iz pod bi ja nje za ko no da je o vo lit vah in re fe ren du mih kot dveh naj po memb nej ših in stru men tih de mo kra ci je bi v de mo - kra tič ni dr ža vi po mo jem trd nem pre pri ča nju mo ra lo bi ti ob rat no.«86 Kar se ti če vo li tev in re fe ren du ma, je takš no sta li šče ustav no so di šče spre - je lo že čez ne kaj let.87 Ve čin sko sta li šče ustav ne ga so di šča je si cer spr va bi - lo, da sploš no pra vi lo o ne po sred nos ti po se ga v po bud ni ko ve pra vi ce, prav - ne in te re se ali prav ni po lo žaj ve lja tu di, ko gre za vo lil no pra vi co ozi ro ma pra vi co gla so va nja na re fe ren du mu. V skle pu U-I-93/9688 je so di šče ta ko za - pi sa lo: »Po bud nik ne na va ja, da bi bil ak tiv no ude le žen v kak šnem pos top ku v zve zi s po bu do ali zah te vo po raz pi su re fe ren du ma. Prav ta ko ne uve lja vl ja svo je ga in te re - sa vo lil ne ga upra vi čen ca v zve zi s ka te rim že raz pi sa nim re fe ren du mom, re fe ren du - mom, gle de ka te re ga te če pos to pek zbi ra nja pod pi sov, ali re fe ren du mom, ki je že bil iz ve den. Nje gov in te res je zgolj de jan ski ozi ro ma po li tič ni in te res dr žav lja na – 65Pravni interes za ustavnosodno presojo zakonov in drugih predpisov R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 85 Sklep št. U-I-89/95 z dne 5. 10. 1995, Od lUS IV, 95. 86 Sklep št. U-I-93/96 z dne 13. 3. 1998, Od lUS VII, 51. 87 Po memb no iz je mo gle de kon kret nos ti prav ne ga in te re sa je ustav no so di šče na re di lo že v za de vi U-I-25/95 (Ur. l. RS, št. 5/95), ko je me ri tor no pre so ja lo za kon o ka zen skem pos top ku, če prav po bud nik ni iz ka zal, da se iz pod bi ja ne do loč be o pri sluš ko va nju že kon kret no upo rab lja jo zanj. V od loč bi si cer ni ni ti be se de o prav - nem in te re su, iz če sar sle di, da je bi lo o tem ver jet no pred hod no od lo če no s po seb nim skle pom. Ven dar ta sklep ni nik jer ob jav ljen, ni ti v ba zi Jus-in fo, ni ti na splet ni stra ni ustav ne ga so di šča, ni ti v knjiž ni zbir ki od - lo či tev ustav ne ga so di šča. Edi ni »spo min« na ta sklep so sa mo ne ka te re dru ge od lo čit ve (npr. U-I-141/04 z dne 3. 6. 2004), v ka te rih ustav no so di šče sklep po vze ma, obi čaj no z na me nom, da po ka že, da ob rav na va - ni pri mer tis te mu ni po do ben. Sa mo ugi ba mo lah ko, da se je ustav no so di šče ta krat zgle do va lo po sta li šču Ev rop ske ga so di šča v za de vi Klass pro ti Nem či ji (sod ba z dne 6. 9. 1978, Se ri es A No. 28), ko je to so di šče pri zna lo prav ni in te res pri tož ni ku, če prav ni za nes lji vo po ka zal, da je bil žr tev kr šit ve Kon ven ci je: »… Po sa - mez nik lah ko pod po seb ni mi po go ji za tr ju je, da je žr tev kr šit ve Kon ven ci je, že zgolj na pod la gi ob sto ja skriv - nih ukre pov ali za ko no da je, ki skriv ne ukre pe do pu šča, ne da bi mo ral za tr je va ti, da so bi li ta ki ukre pi de - jan sko upo rab lje ni zanj.« Po seb ni po goj, pod ka te ri mi je to mo go če, pa je po dan ta krat, ko »pri tož ni ki sploh ne mo re jo ve de ti, ali je iz pod bi ja na za ko no da ja bi la upo rab lje na za nje ali ne.« Več o tem glej P. van Dijk, G. J. H. van Ho of, The o ry and Prac ti ce of the Eu ro pean Con ven ti on on Hu man Rights, Kluw er Law In ter na ti o - nal, The Ha gue, Lon don, Bos ton, str. 52-53. 88 Sklep z dne 13. 3. 1998, Od lUS VII, 51. www.revus.eu vo lil ne ga upra vi čen ca. Te ga in te re sa ni mo go če šte ti za prav ni in te res v smi slu 24. čle na ZUstS.« Do spre mem be v prak si je pri šlo v za de vi U-I-204/00,89 ko je ustav no so di - šče spre je lo sta li šče, da lah ko vsa kdo iz pod bi ja do loč be, ki ure ja jo so de lo va nje dr žav lja nov pri iz vr še va nju ob las ti: »V pri me ru pred pi sov, ki ure ja jo so de lo va nje dr žav lja nov pri iz va ja nju ob las ti, sa mo za tr je va nje, da po sa mez ne nji ho ve do loč be ni so v skla du z Usta vo, pra vi lo ma ne bo za do šča lo za pri zna nje prav ne ga in te re sa vsa ke mu dr žav lja nu, ra zen če bo šlo za do loč be, ki bi ne po sred no do lo ča le prav ni po lo žaj ož je ga kro ga oseb, ki bi mu pri pa dal tu di po bud nik. Ven dar pa se v pri me rih, ka dar so pred met iz pod bi ja - nja pred pi si, ki ure ja jo po lo žaj (vsa ke ga) dr žav lja na pri iz va ja nju ob las ti, lah ko vpra - ša nje, kdaj gre za ne po sred no pri za de tost prav no va ro va nih po lo ža jev po sa mez ni - ka, po ka že v po seb ni lu či. Zlas ti, ka dar bi za tr je va nje pro ti us tav nos ti po sa mez nih do ločb ali pa kar za ko na v ce lo ti po me ni lo ta ko glo bok po seg v pra vi ce iz 3., 43., 44. in 90. čle na Usta ve, da bi bi lo pri za de to nji ho vo bi stvo, je tre ba vsa ke mu dr žav - lja nu pri zna ti ne po sred no pri za de tost v nje go vem (ustav no)prav no va ro va nem po - lo ža ju, ne da bi mo ral ute me lje va ti, ka ko iz pod bi ja na ure di tev kon kret no in ne po - sred no pri za de va rav no nje ga.« Se ve da pa iz ka za nost prav ne ga in te re sa še ne po me ni, da bo ustav no so di - šče spre je lo po bu do in opra vi lo me ri tor no pre so jo ustav nos ti. V tem pri me ru je ugo to vi lo, da je po bu da očit no ne u te me lje na, in jo je za vr ni lo. 5. Dva pre več res trik tiv na po gle da na prav ni in te res Zah te va po ne po sred nos ti in kon kret nos ti je v prak si naj po memb nej ši vi dik prav ne ga in te re sa in kot ta ka po me ni ši ro ke mož nos ti za bolj ali manj res trik - tiv no ozi ro ma ek sten ziv no tol ma če nje prav ne ga in te re sa kot pro ces ne pred po - stav ke. Vi de li smo, da je v ne ka te rih pri me rih ustav no so di šče od sto pi lo od sploš ne ga pra vi la in pri zna lo prav ni in te res tu di po bud ni ku, ki ni iz ka zal ne po - sred ne in kon kret ne po ve za ve z iz pod bi ja nim pred pi som. Po dru gi stra ni pa naj - de mo v od lo čit vah ustav ne ga so di šča in v lo če nih mne njih sod ni kov tu di sta li - šča, ki po me ni jo do kaj ali ce lo pre ti ra no res trik tiv no tol ma če nje prav ne ga in te - re sa, ce lo do te to čke, da bi lah ko go vo ri li, če bi ne ka te ra od teh sta lišč pos ta la usta lje na prak sa, o de fac to uki nit vi po bu de za pre so jo ustav nos ti in za ko ni to - sti. U S T A V N O S O D N O P R A V O T V O R J E R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 66 89 Sklep z dne 14. 9. 2000, Od lUS IX, 200. www.revus.eu 5.1. Ne združ lji vost po bu de in ustav ne pri tož be Od stop v sme ri ne do pust no res trik tiv ne ga tol ma če nja prav ne ga in te re sa pred - stav lja zlas ti za de va U-I-74/03.90 Po bud ni ca, ki je bi la v pos top ku o pre kr šku, je iz pod bi ja la za kon sko ure di tev pre kr ška, pri če mer ni za tr je va la pro ti us tav - nos ti sa me ga pre kr ška, am pak da je pred pi sa na de nar na ka zen v ne sklad ju s sploš nim ustav nim na če lom so raz mer nos ti. Ustav no so di šče je po bu do za vr glo, ker s sa mo uved bo pos top ka o pre kr šku za po bud ni co še ni so nas ta le škod lji - ve prav ne po sle di ce: »Še le, ko bi bil pos to pek prav no moč no kon čan, bi bi lo jas no, ali je bi la po bud - ni ca sploh spo zna na za od go vor no za na ve de na pre kr ška, in še le ta krat bi bi lo mo - go če re či, da iz pod bi ja na do loč ba o san kci ji po se ga v njen prav ni po lo žaj.«91 Prob le ma tič nost te od lo čit ve pa se ka že zlas ti v od stav ku, v ka te rem je ustav no so di šče po ve da lo, si cer le kot obi ter dic tum, da bo pri raz la gi prav ne ga in te re sa da lo nov po men be se di »ne po sred no«, in si cer ta ko, da bo pre so ja lo, ali iz pod bi ja ne do loč be že po se ga jo v po bud ni kov prav ni po lo žaj ali ne: »S tem spre mi nja ustav no so di šče do se da nje sta li šče, na pod la gi ka te re ga je ši - ro ko pri zna va lo prav ni in te res za iz pod bi ja nje za kon ske do loč be že na pod la gi te - ga, da je po bud nik iz ka zal uved bo pos top ka, v ka te rem naj bi bi li iz pod bi ja ni za - kon ski do loč bi upo rab lje ni.« Zlas ti pa je prob le ma ti čen na sled nji sta vek: »V pri me rih, v ka te rih lah ko po bud nik na men, ki ga za sle du je s po bu do, za va - ru je v po sa mič nem pos top ku pred pris toj nim so di ščem in na to z ustav no pri tož bo pred ustav nim so di ščem, ne iz ka zu je prav ne ga in te re sa za vlo ži tev po bu de.« Sta li šče, ki ga je to rej za vze lo ustav no so di šče, je v tem, da ni iz ka zan prav ni in te res po bud ni ka, če lah ko ta svo je pra vi ce, prav ne in te re se ali prav ni po lo žaj za va ru je naj prej pred red ni mi so di šči, na to pa še z ustav no pri tož bo pred ustav - nim so di ščem. Od ziv stro kov ne jav nos ti, ki ga je do ži ve la od loč ba, ni bil ve lik in od lo či tev je šla mi mo bolj ali manj ne o pa že na. Loj ze Ude, ta krat že ne kda - nji ustav ni sod nik, je v čas ni ku Fi nan ce za pi sal, da je »ta ko ože nje do sto pa na so di šče očit no po sle di ca pre ob re me nje nos ti ustav ne ga so di šča«, da je tak mo - tiv si cer raz um ljiv, da pa se bo ji, »da to ni sklad no z ustav no opre de lit vi jo iz 67Pravni interes za ustavnosodno presojo zakonov in drugih predpisov R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 90 Sklep z dne 23. 10. 2003, Od lUS XII, 84. 91 Že v tem de lu je to sta li šče prob le ma tič no – zah te va, da bi se mo ral pos to pek naj prej prav no moč no kon ča - ti, bi po me ni la, da po bud ni ca sploh ne bi več iz ka zo va la prav ne ga in te re sa za iz pod bi ja nje pred pi sa. www.revus.eu dru ge ga od stav ka 162. čle na Usta ve, da lah ko vsa kdo da po bu do za za če tek pos - top ka, če iz ka že svoj prav ni in te res«.92 Ne ko li ko bolj os ter je bil od ziv Ju ri ja To pla ka, ki je med dru gim za pi sal: »S tem, ko je ustav no so di šče spre me ni lo po men be se di la, je po se glo v pris toj nos ti za ko no da jal ca prek me ja pris toj nos ti, ki mu jih do lo ča ta Usta va in za kon.« Po nje go vem mne nju je šlo za t. i. re sult- ori en ted ju ris pru den ce, za me to do, »ki si je ustav no so di šče ne bi sme lo pri vo - šči ti«.93 Od lo či tev je po me ni la pos kus od sto pa od prej šnje prak se in zo žit ve tol ma - če nja prav ne ga in te re sa. Kljub raz um lji vos ti mo ti va za tak šen pre ob rat pa je to sta li šče ustav no vpraš lji vo, no va in ter pre ta ci ja be se de »ne po sred no« je na mreč pre oz ka. Po bu da za pre so jo ustav nos ti in ustav na pri tož ba sta dva ne od vis na ustav na in sti tu ta in po bu de ni do pust no iz klju če va ti s tem, da je cilj mo go če do se či z ustav no pri tož bo. Po leg nuj ne ga po dalj ša nja ča sa, po ka te rem bi se po - sa mez nik sploh lah ko pr vič obr nil na ustav no so di šče, za ra di če sar bi po gos to nas ta le ne po prav lji ve po sle di ce,94 bi ta ko sta li šče tu di po me ni lo, da je po bu da iz klju če na ved no, ka dar gre za vpra ša nje po se ga v ustav ne pra vi ce, saj gre rav - no pri ustav nih do loč bah o te melj nih pra vi cah za do loč be, ki jih je mo go če za - va ro va ti z ustav no pri tož bo. Po bu da bi ta ko os ta la re zer vi ra na le za »na vad ne« za ko ne, ki ne raz čle nju je jo ustav nih pra vic, za kar pa ni pod la ge v Usta vi. In - ter pre ta ci ja prav ne ga in te re sa ozi ro ma nje go ve ne po sred nos ti je se ve da lah ko ož ja ali šir ša in s ta ko ali dru gač no in ter pre ta ci jo ustav no so di šče še ne prev ze - ma vlo ge usta vo da jal ca ni ti za ko no da jal ca. Ustav no ne do pust na pa bi bi la raz - la ga, kot je bi lo po ve da no že na za čet ku te raz pra ve, ki bi ta ko za o stri la po goj prav ne ga in te re sa, da po sa mez ni ki prek in sti tu ta po bu de sploh ne bi ime li več do sto pa do ustav ne ga so di šča, kar bi po me ni lo de jan sko od pra vo te mož nos ti ustav no sod ne kon tro le. Prav ni in te res je ustav na ka te go ri ja in mo ra po eni stra - ni po me ni ti raz me ji tev med po bu do in zah te vo za za če tek pos top ka, po dru gi stra ni pa po bu de tu di ni do pust no za me nja ti z ustav no pri tož bo. Da se vpraš lji vos ti ta ke ga sta li šča za ve da tu di ustav no so di šče, ka že tu di nje go vo rav na nje ob iz da ji te od loč be in tu di kas ne je. Na mreč, ustav no so di šče je is ti dan, ko je spre je lo to od lo či tev, od lo či lo tu di o vrs ti dru gih za dev, pri ka - te rih pa je upo ra bi lo sta ro in uve lja vl je no prak so. Sklep tu di ni bil ob jav ljen v urad nem li stu, če prav bi si po svo jem po me nu to za slu žil.95 In naj po memb nej - še, ustav no so di šče ni ko li kas ne je te ga sta li šča ni po no vi lo, tem več je po nov no U S T A V N O S O D N O P R A V O T V O R J E R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 68 92 L. Ude, Ustav no so di šče pri pi ra vra ta, Fi nan ce, 4. de cem bra 2003, str. 16. 93 J. To plak, Ustav no so di šče – za ko no da ja lec?, Prav na prak sa, št. 45/2003, str. 4. 94 Na to opo zar ja tu di J. To plak, ibid., str. 3. 95 Skle pi se ob jav lja jo v Urad nem li stu sa mo, če ustav no so di šče ta ko od lo či. www.revus.eu v ce lo ti preš lo k do tlej usta lje ni prak si – pos kus ome je va nja prav ne ga in te re sa ni ni ko li kas ne je do ži vel po no vi tve. 5.2. Na pač na upo ra ba ma te ri al ne ga pra va Da sploh lah ko go vo ri mo o ne po sred nos ti prav ne ga in te re sa, mo ra iz pod bi ja na nor ma ure ja ti tis to, kar po bud nik za tr ju je. Če nor ma sploh ne ure ja tis te ga, kar ji po bud nik oči ta, ni po dan prav ni in te res, saj mo re bit na raz ve lja vi tev iz pod bi - ja ne do loč be ne bi spre me ni la nje go ve ga prav ne ga po lo ža ja.96 Prob lem pa nas - ta ne ta krat, ko ustav no so di šče me ni, da iz pod bi ja na nor ma ne ure ja kon kret - ne si tu a ci je, dru gi or ga ni, so di šča ali ce lo vr hov no so di šče pa tak pred pis red - no upo rab lja jo kot prav no pod la go za od lo ča nje. Do takš ne si tu a ci je je pri šlo v za de vi U-I-11/96,97 ko je po bud nik kot tu jec pri uprav nem or ga nu vlo žil proš - njo za iz da jo do vo lje nja za za čas no pre bi va nje po za ko nu o tuj cih. Pr vo in dru - gos to penj ski uprav ni or gan sta proš njo za vr ni la iz raz lo ga ne var nos ti za var nost in ob ram bo dr ža ve, pri če mer sta se nju ni od loč bi skli ce va li na ured bo, ki jo je po bud nik iz pod bi jal in ki naj bi ure ja la me ri la za pre so jo za kon ske ga kri te ri ja ne var nos ti za var nost in ob ram bo dr ža ve. Prob lem je bil v tem, da ured ba bi bi - la iz da na na pod la gi za ko na o tuj cih, am pak na pod la gi do loč be za ko na o dr - žav ljan stvu, ki ure ja pri do bi tev dr žav ljan stva z na tu ra li za ci jo in ki pred vi de va iden ti čen raz log za za vr ni tev dr žav ljan stva. Ustav no so di šče je ugo to vi lo, da v iz pod bi ja ni ured bi ni do loč be, v ka te ri bi bi lo do lo če no, da se ured ba upo rab - lja tu di v pos top kih, ki se vo di jo po za ko nu o tuj cih. Za to je po bu do za pre so - jo ustav nos ti in za ko ni to sti za vr glo, saj se po lo žaj po bud ni ka z od lo čit vi jo naj ne bi spre me nil. Ustav no so di šče je po bud ni ka še po du či lo, da ima zo per takš - no (na pač no) upo ra bo ured be na vo ljo uprav ni spor in na to še ustav no pri tož - bo. V prit rdil nem lo če nem mne nju je sod nik Fi šer še do dat no po u da ril, da bi mo ra lo ustav no so di šče iz rec no ugo to vi ti po nje go vem mne nju te melj ni raz log za od lo či tev, da po bud ni kov in te res ni po dan (si cer ga ni mo go če iz rec no naj ti v ve čin skem mne nju), na mreč, da prav ni in te res po bud ni ka ne mo re iz ha ja ti iz na pač ne upo ra be pra va.98 Na sprot no je sod nik Ude v od klo nil nem lo če nem 69Pravni interes za ustavnosodno presojo zakonov in drugih predpisov R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 96 Glej na pri mer sklep št. U-I-5/95 z dne 5. 12. 1996, Od lUS V, 166. 97 Sklep z dne 11. 3. 1999, Od lUS VI II, 60. 98 Iz lo če ne ga mne nja sod ni ka Fi šer ja: »Pri zna va ti prav ni in te res po bud ni ku, ko iz pod bi ja ustav nost ali za ko - ni tost pred pi sa, ki je bil na pač no upo rab ljen v pos top ku, se zdi sim pa ti čna bli žnji ca, ki bi mor da učin ko vi - to va ro va la nje go ve in te re se, ven dar bi ustav no so di šče lah ko pri pe lja lo v na rav nost ab surd no si tu a ci jo. Sle - deč takš ne mu sta li šču bi mo ra li prav ni in te res pri zna va ti po bud ni kom ce lo v čis to bi zar nih pri me rih po vsem na pač ne upo ra be pred pi sa, ki bi se lah ko zgo di le v raz lič nih pos top kih in pred raz lič ni mi or ga ni, ki pa jih je tre ba raz re še va ti tam kaj, in ne v pos top ku ab strakt ne pre so je pred pi sov pred ustav nim so di ščem.« www.revus.eu mne nju za pi sal, da bi ustav no so di šče mo ra lo pri zna ti prav ni in te res, ker ni šlo le za po sa mi čen pri mer takš ne (na pač ne) upo ra be ured be, tem več za sploš no prak so, ki jo je spre je lo tu di vr hov no so di šče. Ob tem pri me ru je tre ba od go vo ri ti vsaj na dve vpra ša nji – ali je v tem kon - kret nem res šlo za zmot no upo ra bo ma te ri al ne ga pra va in kaj si cer po me ni sta - li šče, ki je im pli cit no vse bo va no v ve čin skem mne nju, na tan čno pa ga je ar ti - ku li ral sod nik Fi šer, da prav ni in te res ne mo re iz ha ja ti iz na pač ne upo ra be ma - te ri al ne ga pra va. Kot je opo zo ril sod nik Ude, iz pod bi ja na ured ba ni bi la upo rab lje na le v po - sa mič nem pri me ru, am pak je bil tak na čin upo ra be pra va tu di sploš no spre jet, kot pra vil ne ga ga je spre je lo tu di vr hov no so di šče. Pra vo je bi lo to rej na pač no upo rab lje no le po mne nju ustav ne ga so di šča, ki pa ni v pr vi vrs ti po kli ca no za to, da raz la ga pra vil no upo ra bo za kon ske ga pra va. Naj viš ji or gan, ki od lo ča o pra vil nos ti raz la ge in upo ra be po dus tav nih pred pi sov, je vr hov no so di šče. Če je to rej vr hov no so di šče spre je lo ne ko prav no sta li šče, po tem v pri hod njih ena kih pri me rih ne mo re več iti za na pač no upo ra bo pra va. Zmot na upo ra ba pra va po - me ni, da so di šče do lo če no kon kret no de jan sko sta nje sub su mi ra pod na pač no ab strakt no prav no nor mo. Ven dar je očit no, da je bi la v tem pri me ru sub sum - pci ja oprav lje na pra vil no, saj je bi la ta ka sploš na prak sa spre je ta ce lo na vr hov - nem so di šču. Ustav no so di šče bi za to v tem pri me ru po bud ni ku mo ra lo pri zna - ti prav ni in te res, v skla du s sploš nim pra vi lom, da je bi la prav na nor ma zanj ne - po sred no upo rab lje na ter je s tem po se gla v nje go ve pra vi ce, prav ne in te re se ozi ro ma prav ni po lo žaj. Tu di si cer pa je prob le ma tič no sta li šče, da na pač na upo ra ba pra va ni ko li ne mo re bi ti raz log za ob stoj prav ne ga in te re sa. Takš no sta li šče na mreč pred - po stav lja, da lah ko ustav no so di šče že v fa zi pre iz ku sa po bu de oprav lja pre - so jo o tem, kaj je pra vil na upo ra ba pra va. Ne dvo mno lah ko ustav no so di šče v do lo če nem ome je nem ob se gu opra vi ta ko pre so jo, zlas ti mo ra pre so di ti, ali je iz pod bi ja ni pred pis sploh re le van ten za kon kret no de jan sko sta nje, to rej ali do lo če no si tu a ci jo ure ja rav no pred pis, ki ga po bud nik iz pod bi ja. To ni prob - le ma tič no in je de jan sko nuj no za ugo tav lja nje ob sto ja prav ne ga in te re sa – ustav no so di šče po gos to zavr že po bu do, ker iz pod bi ja na nor ma ni ma no be - ne zve ze z za tr je va no si tu a ci jo. Te ža va nas ta ne že v pri me ru, kot smo vi de li, ko je takš na, po mne nju ustav ne ga so di šča na pač na upo ra ba pra va vses ploš - na prak sa, ce lo prak sa vr hov ne ga so di šča. V tem pri me ru bi se mo ra lo ustav - no so di šče vzdr ža ti svo je pre so je o pra vil nos ti upo ra be pra va ter pre so di ti prav ni in te res iz ključ no gle de na sploš no pra vi lo, ali nor ma ne po sred no, v U S T A V N O S O D N O P R A V O T V O R J E R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 70 www.revus.eu kon kret nem pos top ku, po se ga v po bud ni ko ve pra vi ce, prav ne in te re se ali prav - ni po lo žaj. Stro go vztra ja nje pri tem, da na pač na upo ra ba pra va ne mo re vzpo sta vi - ti prav ne ga in te re sa, pa bi po me ni lo tu di, da po bud ni ku ni ti ta krat ne bi bil pri znan prav ni in te res, ko bi bi lo si cer jas no, da iz pod bi ja na nor ma ure ja ne - ko kon kret no si tu a ci jo, ven dar bi o tej nor mi ob sta ja lo več in ter pre ta cij ozi - ro ma mož nih upo rab. Če bi po bud nik iz pod bi jal ustav nost prav ne nor me in v po bu di za tr je val, da je nor ma na pač no upo rab lje na in da s tem po se ga v nje go ve pra vi ce ozi ro ma in te re se, bi ustav no so di šče ta ko po bu do za vr glo, saj bi prob lem vi de lo kot vpra ša nje na pač ne upo ra be pra va, ki se mo ra re še - va ti zno traj pos top kov pred red ni mi so di šči. Tak pris top pa bi bil pre več res - trik ti ven in bi zo že val okvi re prav ne ga in te re sa, kot jih do lo ča ZUstS v 24. čle nu. V res ni ci vpra ša nje pra vil ne ozi ro ma na pač ne raz la ge in upo ra be pra - va pri pre so ji, ali je po dan po bud ni kov prav ni in te res, pri do loč bah pred pi - sov, gle de ka te rih je mož nih več raz lag, sploh ne bi sme lo bi ti po memb no. Edi no, kar je po memb no, je, ali se je nor ma ne po sred no upo ra bi la ozi ro ma se upo rab lja za po bud ni ka. Takš no sta li šče je mo go če raz bra ti tu di iz prak - se ustav ne ga so di šča pred zgo raj ob rav na va nim pri me rom. Na pri mer v za - de vi U-I-140/9399 je po bud ni ca prav ni in te res na ve zo va la na po sle di ce, ki bi za njo nas ta le, če bi se iz pod bi ja na do loč ba in ter pre ti ra la na do lo čen na čin. Ustav no so di šče ji prav ne ga in te re sa ni pri zna lo z ob raz lo žit vi jo, da iz pod bi - ja na do loč ba ne po se ga ne po sred no v nje ne pra vi ce, prav ne in te re se in njen prav ni po lo žaj. To bi se zgo di lo še le po tem, ko bi se in ter pre ti ra la in upo ra - bi la na na čin, kot je po bud ni ca za tr je va la. Raz log za zavr že nje to rej ni bi lo, da gre za vpra ša nje pra vil ne ali na pač ne raz la ge pra va, am pak dej stvo, ki iz - ha ja iz sploš ne ga pra vi la, da iz pod bi ja na prav na nor ma še ni ne po sred no učin ko va la za po bud ni co. Ustav no so di šče se ve da mo ra in ter pre ti ra ti pra vo, če naj sploh oprav lja svo - jo funk ci jo kon tro le ustav nos ti in za ko ni to sti. Ven dar je in ter pre ta ci ja po memb - na pred vsem v fa zi me ri tor ne ga od lo ča nja o ustav nos ti ozi ro ma za ko ni to sti pred pi sa, pa še ta krat ne gre za in ter pre ta ci jo v sme ri, kaj je pra vil na ozi ro ma na pač na upo ra ba pra va, am pak za to, ali je iz pod bi ja na nor ma kot ta ka ali nje - na do lo če na raz la ga v skla du z Usta vo (ozi ro ma z za ko nom, če gre za pod za - kon ski pred pis) – vpra ša nje pra vil ne raz la ge pra va to rej ne mo re po me ni ti is to kot vpra ša nje ustav no sklad ne raz la ge pra va. V fa zi pre iz ku sa po bu de pa bi se mo ra lo ustav no so di šče kar se da vzdr ža ti sodb o tem, ali je raz la ga iz bra ne do - 71Pravni interes za ustavnosodno presojo zakonov in drugih predpisov R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 99 Sklep št. U-I-140/93 z dne 19. 10. 1994, Od lUS III, 114; glej tu di sklep št. U-I-10/96 z dne 27. 2. 1997, Od lUS VI, 28. www.revus.eu loč be pra vil na ali ne, po memb no je sa mo, ali ne po sred no in kon kret no po se ga v po bud ni ko ve pra vi ce, prav ne in te re se ali prav ni po lo žaj. Na pač na upo ra ba pra va sa ma po se bi ne bi sme la bi ti raz log za zavr že nje po bu de za ra di po manj - ka nja prav ne ga in te re sa. 6. Sklep Le ta 1995 je dr. Bo jan Bu ga rič v svo jem član ku o prav nem in te re su ugo to vil, »da je ustav no so di šče pri upo ra bi res trik tiv ne raz la ge prav ne ga in te re sa ze lo na čel - no«.100 Ali lah ko sko raj de set let kas ne je ugo to vi mo po dob no? Ob seg ustav no - sod ne prak se na te mo prav ne ga in te re sa se je v tem ča su po ve čal za več de set - krat in že sam njen pre gled je dol go traj no de lo, ki zah te va pre cej šnjo po tr pež - lji vost. Na sploš no je mo go če ugo to vi ti, da ustav no so di šče do kaj na čel no in kon sis tent no in ter pre ti ra prav ni in te res, kljub te mu pa je v mno ži ci od lo či tev o prav nem in te re su mo go če naj ti pri me re, ko je ustav no so di šče na re di lo iz je me in od sto pi lo od usta lje ne prak se ozi ro ma so ti pri me ri ta ko po seb ni, da je bi lo tre ba gle de njih ob li ko va ti dru gač no prak so.101 Stal ni ca v ustav no sod ni prak si je po u dar ja nje, da je prav ni in te res tre ba res - trik tiv no raz la ga ti, saj je funk ci ja prav ne ga in te re sa rav no v ome je va nju do sto - pa do ustav ne ga so di šča. Ome je val ni na men je v sa mi na ra vi prav ne ga in te re - sa, prav ni in te res po me ni ovi ro, za ra di ka te re po bu da ne mo re bi ti ac tio po pu - la ris. Ob upo šte va nju ved no več je pre ob re me nje nos ti ustav ne ga so di šča in ker ima jo po sa mez ni ki mož nost do sto pa do ustav ne ga so di šče še prek ustav ne pri - tož be, je res trik tiv ni pris top k raz la gi prav ne ga in te re sa ute me ljen. Po dru gi stra ni pa vla ga nja po bud ni do pust no one mo go ča ti s takš no raz la go prav ne ga in te re sa, da ga v ne ki si tu a ci ji nih če ne bi iz ka zo val. Bi stve no vpra ša nje je to - rej, ko li ko res trik tiv na raz la ga prav ne ga in te re sa je še do pust na. Ne dvo mno bo ve lik pri pad za dev pri si lil ustav no so di šče h ko li kor je mo go če res trik tiv ne mu kon cep tu prav ne ga in te re sa,102 vpra ša nje pa je, kje je me ja ože nja do sto pa do ustav ne ga so di šča. Se ve da pa po da nost prav ne ga in te re sa še ne za go tav lja, da bo ustav no so di - šče spre je lo po bu do v ob rav na vo. Po leg prav ne ga in te re sa ob sta ja jo še dru gi raz lo gi za ne od lo ča nje ustav ne ga so di šča – prak sa ka že zlas ti na po ve če va nje U S T A V N O S O D N O P R A V O T V O R J E R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 72 100 B. Bu ga rič, Ustav no sod stvo in (ali) par la men tar na de mo kra ci ja: o dok tri nah prav ne ga in te re sa in po li tič - nih vpra šanj, Zbor nik znan stve nih raz prav, LV. let nik (1995), str. 55. 101 Teršek se za to npr. zavzema v zvezi z zahtevo ombudsmana za ustavnosodno presojo (Ustavnosodna slabitev vloge varuha človekovih pravic, Pravna praksa, št. 29/2004, str. 30 – op. ur.). 102 Glej J. Čebulj: Pravni interes – kako ali kdaj? Pravna praksa, št. 3/2005 (op. ur.). www.revus.eu upo ra be raz lo ga »očit ne ne u te me lje nos ti«. Iz ka za nost ali ne iz ka za nost prav ne - ga in te re sa pa tu di ni če sar ne po ve o me ri tor ni pre so ji ustav nos ti in za ko ni to - sti, to rej ni če sar o tem, ali je iz pod bi ja ni pred pis v skla du z Usta vo ozi ro ma za - ko nom. Zavr že nje po bu de za to ne po me ni, da je za kon v skla du z Usta vo, prav ta ko pa spre jem po bu de ne po me ni, da bo ustav no so di šče na kon cu spre je lo za po bud ni ka ugod no od lo či tev. Be se di lo je bi lo do kon ča no de cem bra 2004. 73Pravni interes za ustavnosodno presojo zakonov in drugih predpisov R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T www.revus.eu