Komentar tedna
• V GORENJU SO VOLILI ČLANE DS
V četrtek, 28. marca, s^ v vseh temeljnih orgam. -.cijah združenega dela Tovarne gospodinjske opreme G^re. Velenje volili tudi ilare de lavskega sveta „GORENJI. ZDRUŽENA PODJETJA, VELENJE". Skupaj bo štel delavski svet 41 članov, zaposleni v temeljnih organiza-t ah združenega dela TGO Gorenje Velenje pa so izvolili v delavski svet 26 svojih predstavnikov.
Na volitvah, ki so bile 28. marca smo volili člane delegacij temeljnih organizacij združenega dela in drugih delovnih skupnosti. Po zadnjih podatkih je bila udeležba na voliščih v Šaleški Mislinjski in Gornje Savinjski dolini zelo dobra. Mnogo volišč so zaprli že dopoldan V velenjski občim so izvolili 522 delegatov. Vseh delegacij je v tej občini 68, v gospodarstvu 54 in negospodarstvu 14. Volilna udeležba: občina Velenje 90,86 odstotkov, občina Slovenj Gradec 93 4 in občma Moziije 94,4. V slovenjgraški občini so kar na 14 voliščih dosegli 100 odstotno udeležbo. - Na sliki so velenjski rudaiji pri izpolnjevanju svojih pravic.
neposredni proizvajalci. Med njimi veliko žensk in mladine. Seveda pa so to ugotovitve, ki same po sebi še ne spreminjajo obstoječega stanja, ne razrešujejo problemov delovnega dne. Potrebujemo delo.
Ljudje se ravnamo po pravilih. Spontanost vodi lahko v anarhijo. Naše ravnanje določamo z demokratično sprejetimi pravili. Izpolnjevanje le-teh nam zagotavlja, da bo naš današnji in jutrišnji dan lepši. Da se bomo uspešno spopadli s problemi gospodarjenja, da bodo imeli vsi otroci enake možnosti pri vstopu v življenje itd.
Občinski statuti, ki jih sprejemamo, nam zagotavljajo, da bodo občine delovale kot samoupravne in temeljne družbenopolitične skupnosti, zasnovane na samoupravljanju delavskega razreda in vseh delovnih ljudi. Cilj te usmeritve jc, da se bodo poslej delovni ljudje in občani še bolj ustvarjalno vključevali v sistem samoupravljanja in oblasti. Tokrat še veliko bolj v temeljnih samoupravnih organizacijah oziroma skupnostih. Temeljna organizacija združenega dela je osnovna oblika združenega dela, v kateri delavci neposredno in enakopravno uresničujejo svoje družbenoekonomske in druge samoupravne pra-viec in odločajo o drugih vprašanjih svojega družbenoekonomskega položaja. Prav uvedba delegatskega sistema pa zagotavlja delavcem v združenem delu, da tudi izven temeljne organizacije združenega dela in v okviru družbenopolitičnih skupnosti odločajo o presežni vre dnosti, o svojem položaju v družbi in o sodelovanju splošnih družbenih, osebnih in skupnih potreb. Da bi zadovoljevali svoje osebne in skupne probleme in interese, ustanavljajo delovni ljudje in občani tudi krajevne skupnosti. Za njeno delovanje prispevajo svoja sredstva.
To so seveda načela. Načela pa je potrebno členiti, jih oblikovati v principe, določila, ki bodo skupaj z našo dejavnostjo zagotavljala uresničitev vsebine nove ustave. Med mnogimi primeri izberimo enega samega!
To so seveda načela. Načela pa jc potrebno členiti, jih oblikovati v principe, določila, ki bodo skupaj z našo dejavnostjo zagotavljala uresničitev vsebine nove ustave. Med mnogimi primeri izberimo enega samega!
Skupščina občine Velenje je na seji občinskega zbora in zbora delovnih ljudi Jer po široki demokratični razpravi v socialistični zvezi delovnega ljudstva, sprejela 27. marca tega leta statut občine Velenje. Poleg tcmejjnih načel in splošnih odločb natančno členi novo družbenoekonomsko ureditev občine, določa položaj gospodarskih in družbenih dejavnosti, oblike družbenega samoupravljanja itd. V statutu niso izpuščena niti tako pomembna vprašanja, kot jc varstvo človekovega okolja, ljudska obramba in družbena samozaščita ter sodelovanje občine z drugimi družbenopolitičnimi skupnostmi in organizacijami, pa najsi gre za sodelovanje z republiko ali s sosednjimi občinami Statut izraža pravice in dolžnosti delovnih ljudi in občanov v občini Velenje pri uresničevanju in usklajevanju njihovih interesov in potreb, način organiziranja delovnih ljudi in občanov v izvrševanju funkcije oblasti, upravljanje družbenih zadev ter druge zadeve, ki so določene z ustavo in zakoni. Nekatere bo potrebno seveda še sprejeti.
Upati je, da statut ne bo obležal v predalih, da bo spoznan, kajti le tako bo mogoče uresničevati vse tisto, za kar smo oddali svoj glas pri volitvah, za kar smo se izrekli, ko smo sprejemali novo ustavo.
MILAN MEDEN
Po široki "demokratični ustavni razpravi smo sprejeli temeljni dokument Jugoslavije, republik ter pokrajin. Nova ustava je izraz stopnje samoupravnih odnosov, ki jih dograjujemo že več kot dve desetletji. Jugoslovanskega samoupravljanja gotovo ne moremo več ponazoriti s podobo otroka, ki še ves nebogljen dela-prve korake. Samoupravljanje je že postalo neločljiv del naše zavesti, našega ravnanja. Znano je, la nova ustava izraža vse možnosti, da bo poslej neposredni proizvajalec postal gospodar svojega dela in življenja. Pripadnost za življenje po novem, smo izrazili tudi v devetih povojnih volitvah, ko »o na površje družbenega odločanja bolj kot kdajkoli prej stopili
• V OBČINAH CELJSKE REGIJE NAJ ODSTRANIJO TEŽAVE
Takojšnja akcija
Odbornilki obeh zborov velenjske skupščine so se prejšnjo sredo zadnjič vsedli v skupščinske klopi. Potekel jim je mandat. Skupščina se je v tej mandatni diobi kar 34 krat sestala. Mnogo pomembnega so odborniki storili; sprejeli so občinski statut, razvojne plane in napolnili sklade za gradnjo objektov slkupnega namena. Velenjski odborniki pa niso sedeli in glasovali samo v skupščinskih klopeh, pač pa so najtesneje sodelovali v krajih s socialistična zvezo, v podjetjih pa s sindikatom. Sekretar izvršnega odbora SZDL Jože Veber je na zadnji seji skupščine povedal, da smo v občini Velenje dejjansko že dosegli delegatski sistem, saj so na sejah občinske skupščine vedno sodelovali tudi drugi ljudje, ne samo odborniki. Važno pa jc, -da so bili maši odborniki vseskozi tolmači sprejetih sklepov in odlokov. Še eno pomembno pojasnilo, ki ga ne smemo prezreti. Velenjski odborniki so redno prihaajali na seje in niti ena ni bila nesklepčna. Po končani seji, ki je bila v obnovljeni skupščinski dvorani, so se odborniki in drugi, ki so pogostokrait prihajali na seje, (med njimi je bil tudi republiški poslanec in generalni direktor ŽP Gorenje Ivan Atelšek), za spomin slikali pred domom Kulture, lai posnetek smo zabeležili tudi z našim objektivom.
V Celju so prejšnji petek na konstitutivni seji medobčinskega sveta ZKS govorili o gospodarskem položaju v regiji. Članom je direktor podružnice SDK Slavko Ver-del posredoval številne podatke. Gospodarstvo celjske regije je lani doseglo na nekaterih področjih dobre rezultate, ponekod pa so ti pod republiškim povprečjem. Celotna regija je za dva odstotka presegla republiško povprečje. To pa še ni dovolj, če vemo, da ustrezno ni rastla akumulativnost. Le v občini Mozirje so lani zelo povečali akumulativnost. V drugih občinah je slabo tudi s sredstvi za razširjeno reprodukcijo. Zato zaostajajo investicije. Za razmeroma neugodne rezultate gospodarje-
nja v lanskem letu bi lahko navedli posamezne vzroke. Toda na seji v Celju so menili, da to nebi nič pomagalo, če težav ne bomo odstranjevali. Dobro je, če vzroke poznamo, ne smemo pa se nanje sklicevati.
V preteklem letu so se v celjski regiji prizadevali, da bi produktivnost hitreje naraščala kot osebni dohodki. To smo v regiji tudi dosegli, saj so osebni dohodki pod slovensko ravnjo. Posebej pa so na seji opozorili, da smo zanemarili nagrajevanja po delu zlasti tistih, ki imajo največji vpliv v proizvodnji.
Na seji medobčinskega sveta ZKS sta v razpravi sodelovala tudi člana iz Velenja. Jože Žohar se je zavzel
za antiinflacijski program, ki ga morajo sestaviti v vseh temeljnih organizacijah združenega dela. Dejal je, da je ^znotraj TOZD še mnogo prihrankov, od uvedbe sodobnejše tehnologije pa do boljšega varčevanja. Politični sekretar komiteja občinske konference »ZKS Velenje Franjo Korun je povedal, da nas gospodarski podatki obvezujejo za takojšnjo vsestransko akcijo v vseh občinah celjske regije.
Za sekretarja medobčin-.skega sveta so znova izvolili Janeza Zahrastnika, 'dipl. politologa. Neprofesionalno pa-bo dolžnost namestnika sekretarja opravljal še naprej Emil Roje, sicer direktor pedagoškega šolskega centra.
IZVOLJENI ČLANI RUDARSKO ELEKTROENERGETSKEGA KOMBINATA VELENJE
Na voliščih 88 odstotkov
Delavci novega Rudarsko elektroenergetskega kombinata Vele-! so prejšnji četrtek, 28. marca, hkrati z delegati za občinski zbor luženega dela glasovali tudi za prve člane novih samoupravnih [anov Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje.
Na volišča je prišlo 88 % vseh isanih volicev, nad 7 % zapo-nih pa je bilo opravičeno od-inih (dopusti, bolezen in dru-odsotnost). Najboljšo volilno eležbo so dosegli v temeljnih janizacijah združenega dela ikarna in Stanovanjsko |podarstvo>. Podrobnejši po-
m
datki o volilni udeležbi pa so naslednji: TOZD Tiskarna in TOZD Stanovanjsko gospodarstvo 100%, TOZD Družbena prehrana in gostinstvo ter TOZD Avtopark 98 %, Delovna skupnost skupnih služb 97%, TOZD Plastika - zaščitna sredstva 96 %, TOZD Zunanji obrat
Kurirčkova pošta na pot
V sklopu prireditev ob 30-letnici pohoda XIV. divizije na Štajersko in smrti pesnika Karla Destovnika - Kajuha je bila 2. aprila 1974 pri Žlebniku slavnostna proslava ob začetku tradicionalne „Kurirčkove pošte 1974".
Kulturni program so izvedli pionirji osnovne šole Biba Roeck in Karel Destovnik - Kajuh Šoštanj ter osnovna : šola Miha Pintar - Toledo Velenje. Na proslavi je govoril ^prvoborec Tone Ulrih - Kristl, ki je predal pioniijem kurirčkovo torbo.
Ob tej priložnosti so se pioniiji občine Velenje zahvali-: li partizanskim družinam iz Zavodenj in Raven za njihovo nesebično sodelovanje med NOB ter podelili delegacijam obeh vasi priznanja in skromna spominska darila. Na tej svečani prireditvi je sodelovalo okrog 1000 otrok in borcev, ki so s svojo prisotnostjo potrdili trajne vrednote narodno osvobodilnega boja.

95 %, TOZD Proizvodnja gradbenega materiala 94%, TOZD Termoelektrarna Šoštanj 92 %, TOZD Elektrostrojni obrat 90 % in TOZD Rudnik lignita Velenje 85 %.
Vsa volišča je mladina izredno lepo uredila in okrasila. Na volitvah so zaposleni volili 60 članov delavskega sveta Rudarsko elektro energetskega kombinata Velenje, od 11 do 30 delegatov v delavske svete temeljnih organizacij združenega dela ter člane komisij temeljnih .organizacij združenega dela.
Po podpisu samoupravnega sporazuma o združitvi temeljnih organizacij združenega dela v novo delovno organizacijo so bile volitve samoupravnih organov v novem Rudarsko elektro energetskem kombinatu Velenje drugi pomembni dogodek potem, ko so se zbori delavcev izrekli za združitev in samoupravno povezanost vseh energetskih zmogljivosti Šaleške doline. Volitve predstavljajo novo etapo prizadevanj za dokončno oblikovanje Rudarsko elektro energetskega kombinata Velenje. Gre za to, da se upoštevaje izhodišča samoupravnega sporazuma čimprej izoblikuje in vzpostavi samoupravni sistem v delovni organizaciji, se pravi, da se energetsko gospodarstvo v
občini Velenje samoupravno konstituira in da se skozi to samoupravno organiziranost določijo tudi poglavitne naloge in prihodnja usmeritev delovne organizacije. Na ta način bodo delovni ljudje lahko najhitreje in najučinkoviteje uresničili poglavitne novosti iz novih ustav, dane pa bodo tudi možnosti, da se Rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje vključi v širše oblike samoupravljanja.
5. april 1974 Leto X št. 13 (222) Cena 1,5 din
Glavni in odgovorni urednik I juban Naraks
OCtOCuu em>
o^RHI «*5E (
PREDSEDNIK SADAT V JUGOSLAVIJI - V Jugoslaviji ie bil na tridnevnem delovnem prijateljskem obisku egiptovski predsednik Anvar el Sadat. Na Brionih seje skupaj s svojimi sodelavci pogovaijal s predsednikom republike Josipom Bro-zom Titom in drugimi jugoslovanskimi predstavniki. Pogovor sta dva pomembna voditelja neuvrščenih dežela izkoristila za nadaljne akcije neuvrščenih na svetovni politični sceni. Na sliki sta predsednika Tito in Sadat na Puljskem letališču.
Posebej za »Naš čas« piše Vlado Barabaš
Jugoslavija in svet
V jugoslovanski zunanjepolitični dejavnosti je bil minule dni osrednji dogodek tridnevni delovni prijateljski obisk egiptovskega predsednika Anvaija el Sadata, ki se je minuli četrtek, petek in soboto na Brionih pogovaijal s predsednikom republike Josipom Brozom Titom in drugimi vidnimi jugoslovanskimi predstavniki. To je bilo že tretje srečanje jugoslovanskega in egiptovskega voditelja v zadnjih petnajstih mesecih in prvo po oktobrski izraelsko-arabski vojni. Zato sta državnika razumljivo osrednjo pozornost v izčrpni izmenjavi mnenj, ki je potekala v prijateljskem in iskrenem razpoloženju, posvetila problemom Bližnjega vzhoda.
Egiptovski voditelj je predsednika Tita podrobno seznanil z razmerami tik pred oktobrsko vojno, s potekom vojne in s položajem v arabskem svetu potem, ko se je četrta bližnje-vzhodna vojna končala. V tem sklopu sta državnika posebej spregovorila o številnih prizadevanjih za mimo in dokončno rešitev krize, pri čemer sta dosegla soglasje, da na Bližnjem vzhodu ne more biti nobenih separatnih rešitev, pač pa le splošna in dokončna, in da je - kot je poudaril Anvar el Sadat - osrednji problem bližnjevzhodnega vprašanja problem Palestine, vsa druga vprašanja, ki jih je nujno treba urediti (položaj na Sinaju, na Golanski visoki planoti, itd.), pa so le posledica palestinskega problema, ki ni le humanitarne narave (vprašanje palestinskih beguncev), pač pa predvsem političnega in nacionalnega značaja. Pri tem sta obe strani enotnega mnenja, da morajo Palestinci (prek Palestinske osvobodilne organizacije, ki je njihov edini pravi zastopnik) z vsemi pravicami sodelovati v reševanju bližnjevzhodne krize. Pogoj za nadaljevanje mirovnih pogajanj v Ženevi pa je popolna ustavitev ognja, to pa pomeni, daje pred nadaljevanjem ženevskih pogovorov treba doseči dezangažiranje vojaških sil tudi na sirijsko-izraelski fronti, tako daje dezangažiranje na egiptovsko-izraelski' fronti le prvi korak v iskanju rešitve krize. Predsednika Tito in Sadat sta v pogovorih obravnavala tudi druga pomembna vprašanja, med njimi dejavnost neuvrščenih dežel v celoti, razmere v svetu po oktobrski vojni in nadaljnji napredek jugoslovansko-egiptov-skega sodelovanja na vseh področjih. Ugotovimo lahko, daje bil minuli Sadatov obisk v Jugoslaviji novo pomembno in koristno jugoslovansko-egiptovsko srečanje na najvišji ravni, ki je prispevalo k boljšemu medsebojnemu razumevanju in poznavanju stališč obeh strani.
Tudi za Jugoslavijo izredno pomemben dogodek, ki je naletel na velik odmev v vsem neuvrščenem svetu, je bilo nedavno ministrsko zasedanje koordinacijskega biroja neuvrščenih v Alžiru. Na zasedanju sprejeti dokumenti (sklepni dokument in resolucija o Bližnjem vzhodu in Palestini) izražajo napredek protiimperialističnega značaja politike neuvrščenosti in potrjujejo pripravljenost in sposobnost neuvrščenih, da se odločno spoprimejo z vsemi težavami in problemi, ki jih prinaša razvoj mednarodnih odnosov. Biro je potrdil globalno in univerzalno zasnovo neuvrščene politike in dokazal, da v neuvrščenem svetu vendarle ne prevladujejo regionalni interesi. Biro je znova uveljavil tudi že na alžirski konferenci voditeljev neuvrščenih sprejeta izhodišča, ki poudarjajo, da so neuvrščene države pripravljene enakopravno in konstruktivno sodelovati z razvitimi državami v skupnem reševanju problemov, ki tarejo ves svet, zlasti dežele v razvoju, neposredno ali posredno pa zadevajo tudi razvite države.
Takšna stališča so izredno dragocena prav v tem trenutku, ko vse neuvrščene dežele opravljajo še zadnje priprave na posebno zasedanje generalne skupščine Združenih narodov, ki se bo začelo v začetku prihodnjega tedna v New Yorku. Na tem zasedanju bodo obravnavali problematiko surovin in razvoja, torej vprašanja, ki so izredno pomembna za ves neuvrščeni svet in za vse dežele v razvoju. Pričakovati je, da bodo na zasedanju razpravljali tudi o ukrepih za ublažitev težav, ki jih je deželam v razvoju, zlasti najmanj razvitimi, prinesla energetska kriza. Za obravnavo tega vprašanja pa so prav gotovo posebnega pomena stališča koordinacijskega biroja neuvrščenih, kije sprejel politično podlago za hitro in učinkovito reševanje teh vprašanj.
Sesti -kongres zveze komunistov bosne in
HERCEGOVINE - V sarajevski Skenderiji je bil od 26. do 28. marca šesti kongres Zveze komunistov Bosne in Hercegovine. Uvodni referat je imel predsednik Branko Mikulič. V novi komite so izvolili 93 članov, za predsednika pa znova Branka Mikuliča. Njegov namestnik je Hasan Grapčanovič, sekretar izvršnega komiteja pa Nikola Stojanovič.
JUGOSLOVANI SMO REKLI~„NE" - Iredentistične težnjj sosednje Italije do Jugoslavije so naletele na odločno obso bo vseh naših delovnih ljudi in občanov. S protesta zborov, ki še vedno trajajo, pošiljajo telegrame v katerih ( lovni ljudje izražajo pripravljenost, da z orožjem v roki bn jo tisto, kar je naše. Na osrednjem trgu v Kopru seje zbr« preko 20 tisoč prebivalcev iz Slovenskega Primoija, ki povedali, da hočejo ljudje tega območja živeti v svobodi svoji zemlji.
K
ZADNjE DNI PO SVETU.

PROTESTI
ODMEVAJO NAPREJ
Izzivanje italijanskih oblasti vzbuja še naprej ogorčene proteste po vsej Jugoslaviji. Medtem ko delovni ljudje zahtevajo, naj uradni Rim prekliče javno izražene zahteve po našem ozemlju, se je akcija prenesla tudi na druga torišča: jugoslovanski predstavnik na konferenci o evropski varnosti in sodelovanju v Ženevi je med debato o bodočih evropskih odnosih načel prav primer italijanskih zahtev po jugoslovanskem ozemlju, s čemer je vprašanje dobilo bistveno širše mednarodne razsežnosti.
Italijanski predstavnik se je sicer skušal izmikati, vendar pa je v Ženevi v krogih prisotnih delegacij vzbudil jugoslovanski nastop izjemno pozornost in tudi simpa-tije.
Toda to očitno ni dovolj, da bi se oblasti naših zahodnih sosedov umaknile od izjav v notah jugoslovanski vladi, kar z drugimi besedami pomeni, da so stvari še
CAUSESCU PRVI PREDSEDNIK REPUBLIKE ROMUNIJE - Sosednja prijateljska republike Romunija doslej ni imela funkcije predsednika republike. Na čelu države je bilo kolektivno vodstvo, ki so ga imenovali državni svet. Ko so menjali ustavo pa so uzakonili položaj predsednika. Za prvega predsednika so imenovali Nicoale Ceausescuja. Ta je bil pred tem predsednik državnega sveta in seveda generalni sekretar KP Romunije.
vedno na isti točki. Ker Italija ni preklicala svojih izjav pomeni, da vztraja na prejš-njih-to pa ima lahko zelo neugodne posledice za nadaljni razvoj odnosov med dvema državama, ki sta v zadnjih letih zelo plodno in koristno sodelovali.
O tem bomo vsekakor še poročali, medtem pa bi kazalo vsaj v grobem opozoriti še na nekatere druge pomembnejše dogodke na mednarodni politični sceni.
ZASTOJ V PRIBLIŽEVANJU
Sicer pa minuli teden ni bil izjemno bogat kar zadeva dogajanja na mednarodnem prizorišču. Ameriški zunanji minister dr. Henry Kissinger (ki se je, mimogrede rečeno, minuli vikend nepričakovano poročil s svojo dolgoletno prijateljico, pred tem pa je deset let preživel kot ločen samec) se je vrnil iz Moskve očitno le delno zadovoljen.
Po začetnem navdušenju
nad so vje t sko-ameriškem | približevanju so namreč na- I stale resnejše ovire pri na-daljnem konkretnem uresničevanju načelno sicer sprejetih stališč o boljših odnosih in sodelovanju med obema supersilama.
Do zastoja je prišlo na področju medsebojnih ekonomskih odnosov, kjer je ameriški Kongres za zdaj odklonil, da prizna Sovjetski zvezi največje možne olajšave v trgovanju. Toda težave so tudi drugje. Tako, denimo, niso že precej časa dosegli nobenega bistvenega napredka na pogajanjih o omejitvi strateškega oboroževanja, na razorožitvenih razgovorih in tudi v Ženevi, na konferenci o varnosti in sodelovanju v Evropi, ne gre tako kot bi moralo.
Razlike v stališčih so še vedno velike in tudi „magič-ni" Kissinger jih ni mogel zgladiti, pa čeprav je po vsej verjetnosti uspel zagotoviti vsaj nadaljevanje sovjetsko-ameriškega prijateljskega dialoga.
Tega bo nadaljeval predsednik ZDA Richard Nixon, ko bo sredi tega leta dopoto-val na obisk v Moskvo.
PROTESTI - „CK ZK Slovenije najodločneje obsoja stališča italijanske vlade, ki poskuša zanikati jugoslovansko suverenost nad delom jugoslovanskega ozemlja. To je grobo podiranje dobrih odnosov med državama, hkrati pa udarec po prizadevanjih za okrepitev miru in varnosti v Evropi. Italijanska vlada", je rečeno v izjavi, ki jo je na svoji seji sprejel CK ZK Slovenije, prevzema hudo odgovornost, saj s svojim ravnanjem ogroža vse, kar je bilo doseženega v povojnem sodelovanju med državama." Takšnih in podobnih protestnih izjav, pa tudi protestnih zborovanj, je bilo v minulem obdobju še več, bodisi v Sloveniji, kot tudi v drugih naših republikah.
ZBOROVANJE - V veliki dvorani kina Union je član predsedstva ZKJ in sveta federacije ter kandidat SR Slovenije za predsedstvo SFRJ Edvard Kardelj govoril na zboru družbeno-poli-tičnega aktiva Ljubljane o aktualnih vprašanjih notranjega in zunanjepolitičnega položaja Jugoslavije, ter uresničevanja nove ustave.
ŠTAFETA^- Letošnjo štafeto mladosti bo prei
tovarišu Titu eden od slovenskih mladincev. RK ZMS bo v prihodnjih dneh sprejel prve predloge občinskih konferenc o možnih kandidatih. Sicer pa bo letos zelo pester program prireditev v mesecu mladosti, osrednja pa bo seveda štafeta mladosti, ki jo bodo hrvatski mladinci predali slovenskim vrstnikom 8. maja na meji med Kumrovcem in Seno-vim, 12. maja pa spet sprejeli na mostu pri Dragonji.
OPOZORILO - Vsem otrokom v naši državi je treba zagotoviti enake možnosti za življenje. Zaradi tega je treba na tem zelo občutljivem področju naše družbe nedvomno vzpostaviti načelo solidarnosti in vzajemnosti. Takšno stališče so sprejeli poslanci socialno-zdravstve-nega zbora zvezne skupščine. Poslanci so izrazili nezadovoljstvo, ker v sklepih zvezne skupščine o preprečevanju in odpravljanju družbeno neupravičenih socialnih razlik niso zajeta stališča tudi o tem, na kateri ravni s področja neposrednega otroškega varstva je treba konstituirati načelo solidarnosti in vzajemnosti. Opozorili so na to, da so otroci kmetovalcev še vedno

.IN DOMOVINI
v neenakopravnem položaju tudi glede otroškega varstva in otroškega dodatka.
TRAKTORJI - Letos bo naša država uvozila 16.700 traktorjev raznih tipov, da bi pokrili povpraševanje na domačem trgu. ZIS je sklenil, da morajo pristojni organi čimprej izdati uvozna dovoljenja, da bi traktorji pravočasno prispeli. Pri uvozu bodo upoštevali tipizacijo traktorjev, možnosti za ureditev servisne službe in preskrbo z nadomestnimi deli. Naši kmetovalci bi letos rabili skupno 47.000 traktorjev, domača industrija pa obljublja, da jih bo lahko dobavila približno 30.000. Večino traktoijev bodo dobili individualni kmetovalci in sicer več kot 38.000, nekako 8.000 traktoijev pa bodo kupila družbena posestva.
VARNOST - Na zasedanju družbenopolitičnega zbora zvezne skupščine so sprejeli predlog zakona o osnovah varnosti v prometu,
ki je začel veljati od 1. aprila letos. Ta med drugim predvideva, da smejo imeti vozniki motornih vozil v krvi največ 0,5 promila alkohola. Sicer J pa nov zakon določa strožje kaznovanje za prometne prekrške. Tako bodo na primer lahko odvzeli tudi vozniško dovoljenje za tri mesece do enega leta, če pa bo kdo vozil brez vozniškega dovoljenja, mu zakon prepove- j duje izdajo vozniškega dovoljenja v roku enega do treh let.
KONFERENCA Enajsta volilna konferenca I ZK Kosova je sprejela reso- i lucijo o najpomembnejših idejnopolitičnih nalogah komunistov ter izvolila člane j vodilnih organov ZK pokra- j jine. Za predsednika pokra-j jinskega komiteja ZK so j znova izvolili Mahmuta Ba- j kalija, za sekretaija izvršneg komiteja pokrajinskega ko-j miteja ZK pa Dušana Risti- j ča. Novi pokrajinski komite j ima 71 članov, med njimi je 28 delavcev iz neposredne proizvodnje.
NAŠ Č!
edeljske volitve so odraz naše pripadnosti samoupravnemu so-stičnemu razvoju. Ne samo praznično vzdušje volilnega dne in tod vzorno urejena volišča, pečat temeljitih političnih priprav ala predvsem visoka volilna udeležba.
(a voliščih v Šaleški, Mislinjski in Gornje Savinjski dolini so ani v glavnem opravili svojo dolžnost v dopoldanskih urah. Vo-I so bila povsod okrašena. V mnogih krajih pa so volilce prebu-budnice pihalnih godb. Nedelja je bila posebno pomembna za Ie mlade ljudi, ki so prvič glasovali.
Občina Velenje: [ vrste na voliščih
V	velenjski občini so v ne-jo volilci na okrašenih volih dali svoj glas za delegate ižbenopolitičnega zbora Sinske skupščine in za dele-ije krajevnih skupnosti za »r krajevnih skupnosti, na ečkih področjih pa so volili člane delegacij za občinski >r združenega dela. Po nepo-inih podatkih, ki smo jih do-i od občinske volilne komi-i pred zaključkom današnje aje, se je volitev v občini Veje udeležilo 96,78 odstotkov Onih upravičnecev. Volitve do 12. ure končali na volili v Lajšah, Zavodnjah, jčah, Belih vodah in na Ko-rem. Drugod pa so skoraj vsa išča lahko zaprli sredi popol-iva.
3bčane so v vseh 25 krajev-i skupnostih zbudili godbi ja in rudarska iz Velenja, ki kmalu po 5. uri začeli igrati lnice. Ko so odprli volišča, takoj začeli prihajati volilci. so se vrstili ves čas volitev, več pa jih je seveda bilo v ih dopoldanskih urah. Pred ;aterimi volišči so glasovalci i v vrsti. Na volišču v Šo-iju smo srečali 91-letnega Inaka, ki je prišel na volišče alu zatem, ko je bilo odprto, bno je piregledal glasovnici ju vestno izpolnil. Letos je 5 mnogo mladih, ki so prvič ili. Pri Škrubu v Lokovici je ič volila Jelka Zakušek. Kot logim drugim volilcem, ko ič glasovali, ji je tudi na tem išču čestital predsednik volil-5a odbora. Podobno pozor-st do mladih volilcev so izka-i na vseh voliščih. Mlada vo-a, ki dela v šoštanjski termo-ktrarni, je zadovoljna, da je bila volilno pravico ravno v lu uveljavljanja nove ustave.
V	Bevčah predsednica krajev-;a odbora SZDL Slavka Pe-5nik ni mogla prikriti zado-jjstva, saj so volilci disciplini-10 prihajali na volišča. Volila se je v Bevčah udeležilo ,22 odstotkov upravičencev. Volilna udeležba na posa-znih voliščih (nepopolni potki) je naslednja: Rečica ob o 87,60 odstotkov, Šmartno Paki 97,76, Paška vas 97,16, iienje 97, Skorno 98,73, Po-
lovšak 99,80, Bele vode 96,56, Zavodnje 100, Adam Topolšica 90,32, prosvetni dom Topolšica 96,22, Lajše 97,47, Strnak Ravne 95,83, KZ Ravne 94,11, šola Karel Destovnik Kajuh Šoštanj 91,36, šola Biba Roeck Šoštanj 95,40, krajevni urad Šoštanj 93,29, Škruba Lokovica 98,41, zadružni dom Lokovica 97,67, Gaberke 97,22, Družmiije 97,24, Pesje 95, Plešivec 97, Škale 97, Cirkovce 92, Paka 96, Šalek 95,63, Bevče 97,22, Kavče pri Majarju 97,20, Podkraj pri Sevčnikaiju 100, Šentilj 94,20, Konovo pri Stropniku 95,67, stara občina v Velenju 90,93, glasbena šola RSC
litve skrbne. Po še nepopolnih podatkih, manjkajo namreč še glasovnice tistih občanov, ki so v JLA, se je udeležilo volitev delegatov v zbor združenega dela 94,6 % vseh vpisanih volivcev, volitev delegatov v občinski družbeno-politični zbor ter članov delegacij v zbor krajevnih skupnosti pa 94,7 % vseh vpisanih volivcev.
Delegate za zbor združenega dela so volili zaposleni v četrtek na 33 voliščih, v volilne imenike pa je bilo vpisanih 5.081 volivcev. Do 9. ure je volilo 68 % vseh vpisanih volivcev, na 6 voliščih, in sicer LIP Mislinja, GG Slovenj Gadec, osnovna šola Franjo Vrunč, Zdravstveni dom, osnovna šola Mislinja in Univerzal pa so do takrat prišli na volišča že vsi zaposleni.
Visoka volilna udeležba že v zgodnjih jutranjih urah pa je bila značilna tudi za nedeljske volitve članov delegacij v zbo? krajevnih skupnosti, članov delegacij kmetov v zbor združene-
politični zbor pa 94,7 % vseh vpisanih volivcev.
Na volitvah v zbor krajevnih skupnosti so dosegli najboljšo volilno udeležbo v krajevni skupnosti Pameče, kjer je Volilo 97,48 % vseh vpisanih volilcev, sledi krajevna skupnost Podgorje (95,59%,), krajevna skupnost Slovenj Gradec (94,85 %), krajevna skupnost Mislinja (94,55 %) in krajevna skupnost Šmartno pri Slovenj Gradcu (92,72 %). '
Predsednik volilne komisije pri Občinski konferenci SZDL Slovenj Gradec, Lojze Slemnik, pa je posebej za „Naš čas" takole ocenil prve volitve delegatov v zbore Občinske skupščine Slovenj Gradec:
„Doseg!i smo visoko volilno udeležbo. Zahvala za to gre vsem občanom, družbeno-poli-tičnim delavcem in organizacijam ter vsem, ki so kakorkoli sodelovali v pripravah na volitve. Priprave na volitve so močno razgibale družbeno-
Na volišču v Šentilju je glasoval 75-letni Konrad Goršek, najstarejši komunist.
Volišča v Šentilju so pomagali krasiti učenci osnovne šole. Visoke mlaje so okinčali s kitami in venci spletenimi iz zimzelena.
politično življenje v občini, občani so bili dobro seznanjeni s pomenom volitev in z visoko udeležbo so znova dokazali svojo pripadnost naši socialistični skupnosti. Da je bilo politično vzdušje dobro smo se prepričali lahko na številnih voliščih v nedeljo, saj so občani množično prihajali na volitve. Poudarim pa naj tudi, da so potekale volitve nemoteno!"
• Občina Mozirje: uspešne volitve
V vseh krajih Gornje Savinjske doline je bilo 31. marca praznično vzdušje. Okrašena volišča so že v zgodnjih jutranjih, urah sprejela prve občane - volilce. Do poznega popoldneva se
je na voliščih zvrstilo 10034 volilcev ali 95,26 odstotkov vseh občanov vpisanih v volilni imenik. Izrekli so se za nov delegatski sistem v zborih občinske skupščine in zanje izbrali ljudi, ki bodo skrbeli za uresničevanje samoupravnih načel naše družbe.
Največje število volilcev se je zvrstilo na volišču v Moziiju in sicer kar 847, sledijo pa Gornji grad 786, Luče 750, Ljubno 639 in Rečica 567. Po številu volilcev sta bili najmanjši volišči v Robanovem kotu 66 in v Logarski dolini 59. Velja pa omeniti, da sta bili to volišči, ki zajemata zelo velik prostor.
Na volišče na Ljubnem je prišel tudi najstarejši občan občine Mozirje JAKOB ROCNIK, star 97 let, ki je s svojim DA prispeval za naš boljši ,jutri".
96,17, osnovna šola Anton Aškerc 93,48, osnovna šola Miha Pintar Toledo 90,16, osnovna šola Miha Pintar Toledo -volišče št. 35 - 85,79, delavska univerza Velenje 98,31, dom kulture 96,15, AMD 95,82 in volišče št. 39 v osnovni šoli Miha Pintar Toledo 96,23
• Občina Slovenj Gradec: visoka udeležba
Za nami so volitve prvih članov delegacij in delegatov v zbore občinske skupščine Slovenj Gradec. Ugotavljati je mogoče, da so bile priprave navo-
ga dela in delegatov v občinski družbeno-politični zbor. Do 9. ure je volilo 42 % vseh volivcev, najboljša udeležba pa je bila do te ure na voliščih Gozdarskega obrata Mislinja, na Krajevnem uradu Mislinja, v Šentilju, na Ekonomski šoli v Slovenj Gradcu itd. Do 14. ure pa je prišlo na volišča nad 85 % vseh vpisanih volivcev, na 4 voliščih pa so že zaključili volitve.
Po nepopolnih podatkih, manjkajo še glasovnice pripadnikov JLA iz Mislinjske doline, se je volitev članov delegacij v zbor združenega dela udeležilo 94,6 %, volitev članov delegacij v zbor krajevnih skupnosti in delegatov v občinski družbeno-
iarska gotdba je obiskala tudi okoliške kraje in zaigrala budnice. Pred gasilski dom v Skalah so Ibeniki priišli že zgodaj zjutraj. Šoštanjski godbeniki pa so igrali v krajih okoli Šoštanja in Šmartnem Paki. Obe godbi sta prispevali k prazničnemu vzdušju na nedeljskih volitvah.
AŠ ČAS
PO PRVIH VOLITVAH DELEGATOV V ZBORE OBČINSKE SKUPŠČINE
Plebiscitarna potrditev razvojne usmeritve
Priprave na skupščinske volitve v četrtek in nedeljo, 28. in 31. marca, s katerimi smo začeli uresničevati določbe nove zvezne in republiške ustave, so močno razgibale^ družbeno politično delo in življenje tudi v Šaleški do-_lini. Priprave na prve volitve delegatov so v občini Velenje sovpadale s pripravami in sprejemom srednjeročnega programa razvoja občine do leta 1980 ter z okrepljenimi prizadevanji za pospešeno reševanje problemov družbenega standarda. Pred volitvami pa so na mestnem območju Velenja ustanovili več novih krajevnih skupnosti, in to s poglavitnim namenom, da odločanje kar najbolj približamo občanom.
Za priprave na prve volitve delegatov so značilne zlasti še naslednje tri ugotovitve: za možne kandidate za delegate je bilo evidentiranih precej več občanov, kolikor je bilo izvoljenih delegatov. Udeležba na predkandida-cijških in kandidacijskih konferencah je bila nad pričakovanji. V temeljnih organizacijah združenega dela je prišlo na kandidacijske konference kar 73% vseh zaposlenih, na kandidacijske konference v krajevnih skupnostih pa do 60% občanov. Najboljšo udeležbo so dosegli v tistih krajevnih skupnostih, kjer so uvrstili na dnevne rede tudi aktualne krajevne probleme in naloge. Zadovoljiva pa je bila tudi struktura kandidatov za delegate. Med kandidati za delegate za zbor združenega dela je bilo v Šaleški dolini 49 % žena, med kandidati za zbor krajevnih skupnosti pa 57 % neposrednih proizvajalcev.
Prve volitve delegatov v zbore občinske skupščine so potekale tudi v Šaleški dolini v prazničnem in hkrati delovnem vzdušju. V organizacijah združenega dela so sredi uresni-
čevanja pomembnih investicijskih načrtov, dokaj razgibana pa je tudi gradnja objektov družbenega standarda in drugih objektov.
Veliko je uspehov, ki smo jih dosegli v zadnjem razdobju. Pomembni uspehi so bili doseženi tako pri oblikovanju odnosov, krepitvi materialne osnove in družbenega standarda, posebej pa tudi pri načrtovanju prihodnjega razvoja. Najpoglavitnejša pridobitev pa je prav gotovo nov občinski statut, ki zagotavlja, da bodo delovni ljudje in občani odločali o pogojih in rezultatih svojega dela.
Za zadnje razdobje so značilna prizadevanja delovnih skupnosti, da s povečano proizvodnjo in boljšim gospodarjenjem zagotovijo izpolnjevanje načrtov. Organizacije združenega dela so pripravile razvojne usmeritve, hkrati s snovanjem razvojnih usmeritev pa so se okrepile tudi akcije za tesnejše sodelovanje in povezovanje gospodarstva. Z velikim razumevanjem in sodelovanjem delovnih ljudi in občanov pa je bilo rešenih vrsto perečih problemov.
V vseh krajih Šaleške doline so praznični četrtek in nedeljo naznanile budnice godb na pihala, streh možnaijev, številni mlaji in transparenti, da lepo urejenih volišč posebej ne omenjamo. Delovni ljudje in občani iz občine Velenje pa so z visoko volilno udeležbo znova plebiscitarno potrdili razvojno usmeritev naše samoupravne socialistične skupnosti, ki smo jo začrtali z novo ustavo, prav tako pa tudi razvojno usmeritev Šaleške doline do leta 1980. Visoka volilna udeležba pa je tudi kar najbolj odločen glas prebivalcev Šaleške doline, da bomo branili pridobitve revolucije in da so naše meje nedotakljive!
) VOLITVE V ŠALEŠKI, MISLINJSKI IN GORNJESAVINJSKI DOLINI
Izpričali pripadnost amoupravnemu socializmu
• UVODNA BESEDA K PREDLOGU STATUTA
SPREJET STATUT OBČINE VELENJE
'Skupščina občine Velenje je na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. marca 1974 soglasno sprejela Statut občine Velenje, kot najvišji samoupravni akt v občini, imenovan tudi MALA USTAVA. Uvodno besedo je k predlogu statuta podal član komisije za statut občine Marjan MARINŠEK, dipl. pravnik. Objavljamo jo v skrajšani obliki.
•	Pomen javne razprave
Komisija za statut občine Velenje je po zaključni javni razpravi, na podlagi opravljene analize, ugotovila, da v zavest delovnih ljudi vse globlje prodira spoznanje o vsebini in pomenu suverenosti delovnega ljudstva kot neposrednega nosilca oblasti in upravljanja vseh družbenih zadev. Zato so dobile v javni razpravi vso podporo tiste določbe v statutu, s katerimi v novem skupščinskem sistemu z uveljavljanjem delegatskega sistema, na podlagi delegacij temeljnih samoupravnih skupnosti in organizacij ter z ustrezno vlogo družbenopolitičnih organizacij, presegamo še nekatere ostanke in institute formalne demokracije in splošnega političnega predstavništva ter zagotavljamo, da bo naša občinska skupščina s svojim delom izražala resnične in prave interese delovnih ljudi in občanov na vseh področjih družbenega dela in življenja.
•	Kdo je podal konkretne pripombe, predloge ali mnenja?
Komisija za statut je prejela skupaj 278 konkretnih pripomb oziroma predlogov ter 39 raznih mnenj oziroma stališč. Upoštevala je tudi tiste pripombe, ki so prispele po roku, določenem za javno razpravo ali za katere je Komisija zvedela do 20. marca 1974.
Pripombe so podali: Občinski odbor ZRVS; Občinska konferenca SZDL; OSS; ZMS; Občinska zveza DPM, TIS; TKS; TTKS; Izvršni odbor občinskega sveta LT; Skupščina občine Velenje — oddelek za gospodarstvo, notranje zadeve, narodno obrambo, družbene službe in geodetska uprava; Krajevne skupnosti Velenje Center levi ^in desni breg ter Šoštanj; „Informator" glasilo kolektiva REK; Komunalno obrtni center; Ljubljanska banka TOZD Velenje; Komisija SR Slovenije za verska vprašanja; Zveza društev veterinarjev in veterinarskih tehnikov SR Slovenije; Celjska turistična zveza in posamezniki; tov. Franc Ko-run, sekretar občinske konference ZK, tov. Avgust Jeriha, podpredsednik občinske skupščine, tov. Tone Bole, predsednik gospodarskega zbora skupščine SRS, tov. Zdravko Krvina, član predsedstva SRS, tov. Fedor To-minšek, član ustavne komisije SRS in tov. Peter Šuler, član ustavne komisije SRS
•	Kdo so člani komisije za statut občine
Skupščina občine Velenje je na seji dne 29. 4. 1971 s sklepom št. 021-9/71 (Skupščinski Šaleški rudar št. 2/71) imenovala komisijo za statut občine v sestavi:
Nestl Žgank, predsednik SO, kot predsednik komisije,
Marjan Marinšek, dipl. pravnik, tajnik SO, kot član,
Hermina Klančnik, analitik v SO, kot član, Katja Kaiser, dipl. ing. arh. TGO „Gore-nje", kot član,
Ivan Gaber, načelnik geodetske uprave SO, kot član,
Miran Topolovec, dipl. prav., predsednik obč. sodišča Šoštanj
Rudi Pahole, dipl. pravnik TGO „Gorenje" Velenje
Ciril Pilih, direktor LB TOZD Velenje, Ivo Jamnikar, dipl. politolog, direktor RŠC Velenje,
Hubert Mravljak, upokojenec, Velenje, Štefan Dolejši, organizacijski sekretar OK ZKS Velenje in
Jože Veber, organizacijski sekretar OK SZDL Velenje.
Omenjena komisija je pri oblikovanju dokončnega predloga upoštevala pripombe in predloge iz javne razprave, tiste pa, ki jih ni mogla upoštevati je obrazložila ter skupščini sporočila vzroke, zakaj jih ni mogla upoštevati.
•	Katere novosti so v predlogu statuta?
V javni razpravi sporni členi 12 do 23 izražajo v predlogu temeljne določbe o družbenoekonomskem položaju delovnih ljudi, pri čemer pa se je komisija izognila nepotrebnemu obračanju ustavnih definicij in se je naslonila na enake določbe v statutu mesta Ljubljane pri katerega sestavi je delala ena izmed najpomembnejših in najboljših poznavalcev družbenoekonomskega sistema v SFRJ dr. Majda Strobl, profesorica na pravni fakulteti.
Izpuščeno je naštevanje gospodarskih dejavnosti posebnega družbenega pomena, kar ni bilo zakonito. Pač pa je v poglavju o gospodarskih in družbenih dejavnostih v statutu določba, da se z odlokom, ki temelji na zakonu, uredi način uresničevanja posebnega družbenega interesa v organizacijah, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena. V določbah o komunalni dejavnosti so prav tako izpuščene določbe o pristojnosti bodoče komunalne interesne skupnosti, saj je prav, da bodo te pristojnosti določene s samoupravnim sporazumom oziroma družbenim dogovorom, s katerim se bo ta skupnost ustanovila.
V	poglavju o stanovanjski dejavnosti je komisija v 59. členu upoštevala in vskladila tista določila, ki govore o financiranju stanovanjske graditve s samoupravnim sporazumom, ki ga je naša skupščina že podpisala.
Kar se tiče družbenih dejavnosti so v členih 61-81 določene le temeljne določbe o vzgoji in izobraževanju, kulturi in prosveti, telesni kulturi, tehnični kulturi, zdravstvenem varstvu, varstvu borcev in vojaških vojnih invalidov ter o socialnem skrbstvu. Večina teh dejavnosti že deluje v okviru samoupravne stanovanjske skupnosti za druge, kot n.pr. socialno skrbstvo pa je ustanovitev take skupnosti šele v začetni fazi.
Čeprav na poglavje o krajevni skupnosti ni bilo pripomb, je komisija klub temu v 114. čl. precizirala sprejem statuta v krajevni skupnosti, pri čemer je izhajala iz dejstva, da naj statut sprejme najvišji samoupravni organ v icievni skupnosti, čeprav bi ga lahko veljavno ^-rejemal tudi zbor občanov krajevne skupnosti Statut je sprejet, če je zanj glasovalo najmanj 2/3 vseh delegatov v samoupravnem organu krajevne skupnosti.
V	poglavju o družbeni samozaščiti je komisija prisluhnila številnim posvetovanjem, na katerih se je obravnavala ta tematika v občinskih statutih in na predlog oddelka za notranje zadeve vstavila ustrezne določbe o požaT.i varnosti in gasilstvu kot delu družbene samozaščite. Posebno pozornost je komisija namenila tudi določbam o preventivi in vzgoji v cestnem prometu ter v predlogu statuta pred-vidila ustanovitev posebnega družbenega telesa: komisije za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
•	Kako je prilagojen statut že sprejetima odlokoma
o določitvi števila delegatov v novi skupščini
Zaradi že sprejetih odlo"kov o številu delegatov v zboru združenega dela in zboru krajevnih skupnosti je bilo potrebno tem odlokom prilagoditi tudi čl. 161, v katerem je določeno, da šteje zbor združenega dela 49 delegatov in to s področja gospodarstva 35 delegatov, pri čemer odpade 1 delegat na obrtno, 2 delegata pa na kmetijsko dejavnost, s področja vzgoje in izobraževanja, kulture in telesne kulture 7 delegatov, s področja zdravstva, zdravstvenega varstva in socialnega varstva 5 delegatov, ter s področja državnih organov, družbenopolitičnih organizacij, dmštev, drugih skupnosti in vojaških oseb 2 delegata. ,
Zbor krajevnih skupnosti šteje 29 delegatov. Tudi za delegiranje v ta zbor je že bil določen ključ z odlokom, in sicer tako, da vsaki krajevni skupnosti pripada najmanj eno delegatsko mesto oz. za vsakih nadaljnjih 1200 delovnih ljudi oziroma občanov še eno delegatsko mesto.
Družbenopolitični zbor šteje 29 delegatov. Njihova mandatna doba traja 4 leta.
•	Ostale novosti v predlogu statuta
V	poglavju o predsedniku občinske skupščine komisij* predlaga, da naj bo za volitve predsednika dvotretinska navzočnost na seji, na kateri se te volitve opravljajo in ne le navadna večina.
Za področje ljudske obrambe ustanovi občinska skupščine svet za ljudsko obrambo, medtem, ko med vojno odloča o vprašanjih iz pristojnosti občinske skupščine, če se ta ne more sestati, predsedstvo občinske skupščine, katerega sestavo in pristojnosti določa zakon.
V	poglavju o spremembah in dopolnitvah statuta je komisija smatrala za potrebno, da tudi za sprejem sprememb in dopolnitev statuta predvidi kvalificirano večino, čeprav v javni razpravi o tem ni bilo pripomb.
V	prehodnih in končnih določbah je komisija v 240. čl. popravila določbe o razrešnici vsem stalnim in občasnim telesom dosedanje občinske skupščine z dnem prve seje nove občinska skupščine in ne z dnem uveljavitve statuta, da tako ne bi prišlo do tega, da določeno področje dela občinske skupščine ne bi moglo biti opravljeno zaradi poteKa mandata članom kolegijskih organov.
•	Katere pomembnejše pripombe komisija ni mogla upoštevati
1.	Samoupravne interesne skupnosti TIS, TKS in TTKS so predlagale, naj bi bila v statutu določba, da občina ustanavlja in zagotavlja pogoje za delo osnovnih in glasbenih šol ter vzgojnovarstvenih ustanov.
Komisija je ugotovila, da je sprejemljiva samo obveza občine do ustanavljanja in zagotovitve pogojev za delo osnovnih šol, medtem, ko so vse ostale oblike vzgoje in izobraževanja zadeva samoupravnih interesnih skupnosti, preko katerih lahko po 55. čl. Ustave SRS, delovni ljudje skupaj z delavci vzgojnoizobra-ževalnih organizacij zadovoljujejo svoje osebne in skupne potrebe in interese na področju vzgoje in izobraževanja. Pogoje za ustanavljanje in delo vzgojno izobraževalnih organizacij določa zakon. Občina pa po 3 odst. 55. čl. Ustave SRS ustanavlja osnovne šole in zagotavlja pogoje za njihovo delo.
Na predlog istih samoupravnih interesnih skupnosti, da naj se določbe o odločanju občinske skupščine spremenijo v soodločanje, kadar gre za zadeve, ki se nanašajo na interese samoupravnih interesnih skupnosti, je komisija dolžna opozoriti na določila 2. odst. 166. člena tega predloga ter 175. čl. tega predloga statuta, kjer je povedano: „da o zadevah iz pristojnosti, občinske skupščine, o katerih soodločajo skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, odločajo pristojni zbori občinske skupščine enakopravno s skupščino ustrezne samoupravne interesne skupnosti."
2.	Komunalno obrtni center je predlagal, da naj se med dejavnosti posebnega družbenega pomena vnese tudi „upravljanje in vzdrževanje javnih kopališč." Kot je že bilo omenjeno, te dejavnosti v predlogu statuta niso več taksativno naštete, saj je tu izključna pristojnost zakona, ki določa, kdaj je zaradi družbenega interesa določena dejavnost posebnega družbenega pomena.
Na pripombo KOC, da je v zboru združenega dela premalo delegatov s področja gospodarstva v odnosu s kulturo in telesno kulturo je komisija ugotovila samo to, daje bil odlok o določilu števila delegatskih mest že sprejet in objavljen in pripombe ni mogla upoštevati.
3.	Komisija nadalje ni mogla upoštevati pripomb krajevnih skupnosti Velenje Center levi in desni breg, po katerih naj bi se smiselno spremenil 4. odst. uvodnega dela na strani 2, ld govori o tem, kaj je vsakemu delavcu zajamčeno, saj je ta določba v celoti povzeta po 1. odst. 16. člena Ustave SRS.
Prav tako komisija ni našla razlogov, ki bi narekovali drugačno oblikovanje točke III. na 3. strani uvodnega dela.
Pripombo obeh krajevnih skupnosti za drugačno definicijo TOZD, po kateri naj bi bila TOZD najosnovnejša družbenoekonomska in samoupravna oblika združenega dela, je komisija zavrnila, ker je opredelitev TOZD, kot je navedena v 18. členu predloga statuta popolnoma v skladu z opredelitvijo TOZD v 2. odst. 16. člena Ustave SRS. Podobno pripombo, po kateri naj bi se 2. odst. 46. člena črtale besede, „da samoupravni sporazum podpiše sindikalna organizacija, ki jo določa statut sindikata", komisija ni mogla upoštevati, saj bi sicer prišlo v nasprotje s 145. členom Ustave SRS.
•	Kaj so to sodišča združenega dela?
V javni razpravi je bilo večkrat postavljeno vprašanje, kakšna so sodišča združenega dela, o katerih je govoril tudi osnutek statuta.
Sodišča združenega dela se po 279. členu Ustave SRS lahko ustanavljajo, da bi odločala o tem, ali so pogoji za organiziranje TOZD v delovnih skupnostih in o zahtevah za varstvo pravice dela z družbenimi sredstvi in drugih samoupravnih pravic ter družbene lastnine. Nadalje bodo ta sodišča reševala spore o organiziranju in izločiti TOZD, o spojitvi, pripojitvi in razdelitvi OZD, o sklepanju in izvaja-, nju samoupravnih sporazumov, o združevanju in o medsebojnih razmerjih v združenem delu ter druge vrste sporov in družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosov, ki jih določa zakon. Zakon bo tudi urejal ustanovitev, pristojnosti in sestavo sodišč združenega dela.
•	Neodgovorno pisanje v INFORMATORJU
' Le slučajno je komisija dobila na vpogled tudi list INFORMATOR, glasilo kolektiva REK Velenje, v katerem nepodpisani pisec napada kot nedemokratično določbo 196. člena, kjer je določen način izvolitve predsednika, izvršnega sveta in ostalih članov tega sveta, češ, da je to nekritični posnetek zahodnih sistemov, kjer prvi minister sam sestavi
vlado. Pisec ugotavlja, da je to nesprejemljivo za naše razmere, ker da pride v ene roke preveč oblasti, saj si bo vsak predsednik izvršnega sveta izbral za sodelavce samo take, ki se bodo z njim vselej nekritično strinjali.
Komisija je obsodila tako neodgovorno pisanje in s tem napačno informiranje tako velikega kolektiva, saj neznani pisec ne pozna določil obeh ustav o izvršnem svetu in o načinu izvolitve predsednika ter ostalih članov izvršnega sveta, ki v našem skupščinskem sistemu ni neznan. Neznani pisec je praktično napadel ustavni sistem v SFRJ.
V	394. členu Ustave SRS je namreč določilo o predsedniku izvršnega sveta kot manda-toiju. Člane izvršnega sveta namreč izvoli Skupščina SRS na predlog kandidata, ki ga je Predsedstvo republike predlagalo za predsednika sveta in na podlagi mnenja komisije za volitve in imenovanja.
V	178. čl. Ustave SRS pa je določilo, po kateri se v vseh družbenopolitičnih skupnostih ustanovi izvršni svet kot izvršilni organ skupščine. Tako je tudi predvideno, da so čla-4ii izvršnega sveta izvoljeni za štiri leta in so lahko ponovno izvoljeni še za štiri leta.
Enake določbe o volitvah in imenovanju članov izvršnega sveta ter predsedniku izvršnega sveta kot mandatarju imajo vsi doslej sprejeti statuti občin v Sloveniji, med njimi tudi statut občine Ljubljana Center, katerega glavni sestavljalec je bila strokovnjakinja za družbenopolitični sistem dr. Majda Strobl.
Nadalje ugotavlja neznani pisec članka v Informatorju, da je nedemokratična, če že ne tendenciozna določba 199. člena, kjer je rečeno, da lahko vsak zbor občinske skupščine, na predlog najmanj 10 delegatov, postavi vprašanje zaupnice izvršnemu svetu. Pisec nakazuje na to, da naj bi bilo število 9 namerno takšno, samo, da ne bi imela te možnosti delovna organizacija REK, ki ima v zboru združenega dela 9 delegatskih mest.
Tudi to pripombo je komisija enoglasno obsodila, saj pisec po eni strani ni doumel bistva delegatskega sistema in ne ve, da je odlok o številu delegatskih mest sprejela skupščina po tem, ko je bil dan statut v javno razpravo. Ta določba je bila v osnutku statuta že takrat, ko še ni bilo nikjer ključa za določitev delegatskih mest, ki so ga določili sindikati v razpravah v TOZD. Končno pisec tudi ne ve, da ima občinska skupščina še dva zbora, kjer so razmeija med delegati spet drugačna, ključ za postavitev vprašanje zaupnice pa je isti.
• Predlogi krajevne skupnosti šoštanj
1.	Osamljen predlog krajevne skupnosti Šoštanj, da naj bi bil 8. oktober dela prosti dan, komisija ni mogla upoštevati, saj je po eni strani določanje praznikov, ki so dela prosti dnevi v pristojnosti zakona, po drugi strani pa bi komisija tako pomembno vprašanje morala ponovno vrniti v javno razpravo. Komisija pa opozarja, da bi bilo o tem zanimivem predlogu primemo čimprej razpravljati na pristojnih mestih.
2.	Predlog KS Šoštanj, da naj bi se samoupravne interesne skupnosti ustanavljale tudi v krajevnih skupnostih se napo tuje na 53. čl. Ustave SRS, kjer je določba o tem, da samoupravne interesne skupnosti ustanovijo delovni ljudje neposredno ali preko svojih samoupravnih organizacij in skupnosti da bi zadovoljevali svoje osebne in skupne interese ter usklajevali delo na področju, za katero ustanavljajo interesno skupnost.
3.	Nesprejemljiv je predlog KS, da naj bi bilo v statutu določeno, da občinska zemljiška skupnost poveri upravljanje določenih zemljišč krajevni skupnosti. Občinska zemljiška skupnost je namreč samostojna samoupravna interesna skupnost, ki v skladu z družbenim dogovorom, s katerim je bila ustanovljena odloča o zadevah po zakonu.
4.	Prav tako ni mogoče v pristojnosti kulturne in telesno kulturne skupnosti vnesti določilo, da sta dolžni skrbeti za gradnjo in vzdrževanje telesno-kulturnih objektov ter varstva in vzdrževanje kulturnih in zgodovinskih spomenikov.
5.	Upravičena pa je pripomba KS Šoštanj, da v statutu ni določil, kjer se opravljajo poročni obredi in kdo jih opravlja. Komisija ugotavlja, da je tik pred izidom Zakon o družinskih razmerjih, ki bo urejal način poročanja z ozirom na to, da dosedanjim odbornikom skoraj preneha mandat. Do takrat pa sekretariat za notranje zadeve obljublja, da se bo tudi to vprašanje uredilo. Dajanje imen ob rojstvu in poslovilni govori ob pogrebih pa ne sodijo v občinski statut, ker je prvo področje pristojnosti zakona, drugo pa posebnega odloka občinske skupščine.
ZA NEMOTEN RAZVOJ NAŠE SAMOUPRAVNE SOCIALISTIČNE DRU2BE
Starešine budni in oprezni
tazgovor s predsednikom občinskega odbora ZRVS Velenje Mi-om Štimacem in tajnikom Martinom Slatinškom je razjasnil o, namen, želje in probleme njihove organizacije.
„Naša organizacija šteje rog tisoč članov. Skoraj 75 stotkov članov ima srednjo, o ali visoko izobrazbo," je el razgovor Martin Slatinšek. tako si zastavite program de-
JDelamo po obveznem stro-mem programu zveznega in jmbliškega odbora in dopol-nem programu, ki si ga sestalo sami."
Zakaj izdelate še dopolnilni »gram in kateri zahteva več ij?
,,Dopolnilni program izdela-) zaradi tesnejšega sodelo-ja z drugimi družbenopoli-m organizacijami in inte-imi skupnostmi. Za naše e organiziramo tudi ekskur-v vojašnice, kjer se seznani-z novim orožjem in vojaško mo. Več akcij zahteva ob-j program."
Martin Slatinšek
S katerimi organizacijami ssno sodelujete?
„Naše sodelovanje je tesno Dvezano s celjsko garnizijo, ddelkom za narodno obrambo bčine, občinskim strelskim dborom, z republiškim odbo-am ZRVS Slovenije, teritorial-imi enotami, partizanskimi notami, s člani splošnega ljud-cega odpora in štabom civilne aščite."
i Na katera področja posega laSe delo?
' „Na šolah smo ustanovili tri iktive ZRVS. V sklopu obram->ne vzgoje izvenšolske mladine mamo tečaje prve pomoči. V ouku obrambne vzgoje neraz-orejenega prebivalstva je lani Ddelovalo 9200 občanov v 106 tedavanjih. Sodelujemo tudi z iganizacijo ZB NOV pri poho-
u po poteh slavne XIV. divizija"
Katera je bila največja akcija preteklem letu? H,Aprila smo kljub mrazu in Cžju izvedli zelo naporen in ahteven celodnevni orientacij -
ski-kondicijski-topografski-pat-rolni pohod ter obenem tudi streljanje."
Kakšno večjo akcijo zdaj pripravljate?
„V drugi polovici aprila bo predavanje na temo OKUPACIJA V SODOBNIH RAZMERAH ob spremljavi filma in diapozitivov."
Kako je organizirano zbliževanje in bratske vezi z ostalimi člani ZRVS Jugoslavije?
„Z različnimi srečanji. Leta 1971 na Sutjeski, 1972 v Zado-brovi, lani pa je bilo srečanje na Ohridu. Letošnje srečanje bo v Srbiji. Občinski odbor ZRVS Velenje je na vsako srečanje poslal tudi svojo delegacijo."
NAPREDOVANJE POMENI
ODGOVORNOST - NE
MATERIALNO DOBRINO
Predsednik občinskega odbora ZRVS Velenje Milan Štimac je na kratko opisal merila, kijih upoštevajo za napredovanje v višji vojaški čin.
„V višji vojaški čin napreduje starešina po določenem -času, če se je udeležil vseh akcij, ki so bile zajete v 36-urnem programu in ima potrebno znanje o vojaških veščinah ter, da je aktivno vključen v družbenopolitično življenje. To je moralna nagrada za trud, sicer pa vsako napredovanje pomeni odgovornost - ne materialno dobrino."
V čem tiči uspeh vaše organizacije?
„V naši organizaciji se zavedamo, da moramo kljub težavam, ki so stalni spremljevalci našega dela, program izvršiti. Uspeh je odvisen od nas vseh, predvsem pa od starejših bolj izkušenih članov. Zelo sem vesel, da ljudem, ki jim je poteklo mandatno obdobje še vedno sodelujejo z moralnim čutom in odgovornostjo. S takimi člani pa se da delati in marsikaj doseči."
Ali po vašem mnenju dovolj sodelujete s prebivalstvom in jih dovolj seznanjate z načini in sredstvi obrambe?
„Načelno smo zadovoljni z znanjem civilne zaščite in SLO. Zavedamo se, da bo v bodoče treba še bolj intenzivno sodelovati z vsemi, ki so kakorkoli odgovorne za obrambo domovine, predvsem pa z mladimi, ker bomo le tako vedno pripravljeni, v morebitni agresiji za učinkovit odpor in obrambo naše domovine. Ker smo v obmejnem območju je dolžnost vsakega člana ZRVS kot občana, da je na vsakem koraku buden, oprezen in pripravljen."
Kateri problemi otežujejo vaše delo?
„Vsak uspeh je vezan na finančna sredstva, ki jih imamo zelo malo. Zadoščajo nam komaj za osnovne potrebe. Pri realizaciji obeh programov nam ' pomagajo podjetja ;n idealizem članov."
Vaše želje?
„Naša komisija za tisk in informacije bo v bodoče morala razširiti to dejavnost, se povezati in sodelovati z uredništvom Našega časa, kakor tudi poiskati še druga pota informiranja."
LIZA PODPECAN-KUHAR
• STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE
TOZD Gozdarstvo pri GLIN Nazarje je pred kratkim organizirala za gozdne obrate seminarje za pridobitev polkvalifikacije gozdnih delavcev. Udeležilo se je več delavk in nekaj delavcev.
Pravkar pa je bil končan drugi seminar, na katerem so-pridobili polkvalif ikacijo gozdni delavci, ki opravljajo delo z ročnimi motornimi žagami.
Seminar so pripravili domači strokovnjaki, ki najbolje poznajo delovne razmere.
JOŽE MIKLAVC

NAŠ ČAS
B
Dr. Drago Kunej
Marjana Celofiga
Janez Stiglic
Mira Cretnik
Ob svetovnem dnevu zdravja
Tema letošnjega svetovnega dneva zdravja je tako aktualna, da jo je Svetovna zdravstvena organizacija letos že tretjič izbrala za vsebino SDZ (prvič leta 1957 z geslom prehrana in zdravje" in drugič 1963 z geslom „Lakota bo-iezen milijonov"). Torej lahko z vso pravico trdimo, daje ta tema zelo pereča in kaže na resne zdravstvene probleme v zvezi s pomanjkljivo ali preobilno prehrano, slabimi prehran-skimi navadami in s higijeno in preskrbo živil. Zato sem se odločila, da poiščem sogovornike iz različnih področij dela.
PRI NAS NE MOREMO GOVORITI O POMANJKLJIVI, TEMVEČ O NEPRAVILNI PREHRANI
Drago dr. Kunej, pediater, otroški dispanzer Velenje
Ali se lahko ob svojem kurativnem delu posvetite tudi preventivi pravilne prehrane?
„Na otroškem dispanzerju posvečamo posebno skrb pravilni prehrani otrok. Ob različnih anomalijah otrok svetujemo materam pravilen način prehranjevanja in jim posredujemo tudi izpisana navodila pravilne prehrane tako za zdrave otroke kot tudi za otroke z različnimi motnjami, od neješčnosti do različnih prebavnih motenj."
Kako sodelujete pri sistematični zdravstveni vzgoji šolarjev?
„Uvedene imamo sistematske preglede otrok, od male šole do osmega razreda osnovne šole. Pri teh pregledih smo visoko nad slovenskim povprečjem. Vsakih štirinajst dni gremo v vrtce, kjer se pogovorimo o zdravju otrok in pregledamo jedilnike glede na pravilno sorazmerje. Pri preventivi veliko storijo tudi patro-nažne sestre, ki ob obiskih na domu svetujejo kakšna naj bo pravilna hrana otrok."
V	kolikšni meri se na vašem območju pojavljajo obolenja kot posledica nepravilne prehrane in katera?
„Za območje velenjske in mozirske občine ne moremo govoriti o pomanjkljivi prehrani, pač pa o nepravilni. Problem slabokrvnosti, črevesnih bolezni se zmanjšuje zaradi preventivnih ukrepov. Pred petnajstimi leti je bilo na obeh območjih precej rahitisa in prav z delom v posvetovalnicah smo uspeli zmanjšati število obolenj na minimum."
Kaj ste v okviru teme pravilna prehrana - boljše zdravje" storili na svojem območju?
V	okviru svetovnega dneva zdravja bomo organizirali predavanja v mesecu aprilu, maju in juniju za šole in vrtce na roditeljskih sestankih ter posebej še za gospodarske organizacije."
DA LAKOTA NE BI MORILA OTROK
Mira Cretnik, prosvetna delavka osn. š. G. Siliha Velenje
Koliko rednih dnevnih obrokov hrane imate?
„Na željo družine se hranimo doma. Doma pripravljam tri redne obroke, a žal je zajtrk še vedno pomanjkljiv, na hitro pripravljen in hitro pospravljen."
Ali menite, daje vaša hrana dovolj pestra?
„K,er moram po službi vselej hiteti, daje kosilo pravočasno pripravljeno in ker moram vsak drugi teden pri-
praviti jedila, ki niso takoj postana in neokusna (zaradi dela v dveh izmenah), je naša prehrana včasih že kar enolična. Trudim pa se, da bi bila vsaj zdrava, zato dajem na jedilniku prednost beljakovinam in zelenjavi."
So naše trgovine dovolj, preveč ali premalo založene z živili?
Imate občutek, da je prodaja živil na zadostni higienski in kvalitetni višini?
„Z zalogo živil v naših trgovinah sem le delno zadovoljna. Izredno me moti slaba izbira in še bolj slaba kakovost zelenjave, ki jo prodajajo. Velikokrat se na policah košati tako slaba, ovela in nagnita zelenjava, da se prav čudim, da za to odgovorne sanitarne in tržne inšpekcije nič ne ukrenejo."
Ali poznate škodljive posledice enostranske prehrane ter preobilnega hranjenja?
„S tem problemom se srečujemo vsak dan. Veliko je že prav mladih ljudi, ki se ne
fliktov glede higienske neoporečnosti živil prihaja pri živilih živalskega izvora in raznih slaščičarskih izdelkih, ki se prodajajo v trgovinah."
Ali živilski obrati ustrezajo higienskim normativom?
„Vsi novejši živilski obrati ustrezajo glede opreme, včasih pa inšpektorji tudi tu zasledimo odstopanja glede vzdrževanja ustrezne higijene. Pri starejših živilskih obratih pa so ta odstopanja še večja. Glede neustrezne opreme in ureditve prostorov sta mesnici v Starem Velenju in Šmartnem ob Paki dotrajani in bosta morda že v letošnjem letu preseljeni v nove sodobne prostore. Zelo problematični pa so nekateri gostinski lokali, ki ne ustrezajo sodobnim higijenskim normam. V teh primerih skušamo inšpektorji s kazenskimi ukrepi doseči, da bi se lastniki zavedli odgovornosti, ki jo imajo do potrošnikov."
Kako lahko vplivajo potrošniki na boljšo kvaliteto živil?
„Potrošniki se vse bolj zavedajo, da tudi oni lahko vplivajo na boljšo kvaliteto živil s tem, da -prijavljajo razna odstopanja glede higi-jenske neoporečnosti le-teh."
Koliko obolenj ste zaradi pokvarjenih živil zabeležili v letu 1973?
„Lani je bilo ugotovljenih okoli trideset obolenj zaradi uživanja pokvarjenih jedi."
Kakšni so preventivni ukrepi sanitarne službe?
ŠOLSKA MALICA JE ŽE DOLGOLETNA PRAKSA
Kdaj ste pri vas uvedli malice za učence?
„Pred desetimi leti, kolikor je stara tudi šola. Vendar so otroci dobivali malico tudi že prej. Vsi prosvetni delavci in starši se zavedamo, da je ta obrok hrane otroku nujen in v 70 procentih pomeni prvi in edini topli dopoldanski obrok. Malico prejemajo 804 učenci od 863. Malica stane 23,00 din, štirje učenci jo prejemajo brezplačno, deset pa po polovični ceni. Šola pripravlja tudi okrog 240 kosil. Cena kosila znaša 550, oz. 450 din."
Ali vam pri sestavi jedilnikov pomagajo strokovnjaki za prehrano?
„Pri sestavi jedilnikov sodeluje komisija za družbeno prehrano otrok in tovarišice gospodinjskega pouka."
Kakšno obliko prosvetlje-vanja učencev in staršev načrtujete ob svetovnem dnevu zdravja?
„Za učence v okviru pouka, za starše pa v obliki roditeljskih sestankov. Razmišljali smo tudi o tem, da bi staršem posredovali jedilnike."
ODPRAVITI NAKUPOVALNE MRZLICE
Za zaključek sem prosila za mnenje o prehrani prebi-
Maijeta Meznar
hranijo primemo in so zato obremenjeni z odvečno telesno težo in tako bolj dovzetni za razne okvare organizma, ki jih povzroča debelost. Pri starejših ljudeh je ta problem še bolj pereč."
Kaj bi ob svetovnem dnevu zdravja še sami pripomnili?
„Želim si, da nikjer pod soncem ne bi bilo več matere, ki bi s strahom in grozo zrla v proseče in lačne oči svojega otroka. Želela bi pripomniti še to, da bi hrano bolj spoštovali, ker lahko na vsakem koraku vidiš odvržene kose kruha."
, USPEH JE V PREVENTIVI
Marjeta Meznar, sanitarni inšpektor in Ivo Naglič, veterinarski inšpektor Velenje
Kakšen je vaš nadzor nad proizvodnjo in prodajo živil?
„V naši občini je zaradi preobremenjenosti službe na drugih področjih, nadzor nad proizvodnjo in prometom z živili nezadosten."
Kje prihaja do najpogostejših konfliktov glede neoporečnosti živil?
,JDo najpogostejših kon-
Ivo Naglič
..Inšpekcija opravlja redne letne preglede v vseh lokalih, kjer se živila proizvajajo in dajejo v promet. Kot najbolj učinkovit preventivni ukrep je sistematično nadzorstvo nad živili, ki je povezano z jemanjem določenega'števila vzorcev ter laboratorijska preiskava živil glede na higi-jensko in biološko vrednost."
OVIRE SO V
LJUDSKIH NAVADAH
Tomo Hudoletnjak,-sekretar obč. odbora'RK Velenje
Kako ste se letos pripravili na svetovni dan zdravja?
„Svet za zdravstvo in socialno varstvo SO Velepje je skupaj z družbenimi, političnimi, prosvetnimi in zdravstvenimi delavci kakor tudi OO RK sprejel program dela ob letošnjem SDZ."
Ali načrtujete kakšno obliko prosvetljevanja ljudi pri prehrani?
„Načrtujemo predavanja po šolah, osnovnih organizacijah RK, podjetjih in krajevnih skupnostih. V program dela smo vključili tudi „Šolo za zdravje"."
Tomo Hudoletnjak
valstva v izjemnih razmerah (elementarne nesreče ali vojna) Janeza Štiglica, delavca v upravnem organu občine Mozirje.
„Tu se pojavljata dva momenta. Kaj lahko stori sam občan zase in kaj bo storila družba za njega. Gospodinjstva bi morala imeti vsaj mesečno zalogo. To ni noviteta, poskušamo samo tisto kar je pri nas že bilo - obnoviti staro navado mesečnih nakupov. V nasprotnem primeru lahko pride do nakupovalne mrzlice, kjer ljudje kupujejo veliko in nesmotrno (premalo konzerviranih in vitaminsko bogatih prehrambenih izdelkov). V družbeni faktor pa lahko štejemo vse komponente, ki so vključene v SLO, tudi trgovine, kjer opažamo slabo za-loženost od majhnih trgovin do veleblagovnic, kar verjetno opravičujejo s tem, da je čim manjša angažiranost obratnega kapitala v zalogah. Glede na potrošnike pa takšna založenost ni opravičljiva. Vendar je trgovina le del mehanizma v družbi. Tu so še SLO, ki so formirani v vseh gospodarskih in drugih organizacijah. Poleg tega se proizvodne organizacije z živili načrtno vključujejo za primer izrednih situacij s proizvodnjo živil. Vsa ta razmišljanja imajo zgolj ta namen, da bi mi, občani, ob izrednih razmerah, ki nas lahko prizadenejo, ne bili iz lastne ne-poučenosti in ne hotenja prizadeti še bolj."
Razgovor je vodila LIZA PODPECAN-KUHAR

NAŠ ROMAN
On, ki jo je imel za kip!
Približeval se je neki tovornjak, da bi ušla njegovim žarometom, sta se umaknila proti prvim drevesom, še vedno tesno drug ob drugem.
Tam je Andreja nenadoma vzdrhtela, tako močno, kot še nikdar ni videl nobene partnerice. Z vso svojo težo ga je vlekla in ponavljala:
-	Hočeš?
Znašla sta se na tleh, v visoki travi, v koprivah.
Tega ni povedal niti policistom niti sodniku. Profesor Bigot, psihiater, mu je edini malo po malo izvlekel resnico: sama si je dvignila krilo nad trebuh in si razgalila prsi, hrope ji je iz grla prihajalo povelje:
-	Poljubi me, Tony!
V resnici ga je imela ona, v očeh se ji je poznalo zmagoslavje in strastnost.
-	Se pomislil nisem, da bi bila taka.
-	Kaj hočete reči?
-	Imel sem jo za hladno, vzvišeno dekle, kot je njena mati.
stih opek, z odsevom scnca na šipah; na pragu sedi hči Marianne in zadaj, na koncu zemljišča je posrebrena lopa, kjer so spravljeni poljedelski stroji; na vratih se kot na njegovem tovornjaku blešči tablica z njegpvim imenom.
Marianne je od daleč prepoznala avto, obrnila se je proti vratom in naznanila:
—	To je pap!
Branila se je, da bi ga klicala papa kot drugi otroci in v igri, morda tudi zato, ker je bila ljubosumna na mater, ga je poklicala včasih tudi Tony.
DRUGO POGLAVJE
Njegova hiša se je vzdigo-vala na levi nekoliko navkreber, obkrožal jo je vrt. Od stare, sive s skrilavcem krite hiše sester Molard jo je ločil travnik. Potem je bila tu kovač niča in naposled, kakih sto metrov niže, vas; z resničnimi ulicami, dotika-jočimi se pročelji, z malimi kavarnami, s trgovinami. Domačini niso marali imena vas in so govorili trg; velik trg s tisoč šesto prebivalci, če pri tem rre štejemo treh zaselkov, ki so se prištevali zraven.
—	Si se stepel, pap?
Pozabil je na Andrejin
ugriz.
—	Ustnico imaš nabreklo.
njo?
— Ko sem se poročil, tega nisem vedel.
Vse se je dogajalo postopoma. Najprej v njegovi hiši v Saint-Justinu, ko sta ga žandarmerijski brigadir, potem pa še poročnik vznemirjala z vprašanji, ki jih sploh ni razumel. Potem je prišel na vrsto inšpektor Mani, ki je v Poitiersu našteval datume, primerjal ure in obnavljal dogodke.
Njegov način mišljenja jih ni zanimal, posebej ne orožnikov; ničemur se niso čudili, saj je bilo njihovo zasebno življenje podobno njegovemu.
S sodnikom Diemom, potem s psihiatrom in celo z odvetnikom pa se je vse spremenilo.
Ko se je pojavil pred preiskovalnim sodnikom, je prišel pravkar iz zapora, iz jetniškega vozila, ki ga bo prav kmalu popeljalo nazaj, medtem ko se bo oni drugi vrnil domov na kosilo ali večerjo.
Se najbolj gaje vznemirjal Diem, morda zato, ker sta bila približno enake starosti. Sodnik je bil kakšno leto mlajši, poročil pa se je osemnajst mesecev prej. Njegova žena je pred kratkim dobila prvega otroka. Sodnikov oče ni bil premožen, delal je kot šef pri socialnem zavaro-
GEORGES SIMENON
—	Je pokazala kakršnokoli zadrego, potem?
Negibno je ležala v travi z razmaknjenimi nogami kot to popoldne v hotelski sobi in mi rekla:
—	Hvala, Tony.
Kazalo je, da to v resnici misli. Kazala se je ponižno, dekliško.
—	Tako dolgo si že želim, veš! Že vse od šole. Se spominjaš Linette Pichat, tiste, ki je škilila in za katero si se cele mesece pehal?
Zdaj je bila učiteljica v Vendeeji in je prišla vsako leto na počitnice k staršem.
—	Enkrat sem vaju zalotila Skupaj. Kakšnih štirinajst let si imel.
—	Za opekarno?
—	Nisi pozabil tega?
Zasmejal seje.
—	Kako bi pozabil, ko pa je bilo prvič.
—	Ona tudi?
—	Ne vem. Tedaj sem bil premalo izkušen, da bi se zavedal.
—	Sovražila sem jo! Cele mesece sem se zvečer v postelji spraševala, kako bi ji prizadejala trpljenje.
—	Si uspela?
—	Ne. Zadovoljila sem se z molitvijo, da bi ona zbolela, ali pa da bi jo kaka nesreča izhakazila.
—	Najbolje bi storila, ko bi se vrnila v Saint-Justin.
—	Še trenutek, Tony. Ne! Ne vstani. Najti morava možnost, da se dobiva še kje drugje kot ob robu ceste. V Triant grem vsak četrtek.
—	Vem.
—	Morda bi tvoj brat... .
Sodnik je povzel:
—	Tako je bilo vse od tega večera dalje urejeno?
Težko je bilo spoznati, če govori z ironijo ali ne. Drugega avgusta sodnika še ni bilo v Tonyjevem življenju. Vračal se je domov. Noč se še ni spustila kot v septembru. Nebo je začelo šele rdeti na zahodu in lep čas je moral slediti čredi krav, preden jih je uspel prehiteti.
Vas na vgreznjenem kraju: Doncoeur. Potem rahla vzpetina, pa spet polja, travniki, prostrano nebo in za vzboklino pogled na njegovo novozgrajeno hišo iz rdcčka-
-	Udaril sem se:
-	V kaj?
-	V drog nekje v Triantu. Vidiš, kaj se zgodi, če pozabiš gledati predse.
-	Mama! Pap se je zaletel v drog . ..
Njegova žena je prišla iz kuhinje, s karirastim predpasnikom in s ponvijo v roki.
-	Kaj res, Tony?
-	Saj ni nič, vidiš.
Mati in hči sta si bili podobni, tako se ga je nehote polastil neprijeten občutek, ko sta stali druga ob drugi.
-	Ti ni bilo prevroče?
-	Ne preveč. Zdaj bom moral v sobi dokončati še neko delo.
-	Bomo lahko večerjali ob pol sedmih?
-	Upam.'
Večerje so bile zgodaj zaradi Marianne, ki sta jo dala spat ob osmih. Tudi ona je nosila predpasnik z .mod rimi kvadratki. Pred kratkim je izgubila sprednja mlečna zoba in tako je s svojo škrbino izgledala skoraj patetično. Lahko bi dejali, da je bila nekaj tednov hkrati majhen otrok in škrbasta starka.
-	Lahko pridem, pap? Obljubim, da ne bom glasna.
Skozi okno delovne sobe, v kateri so bili raztreseni zeleni kartoni, na belih lesenih policah pa kupi prospektov, je Tony lahko videl na Gesto; vznemirjen je bil, ko je mimo peljal spaček.
Na drugi strani je bil prostor, ki ga je arhitekt imenoval za dnevno sobo; bil je največji v hiši in je hkrati služil za jedilnico in spre-jemnico.
Že prvi teden sta odkrila, da to ni praktično. Gisele je morala prinašati in odnašati krožnike, večkrat je morala vstati od mize, da se ji kaj ne bi prismodilo. Zato so jedli v kuhinji.
Bila je velika in sodobno urejena. Zadnji del je služil za pranje in likanje. Vse je bilo urejeno zelo praktično, povsod sta vladala čistoča in red.
-	Kot mi pravite, je vaša žena odlična gospodinja.
-	Da, gospod sodnik.
-	Ste se zato poročili z
vanju in Diem se je poročil s strojepisko. Živela sta v skromnem stanovanju s tremi sobami in kuhinjo v novozgrajeni četrti.
Kaj se ne bi mogla razu-meti?_
—	Cesa ste se bali onega večera?
Kaj naj dogovori? Vsega. Pa ničesar posebnega. Nico-las se ne bi odpeljal z vlakom, še prej pa zaupal trgovino materi, če ne bi bilo resnega vzroka. V Triant se pač ni odpeljal zato, da bi sedel za mizico na terasi hotela Voyageurs in popil kozarec limonade.
Ko je Tony odšel, je Andreja še vedno ležala gola na postelji v modri sobi.
—	Ste se v Triantu vprašali, če je morda oborožen?
—	Na to nisem pomislil.
—	Ste se zbali za svoj zakon?
Diem in on se nista uspela približati, nista znala uporabljati besed, ki bi imele enak pomen za oba. Vse skupaj je bilo' le navadno zasliševanje, zbiranje podatkov.
Delal se je, kot da je zaposlen, z ogromnim kupom računov pred sabo, od časa do časa je pred kakšno številko napravil nepotreben križec, tako da bi njegovo delo izgledalo resnejše.
Hčerka mu je sedela pred nogami in se igrala z malim avtom, ki mu je manjkalo kolo. Onkraj trate in bele pregraje, v razdalji kakšnih dvajset metrov je videl cesto; zadaj za travnikom so bile vaške hišice z dvorišči in vrtovi, kjer so cvetele dalije. Na sivem zidu blizu nekega soda je odsevalo zahajajoče sonce.
Ko se je vrnil, je podzavestno pogledal budilko: tri četrt na šest. Ob šestih dvajset ga je prišla Gisele vprašat:
—	Lahko pripravim večerjo kot ponavadi?
—	Morda nekoliko kasneje. Rad bi končal delo pred večeijo.
—	Lačna sem, pap!
—	Ne bo dolgo, ljubica. Če zamudim, boš večerjala z mamico.
NAŠ SOBOTNI OST
Med najpopularnejše jugoslovanske igralce sodi v zadnjem času brez dvoma Vlastimir Džuza Stojiljkovjč, ki ga ob sobotah občudujemo v priljubljeni beograjski nadaljevanki „Gledališče v hiši". Pred tem je nastopal na televiziji, v gledališču, pa tudi v filmu, pred občinstvom pa seje pred leti pojavil tudi kot pevec.
Džuza je človek srednjih let, izredno dinamičen in kot pravijo prijatelji, se nikoli ne jezi. Pri deluje izredno vesten, ne zamuja na vaje in vsak dan okrog poldne obišče tudi bife svoje_ gledališke hiše „Atelje 212". Kaj pripoveduje o svoji televizijski vlogi?
„Vloge v nadaljevanki gledališče v hiši" nisem dobil slučajno. Novak Novak je moj stari prijatelj še iz šolskih let. Skupaj sva hodila v gimnazijo v Kruševcu. Doslej nisva delala skupaj. Že večkrat sem nastopal v televizijskih oddajah, vendar še z nobeno vlogo nisem do-
segel toliko simpatij občinstva. Pred nekaj dnevi sem obiskal Split in tudi tam, kot se to dogaja v Beogradu, so me ljudje na ulici pozdravljali, me spraševali, kako se imam in se obnašali do mene, kot da sem domačin."
KAKO OBLIKUJE SVOJO TE LEVIZIJSKO VLOGO?
„Čeprav sem v tej vlogi sproščen in se v njo do kraja vživim, se nanjo tudi temeljito pripravljam. Izprašujem samega sebe in iščem novih detajlov. Trudim se, da ne bi postal dolgočasen. V tej vlogi je marsikaj, kar bi
• Šesti maturantski ples gimnazijcev
V hotelu Paka v Velenju je bil v petek maturantski ples velenjskih gimnazijcev, katerega pokrovitelj je bila že šestič zapored skupščina občine Velenje. Še zrelostni izpit-matura in za njimi bo srednješolsko obdobje. Znašli se bodo na križpotju različnih poti ter pred razmišljanjem, katero izbrati, da bo najboljša. Ali kot je dejala ena izmed maturantk: Štiri leta so minila kot bi pihnil in zdaj stojimo na pragu življenja. Pred nami je nešteto poti a le ena je prava. In kdor je ne.bo našel, tega bodo vrtinci življenja potegnili preveč globoko."
Vsem velenjskim maturantom želimo, da izbrane poti, potem ko se bodo ob pet, deset... in dvajsetletnici mature zbirali, izbrane poti ne bi nikoli obžalovali.
Sigurno prebujanje
ALBERT Marschmann zelo trdno spi. Zato vedno zamuja na delo. Poskušal je že vse mogoče, pokupil nešteto budilk, vendar zaman. Potem se je odločil: po poklicu je ključavničar, temu je dodal še nekaj mizarskih spretnosti in izdelal si je posteljo, ki se ob določenem času enostavno prevrne. Seveda je moral mojster pri tem paziti na marsikaj. Postelja je izdelana tako, da se Albert pri padcu ne udari, nerodno je samo to, ker je precej visoka, vendar, kot kaže, je mojster z izdelkom uspel: odkar spi v novi postelji, ne zamuja več na delo.
ČRNOBELA EROTIKA
lahko napisal tudi v svoj aslužili. Skrbi jih njihov avto-ljenjepis. Marsikaj iz mojega lobil in še marsikaj." ljenja. Z nadaljevanko bomo i Džuza hodi najraje peš, za ključih koncem aprila, nad vtomobil skrbi v glavnem nje-vali pa jo bomo prihodnje 1 Dva žena Olgica, ki je tudi Mislim, daje prav tako, kaj! jralka. Džuza se običajno z nastopajoči smo potrebni vtomobilom odpelje samo v čitka. Naše delo je namrel roj rojstni kraj Kruševac. sobote do sobote izredno n
to in nas močno utruja." ,»Prepričan sem, da nam Stojiljkovič prejema iz d 'tomo^1 niso toliko potrebni, v dan številna pisma gleda asmradlh so nam mesta in nas Najpogostejši med njimi ov.sem zasužnjili. Poznam pri-otroci in upokojenci. Redk ltelJ®.' kl nunaj° mtl poštene mu pišejo dekleta in žene J 0StelJe' lmaJ° P? ogromne dol-rad razgovorov o seksu 1 we Prav zaradl avtomobila, kot sam trdi, pripada gener P™' da Jf vse t0 okr°g avto" ki je delala na mladinskih d ,obllov dokaz velikega malo-nih akcijah in ki vidi v žl predvsem dobrega tovariša! čno je tudi zaskrbljen nafl nehno se stopnjevanim ter našega vsakdanjega življenji ,,S skrbjo opazujem prijJ in tovariše, kako iz dneva { letajo, nekaj računajo, pl vajo in pri tem nimajo čas[ za dom, za otroke, ženo, i prijateljico. Skrbijo jih nadurna dela in kako bi čiJ
eščanstva."
KAJ MENI O NAŠEM )RTU?
„Še kot gimnazijec sem bil ar navijač nogometa. Zdaj gle-
• Najmodernejš bolnišnica
V Wezlaru v ZRN pra1 končujejo eno najmodei ših bolnišnic v Evropi bolnišnici je 830 postelj,! bolniških sobah pa so poi ni prostori z radiom in ti vizijo, z manjšo restavrai kopalnicami itd. S tem šajo izboljšati bolnikovo čutje in razpoloženje, ki zdravniki menijo, da je ti
itimir Džuza - Stojiljkovič
Goli tekači
Med študenti v ZDA se
le še resnično dobro igro, pa jo pri nas le redko vidiš." ,	- - _ V razgovoru je poudaril, da
od dobrega počutja v mai lu je žal, ker je pred leti opu-čem odvisno zdravstve til petje. Meni, daje tega delno stanje človeka.	riva tudi p0p	ki ga ni
avdušila. Sicer pa ga jezijo tudi ekatere stvari v kulturi. Meni, a so knjige: za delovnega člove-a predrage. Drage se mu zdijo raz pasla" čudna 'moda'. Ž u & vstopnice za gledališče in verze v Ohayu v zadnjem i ! marsikaj. Na splošno meni, su prihajajo goli mladem \ bl morale biti kulturne in dekleta, ki letajo po n >b™e	m za delovnega
stu, se vozijo z motoiji oveka dostopnejše. Prav tako
kolesi in se sprehajajo	1 nf "avdu^ °blsk
bližnji okolici. V Michiga	.gledaliških hiš v tovarnah,
so se nagci pojavili celo	«ti meni, da bi bilo bolje za dvorani, kjer so se zbrali p. edalca m 'Sral,ca' febidelavec
bivaki, da bi razpravljal	tovarne pnšel v gledahšče. kriminalnih seksualnih p. ^telji pravijo, da je Dzuza krških. Prebivalci omenjen « :re,dklh ^flcev ki se uči
mest se sprašujejo, komu	^ vlog medtem ko hodi po
• y . i j	lcah. Tudi sam trdi, da se le
namenjena ta čudna nov«	Drivadii jn da se le tako
Študenti odgovarjajo, da	p"yacm m,aa V,6 tak0
to nekakšen nrotest me ±0 uzlvl v vlogo- NJeSova to nekakšen protest me ič .	Beogradu je
tem ko sociologi m psiholo . J ..v. , c , -, , J
razlaeaio ta noiav kot žel )lga Pnbhzno 15 kilometrov, razlagajo ta pojav Kot zel tQ med 1Q do M urQ y
SdS b selkSona m času temelJit0 obdela tudi mladenk, ki se skusajo na Q.Q yl y nadaljevanki >Gle.
način uveljaviti. Luana m
v hiši".
da je prestopila tudi Atlai
tik in se že pojavila v Veli	Sicer pa pravi, da imamo vsi
Britaniji. Oblasti si po mag	oje gledališče v hiši. Če se pri-
jo s tem, da od časa do či	kti nekaj neugodnega in nepri-
posameznega kršitelja javi	tnega, pa se je treba truditi in
ga reda zaprejo ali ga dem	Iržati, treba je biti optimist
no kaznujejo.	ima, pa tudi v vsakdanjem de-
Nevietno vendarlsnično
Suzy z rožami
V	Italiji je 750.000 vdoi in 2,700.000 vdov.
Napoleon je vedno držali roko na hrbtu, drugo pa je val na prsih pod suknjičem.^ kaj? Zgodovinarji so ugotc da je imel rano na želodcu in je z dotikom roke blažil' čine.
V	centralni Afriki živi opic, ki si zna izdelati in uporabljati nekakšno orožje, je močno podobno predr in orožju, ki so ga upor ljudje iz kamene dobe.
Leta 1847 so Američani | dveletni vojni zlomili odpon hiške armade in pripojili vico skupne površine sosed držav. Takrat so si prilastili!
Ksas, Meksiko in celotno Ka-jtornijo. V ledu Antarktika v globini "i metrov so raziskovalci našli njene ribe, ki so tam že 1100 let. [Zadnjih osem let življenja je ki filozof Emanuel Kant Ji724^1804) težko zbolel: trpel i zaradi lakote in če bi mu do-plili, bi jedel po ves dan. Člani gove družine so morali eno-»vno zaklepati in skrivati hra-
: Grški zgodovinar Plutarh 6-120) je nekoč zapisal, da so avniki v njegovem času pri-ročali ljudem, ki so bili nag-eni k alkoholu, naj pred vsako lino in pitjem popijejo dva i tri decilitra čistega olja.
FELJTON
j še dolgo potem, ko je 7. mojo 1945 nacistična Nemčiia že kapitulirala, so na naših tleh še vedno divjali hudi boji, ki so se končali šele 15. maja
HUMOR
Z rikso po Kathmanduju
V glavnem mestu Nepala je tujcu ria razpolago štirinajst hotelov. Cena penziona se giblje od štiri do šestintrideset dolaijev. Naši organizatorji nas niso stlačili v kakšen zanikrn hotel, temveč • v hotel De PAnna-puma I. kategorije v centru mesta.
Tri-urni prosti čas smo vsi udeležnci izkoristili za samostojen ogled Kathmanduja. S Tino sva se odločili, daje ne mahneva peš, ampak se bova peljali. Na izbiro sva imeli taksi ali rikšo. Tina je bila bolj navdušena nad vožnjo z rikšo in pregovorila še mene.
Nerodno sva zlezli na sedež rikše, ki v bistvu ni nič drugega kot pletena ali platnena košara na dveh kolesih. Spredaj je še eno kolo z volanom in obvezno hupo, pedala in sedež za voznika, ki vse skupaj poganja t nogami. Rikša se je premaknila. Voznik je bil slabo oblečen in bos. Podplate je imel hrapave in razpokane, mišice pa so se natezale, ko je nato-vorjen z nama počasi napredoval po ozkih ulicah v gneči tisočglave množice.
Rahel vzpon in rikša je obstala. Voznik je hitro Skočil s pol kolesa in začel z rokami potiskati volan, bose noge pa so iskale močno oporo, da bi vse skupaj izvlekel do vrha. Bilo me je sram in hotela sem z rikše. Voznik je temu odločno protestiral in Tina me je ponovno prepričala, da si pač tako služi, kruh, ker če ga ne bi najeli bi bil ob zaslužek. Sicer pa je rikša v Nepalu najbolj pogosto prevozno sredstvo in le na tak način prideš najhitreje skozi gnečo v pretesnih ulicah iz enega dela mesta v drugega.
Lastnik rikše je bil dober poznavalec mesta in z velikim ponosom je nama razkazal vse zanimivosti kraja.
Mesto Kathmandu leži na sotočju reke Bhagmati in Višnumati, ki sta „sveti" reki in videli sva na desetine ljudi, ki so se kopali v njej v prepričanju, da zdravi in odrešuje. Zanimivo je, da
„kopalci" niso skupaj, temveč si prostor razporedijo po razredni pripadnosti. Ljudje iz nižjih kast se namakajo niže od pripadnikov višje kaste.
Mesto je sestavljeno iz neštetih starih trgov, ki jih krasijo templji, pagode (pa-goda je najrazvitejša oblika svetišča) najveličastnejših oblik, ki stoje v silnem neredu ter prav zato, gledamo kot celota, delujejo prisrčno, pravljično.
Ko smo se ustavili na glavnem trgu Kathmanduja me je pogled na grozni kip Kala Bhairaba -črno strašilo kar rahlo vznemiril in nisem se več tako čudila, da Nepalci ne kršijo pravil vere, ker bogove predstavljajo v tako groznih prikaznih.
„Zlato obdobje" v kulturni zgodovini Nepala je bilo v 13. stoletju, ko je najmočnejši in hkrati najbolj moder kralj Jaksha - Malla ustanovil mesta Kathmandu, Bhatgaon, Patan in Banepa ter jih razdelil med svoje sinove. Ti pa so potem tekmovali med seboj v gradnji gradov, templjev in bogatih palač.
Ni redkost, da naletiš na tem-
pelj kot npr. tempel Machendra, ki služi obema religijama - budistični in hindujski kar dokazuje veliko strpnost med verniki, čeprav gre za dvoje povsem različnih svetovnih nazorov.
Ljudje, ki jih srečujemo so dobrosrčni in veseli. Brez sovraštva, nobene zavisti ni opaziti na teh eksotičnih obrazih mongolskega ali indijskega tipa. Notranji občutek zadovoljstva in sreče te ljudi še polepša. Med štiri--dnevnem obiskom v Nepalu nisem srečala nesrečnega človeka. Vsakdo izmed njih ve kaj in kdo je, kateri kasti pripada in zaradi prepričanja, da tako mora biti (že tisočletja se goji ta miselnost) se ne pritožujejo in vdano prenašajo radosti in tegobe življenja.
Bivanje med Nepalci daje občutek, da človek ni med tujci, še več - je med prijatelji.
Že površen sprehod po mestu potrjuje, da si v pravljični deželi, kjer ljudem ne pomeni dan -vsakdanjega dneva, ampak praznik v čast temu ali onemu bogu (samo hindujska vera jih pozna nekaj nad tristo milijonov). Bogovom, kijih časte grinašajo Nepalci darove v obliki riža, cvetja, odvisno pač od tega kar kdo premore.
Vsaka, tudi najmanjša stranska uličica ima tempelj, da, čelo vsaka hiša v svojem dvorišču. Vsa vhodna vrata hiš vodijo mimo dvorišča s templjem in so namenoma tako nizka, da se moraš pripogniti (nepalsko: prikloniti, preden vstopiš). In ker se jaz tudi sicer ne klanjam sem dobila kar precej bušk po galvi, kar pa me ,,na žalost" ni izučilo, da jih še v bodoče ne bom.
Tekst in foto: Liza Prihodnjič: Kruta usoda žive Boginje
Kip Kala Bhairaba - črno strašilo na glavnem trgu v Kathmanduju
Križanka
tev Rimskega Korsakova, 19."brezalkoholna pijača iz Radene, 22. nadležne žuželke, 25. arabski žrebec.
Brez besed
Zato so bili* toliko bolj veseli, kadar so nad seboj zagledali petokrako zvezdo in jugoslovansko trobojnico na letalskem krilu.
Kljub vsem oviram in težavam so mladi jugoslovanski letalci prispevali pomemben delež h končni osvoboditvi dežele:, bilo je tudi nebroj junaštev, ki so ostala v tistih burnih dneh sicer malo znana, a so vendarle prodrla tudi do borcev na tleh in se je o njih še dolgo govorilo v enotah.
Nemško letalstvo v zadnjih dneh vojne skoraj ni več posegalo v boje. Tudi oni so se morali ubadati z velikimi težavami pri oskrbi. Predvsem je manjkalo goriva - razen tega pa so štabi izgubili glavo in pogosto niso niti poskušali organizirati kakršenkoli odpor.
POLKOVNIKOVA PIŠTOLA
Med množico različnega orožja, zastav, zemljevidov in kdove česa še v novosadskem Muzeju ljudske revolucije, je tudi vojaška pištola. Nemški oficirski „parabelum".
Malokdo zastane pred to pištolo. V muzeju je vsekakor na ducate bolj zanimivih reči - kdo bi se neki ustavljal pred navadno nemško oficirsko pištolo.
A vendar ima tudi ta pištola svojo zgodovino.
„V štab je prišel ustaški polkovnik Sudar, ki smo ga zadržali." To je dobeseden citat iz operacijskega dnevnika 51. divizije z dne 13. maja 1945.
Tistega dne je 51. divizija skupaj z nekaterimi drugimi enotami bojevala enega svojih bojev druge svetovne vojne.
Okoli 100.000 Nemcev, ustašev, četnikov, domobrancev in italijanskih fašistov se je obupno trudilo, da bi dosegli področje, ki so ga že zasedle anglo-ameriške sile. Med to množico je bila tudi kompletna črnogorska četniška vojska - skupaj s člani svoje vlade.
Ta nepregledna množica ljudi je naposled obstala ob Dravi. Sestavljali so nepravilen krog s središčem v Dravogradu: krog je nenehno valovil sem ter tja, se upogibal, lomil in znova sestavljal.
Zadnji še svobodni okupatorski vojaki so poskušali za vsako ceno prebiti obroč, ki so ga okoli njih stkale enote jugoslovanske armade. Zaman.
51. divizija, ki ji je-poveljeval polkovnik (sedaj general podpolkovnik) Sreta Savič, je trdno držala obroč. V noči od 12. na 13. maj so borci 51. divizije forsirali Dravo in proti jutru zasedli obalo.
Nastala je tišina, da bi jo lahko rezal.
Ustaši in četniki so obupno poskušali, da bi se prebili prek Drave in prišli na avstrijsko stran. Za vsako ceno so se hoteli prebiti k Angležem in Američanom.
Juriš seje vrstil zajurišem.
Drava je kipela od eksplozij, bomb in granat, strojnični rafali so parali gladino reke.
Borci 51. divizije so trdno držali severno obalo Drave in vsi poskusi sovražnikov so bili zaman.
Nekaj pred poldnevom je na bojišču nastalo zatišje. Na drugi strani reke je nekdo previdno zamahnil z belo zastavo.
„Vdali se bodo," je veselo zašepetal komaj 16-letni kurir.
„Ne", je dejal njegov dve leti starejši kolega iz štaba divizije. „To so samo parlamentarci. Najbrž bi radi prišli k nam na razgovore."
„Kakšne razgovore," je dejal šestnajstletnik besno. „Po riti jih dajmo sedaj, ko imajo hlače dol potegnjene."
Medtem sta se dva ustaša skobacala v čoln in zaveslala prek Drave.
„Nihče naj ne strelja," je poveljeval komandant bri-gadnega varnostnega oddelka. „To so parlamentarci."
Komandant divizije je bil skupaj z načelnikom štaba, podpolkovnikom Milanom Bastom, sklonjen nad zemljevide. Tuhtala sta, kako bi najhitreje in najlaže strla sovražnikov odpor in ga prisilila k vdaji.
„Tovariš komandant! Nekdo, kaže, da je domobranski kapetan, bi rad govoril z vami." Dežurni oficirje strumno stal pred komandantom. Videti je bilo, kot bi se hotel pred nasprotnikom še bolj postaviti z disciplino in vzornim vedenjem.
„Naj vstopi!"
Ione vsakodnevno sodelovali v bojnih poletih proti Nemcem (pri čemer so seveda svoje akcije koordinirali z našimi poveljstvi), so v zadnji fazi bojev postali zavezniški letalski napadi na okupatorje na našem ozemlju vse redkejši. Ko se je Četrta armada približala dobro utrjeni „Ingridovi liniji", so njihovi napadi povsem prenehali).
Nemci kajpak še zdaleč niso sestrelili vseh naših letal (glede na opravljeno število poletov so jih dejansko sestrelili zelo malo), razlog za odsotnost naših letal je bil zelo preprost: zmanjkalo je letalskega bencina! . „Kako naj se bojujemo z Nemci," se je jezil poveljnik eskadrilje 112. lovskega polka, „če pa nimamo niti toliko goriva, da bi se lahko odpeljali do najbližjega skladišča in ga prinesli? " Najbližje skladišče je bilo tedaj oddaljeno vsaj nekaj sto kilometrov.
Večji del jugoslovanskega vojnega letalstva je prejemal gorivo, strelivo, rezervne dele in druge potrebščine iz skladišč III. Ukrajinske fronte. Tam pa so včasih imeli goriva in drugega materiala komaj dovolj za potrebe sovjetskega letalstva in zgodilo se je, da so morali pošiljke, namenjene jugoslovanskemu letalstvu, skrčiti na minimum, včasih pa sploh ustaviti.
Tako je vse jugoslovansko vojno letalstvo moralo počivati od 21. do 30. aprila 1945 preprosto zato, ker ni bilo niti kapljice goriva!
Težavam pri oskrbi letalstva so se pridružile še druge.
Polki, ki so imeli nalogo ščititi in pomagati napredovanje divizij Druge armade, niso mogli uporabljati letališč pri Slavonskem Brodu, Daruvarju, Koprivnici in Zagrebu, ker so bila težko poškodovana. Letala so vzletavala zato z letališč pri Pečuju, kar pa je pomenilo, da imajo manjši efektivni akcijski radij delovanja.
Vse to kajpak borci, ki so preganjali sovražnika na zemlji niso mogli vedeti. Njim se je včasih preprosto zdelo, da imamo letalstvo samo na papirju.
NAVPIČNO: 1. poveljnik, 2. kraj pri Radovljici, 3. prislov, 4. Ivan Le-var, 5. kelih s pokrovom za hostije, 6. francoski pisatelj, znan po romanu „Ariana". Claude, 8. Albanska telegrafska agencija, 12. ime priljubljene pesnice Maksimovič, 14. kratica za pošni predal, 16. izviri, vodnjaki, mlake, 17. simfonična pesni-
VODORAVNO: 1. senen kup, 7. ostanki v talilnicah, 9. sila, jakost, 10 lesen kij, bat, 11. Anica Černe, 12. premoženje, ki ga prinese nevesta v zakon, 13. merska enota za stopnjo duševnosti, 15. vrsta grma, psihovec, 18. latinski predlog, 20. vzhodnosibirski otok, 21. žlahten plin za svetlobne napise, 23. Tomaž Terček, 24. deli tiskarskih strojev, 26. gledališče.
IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE SLOVENJ
KAZALO JE, DA SO SE PRI CELJSKEM MERXU NAPOSLED ZGANILI, A ...?_
Obljuba deta dolg
Centralni delavski svet Trgovskega in proizvodnega podjetja MERX CELJE najbi, kot je bilo obljubljeno, še v mesecu marcu obravnaval program razvoja trgovine v Mislinjski dolini in sprejel program investicij, vendar Občinska skupščina Slovenj Gradec o tem do 2. aprila še ni bila obveščena.
V 6. številki našega tednika smo v sestavku ,,Kako bo MERX razvijal trgovino" zapisali, da so odborniki pooblastili predsedstvo Skupščine občine Slovenj Gradec, da skliče zbor delovnih ljudi temeljne organizacije združenega dela MERX Slovenj Gradec, na katerem bi spregovorili o načrtih za razvoj blagovnega prometa v Mislinjski dolini in o tem, kako se bo celjski MERX oziroma njegova temeljna organizacija združenega dela vključevala v ta prizadevanja. Ob sprejemanju letnih smernic družbeno ekonomskega razvoja občine Slovenj Gradec za leto 1974 je bilo poudarjeno, da se MERX ne vključuje v prizadevanja za hitrejši gospodarski in družbeni razvoj tega območja. Odborniki so tedaj imenovali tudi posebno delegacijo, sestavljeno iz odbornikov in občanov, ki naj bi šla na zbor delovnih ljudi.
Vodstvo temeljne organizacije združenega dela MERX je prehitelo predsedstvo Občinske skupščine Slovenj Gradec in samo sklicalo sestanek kolektiva, ki so se ga udeležili predsednik občinske skupščine dipl. inž. Peter Planinšec, sekretar komiteja OK ZK Mitja Horvat in sekretar izvršnega odbora OK SZDL Lojze Slemnik. Izgleda, daje razprava odbornikov na seji občinske skupščine, posebej pa še gradnja veleblagovnice NAMA v središču Mislinjske doline in pripojitev slovenj-graške Zaije k Trgovskemu podjetju NAMA Ljubljana vendarle spodbudila tudi delovno skupnost MERX-a, da se je naposled le zganila.
Iz razprave na sestanku kolektiva je vendarle izhajala pripravljenost, kot je bilo slišati na seji občinske skupščine, da se MERX vendarle vključi v prizadevanja za hitrejši gospodarski in družbeni razvoj slovenjgraškega območja, in to z modernizacijo in urejanjem poslovalnic tudi v Mislinjski dolini. Na sestanku je bilo zatijeno, da bo centralni delavski svet MERX-a še v mesecu marcu obravnaval razvoj njihove trgovske mreže v Mislinjski dolini ter sprejel program investicij. Povedano pa je bilo še, da pripravljajo načrte za ureditev trgovine v Mislinji, z deli pa naj bi predvidoma začeli že letos.
Vse kaže, da so se na upravi celjskega Trgovskega in proizvodnega podjetja MERX in v temeljni organizaciji združenega dela MERX v Slovenj Gradcu vendarle zganili. Prav pa bi bilo, da bi držali obljubo. Čeprav so na sestanku delovne skupnosti zatrjevali, da bo delavski svet še v mesecu marcu obravnaval razvoj trgovske mreže v Mislinjski dolini in sprejel program investicij, predsedstvo Skupščine občine Slovenj Gradec do zadnjega torka, 2. aprila, o obravnavi oziroma sprejemu programa razvoja trgovske mreže v Mislinjski dolini še ni bil obveščen.
Obljuba vendarle dela dolg!
KAJ MENIJO SL0VENJEGRASK1 DELEGATI VII. KONGRESA ZVEZE KOMUNISTOV SLOVENIJE:_
SKLEPE MORAMO URESNIČITI!
Priprave na VII. kongres Zveze komunistov Slovenije so razgibale tudi delo organizacije ZK v občini Slovenj Gradec? Zadnjih sestankov organizacij in razgovorov v temeljnih organizacijah združenep dela in krajevnih skupnosti so se udeleževali tudi delegati za VII. kongres Zveze komunistov Slovenije.
Bojana Butolena, Jožeta Konečnika Ivana Ogriza in Ladislava Simona, delegate Slovenj Gradca na VII. kongresu Zveze komunistov Slovenije pa smo pred odhodom na delovni dogovor slovenskih komunistov v Ljubljano povprašali, kaj pričakujejo od VII. kongresa Zveze komunistov Slovenije:
Jože Konečnik
Jože KONEČNIK, dipl.
inž.: „Pričakujem, da se bomo delegati zavzeli tudi za to, da rešimo vse tiste probleme in vprašanja, na katere smo opozarjali v času med dvema kongresoma. Sicer pa menim, da bi se moral VII. kongres ZK Slovenije zavzeti za to, da bi bilo delo kmetijskih delavcev in strokovnjakov v kmetijskih delovnih organizacijah bolj družbeno vrednoteno, in za to, da se poveča reproduk-tivna sposobnost našega kmetijstva.
darnostnih in humanih akcij, o katerih je bilo govora med javno razpravo o kongresnih dokumentih. Sicer pa mora VII. kongres zadolžiti vse napredne sile, vse člane ZK, da bomo dosledno uresničevali naloge, ki so pred nami. Kar najbolj jasno in odločno moramo povedati, kaj moramo komunisti delati. Dozdaj smo sprejemali veliko sklepov, ki jih pa vseh nismo uresničevali dovolj hitro, predvsem pa ne zadosti dosledno."
Ladislav ŠIMON, laborant: „Čeprav menim, da bo VII. kongres Zveze komunistov Slovenije tudi pregled dejavnosti Zveze komunistov v obdobju med dvema kongresoma in ocenjevalec opravljenega dela, pa se dobro zavedam, da moramo na VII. kongresu začrtati platformo družbeno ekonomske in politične usmeritve Zveze komunistov in naše družbe za vnaprej. Prepričan pa
sem, da bo VII. kongres Zveze komunistov Slovenije zelo konkretno določil naloge Zveze komunistov za delo v prihodnje!"
Bojan Buloten
Bojan BUTOLEN, tiskar:
„Izvolitev za delegata slovenskega kongresa Zveze komunistov je zame veliko priznanje in hkrati tudi velika odgovornost, da opravičim izkazano zaupanje komunistov. Zavedam se, da bomo morali uresničiti sklepe VII. kongresa ZK Slovenije. Tako bomo tudi mladim resnično zagotovili vse tiste možnosti za razvoj, o katerih govorimo. Mladina mora postati upoštevan dejavnik naše socialistične samoupravne družbe."
+ Izvoljeni delegati družbeno političnega zbora občinske skupščine Slovenj Gradec
Na nedeljskih volitvah so občani iz Mislinjske doline izbrali tudi delegate v družbeno politični zbor Skupščine občine Slovenj Gradec.
Izvoljeni so bili: Peter Bernard, Janez Breznik, Majda Buci, Bojan Buto-len, Marija Japelj, Viktor Jeromel, Vera Jordan, Marjan Križaj, Jani Lam-pret, Miha Lavre, Jože Leskovšek, Alojz Marzel, Mirko Meh, Jože Perše, prim. dr. Drago Plešivč-nik, Danica Potočnik, Ludvik Pušnik, Bojana Raško, Oto Štraser, Peter Uranjek, dipl. inž. Ivan Uršič, Tilčka Vaukan in Marija Vončina.
Ladislav Simon
Ivan OGRIZ, žagar: prepričan sem, da bo VII. kongres Zveze komunistov Slovenije sprejel tudi smernice za uveljavitev vseh tistih soli-
NOVlCA IZ TOJD KOLINSKA SLOVENJ GRADEC
Sredi meseca redna proizvodnja
V	temeljni organizaciji združenega dela ljubljanske Kolinske - „Trgovi-na, gostinstvo in proizvodnja sadnih koncentratov Slovenj Gradec" so letos začeli urejati nov obrat za proizvodnjo sadnih koncentratov. Poskusna proizvodnja v tem novem obratu, v katerem bodo na začetku zaposlovali v 1 izjrieni okrog 20 delavcev in delavk, je že končana. Pričakujejo, da bo sredi meseca aprila že stekla redna proizvodnja. Ko bodo u /edli še drugo izmeno, pa bodo zaposlili nadaljnjih 15 delavcev in delavk.
Proizvodnja sadnih koncentratov bo letos ustvarila najmanj 5 milijonov dinarjev realizacije, ko pa bodo polno izkoriščali nove zmogljivosti, pa bodo vrednost proizvodnje občutno povečali.
V	kratkem pa bo tudi odločeno, kaj bodo v temeljni organizaciji združenega dela ,,Trgovina, gostinstvo in proizvodnja sadnih koncentratov Slovenj Gradec" ljubljanske Kolinske še izdelovali v prihodnje.
NA NEDELJSKIH VOLITVAH SO BILI IZVOLJENI ČLANI DELEGACIJ ZA ZBOR KRAJEVNIH "SKUPNOSTI OBČINSKE SKUPŠČINE SLOVENJ GRADEC:
IZVOLJENI DELEGATI
• Razstava del Silva Kresnika
Te dni bodo odprli v prostorih Umetnostnega paviljona v Slovenj Gradcu prvo samostojno razstavo del likovnega samorast-nika Silva Kresnika iz Starega trga pri Slovenj Gradcu. Kresnik, ki je talilec v ravenski Železarni, bo predstavil javnosti 75 del, pretežno grafike (linoreze) in barvnč monotipije.
vsak
petek
tednik
nas cas
Na nedeljskih volitvah so prebivalci občine Slovenj Gradec volili člane delegacij krajevnih skupnosti v občinski zbor krajevnih skupnosti. Delegacije sestavljajo:
Krajevna skupnost Mislinja: Jože Cvikl, šofer, inž. Bojan Čas, Pavla Firšt, upokojenka, Amalija Gašper, učiteljica, Majda Jehart, kmetovalka, Ivanka Kotnik, trgovka, Jože Kotnik, delavec, Rihard Kozjak, učitelj, Stane Koprivnikar, kmetovalec, Ivan Lekše, ekonomist, Štefan Lušnic, kmetovalec, Marija Matvoz, bolniška strežnica, Anton Ošlak, kmetovalec, dr. Stane Stporko, Minka Tovšak, računovodki-nja, Mirko Tovšak, ekonomist, Frančiška Tisnikar, kmetovalka, Branko -Franc Uršej, kmetovalec, in Ivan Urbancl, ključavničar;
Krajevna skupnost Pa-meče: Alojz Čevnik, tehnik,
Nada Hajtnik, gospodinja, Stanko Hovnik, uslužbenec, Viktor Hrastelj, kmetovalec, Sonja Knez, lesni tehnik,
Mojca Lakovšek, uslužbenka, Milka Meh, predmetna učiteljica, Drago Pečnik, kovač, in Ivan Turičnik, kmetovalec;
Krajevna skupnost Podgorje: Marija Čas, gospodinja, Slavko Čas, kmetovalec, Marta Gašper, predmetna učiteljica, Jože Kladnik, kmetovalec, Stanko Legnar, kmetovalec, Anton Pačnik, gozdni delavec, Alojz Prednik, mesarski pomočnik, Marija Rotovnik, gospodinja, Anton Skobir, kmetovalec, Marija Sovine, gospodinja, in Ivan Voler, logar;
Motiv iz Slovenj Gradca, marca 74
Krajevna skupnost Slovenj Gradec:Branko Dolin -šek, Peter Glinšek, Suzana Gradišnik, Franc Herman, Viktor Hovnik, Emil Janu-ška, Jože Kacian, Ivan Kamnik, Vinko Kešpert, Feliks Knez, Marta Kuhar, Mara "Lahovnik, prim. dr. Miloš Lužnik, Marija Pogorevčnik, Štefka Razde všek, Boris Slemnik, Jožica Šavc, Herta Turičnik, Mira Valtl, Franc Vaupot in Maks Vončina, in
Krajevna skupnost Šmartno pri Slovenj Gradcu: Ludvik Čepin, tapetnik, Franc Cokan, kmetovalec, Silvestra Mrmolja, učiteljica, Zoran Hendler, prodajalec, Marija Kac, kmetovalka, Jože Rotovnik, kmetovalec, dipl. inž. Franc Krpač, Anton Strmčnik ml., delavec, Albert Sušeč, žagar, Maks Virtič, kmetijski tehnik, Zdravko Ramšak, kmetovalec, Jožica Škoijanc, predmetna učiteljica, Dominik Štaleker, kmetovalec, Pavla Turičnik, knjigovodkinja, in Vladimir Plevnik, delavec.
Delegacije za zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine Slovenj Gradec .štejejo naslednje število članov: Slovenj Gradec 21, Mislinja 19, Šmartno pri Slovenj Gradcu 15, Podgorje 11 in Pameče 9.
PO KOROŠKI
•	Višji regres za letni dopust
Zbor delegatov Železarne Ravne na Koroškem je določil nove, višje zneske regresa za letni dopust. Za leto 1974 bodo prejeli zaposleni po 400 dinarjev regresa, nezaposleni zakonec člana delovne skupnosto 200 din, otroci do 10 let 150 din in otroci nad 10 let 200 din.
•	Gradbeno podjetje in Meža združena
V delovni skupnosti Gradbeno podjetje Dravograd in Obrtno podjetje Meža Dravograd, v okviru katerega deluje posebna stanovanjska enota, je bil prejšnji četrtek, 28. marca, referendum, na katerem so se zaposleni odločali o združitvi obeh delovnih organizacij. Večina je glasovala za združitev!
•	Psihohigienska posvetovalnica
Vse več je krajev, kjer se začenja zdravstvena služba organizirano spoprijemati s problematiko alkoholizma. V zadnjih dneh sta se občinam, kjer so že ustanovili posebne psiho-higienske posvetovalnice, pridružili tudi občini Ravne na Koroškem in Dravograd. Posvetovalnice je ustanovil Koroški zdravstveni dom.
•	Sporazum o družbeni usmeritvi gradnje stanovanj
Da bi pospešili zidavo stanovanj in reševanje perečih stanovanjskih problemov so v Dravogradu pripravili prvi sporazum o družbeni usmeritvi gradnje stanovanj na Robindvoru. Poglavitni namen tega sporazuma je zagotoviti stalno in nemoteno gradnjo družbenih najemnih stanovanj, seveda ob kar največjem posodabljanju del, kar se mora odražati tudi na cenah gradnje. Na Robindvoru želijo zgraditi okrog 120 družbenih najemnih stanovanj,, zidavo katerih bodo financirali v glavnem iz sredstev občinskega solidarnostnega sklada, združenih sredstev organizacij združenega dela in bančnih posojil.
8
NAŠ ČAS
Market T v Gorenju vam nudi vse
ODDELEK PREHRANA
V	tem oddelku lahko gospodinje dobijo vse vrste živil, ki so potrebna za vsakodnevno prehrano — od zelenjave do mesa. Kot posebno zanimivost naj omenimo, da lahko potrošniki v tem oddelku kupijo tudi pohorski kruh", in da zelo pogosto posamezna živila prodajajo po reklamnih cenah.
TEHNIKA
nudi vse gorenjske proizvode od malih gospodinjskih strojev — tehtnic, mikserjev, strojev za mletje mesa, rezalnih strojev, havb za sušenje las, ventilatorjev do pralnih strojev, štedilnikov na trda goriva, električne, plinske, kombinirane in dodatne peči pa tudi gorenjske kuhinje. Kot zanimivost naj poudarimo, da bo oddelek „tehnika" imel ža v kratkem na zalogi gorenjsko kuhinjo v imitaciji hrastovega lesa. Seveda lahko potrošniki v tem oddelku dobijo tudi zelo iskane hladilne skrinje.
V	oddelku tehnika prodajajo tudi gorenjske proizvode z majhno lepotno napako s popustom 5 do 20 odstotkov, ki ga da tovarna za posamezen izdelek z napako. Poleg to-
varniškega popusta, daje tudi trgovina popust v višini sedmih odstotkov, če potrošnik kupljeni proizvod takoj plača.
Povedati moramo še, da ima ta oddelek na zalogi vse rezervne dele za gorenjske izdelke, poleg že omenjenih proizvodov pa je mogoče kupiti v tem oddelku tudi lestence, gramofone, gramofonske plošče, magnetofone, radioaparate, televizorje v belo črni tehniki s
5 odstotnim popustom za 2. a kvaliteto, kolesa, motorje idr.
Stranka, ki si želi kupiti gorenjsko kuhinjo pa nima dovolj denarja, lahko le-to kljub temu dobi v gorenjskem Marketu. Oddelek tehnika namreč daje za kuhinje 15.000 dinarjev kredita, za belo tehniko pa 10.000 dinarjev.
Iz oddelka tehnika smo se napotili še v oddelek tekstil, kjer nudijo zelo bogato izbiro ženske in moške konfekcije po znižanih cenah od 40 do 50 odstotkov. V oddelku prodajajo po znižanih cenah tudi moške srajce, vedno pa imajo na zalogi tudi blago z majhno napako od otroških do moških izdelkov - moške hlače, otroško konfekcijo, perilo, ženska krila, bluze in še razno drugo blago. Čeprav je to blago z napako, je le-ta skorajda neopazna, pri nakupu pa lahko zaradi tega prihranite marsikateri dinar.
Ob koncu moramo omeniti še ugodnost, ki jo trgovina nudi delavcem zaposlenim v Gorenju. Za vse izdelke lahko v Marketu dobite enomesečni kredit.
Tako smo skušali na kratko predstaviti sodobno trgovino ,parket T" pri tovarni gospodinjske opreme Gorenje Velenje, kjer nu-
______
dijo vsakodnevno izbiro vseh vrst živil, raznega drugega blaga ter rezervnih delov za vse gorenjske izdelke. Če se boste odločili za nakup v tej trgovini, boste zelo hitro postreže-ni, prihranili boste nekaj denarja pa tudi s prevozom kupljenega blaga na dom ne boste imeli nobenih skrbi. Namesto vas bo to opravila trgovina brezplačno, če niste oddaljeni od prodajalne več kot 10 kilometrov.
99
SIGMA"
-ŽALEC
s
SAVINJSKA INDUSTRIJA OPREME IN GRADBENA MONTAŽA
NOVO NA TRGU
PRVI TRAJNO GOREČI | KOTEL NA TRDO ! IN TEKOČE GORIVO
j- specialno prirejeno kurišče za zgorevanje vseh vrst domačih goriv in odpadkov
-	gori od 5 do 20 ur
z enkratnim polnjenjem
-	velik emajliran bojler kapacitete 1501
-	odlični izkoristek
-	moderna oblika
-	mali gabariti
-	avtomatsko delovanje
-	kapacitete od 30,000 do 50,000 kcal/h
63331 NAZARJE - BRZ0JAV: GLIN NAZARJE - TELEFON: (063) 83-930 - ŽELEZNIŠKA POSTAJA: ŠMARTNO OB PAKI - ŽIRO RAČUN: 52810-601-20103 EKSPOZITURA MOZIRJE

V' '
PROIZVAJAMO: gozdne sortimente, žagan les, ladijska tla, klasična okna, vezana okna, okna s polknico, vrata, garažna vrata, zložljive stopnice, opaž, iverne plošče, montažne objekte in ostrešja
MARKET
j n ki n in |
Pred nedavnim je Tehnomercator Celje odprl pri tovarni gospodinjske opreme Gorenje Velenje „Market T" in tako omogočil delavcem Gorenja pa tudi drugim potrošnikom iz bližnje in daljnje okolice vsakodnevno izbiro vseh vrst živil ter nakup po nizkih cenah ženske in moške konfekcije v oddelku „tekstil", v oddelku „tehnika" pa so na voljo rezervni deli za vse gorenjske proizvode.
Market je razdeljen na tri zelo prostorne oddelke, ki so odprti neprekinjeno vsak dan od 6. do 19. ure, ob sobotah pa oddelek prehrana" od 6. do 15. oddelka „tehnika" in „tekstil" pa od 6. ure do 13. Pred trgovino je tudi velik parkirni prostor, ki omogoča, da se lahko potrošniki pripeljejo s svojimi avtomobili prav do vrat trgovine. Da bi lahko trgovino čimbolje predstavili, smo si pred dnevi ogledali vse tri oddelke ter si zapisali, kaj vse nudijo kupcem.
» ČAS
| • DELEGATI NA VII. KONGRESU ZKS
Pogovarjal se je s proizvajalci
KAREL SEME, zaposlen na rudarskem šolskem centru v Velenju kot strojni delovodja se bo na kongresu dotaknil problema vzgoje in izobraževanja. „Danes ne more nihče postati dober samoupravljalec, če nima neposrednega stika s proizvodnjo," je dejal. Da bi svoje poslanstvo delegata čimbolj uspešno in odgovorno opravičil, se je v kolektivu pogovoril z mnogimi komunisti, delavci, neposrednimi proizvajalci ter tako v svoji razpravi upošteval njihova mnenja in stališča. „Premog kot energetski vir je vse bolj pomemben, ne moremo pa reči, da tudi rudarski poklic vse bolj pridobiva na veljavi, saj je vse težje dobiti mlade učence za ta poklic. Prepričan sem, da bi že s tem, če bi v njega vnesli določene olajšave, postal veliko zanimivejši. Prav zato se bom zavzel, da bi na primer vsaj učencem tretjega letni-
ka, če že ne vsem, upoštevali redno prakso pri delovni dobi. Velenje je industrijsko mesto. Zaradi nenehnega širjenja tehnološkega procesa, jc potrebno tudi vse več strokovnega znanja. V naši občini je veliko mladih, ki sicer niso vsi iz centra, ampak jih je precej iz oddaljenejših krajev. Dokler v Velenju nismo začeli razvijati srednjih šol in druge poklicne šole, mnogi izmed njih niso imeli možnosti za nadaljnje šolanje, saj so jim tudi slabe finančne razmere preprečevale, da bi se šolali v oddaljenejših krajih. Prav zato se bom na kongresu zavzel, da je treba v teh večjih središčih, kjer je veliko mladih in industrije, ustanavljati srednje in višje šole — redne in večerne ter tako omogočiti mladim, ki so željni znanja, da bodo do tega prišli s čim-manjšimi stroški."
Poglobitev samoupravljanja
Ob cesti, ki je povezovala Skale z Velenjem, dokler je ni zaradi izkopavanja premoga poplavila voda, ima v bližini Starega jaška svoje skladišče Vegrad Velenje. Tam je vodja glavnega skladišča že nekaj let Franc Ojsteršek, ki je tudi eden izmed kandidatov, ki te dni zastopajo našo občino na 7. kongresu ZK Slovenije v Ljubljani. V Velenje je prišel 1952 iz Laškega in se izučil za mlinarske-ga pomočnika. Vendar v tem poklicu ni ostal. Po prihodu iz vojske se je zaposlil v Vegradu in postal član zveze komunistov. To je bilo leta 1958.
„S tem, da so me izvolili za delegata, je po eni strani zame veliko priznanje za moje dosedanje delo, seveda bo pa to terjalo od mene tudi precejšnjo odgovornost. V razpravi na kongresu ne bom sodeloval, ker bodo o poglavitnih značilnostih doline spregovorili drugi delegati velenjske občine. Sprva smo sicer mislili, da bi spregovoril nekaj o problematiki gradbeništva, bom pa to storil na „Okrogli mizi", ki jo bo organizirala TV Ljubljana z delegati.
Na njej bo namreč ena izmed tem tudi problematika gradnje stanovanj."
Kaj mislite o samoupravljanju pri vas?
„Samoupravljanje se je v zadnjem letu zelo poglobilo. Zlasti potem ko smo po gradbiščih oziroma posameznih obratih začeli sklicevati sestanke, ki imajo zlasti informativni značaj."
- Kako izgleda takšen sestanek?
„Njegov vodja je neposredni vodja obrata ali gradbišča. Le-ti z gradivom, ki ga dobijo v pismeni ali ustmeni obliki od samoupravnih organov podjetja ali zveze komunistov, seznanijo delavce. O sestankih, ki so navadno proti koncu meseca, pišejo zapisnik. Pripombe oziroma predloge izrečene na sestankih pregleda sekretariat osnovne organizacije zveze komunistov ter jih za tem posreduje posameznim službam, na katere se nanašajo. Do naslednjega sestanka te službe pripravijo odgovore, vodja pa z njimi seznani delavce."
Včeraj so bile delegatske volitve, s katerimi smo'začeli uresničevati vse, kar smo zapisali z novo ustavo. Kaj menite o novem delegatskem sistemu?
„Vsekakor bo sedaj veliko več ljudi iz neposredne proizvodnje sodelovalo pri samoupravljanju ter odločalo o sadovih svojega dela. Doslej se je vse preveč pogosto dogajalo, da so posamezniki postajali že kar poklicni funkcionarji."
Manj stihijstva
MIRKO TRATNIK, dipl. ing. gozdarstva, zaposlen pri GLIN v Na-zorjah, Član ZKS je od leta 1957, je predsednik krajevne organizacije SZDL in predsednik društva inženirjev in tehnikov v občini Mozirje. Z družbeno-aktivnim delom se je začel ukvarjati že v gimnaziji in na fakulteti. „Čas je danes takšen, da mora biti človek kljub ^zki specializaciji družbcno-politično aktiven, vendar tako, da ta aktivnost ne gre na račun rednega dela." Izvolitev za delegata smatra za družbeno priznanje in na kongresu bo lahko nakazal nekatere probleme gospodarstva iz aspekta delovne organizacije, kjer je zaposlen. Gorovil bo o problemih investicijske izgradnje v lesno-indu-
strijski panogi, kjer naletimo tudi na nekontrolirano izgradnjo lesnih kapacitet. „Družbeni plan bi moral biti okviren, v ta okvir pa bi se konkretno vključevale delovne organizacije. Planiranje bi bilo treba bolje urediti, ker gre včasih v praksi vse zelo stihijsko.
V ZK se v zadnjem času opaža večja aktivnost. Bolj načrtno se načenjajo gospodarski in socialni problemi. Ce pa bi hoteli, da bi ZK res odigrala svojo avantgardno vlogo, bi moralo biti več komunistov, ker bi le tako imeli še večji vpliv na vsa dogajanja." Ugotavlja, da je v GLIN glede na število zaposlenih odločno premalo komunistov. Sekretariat OO ZK si je zadal nalogo sprejeti čim več novih članov in sicer tako, da bi po posameznih področjih dela sestavili listo možnih kandidatov, ki bi jo sekretariat obravnaval."
Na kongresu se bo vključil v komisijo za družbeno-ekonornska vprašanja, ker se bo tu najlažje vključil v razpravo.
Več akcij brez spodrsljajev
VIKTOR KNEZ je oddelkovodja v montaži štedilnikov v Gorenju. Pred odhodom na kongres je povedal, da v razpravi najbrž ne bo sodeloval. Če pa bo, misli spregovoriti o idejnopolitičnem izobraževanju komunistov, kateremu v tovarni posvečajo veliko skrb.
V tovarni je vključen v oddelek, ki šteje 79 komunistov. Pri tolikšnem številu članstva ne more vsak komunist priti do polnega izraza, zato predvidevajo v TOZD štedilniki združitev dveh samostojnih oddelkov v skupno osnovno organizacijo, ki jo bodo sestavljali posamezni aktivi oziroma oddelki, v katerih ne bo več kot 20 do 30 komunistov. „Le tako bo možno dogovarjanje z vsakim posameznikom," je poudaril gorenjski delegat.
- Lani ste sprejeli v zvezo komunistov okrog 250 komunistov. Je
„Tudi letos se pripravljamo na sprejem novih komunistov. Samo v našem oddelku jih je že več kot deset izrazilo željo, da bi postali člani avandgarde delavskega razreda. Podobno kot lani bomo tudi letos, in to že v kratkem, organizirali poseben tečaj o idejnopolitičnem izobraževanju novih komunistov, ki bo trajal 50 šolskih ur. Takšni tečaji bodo postali redna praksa idejnopo-litičncga izobraževanja komunistov."
Kaj pričakujete od kongresa?
„Veliko, predvsem pa še več akcij brez vsakršnih „kiksov", ki so bili v preteklem času nekajkrat prisotni. Prepričan sem, da bodo vsi delovni ljudje kongresne sklepe sprejeli in da jih bomo potem vsi skupaj čimbolj dosledno uresničili."
Med najstarejšimi delegati
ALOJZ KURMANŠEK, obratni elektrikar v Lesni Šoštanj: ..Sodelovanje na kongresu predstavlja zame veliko priznanje za dosedanje delo, obenem pa bo to tudi veliko doživetje. S 56. leti bom menda najstarejši delegat iz velenjske občine. Med kongresom bom delal v komisiji za energetiko, ki je velikega pomena za nadaljni razvoj naše republike. Od kongresa pričakujem samo to, da bo začrtal določene cilje našega bodočega tako družbenopolitičnega kot tudi gospodarskega razvoja. Te cilje pa bomo morali vsak po svojih možnostih in sposobnostih ter vsi skupaj izpolniti."
Alojz Kurmanšek je že 22 let komunist. „Takrat so bili pogoji za sprejem veliko bolj strogi. Imeti si moral določen staž, enoletno obdobje, med katerim si moral dokazati, da imaš vse vrline komunista, da si zaslužiš, da te sprejmejo v članstvo."
Kako ste reagirali ob noti italijanske vlade?
„To je povzročilo pri meni veliko vznemirjenje in ogorčenje, ker vemo, da je to naše ozemlje, ki si ga Italijani ne morejo in si ga tudi nikoli ne bodo prisvojili. Pogovarjamo se lahko je o coni A ne pa o coni B."
Premalo idejnosti
MAKS PETEK, kvalificiran delavec - mizar je zaposlen pri OO GLIN v Nazarjah. Član ZK je od leta 1971. Je član občinske konference ZKS Mozirje, doma pa je v Lučah.
..Izobraževanje je nuja vsakega posameznika, saj si le pri učenju lahko najdeš odgovore na nejasnosti in določena vprašanja. V OO ZKS Luče nas je mladih bolj malo. Vzrokov za to je več. Eden bi bil morda tudi to, da šola kljub prizadevanjem pri vzgoji še vedno daje premalo poudarka idejnosti pouka. Vzroke pa bi bilo iskati tudi v tradiciji vere. Menim, da je premalo povezave med krajevnimi organizacijami SZDL, KS in ZK. V delovni organizaciji, kjer sem zaposlen, obravnavamo predvsem delovne probleme, odnose delavca do dela, produktivnost, itd. Z vsemi dogajanji skušam biti na tekočem in prebiram dnevni tisk. Komunista in njegove priloge. Na kongresu se bom prijavil za delo v komisiji za družbe-no-ekonomske odnose, ker sem s to temo najbolj seznanjen.
Izvolitev za delegata na VIL kongresu ZKS sem sprejel kot priznanje in zaupanje in upam, da bom to zaupanje tudi opravičil. Na moje družbeno-politično delo gledajo delavci kaj različno, odvisno pač od njihovih nazorov."
LIGAŠKA TEKMOVANJA
Nogometaši so prvi nadaljevali s prvenstvenimi tekmami v naši dolini. Šoštanju se bodo v nadaljevanju II. zveze rokometne lige borili za toč rokometaši Šoštanja. V Slovenj Gradcu bodo zanimive borbe domačih rol metašev za čimboljšo uvrstitev na lestvici v slovenski ligi. Tudi rokometaš ženskega rokometnega kluba Gorenje se bodo v nadaljevanju potegovale mesto med najboljšimi v republiški ligi.
Odbojkarji Mislinja bodo v nedeljo odigrali že 4. kolo spomladansk dela. Novo tekmovalno obdobje so v nedeljo začeli judiisti v republiški! Velenjčani, ki sodijo med kandidate za vrh lestvice, v prvem kolu niso nas pili, ker so zamudili na tekmovanje - bilo je prestavljeno iz Murske Sobot Radence. O pravilnem postopku organizatorjev bo dala zadnjo besedo movalna komisija.
Tudi košarkarji se bodo pomerili med seboj, Elektra iz Šoštanja v slov ski ligi Rudar iz Velenja pa v II. štajerski ligi.
Dvigalci uteži velenjskega Rudarja so že na polovici prvega pryenstva zvezni ligi.
nogomet
Slab začetek
Nogometaši Šmartnega so odigrali že drugo tekmo v okviru slovenske lige. V prvem srečanju so se doma pomerili z vodečo enajsterico na lestvici Rudarjem iz Trbovelj. V enakovredni igri obeh nasprotnikov je sodnik Lackovič iz Maribora dosodil „dvomljivo" enajstmetrovko in tako je Rudar odnesel obe točki z rezultatom 2:1. Več kot 1000 gledalčev . se z odločitvijo sodnika ni strinjalo. Najbolj razgreti so fizično obračunali z njim. Posledica takega ne-športnega ravnanja bo seveda zapora igrišča v Šmartnem.
V drugi tekmi v Ljubljani proti
istoimenskem moštvu so Soštanji ni v prvem delu igre igrali dobro bili enakovreden nasprotnik. V daljevanju pa so po krivdi sli obrambe prejeti dva gola in ti ostali praznih rok.
Na lestvici so po 15. kolu na mestu z 10. točkami.
Velenjsk Rudar tudi ni ii sreče v prvi tekmi nadaljevanji VCNL. V Ljutomerju jih je dom; Tehnostroj premagal z rezultati 2:1.
Lestvica po 12. kolu:
1.	Dravinja	12	6	3	3	20:11
2.	Bankovci	11	6	3	2	21:16
3.	Brežice	11	6	1	4	24:18
4.	Pohorje	12	5	3	4	19:17
5.	Rudar	12	<	3	4	17:19
6.	Tehnostroj	12	4	4	4	21:22
7.	Steklar	12	5	2	5	16:22
8.	Branik	12	5	1	6	18:15
9.	Slivnica	12	4	2	6	18:25
10.	Belt inka	12	5	1	6	23:21
11.	Rakičan	12	3	3	6	18:23
12.	Olimpija	12	1	4	6	20:23
Slovenjgradčani
V prvem srečanju nadaljevanja prvenstva v slovenski rokometni ligi so Slovenjgradčani izgubili tekmo v Kozini proti domačem Jadranu z rezultatom 24:21 (11:11).
Za Slovenj Gradec sta bila najboljša Pogorevčnik 6 in Pori 5-golov.
Lestvica po 12. kolu:			
1.	Piran	12 9 1	2 171:137
2.	Jadran	12 7 2	3 230:204
3.	Rudar	12 8 0	4 215:199
4.	Ribnica	12 7 1	4 241:211
5.	Radeče	12 5 2	5 198:206
6.	SI. Gradec 12 6 1		5 218:204
7.	Polet	12 6 1	5 206:210
8.	Branik	12 6 1	5 180:167
9.	Tržič	1260	6 187:178
10.	Kamnik	124 1	7 212:255
11.	Mlinotest	12 3 0	9 206:221
12.	Radgona	12 0 0 12 175:242	
	-w		
rokomet
PRIPRAVLJENI
Rokometaši Šoštanja so se dobro pripravili za borbe v spomladanski delu prvenstva v II. zvezni ligi. Sodelovali so v zimski rokometni ligi, odigi več prijateljskih srečanj, pred dnevi dve srečanji s Celjem. Obakrat so zma li Celjani. V Šoštanju z rezultatom 24:21 (12:8). Največ golov sta zal mače dosegla Stvarnik 9 in Štefan Kac 6 golov, za Celje pa V. Bajovič7l Celju je bil rezultat 23:19 (11:9). Tokrat je Vačovnik dosegel 15 golotf Stvarnik 4.
Pred prvenstvenim obračunom s Slovanom iz Ljubljane bodo igrali| prijateljsko tekmo s Slovenj Gradcem.
Rokometašice v Izoli
V počastitev ustanovitve obalne, TTKS so v Izoli priredili rokomi turnir ženskih ekip iz Kopra, Ljubljane, Velenja, Buj in Izole.
Velenjčanke so eno srečanje zmagale proti Kopru 10:5 in izgubile z bljansko Olimpijo 10:2. V tem srečanju Velenjčanke niso dosegle nota gola iz igre. Od šestih sedemmetrovk so dosegole le 2 zadetka.
Vrstni red: 1. Olimpija, 2. Izola, 3. Velenje, 4. Koper, 5. Digitron (Bi
odbojka
• Mislinjčani nestanovitno
V zadnjih dveh tekmah v slovenski odbojkarski ligi so Mislinjčani v Kopru gladko zmagali z rezultatom 3:0. Preteklo nedeljo pa so v Ljubljani klonili proti moštvu Save s 3:0.
V nedeljo dopoldan bodo Misli čani igrali v Velenju v telovadi RŠC proti moštvu iz Bleda. Lestvica po 3. kolu:
1.	Sava
2.	Bled
3.	Jesenice
4.	Branik
5.	Mežica č. Gaberje
7.	Mislinja
8.	Koper
9.Bovec 10 Trimo
12 22	2	36:12
13 10	3	35:16
13 10	3	33:23
13 9	4	29:18
13 8	5	27:23
13 5	8	24:30
13 4	9	26:3!
13 4	9	18:33
13 2	U	17:34
13 2 11		11:35
Uredništvo in uprava Velenje, Titov trg 2, p.p. 89, telefon (063) 85-087 - Glavni in odgovorni urednik Ljuban Naraks - Redakcija Liza Podpečan — Kuhar, Stane Vovk, Rudi Ževart in Stane Žula - Tehnični urednik: Franci Mazovec - Časnik je kot štirinajstdnevnik „Šaleški rudar" izhajal do 1. januarja 1973 - Zdaj pa izide vsak petek - Cena je 1JS dinarja - Letna naročnina je 72 dinaijev. - Za
inozemstvo 120 din - Tekoči račun št. 5280-678-55263 pri SKD Velenje - Rokopisov in foto ne vračamo - Tisk ZP LD LJUDSKA PRAVICA - Grafična priprava ČZP Dolenjski list Novo i - Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS (št. 421-1/72 od 18. 2. 1974) se za NAŠ ČAS| plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
NAŠ fr
tudi letos v teku kakšna podobna akciia?
Rudarsko šolski center Velenje
I. Razpisna komisija pri svetu OZD RŠC razpisuje po čl. 71 samoupravnega sporazuma o združevanju, delovno mesto:
GLAVNEGA DIREKTORJA
Pogoji:
—	da ima visoko strokovno izobrazbo,
—	da ima najmanj deset let delovnih izkušenj na odgovornih delovnih mestih, od tega pet let na področju vzgoje in izobraževanja,
—	da ima sposobnost vodenja, organizacije in vsklajevanja vzgojnega in proizvodnega procesa,
—	da je družbeno politično razgledan in moralno politično neoporečen.
JI. Razpisne komisije TOZD pedagoška dejavnost, rudarski praktični pouk, elektro-kovinarski obrati in delovna skupnost skupnih služb, razpisujejo po čl. 79 samoupravnega sporazuma o združevanju, delovna mesta:
1.	Direktorja TOZD Pedagoška dejavnost
2.	Direktorja TOZD Rudarski praktični pouk
3.	Direktorja TOZD elektro-kovinarski obrati
4.	Direktorja delovne skupnosti skupnih služb
Pogoji:	f
ad 1) — izpolnjevati mora pogoje za učitelja srednje šole,
—	biti mora moralno politično neoporečen in organizacijsko sposoben,	*
f— da ima visoko izobrazbo in vsaj pet let vzgojno izobraževalne prakse.
ad 2) — imeti mora najmanj rudarsko tehniško šolo s strokovnim izpitom, najmanj deset let izkušenj pri organizaciji praktičnega izobraževanja na področju rudarstva,
—	biti mora moralno politično neoporečen in organizacijsko sposoben.
ad 3) — da ima visoko izobrazbo tehnične ali ekonomske smeri in najmanj pet let delovnih izkušenj na odgovornih delovnih mestih,
—	biti mora moralno politično neoporečen in organizacijsko sposoben.
ad 4) — da ima visoko izobrazbo pravne, upravne, organizacijske ali ekonomske smeri in najmanj pet let delovnih izkušenj na odgovornih delovnih mestih,
—	biti mora moralno politično neoporečen in organizacijsko sposoben.
Prijave pošljite v 15 dneh od objave razpisa v zaprti kuverti z oznako „na razpis" razpisni komisiji OZD RŠC, oziroma razpisnim komisijam TOZD na naslov, Velenje, Prežihova 3.
Delavski svet
IZDELOVALNICE GUMIRANEGA PAPIRJA VELENJE
razpisuje delovno mesto
VODJE FINANČNO - RAČUNOVODSKE SLUŽBE Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
srednja izobrazba ekonomske smeri 6 let prakse na ustreznem delovnem mestu.
Delovno mesto je vodilno. Ni reelekcija.
Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Nastop sllužbe takoj.
Pismene prijave z dokazilom o izobrazbi naj pošljejo kandidati v 8 dneh od dneva objave v čašopisu na upravo podjetja.
ZAHVALA
Vsem, ki ste se skupaj z nami s čustvovanjem in z zadnjim številnim spremstvom poslovili od naše sestre, mamice
Pavle Aravsove
se iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala osebju nevro-kirurgičnega oddelka splošne bolnice v Ljubljani za 14 mesečno pozornost, delovnemu kolektivu rudarsko elek-tro energetskega kombinata Velenje, rudarski godbi, pevcem „Kajuh", tovarišu Romanu Repniku za poslovilne besede, Tekli Golob za vso pomoč, kakor vsem ostalim članom delovnega kolektiva proizvodnja gradbenega materiala.
Žalujoči: sestri Slavka in Jožica z otroki, sin Branko in Ludvik ter hčerke Danica, Zlatka in Sonja.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega sina
Zlatka Tamšeta
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem
številu spremljali na njegovi zadnji poti, mu darovali
vence in cvetje ter nam izrazili sožalje.
Posebna zahvala tov. ravnatelju, njegovi razredničarki,
učiteljem in vsem otrokom osnovne šole Antona Aškerca!
Iskrena zahvala tudi g. župniku za poslovilne in tolažilne
besede.
Žalujoči: mama, ati, sestra Jelka z družino in ostalo sorodstvo.
ZAHVALA
Ob težki izgubi naše drage in tihe mame
Pavline Pavline
se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki ste ji darovali cvetje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala Ivotu Spehu za poslovilne besede. Posebna zahvala dr. Antonu Črepinšku, ki ji je ob hudi bolezni lajšal bolečine.
Žalujoči: sin in hčerke z družinami.
Sklad za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč občine Velenje razpisuje na podlagi 9. - 12. člena zakona o urejanju in oddajanju stavbnih zemljišč (Ur. list SRS št. 42/66) ter 5. - 8. člena Odloka o urejanju in oddajanju stavbnih zemljišč (skupščinski Šaleški rudar št. 2/71,4/71 in 8/72)
JAVNI NATEČAJ
za oddajo stavbnega zemljišča za gradnjo gumirnice
Za gradnjo proizvodne hale za izdelavo gumiranega papirja se oddaja stavbno zemljišče, ki zajema parcelc oz. dele parcel štev. 2761/4, 2768/2, 2768/3, 2770/1, 2770/3, 2768/1, 2761/1 in 3563/7 ter 3563/2 k. o. Velenje v skupni izmeri približno 5500 m2. Pogoji natečaja so:
1.	Izklicna cena za zemljišče je 35,00 din za lm2 oz. za skupno izmero 5500 m2 - 192.500,00 din. Rok za plačilo zemljišča je tri dni po pravnomočnosti odločbe o dodelitvi zemljišča, sicer se zaračunajo 11 % obresti.
2.	Komunalni prispevek znaša 1.518.000,00 din in predstavlja odškodnino za delno komunalno ureditev s tem, da je možen priključek na sekundarne komunalne naprave. Vse ostale stroške komunalne ureditve (toplovod, hišne priključke in zunanjo ureditev) nosi in izvede investitor sam v skladu z lokacijsko dokumentacijo. Rok za plačilo prispevka je: 34 % v roku 20 dni po izdaji odločbe o dodelitvi zemljišča v uporabo, 33 % v roku treh mesecev in 33 % v roku šestih mesecev po izdaji odločbe o dodelitvi zemljišča v uporabo. Za drugi in tretji obrok se zaračunajo 21 % obresti.
3.	Rok za začetek del je najkasneje 6 mesecev po uspelosti na javnem natečaju, za končanje del pa dve leti po pravnomočnosti odločbe o dodelitvi zemljišča v uporabo.
4.	Varščina znaša 40.000,00 din in jo mora ponudnik vplačati najkasneje en dan pred javnim natečajem na račun številka 52800-652-28073 - Sklad za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč občine Velenje z oznako, da je varščina. Ponudnik se lahko udeleži javnega natečaja samo, če predloži dokazilo o plačani varščini. V primeru, da ponudnik na natečaju ne uspe, se mu varščina vrne, ob uspeli ponudbi pa vračuna v zadnji obrok plačila komunalnega prispevka. Varščina zapade v korist sklaida, če ponudnik kasneje od ponudbe odstopi ali se ne drži razpisnih pogojev natečaja.
5.	Uspeli ponudnik nosi tudi stroške licitacijskega postopka v višini 2.500,oo din.
Javni natečaj je pismen, zato morajo ponudniki najkasneje do 22. 4. 1974 poslati pismene ponudbe na naslov: Skupščina občine Velenje - 9klad za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč z oznako „Javni natečaj- gumirnica". Pismena ponudba mora vsebovati: točen naslov in oznako ponudnika, ponujeno ceno in način ter roke plačila, rok za začetek in končanje gradnje ter izjavo ponudnika, da sprejema vse razpisne pogoje in obveze javnega natečaja.
Ugodnejši ponudnik je tisti, ki ponudi višjo ceno za zemljišče (ki mora biti točno določena, ne alternativna), krajše roke za končanje graditve in boljše plačilne pogoje.
Odpiranje ponudb bo dne 23. 4. 1974 ob 8. uri na občini Velenje, soba št. 41. Ponudniki so lahko navzoči. Številka: 464-147/73-1 Datum: 1.4. 1974
REDNI KINO
Sobota, 6. aprila ob 15.30, 17.30 in 19.30 ameriški pustolovski film TARZANOV ZAKLAD. V glavni vlogi JOHNY WEISSMULLER in MAUREEEN O SULUVAN. Nedelja, 7. aprila ob 15.30,17.30
hotel paka
Gostinsko podjetje PAKA Velenje
Obvešča in priporoča
Priporočamo vam, da obiščete restavracijo .JEZERO", kjer vam nudimo vsak dan sveže postrvi.
Ob dobri pripravljeni ribi in dobri kapljici vas zabava kvartet „LORDOVI".
MINI GOLF ŽE REDNO OBRATUJE
Restavracija ..JEZERO" vas vabi!
in 19.30 ameriški pustolovski film TARZANOV ZAKLAD
Torek, 9. aprila ob 17.30 in 19.30 ameriška barvna drama ENA JE OSAMLJENA ŠTEVILKA. Režija: Mel Stuart. Igrajo: Trish Van Devere, Monte Markham, Melwyn Douglas.
Sreda, 10. aprila ob 17.30 in 19.30 ameriška barvna grozljivka KRUTO NEŽNE. Režija: Raymond Lovelock. Igrajo: Haidee Politoff, Solvia Monti, Ewelyn Stauart.
Četrtek, 11. aprila ob 17.30 in 19.30 ameriška barvna grozljivka SUROVO NEŽNE.
Petek, 12. aprila ob 17.30 ameriški barvni vojni film KO OSEM ZVONOV ZAZVONI. Režija: Etien-ne Perier. Igrajo: Anthony Hopkins, Nathalie Delon, Jack Hawkins.
Sobota, 13. aprila ob 17.30 in 19.30 ameriški barvni pustolovski film KO OSEM ZVONOV ZAZVONI
Nedelja, 14. aprila od 17.30 in 19.30 ameriški barvni pustolovski film KO OSEM ZVONOV ZAZVONI
KINOGLEDALIŠCE
Ponedeljek, 8. aprila ob 20. uri ameriška barvna drama ENA JE OSAMLJENA ŠTEVILKA.
Petek, 12. aprila ob 20. uri ameriški barvni film UGANI KDO PRIDE NA VEČERJO. Režija: Stanley Kra-mer. Igrajo: Spencer Tracy, Sidney Poitier Katharine Hepburn, Kathari-ne Houghton.
Obiskovalce Kinogledališča opozarjamo, da si ogledajo predstave ob petkih, saj bomo takrat predvajali filme, ki so pri Vas, dragi obiskovalci že enkrat naleteli na topel sprejem. Na drugi strani bodo to filmi, ki jih v redni spored zaradi objektivnih razlogov nismo mogli uvrstiti.
PODJETJE ZA DISTRIBUCIJO TOPLOTE
»TOPLOVOD« VELENJE
RAZPISUJE prosta delovne mesta
# VEČ KV KLJUČAVNIČARJEV
za delo na instalacijah toplovodnih naprav z znanjem avto-genega varenja
Pogoji: končana poklicna kovinarska šola.
Vloge pošljite komisiji za kadrovska vprašanja - Podjetje za distribucijo toplote TOPLOVOD Velenje, Koroška cesta.
30 c, Celje.
KUPIM stanovanjsko hišo v Velenju. Plačam takoj. Ponudbe pošljite na naslov: Boc Karolina Šempeter v Savinjski dolini.
AVTO NSU PRINZ 1200, _ PREKLICUJEM plačilni kar-karamboliran - ugodno pro- tonček RLV št. 374, Vladimir dam. Dolfi Gračner, Škofja vas Lesjak, Prelska 46, Žalec.
DIMNIK SCHIEDEL
JE OKROGEL, KAR DAJE TELE PREDNOSTI:
-	odličen vlek zaradi najmanjše prostornin
-	varnost obratovanja zaradi najmanjše kunim puvisine
-	enostavnost pri čiščenju
DIMNIK SCHIEDEL
IMA ŠAMOTNI VLOŽEK, ODPOREN PROTI KISLINI. ZATO JE:
-	odporen proti ognju, ker je izdelan iz visoko kvalitetnih glin in šamotov,
-	odporen proti kislini, ker Jamotni vložek prepušča kislino pod 2,5%
-	varen pred zasajevanjem in zakislevanjem, ker je šamotna cev odporna proti kislini in vlagi, ,
-	temperaturno obstojen, odporen proti pritiskom in pti-notesen, ker je sistem izredna konstrukcijska rešitev.
DIMNIK
ŠT.1
DIMNIK SCHIEDEL
S ŠAMOTNIM VLOŽKOM JE MONTAŽNI DIMNIK IN JE:
-	varčen zaradi hitre in enostavne montaže,
-	varan pred ognjem, ker je večplastne konstrukcije s tesnilnimi fugami,
-	varčen pri prostoru, kar je natančno izmerljiv in funkcionalen
-	varčen pri ceni, ker je trajen in ga je mogoče hitro montirati in ima do 40 % boljše izgorevanje.
V
EV/ROPI
SCHIEDE L—YU—KAMIN
PROIZVAJA, PRODAJA, MONTIRA, UVAŽA in IZVAŽA GRADBENO PODJETEJ ..GRADNJA", ŽALEC, v kooperaciji s
CINKARNO Celje, telefon 71-783, "'2-227.
Prodajna mesta:
TRGOVSKO PODJETJE ERA VELENJE
TRGOVSKO PODJETJE NAMA, poslovalnica KURIVO
SLOVENJ GRADEC
TRGOVSKO PODJETJE ERA, poslovalnica ŠOŠTANJ KMETIJSKA ZADRUGA MOZIRJE TRGOVSKO PODJETJE MERCATOR LJUBNO TRGOVSKO PODJETJE SAVINJA MOZIRJE TRGOVSKO PODJETJE BOČNA TRGOVSKO PODJETJE ŠMARTNO OB PAKI TRGOVSKO PODJETJE MERX PRODAJALNA GRADBENEGA MATERIALA PREVALJE KMETIJSKA ZADRUGA DRAVOGRAD KMETIJSKA ZADRUGA VUZENICA HMEZAD KMETIJSKA PRESKRBA RADLJE 08 DRAVI
iš ČASI
11
1.800 KOMUNISTOV IZ OBČINE VELENJE SE JE SKRBNO PRIPRAVILO NA VH. KONGRES
Razgovor delegatov z mladimi
■■■■■■■■■■■■■■■■■i
■■■ggnMHHMHI
Žirija za podeljevanje priznanja OF pri občinski konferenci SZDL Velenje poziva temeljne oziroma druge organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, krajevne organizacije SZDL in druge, da vložijo predloge za podelitev
PRIZNANJE OF V LETU
Priznanje OF se podeljuje posameznikom, družbenopolitičnim in drugim organizacijam za posebne družbenopolitične in organizacijske dosežke pri razvijanju krepitve socialističnih samoupravnih družbenih odnosov. Priznanje OF se po-, deljuje vsako leto 27. aprila ob obletnici ustanovitve OF slovenskega naroda. „ Priznanje OF se podeduje tistim posameznikom in organizacijam, ki so s svojim delom, posamezniki pa tudi z drugimi osebnimi kvalitetami, prispevali k dosežkom trajnejšega pomena in s tem vplivali na uveljavljanje in razvoj socialističnega družbenopolitičnega sistema, socialističnih družbenih odnosov, na razvoj samoupravljanja, zlasti pa na dosežke, ki pospešujejo neposredno uveljavljanje občanov in delovnih ljudi na vseh področjih in oblikah družbenega življenja.
Žirija sprejema predloge z obrazložitvami do vključno 20. aprila 1974.
OBČINSKA KONFERENCA SZDL VELENJE Žirija za podeljevanje priznanja OF
V sredo se je začel v Ljubljani delovni dogovor slovenskih komunistov - VII. kongres Zveze komunistov Slovenije. 1.800 komunistov iz Šaleške doline zastopa na ljubljanskem kongresu 12 delegatov.
Tudi v občini Velenje so bile kongresne priprave nadvse skrbne. Zadnje dni so se znova sešle na sestankih vse organizacije Zveze komunistov in ponovno razpravljale o kongresnih materialih. Na sestankih so sodelovali tudi velenjski delegati za VII. kongres Zveze komunistov Slovenije. Delegati pa so se udeležili tudi pogovorov z učenci 7. in 8, razredov osnovnih šol v Velenju, Šoštanju in Šmartnem ob Paki ter z učenci,
dijaki in slušatelji Rudarskega šolskega centra in Gimnazije Velenje. Govorili so o zgodovinskem razvoju Zveze komunistov ter o vsebinski usmeritvi in pomenu VII. kongresa Zveze komunistov Slovenije.
Predvideno je, da bodo v času, ko bo v Ljubljani zasedal VII. kongres Zveze komunistov Slovenije, v Šaleški dolini ustanovili 3 nove organizacije Zveze komunistov, in sicer v krajevni skupnosti Škale, v vzgojno var-
stveni ustanovi Šoštanj ter v gostinskem podjetju Paka v Velenju.
Pričakovati pa je tudi mogoče, da bo več delegatov VII. kongresa Zveze komunistov iz Šaleške doline poseglo v kongresno razpravo. Spregovorili naj bi o energetiki in integracijskih procesih v tej gospodarski panogi, o samoupravljanju in samoupravnih jedrih v Tovarni usnja Šoštanj, materialnem položaju osnovnega šolstva, izrednem študiju in izobraževanju odraslih ter o vlogi Zveze komunistov in komunistov pri razvoju krajevnih skupnosti.
Jože Svetina, učitelj iz Zavodenj, je udeležencem izleta povedal, kako je padel Karel Destovnik Kajuh.
» SLAVISTI IN ZGODOVINARJI IZ VSE SLOVENIJE V VELENJU_
SEMINAR 0 ŠTIRINAJSTI
Komisija za tradicije NOB pri' republiški konferenci SZDL je skupaj z zavodom za šolstvo pretekli teden organizirala v Velenju dvodnevni seminar o pohodu Štirinajste divizije na Sta-
DELAVSKA UNIVERZA VELENJE
sporoča zainteresiranim občanom ter delovnim in drugim organizacijam, da pripravlja organiziranje
2-LETNE ADMINISTRATIVNE ŠOLE ODDELEK ZA ODRASLE
Oddelek bo deloval v okviru Upravno administrativnega šolskega centra Maribor.
Na osnovi navedenega Delavska univerza Velenje objavlja INFORMATIVNI VPIS
v 2-letno administrativno šolo — oddelek za odrasle pri Delavski univerzi Velenje. Pogoji za vpis so:
—	8 razredov osnovne šole in
—	starost nad 18 let.
Rok za informativni vpis je 15. maj 1974. Kandidati se lahko vpišejo na upravi Delavske univerze Velenje v Velenju, Titov trg št. 2 vsak dan, razen sobote, od 7. do 12. ure, ob ponedeljkih in sredah pa tudi od 15. do 17. ure.
jersko. V četrtek je okrog 90 zgodovinaijev in slavistov iz vse Slovenije najprej poslušalo predavanje članice kulturniške skupine štirinajste profesorice Marte Paulinove Schmidtove o delu kulturniške skupine, katere vodja je bil partizanski pesnik Kajuh, prof. Jože Poč-kar pa je govoril o samem pohodu Štirinajste."
Naslednji dan — v petek so seminaristi odšli najprej z avtobusom do Zavodenj, od tam pa naprej peš do Žlebnikove domačije v Šentvidu, ter si ogledali kraj, kjer je pred 30. leti padel Karel Destovnik Kajuh.
Kot nam je povedala predsednica komisije za tradicije
NOB pri republiški konferenci socialistične zveze Mira Mihevc, so podoben seminar za zgodo-vinaije organizirali v začetku leta v Kočevju. Z njimi želijo predavateljem zgodovine posredovati dopolnilno gradivo o važnejših političnih in vojaških akcijah iz druge svetovne vojne in to tako, da bi o določenih dogodkih pripovedovali udeleženci vojne. Po končanem seminarju so med vse udeležence razdelili anketne_listke. Vsi, Se zlasti pa mlajši predavatelji, so poudarili, da so takšni seminarji zelo koristni, saj jim na zelo neposreden način približujejo posamezne pomembne dogodke iz naše socialistične revolucije.
AKTUALNA NOVICA
• Vodstvo novega rudarsko elektro energetskeaa kombinata Velenje
VELENJE, 2. aprila. — Popoldne je bila v sejni dvorani Skupščine občine Velenje prva seja delavskega sveta novega Rudarsko elektro energetskega kombinata Velenja. Po pregledu poročila a izidu volitev se je delavski svet konstituiral. Za predsednika delavskega sveta REK Velenje je bil izvoljen Jože ALJAŽ iz TOZD Rudnik lignita Velenje, za podpredsednika pa Zvone VIDIC iz TOZD Termoelektrarna Šoštanj.
Po sprejemu organizacijske sheme delovne organizacije so za vršilci dolžnosti glavnega direktoija Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje imenovali Toneta BOLETA, predsednika gospodarskega zbora skupščine SRS in kandidata za člana predsedstva SR Slovenije, za vzršilca dolžnosti namestnika davnega direktorja pa Bogomiija Bizjaka dipl.
inž. Imenovali pa so še vršilce dolžnosti direktoriev sektorjev delovne organizacije ter imenovali več razpisnih komisij.
V soboto so na Rudarskem šolskem centru Velenje na svečan način podpisali samoupravni sporazum med TOZD Pedagoška dejavnost, TOZD Elektrokovinarski obrati, TOZD rudarski praktični pouk in delovno skupnostjo skupnih služb v organizacijo združenega dela rudarskega šolskega centra Velenje.
TOZD so se združile z namenom, da uresničujejo cilje in smotre usmiljenega izobraževanja in da razvijajo koncept izobraževanja ob delu za delo. V OZD RSC živi in dela 1000 delavcev in 1500 učencev, dijakov in slušateljev. V določilih samoupravnega sporazuma so učenci šol polnopravni subjekt samoupravne organiziranosti in povsem enakovredno odločajo o vprašanjih pogojev življenja in dela v organizaciji. Gre za edinstven primer pri nas, da se TOZD na področju vzgoje in izobraževanja združuje v delovno organizacijo s ciljem ustvarjali pogoje za uresničevanje nalog, ki izhajajo iz dokumentov za VII. kongres ZKS in X. kongres ZKJ ter skupščinske resolucije o razvoju vzgoje in izobraževanja.
VI IN Ml • VI IN Ml • VI IN Ml • VIIN U
SREČANJE j NA VOLIŠČU
Ža nami je akcija, ena najpomembnejših po sprejetju nov ustave. Z geslom „GLASUJMO DANES ZA BOLJŠ JUTRI", smo na voliščih po vsej Sloveniji potrjevali pred stavnike, ki bodo zastopali naše interese, želje in pravice pi ustvarjanju socialističnega samoupravljanja in soodločanja delu in problemih jutrišnjega dne. Uspeh ob koncu volitev j še toliko dragocenejši zato, ker smo k volitvam pristopili veliko mero samoiniciative in odgovornosti do skupnosti Prav gotovo je bilo med nami tudi nekaj takih, ki so opravil volitve le kot formalnost - toda, slej ko prej bodo moral postati tudi sami zainteresirani za skupne akcije, ki pomeniji napredek, torej, boljši jutri!
Na voliščih v TGO Gorenje v Velenju je bilo najbolj živahno v dopoldanskem času. Ni bilo težko najti nekaj sogovornikov.
DORICA KLEMEN, (17), ADMINISTRATORKA:
,,Pri nas smo se dovolj dobro pripravili za današnjo odločitev. Kandidatne liste so bile premišljeno sestavljene. Tako nisem imela problema, volila sem vse možne kandidate, ki so bili dobro izbrani. Zaslugo pri tem ima nedvomno dobro informiranje. Za primer naj navedem ažurnost. Informator s poročili in fotografijami volišč je izšel že ob deveti uri dopoldne!" -
Dorica Klemen
EMA VIDEMŠEK, (22), delavka, sestavljalka v obratu televizorjev:
„0 volitvah in o novem delegatskem sistamu je bilo že toliko izrečenega, da nimam več kaj dodati. Akcija je bila smelo zastavljena in sploh ne dvomim v uspeh! Kot so uspele do sedaj še vse akcije za razne samoprispevke, čeprav je bilo večkrat tudi nekaj odpora, tako bodo tudi rezultati volitev kmalu znani — ne samo številčno tudi vsebinsko."
Ema Videmšek
OŽBALT FAJMUT, (25), strojni ključavničar VK, mojster na montažnem traku štedilnikov:
..Priprave na volitve so bi-
Fajmut Ožbalt
le dovolj aktivne. Ne samo na zborih delovnih ljudi.
kjer so bili evidentirani mož ni kandidati, tudi na sestan kih ZK so tekle ves čas te meljite priprave na tako po membno akcijo. To se je poj kazalo prav danes, ko so dej lavci samostojno pristopili I volilnim skrinjicam in taki potrdili, da zaupajo prec stavnikom, ki bodo zastopa naše interese."
MARJAN SRCNIK, (21 KONTROLOR, zaposlen obratu pralnih strojev:
„Volil sem s številnimi a delavci. Zdi se mi, da skor ni bilo takih, ki bi svo dolžnosti ne opravili z ves ljem. Tako je prav. Prizad vanja, ki so tekla v naši ti varni že dalj časa, so tak dobila priznanje, uspeh, obratu imamo svoj akt tudi mladinci. Če bomo im li probleme ali želje, jih b( mo lahko reševali preko n ših delegatov, katere smo d nes izvolili. To pa je velik pridobitev. Verjetno se je i v popolnosti ne zavedamo!
Marjan Srčnik
RIHARD
(29), lesni tehnik, tehnološkem oddelku ,JPohištvo":
„V vsaki TOZD smo brali svoje predstavnike, nas bodo zastopali pri ure ničevanju naših želja, n črtov, pri naših težava Upam, da smo resnično i brali najboljše, take, ki bod znali predstavljati našo d lovno sredino. Njihova z stopniška doba je dolga, i se bodo zavedali, da bod odgovorni desetinam sod lavcev, potem bo prizad vanje gotovo našlo prai mesto v družbi, ki je z no ustavo dobila še trdnejše i moupravne temelje."
Vseh ni bilo mogoče vpi šati kako mislijo o volitvi Visoka volilna udeležba pi ča, da skoraj ni takih, ki mislili drugače. Jih tudi i sme biti, če smo zrela dri ba, kakršno zahteva danaS
ČHS
JOŽE MIKLAH
Rihard Kopušar