^, ^/ Prve hlačice. ^Tjjtonček mu je bilo ime, naj vže bode eegaver hoče. Tudi s tem si ne belite V*PtSV0J'k glavi°j otroci, kolikokrat je vže jedel o Božiči poprtnjak? Majhen je bil takrat, pa je! Hlac še ui nosil takrat. Čemu tudi? Saj jih tudi niso nosili drugi, ki so bili njegove starosti. Dolga srajčica je tako pripravna za vse. In krilce z naram-nicami se tako lahko obleče in sleče. Da je bil le klobuk na glavi! Po tem se poznajo pri nas taki otroci. ali so dečki ali deklice? Toda vsaka nit ijna svoj konec. Tako je bilo tudi s Tonekovo dolgo srajeico in krilcem z naramnicami. Sosedov Anžek je bil njegovih let. In njemu so ob-ljubili. da mu kupijo hlačice, ko skopni sneg in začne drevje cveteti. Ni čuda, da se je tudi Toneku vzbudila želja po hlacah. Vselej je z nevoljo oblačil in slačil svoje pisano krilce. Nadlegovati je začel zdaj očeta, zdaj mater, da bi mu napravili klačiee. ravno take, kakeršne bode imel sosedov Anže. Toda vsaka nova stvar je zdrnžeiia s težavami. Tako je bilo tudi s Tonč-kovhni novimi hlačami. Zdaj rau je rekel oče: ,,še premajhen si za hlače!" Zdaj zopet ga je potolažila raati: ,,le pofiakaj, da boš večji!" Toda TonSek se ui dal potolažiti. Obef-al je. da nikdar iie bode razžalil starišev. ako mu napravijo hlačice. Ali oče mu je zopet ugovarjal: ,,sajjih boš preeej ponosil kakor krilce!" In Tonček obljubi, da bode nosil hlače sam6 ob nedeljah in praznicih: ob delavnikih pa jih bode shranil in lepo zravnal v raaterinej skrinji. Ko pa sneu- izkopni po zemlji in začno tički peti po vrtovih, tedaj je Touček videl, da mora krnahi priti tisti čas. ko bodo piruhe sekali in ž njimi ,,štručali." Želja po hlačah pa se mu je s tem podvojila. V duhu si je predstavljal tisti čas, ko bode hodil v novih hlačah po vasi. ljudje pa ga bodo pogledovali. češ: ,,Lejte, Tonček iraa pa hlače!" In res se rnu izpolui vroča želja. Mati niu je rekla neki dan, ko je sedel pri njej ves dopoludne pri kolovratu in se pridno učil molitvie: BNo, kadar bode Bog umvl. takrat dobiš hlače in šel bodeš z maiio k fari božji grob molit." ¦ —•¦< 51 **¦'— Oj, kolika sreea so bile za-nj te materine besede. Tako prideu ui bil še uikoli. Kar rau je le kdo ukazal, vse je bil pripravljen storiti. Veekrat je dejal oče: — Ko bi bil naš Tonček zmerom tako priden, kakor zdaj! In Tonček je takoj odgovoril: — Oče. zmerom, ako le hlače dobim. Ko pa so pusta požgali na Eibnikovem travuiku, tedaj pride v hišo Zeraveev Lipe. Vsak je vedel, kaj zna ta Lipe? Komnr je položil svojo nit na rame, kmalu je dobil novo obleko, kakeršno si je želel. In vender je moral Tonček še toliko pre-stati, predno je Lipe tudi na-nj položil svojo nitko. Vsem v hiši je poprej pomeril in napravil temn hlače, onemu rokavnik, temu telovuik, onemu zopet kaj drugega. In ko je zašil in zakrpal vse cunje, kar smo jih imeli, potlej še le je poprašal : očeta, kaj mislite, kaj ? Prašal je: Ali Tončku tudi pomerim novo krilce ? Tonček se spusti v jok in še sedaj ve, da mu je oče brisal raz lica debele solze kakor lešnike. — Nifi ne jokaj, reče oče Tončku, Lipe ti le nagaja. Saj krila še on na-rediti ne zna. To delajo švelje. Strijc! le pomerite Tončku klaee pa še telovnik! Kdo bi popisal Tončkovo veselje? Premišljeval je vže, kako bode stal na , pragu s prvimi hlačami in jih kazal otrokom. kako so narejene"? Kaj pa še le, I ko pride veliki teden ? Z raaterjo pojde k fari v cerkev božji grob molit in gledat. Uh, to bode veselje! Kar vedel ni Tonček, s čim bi ustregel tisti dan očetu in materi, ko mu je Lipe hla&e delal? Se eelo bratce in sestrice je ubogal rad na vsako besedo in še popraševal jih je, kaj biradi? Seveda so mu nagajali, da ne bode znal hlač obuti, da bodo zadaj preklane in druge take stvari. Toda Tonček se je malo menil za take zabavljice in vse je rad pretrpel, da bode le iinel hlače. ; A ta Lipe mu je prizadel še največ križev. Ko je videl, da bode moral na-praviti ne sanio blafi. ampak tudi telovnik ubogemu Tončku, tedaj si izmisli zopet novo skrb za dečka. — Tonček, ali bi tudi rad žepe pri telovniku? Seveda mu je Tonček od-govoril, da žepi morajo biti. Kam bode pa deval krajcarje, s katerimi bode sekal piruhe o Velikej noči? — A veš. Tonfiek? Tfdor hofip iraeti žepe pri telovniku. inora mi dati za zavoj tobaka. Zdaj zopet Tončka pieiimgujeju uove skrbi. Kje dobiti štirec, da kupi Lipetu tobaka? Dva krajcarčka in jeden polovičar ima shranen v rnateriuej skrinji. Ali kako priti do njih? In vender je potlej še treba poldrugega krajearja. Do najstarejšega brata je imel najvee zaupanja. Zato ga gre iskat. Dobi ga na podu, koder slamo namešava. Kazloži mu svoje skrbi. In glejte dobrega bratca! Touček ga je prosil na posodo, bratec pa mu je podaril cel Stirec. Od tistega časa je imel Toneek Se stokrat raje svojega najstarejšega brata. Zdaj še le se je oddahnil. Vender je že zmerom gledal v skrbeh trdega Li-peta. Še le, ko je bil pomeril lilače in telovnik in opazil, da hlače niso zadaj pre-klane in ¦• — Ko pa so bile hlače in telovnik dodelane, tedaj jih položi lepo zravnaue v materino skrinjo, koder so čakale ,,Velike noči," ki je bila vže blizu. Seveda je Toneek vedno pazil, kdaj pojde mati kaj v skrinjo pogledat, da je tudi 011 brž prihitel in pogledal, če je še vse tako, kakor je bilo. Ko se pa približa Veliki petek, tedaj se je Toneek prvifi prikazal na pragu v novih hlačicah, ko je sel z materjo k fari božji grob molit. To so bile torej prve hlačice Tončkove! b. .