LETO XXI. — Številka 29 Ustanovitelji: občinske konference Sz°l Jesenice, Kranj, Radovljica, 8k°fia Loka in Tržič. — Izdaja časo-P^no podjetje Gorenjski tisk Kranj. ■ redakcijo odgovoren Albin Učakar RUŠILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DE KRANJ — sobota, 13.4.1968 Cena 40 par ali 40 starih dinarjev List izhaja od oktobra 1947 kot tednika •d 1. januarja 1958 kot poltednik«' Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko.' Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sice ob siedah in sobotah LOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Razvijati medobčinsko sodelovanje j* sredo dopoldne so se v *ranju sestali predsedniki lanjskih občinskih skupil*! sekretarji komitejev ob-^'"skih konferenc ZK, predniki občinskih konferenc rf°L, občinskih sindikalnih »vetov in občinskih komiteji mladine z -Jesenic, Kraja, Radovljice, Škofje Loke tak« a" To Je bil prvi So n dogovor, na katerem ,£,/azPravljali o medobčin-iKem sodelovanju. V obširni razpravi so oce-uspehe dosedanjega šolanja, hkrati pa osvetlili njihatcrc Probleme doseda-ob? P?g0V0r°v predsednikov ^nskih skupščin, delova-lnspekcijskih služb, raž- nja nih skupnih strokovnih in upravnih komisij s področja pravosodja, družbenih služb, delovanja posameznih zavodov in organizacij. Razen tega so se pogovarjali tudi o sodelovanju družbenopolitičnih organizacij na Gorenjskem. Poudarili so, da je medobčinsko sodelovanje ena izmed pomembnih oblik razvijanja komunalnega sistema in krepitve občine kot samoupravne organizacije. Takšno sodelovanje na Gorenjskem pa med drugim narekuje tudi nadaljnji razvoj gospodarstva in družbenih služb. Seveda pa mora takšno sodelovanje temeljiti na prosto- tu °*EMO* EMO* EMO* EMO* EMO* EMO*EMO O lu 5 * lu <*fc dobri |9ospodinji zadošča fen sam pogled.... te D 5 M te 0 m * o 0 5 * Uj te 0 piwl°ri,Se"i» dno, debela em-li a ,n kvaliteten SPECIAL 12*5 dobro voljnosti, enakih pravicah, boljšem delu, ekonomičnosti itd. Da bi lahko posamezna vprašanja čimbolje uskladili z enotno družbenopolitično prakso na Gorenjskem, so se na posvetu dogovorili, da se bodo v prihodnje sestajali vsak mesec. Vendar pa bodo na prihodnjih posvetih obravnavali le posamezna aktualna vprašanja. Razen tega pa so na posvetu sprejeli tudi nekatere konkretne sklepe o vlogi in položaju glasila Glas, o tem, da naj bi Prešernova nagrada postala nagrada vseh gorenjskih občin, o zdravstvenem letovanju otrok v Novem gradu in o uvajanju novega delovnega časa. A. 2. Tudi v Škof ji Loki potni listi in vizumi cenejši V sredo so odborniki škofjeloške občinske skupščine na seji obeh zborov sprejeli odlok o znižanju taks za polna dovoljenja. Tako bodo občani škofjeloške občine sedaj odšteli za izdajo novega alt podaljšanje veljavnosti starega potnega lista 50, za vizum za več potovanj pa 20 novih din. Kot v drugih občinah je tudi v škofjeloški občini letos zanimanje za potovanje v inozemstvo močno upadlo. Vzrok za to so bile povišane takse za po!na dovoljenja, ki so začele veljali s 1. januarjem letos. Tako so lani izdali v Škot ji Loki v prvih treh mesecih 167S potnih listov, letos pa le 164. Prav gotovo pa se bo sedaj, z znižanjem taks, število prošenj za potna dovoljenja spet povečalo. — sz KRANJ Ročne ure cenejše! 50 0 popust pri nakupu ročnih ur Slava od 15.4. do 15. 5. 1968 in bogato izbiro izdelkov iz zlata vam nijidi prodajalna ^JJ^^ KRANJ, Majstrov trg ••••••••••••••••••••••••••••••••«»•••4 Nov delovni čas v Kranju 1. septembra Na četrtkovi seji obeh zborov kranjske občinske skupščine so odborniki sprejeli odlcl:, da bodo občinski organi začelj delati po novem delovnem času 1. septembra. Odborniki so se za 1. september odločili, ker so menili, da so poletni meseci manj primerni za uvedbo petdnevnega delovnega tedna. Prav tako pa so v razpravi poudarili, da je takšna rešitev boljša tudi zato, ker so podobno dan poprej odločili tudi odborniki škofjeloške občinske skupščine. Sklonili so tudi, da je ponovno treba pregledati tiste občinske organe in organizacije, ki Odborniki zavrnili predlog Odborniki občinske skupščine v Skof ji Loki so v sredo prvi izmed gorenjskih občin obravnavali predlog odloka o uvedbi petdnevnega delovnega tedna v občinski upravi, na občinskem sodišču, pri sodniku za prekrške in na postaji milice. Zavrnili so predlog, da bi v občinskih organih s 1. majem uvedli petdnevni delovni teden in sklenili, da bodo prešli na nov delovni čas šele 1. septembra kot to obvezuje zakon. opravljajo zadeve javnega pomena in za katere bo občinska skupščina dala soglasje k drugačni razporeditvi delovnega časa. Znano je, da je bilo v osnutku odloka predvideno, da bi občinski organi začeli delati po novem delovnem času 1. maja. Odborniki se 9 tem niso strinjali, čeprav so na .seji opozorili, da do 1. septembra še vedno ne bodo rešeni problemi otroškega varstva v kranjski občini. O prehodu na nov delovni čas bodo v sredo razpravljali' tudi odborniki radovljiške občinske skupščine, kasneje pa tudi na Jesenicah in v Tržiču. A. 2. VSAKOMUR PRIJA # KAVA ŠPF.CERUA Obiščite Spomladanski Sejem v Kranju od 13. - 22. aprila 1968 v domu Franca Vodopivca ^AROČNIKI ŽRFBAJO NAROČNIKE! Danes prvih 5 izžrebancev - str. 25 9 GLAS * 2. STRAN SOBOTA - 13. Posvet o vlogi in položaju predsednika občinske* skupščine Občinski skupščini več samoupravnosti V ponedeljek je občinska konferenca SZDL v Tržiču pripravila posvet o vlogi in položaju predsednika občinske skupščine. Poleg predsednikov gorenjskih občin in občinskih konferenc SZDL je na posvetu sodelovala tudi Vera Kolarič, predsednica organizacij sko-političnega zbora skupščine SRS. Namen posveta je bil pojasniti nekatere nejasnosti dela in pristojnosti predsednika občinske skupščine in določneje opredeliti njegove naloge. Občinska konferenca SZDL v Tržiču je za omenjeno posvetovanje pripravila tudi teze, iz katerih bomo danes povzeli nekatere najosnovnejše ugotovitve, medtem ko bomo v prihodnji številki objavili mnenja udeležencev posveta o vlogi in položaju predsednika občinske skupščine. PREDSEDNIK OBČINSKE SKUPŠČINE — OPERATIVNI DELAVEC čeprav je pravni položaj predsednika določen že z ustavo, našo zakonodajo in statuti občin, pa na njegov položaj vpliva v vsakodnevnem življenju toliko stvari, da mnogokrat predsednik dela vse drugo, samo tistega ne, za kar je bil izvoljen in kar od njega zahtevajo pravni in drugi akti. Občinski statuti oziroma občinska skupščina poverjajo predsedniku obilico težkih in zamotanih poslov, prav tako pa so predsedniku občinske skupščine prepuščene mnogokatere odločitve. Takšna določila imajo med drugim tudi izvor v številnih neurejenih vprašanjih financiranja družbenopolitičnih skupnosti in je zato občutiti — čeprav imamo zelo jasne ustavne določbe in stališča programa ZKJ — zastoj razvoja občinske samouprave. Prav gotovo je ena glavnih skrbi in problemov občinske skupščine, kje in kako bo dobila denar za financiranje prosvete, zdravstva, kulture, socialnega varstva in vse druge potrošnje. Kajti danes je žal tako, da si federacija in republika odredita najbolj čvrste in stalne vire financiranja, občini pa prepustita tisto, kar ostane. Zato se v občinah vsak dan pojavljajo težave, s katerimi pa se prvi sreča predsednik občinske skupščine. Ker je treba nekatere pereče probleme hitro reševati, na odločitve skupščine pa mnogokrat ne moremo čakati, sam predsednik odloča o njih. Iz tega najbrž tudi izhaja trditev, ki ugotavlja, da proračunska in finančna situacija silita predsednika občinske skupščine v čisto operativno delo, ki iz predsednika oblikuje upravnega delavca, ne pa predsednika najvišjega samoupravnega organa v občini. Eno pa je povsem gotovo, dokler ne bodo rešena osnovna vprašanja, od katerih je odvisen obstoj in razvoj občin, toliko časa bodo tudi vse razprave okoli vloge in položaja predsednika občinske skupščine povsem odveč. ALI MORA BITI PREDSEDNIK O VSEM SEZNANJEN? Včasih slišimo tudi napačne zahteve, da mora biti predsednik občinske skupščine do podrobnosti seznanjen z vsem, kar se v občini dogaja, ker če ni seznanjen, potem njegovo delo ni popolno. Vendar takšne trditve niso pravilne, kajti, če bi predsednik res hotel biti seznanjen z vsemi, tudi povsem nepomembnimi dogodki v občini, potem bi najbrž moral imeti za opravljanje svojega predsedniškega dela namestnika. Predsednik občinske skupščine je danes resnično odgovoren skoraj za vse, to pa kaže na to, da imamo pri nas predsedniški sistem, za katerega se nekateri vneto navdušujejo, nekateri pa so proti njemu. Vendar, če bi popuščali tem težnjam po predsedniškem sistemu, bi najbrž krnili samoupravni mehanizem v občinah, ali pa bi morali imeti ta samoupravni mehanizem zgolj zaradi formalnih določil ustave in občinskih statutov. OBČINSKI UPRAVI DAJEMO PREMALO , ODGOVORNOSTI Položaj predsednika občinske skupščine je večkrat tudi odvisen od odnosa med občinsko skupščino in upravo. Ker je predsednik odgovoren za izvajanje sklepov skupščine, se mora nujno poglabljati tudi v delo uprave, zlasti še, če uprava oziroma njeni organi ne delajo dobro. Občinski upravi dajemo v našem samoupravnem sistemu prav gotovo premalo odgovornosti. Uprava bi morala postati resnično samostojna strokovna služba občinske skupščine, kateri bi bila seveda odgovorna za pripravljeno gradivo in za operativno izvajanje sklepov. S tem ne bi samoupravljanje nič izgubilo na svojem pomenu, nasprotno, dobilo bi še večji pomen. V. Guček Med obiskom v tovarni športnega orodja Elan v Begunjah so se predstavniki republiške k0" ference SZDL črne gore še posebej zanimali za nekatere nove izdelke — Foto F. Perdan. Delegacija SZDL Črne gore v Radovljici Delegacija republiške konference SZDL črne gore, ki Je na obisku v Sloveniji kot gost republiške konference SZDL, Je v sredo obiskala radovljiško občino. Predsednik republiške konference SZDL črne gore Drago Vučl-nić, sekretar Ilija Vuković in predsednik občinske konference SZDL Cetinje Radovan Radonjič so si v spremstvu članov republiške konference SZDL Slovenije in radovljiške občinske konference SZDL najprej ogledali tovarno športnega orodja Elan v Begunjah, potem pa so se pogovarjali še s predstavniki krajevne konference SZDL na Bledu. V Elanu so se še posebej zanimali za nekatere nove izdelke, direktor inštituta inž. Jurij Hočevar pa jih je seznanil s proizvodnjo ln pro- gramom tovarne ter ji«1 v. oddelke, g ki krajevne konference ; ln krajevne skupnosti kazal nekatere Bledu pa so se varjall o najbolj aktua komunalnih vpraš oblikah dela krajevne uprave nimali Posebej pa so se za turistični *jj Bleda in za probleme, j% danes pojavljajo na P°đnJ, turizma. HITRO IN NEZMOTLJIVO DELO STA POGOJA USPEHA! REGISTRSKA BLAGAJNA KI ZDRUŽUJE OBOJE IME, KI JAMČI ZA OBOJE NCR TIP 51 19.600,00 N din s 5 % rabata Registrska blagajna tipa 51 in registrska blagajna tipa 3 so vam na razpolago pri » A V T O T R G «, Ljubljana, Slomškova 3/dv., tel. 313-913 ali 312-162 TIP 3 16.000,00 N din s 5 % rabata Po naročilu vam dobavimo v najkrajšem roku vse tipe registrskih blagajn za gostinstvo in trgovino Hitro sprejemanje določil (ali težave pri spoštovanju medobčinskih dogovorov) v" vseh gorenjskih občinah J° razprave o letošnjih prozirnih ln programih gosposkega ter družbenega raz-g°Ja občin trajale nekaj me-'Cev» Pa vendar so potem "unmi mesec vse občinske uPščlne nekatera proračun-določila sprejele po mirem postopku. Ua v občinah niso prej •PreJeli nekaterih proračunih določil, so povzročili no-j republiški in zvezni pred-Prav priprave za _Prt'Jcm teh predpisov so av'ekle tudi dokončne raz- ZnaVeVobčinsk,h skupščinah. ano je namreč, oziroma 8->r f to P°'KazaIo takoj po n'.^jemu republiških ln zvez. ^"Predpisov, da so bili z ra<£ ,0tlvzeti nekateri pro-^Cu"ski dohodki občin. V pa leno za odvzete dohodke Pr>d°ibiIi uvedeni trije novl houpf1*1, ki so °"»ogočili do-veči ob4,nskl«n blagajnam: meni»takse na P°tne doku" i,,, „ '.nove takse za motor-■ku«» a' obt»«včitev sklada ^"e porabe. P~aveUP°Števamo' da 80 raz" in dn*kLazvo^u 8°sPodarstva fačul^h služb ler 0 pro" ti pa trajal« precej časa, Nsov J«! ? sPrejemom pred-ia 8nr , lo dokaJ malo časa w».«J 2 »Prejem ln uveljavitev ob-»nsklh določil, potem najbrž lahko tudi razumemo, da finske skupščine v tUll "agUcl nUo Imele niti dosti casa m najbrž niso niti mo- 1 0 bio vosa zaIvolno. razmišljati o smotrnosti JPrcicnianla teh določil. K<>nec Koncev moramo tudi ra*umetl, da so potrebe v Ob sprejemanju odlokov o komunalnih taksah na motorna vozila, o taksah na potne dokumente ln obdavčitvi skladov skupne porabe je bil med gorenjskimi občinami dogovor, naj bi vse občine sprejele enake odloke (po višini posameznih taks oziroma prispevkov). Vendar pa se Je že po sejah skupščin pokazalo, da se ti predhodni dogovori niso uresničili. Tako Je bilo v gorenjskih občinah največ razlik pri odloku o taksah na motorna vozila. V Kranju pa med drugim niso obdavčili sklada skupne porabe, na predzadnji seji pa so zmanjšali tudi takse za potne dokumente. Mimogrede povedano je bilo zaradi tega med občani gorenjskih občin precej prigovorov, vprašanj, zakaj pri nas tako, v sosednji občini pa drugače itd. Izrečenih pa je bilo tudi nekaj besed, češ da se medobčinski dogovori ne spoštu-Jejo. Čeprav bi morali marsikaj kritičnega reči o spoštovanju medobčinskih in različnih drugih dogovorov (znano je namreč, da se ti niso spoštovali tudi v drugih primerih — primer: prispevek za uporabo mestnega zemljišča) pa bom skušal biti vsaj v zadnjem primeru objektiven. Povedal sem že, da danes nekateri podatki že kažejo bolj jasno proračunsko sliko. V Kranju torej idso obdavčili sklada skupne porabe. Občinski organi ter družbenopolitične organizacije (pri tem Je posebej treba omeniti sindikat) so tik pred sejo na podlagi kratkih analiz in nekaterih podatkov ugotovili, da takšna obdavčitev ne bi bila najboljša. Če ne drugega bi se do neke mere zmanjšal družbeni standard kranjskih delavcev. Po drugI strani pa moramo ugotoviti, da bi z obdavčitvijo sklada skupne porabe občinski proračun narasel za okrog 42 milijonov flarih dinarjev, medtem ko podatki kažejo, da kranjske delovne organizacije lahko na leto prispevajo okrog 320 milijonov starih dinarjev za družbeni standard kranjskih občanov. Najbrž že te dve številki dovolj zgovorno kažeta, da bi bila obdavčitev sklada skupne porabe precej neupravičena, še bolj zgovor- no pa nam kaže upravičenost drugačnega odločanja spremenjeni odlok o taksah na potne dokumente. V prvih dveh mesecih letos so namreč občani kranjske občine vložili manj kot sto prošenj za potne liste, po spremembi odloka oziroma znižanju taks pa so občani v enem dnevu vložili okrog 170 prošenj za potne dokumente. Pri tem naj omenimo še to, da s spremembo teh določil, v kranjski občini niso storili nič nezakonitega, ker zvezni ln republiški predpisi določajo le najvišje možne zneske. Kaj naj torej rečemo o kranjskem načinu reševanja občinskega proračuna? Če Izvzamemo vse gornje podatke, nedvomno opravičujejo takšno odločitev in upoštevamo le trimesečne kazalce, potem lahko ugotovimo, da je bila odločitev pravilna. (Saj so trimesečni podatki prav ugodni). Morda bi lahko rekli le še to, da je včasih v sorazmerno kratkem času težko najti pravilno in najbolj ugodno rešitev, da pa se po drugi strani lahko na videz ugodna rešitev čez čas pokaže kot dokaj slaba. Na koncu pa še beseda, dve o spoštovanju medobčinskih dogovorov. Da ne bo nesporazuma. Menim, da so takšni dogovori več kot upravičeni, pravilni ln potrebni. Seveda ne mislim s tem le dogovore na papirju, ampak tudi njihovo spoštovanje oziroma izvajanje. Menim celo, da takšni dogovori ne morejo obstajati le med predstavniki občinskih skupščin oziroma občinskimi skupščinami, ampak tudi med družbenopolitičnimi organizacijami ln tako posredno med med vsemi občani posameznih občin na nekem območjih Prepričan pa sem, da so le-ti lahko plod le današnjih razprav in tudi morebitnih analiz o skupnem načinu reševanja nekega vprašanja. Če se torej pri sprejemanju zadnjih določil takšen dogovor ni spoštoval in Je danes tako rekoč v vsaki gorenjski občini drugače urejen način zbiranja proračunskih dohodkov, Je tega najbrž v dobršni meri kriv hitri postopek zbiranja proračunskih določil. A. žalar Trgovsko podjetje ELITA Kranj, VAM NUDI NA SPOMLADANSKEM SEJMU v času od 13. do 22. aprila veliko izbiro konfekcije, perila, nogavic, trikotaže in drugega tekstilnega blaga DOSEDAJ NAJBOLJ ZNIŽANIH CENAH Izkoristite enkratno priložnost in obiščite nas na našem prodajnem prostoru v Delavskem domu. ZNIŽALI SMO CENE PLETENINAM! PULOVERJI IN JOPICE po reklamnih cenah, :: znižanih do 501 prodajalna MAJA v Prešernovi ulici 11 ELITA KRANJ Kolektiv Železarne pred volitvami • mmmm Delavski svet 2cLczarne Jesenice je na zadnji seji sklenil, da bodo volitve za polovico članov samoupravnih organov in za predsednike in njihove namestnike zborov delovnih enot 26. aprila letos. To so pete volitve, ki se izvajajo po temeljnih načelih predpisov v delovnih organizacijah. Na teh volitvah bodo izvolili 282 članov delavskih svetov v 27 delovnih enotah. Toliko članov bodo izvolili za dve leti, poleg njih pa še 14 članov delavskih svetov za eno leto. V delavski svet 2elezarne bodo izvolili 32 novih članov za dobo dveh let in dva čla- na za mandatno dobo enega leta. Delavski svet Železarne je že imenoval komisijo za sestavo volilnega imenika in izvedbo volitev. J. Vidic LESNINA LJUBLJANA delovna enota Kranj sprejme snažilko (za 3 ure dnevno) Pismene ponudbe sprejema DE Kranj, Titov trg 5 do zasedbe del. mesta. BUTAN — PROPAN PLIN dobite pri trgovskem podjetju KURIVO KRANJ. Polnimo in zamenjujemo tudi aluminijaste (madžarske) steklenice. i to UGODEN NAKUP NA SPOMLADANSKEM SEJMU V KRANJU KJE? PRI TRGOVSKEM konfekcija pletenine odeje, perilo čokolada, bonboni PODJETJU Boris Kidrič — enkratna osebnost V četrtek je minilo 15 let od smrti Borisa Kidriča. O njem kot voditelju revolucije in narodnem heroju že govore zgodovina in legende. Ob letošnji obletnici njegove smrti so v Muzeju revolucije v Celju odprli spominsko razstavo. Na otvoritvi pa je govoril predsednik skupščine SR Slovenije Sergej Kraigher. Povedal je, da se je Boris Kidrič razvil v enkratno osebnost, ki je s silo svojega prepričanja, z zgledom svojega življenja in delovanja, neutrudljivim organiza-torskim delom in prepričljivo besedo začrtovala poti revoluciji in socialističnemu razvoju delovnega ljudstva. 2e v predvojnem delavskem gibanju se je razvil v močno, splošno priznano osebnost v političnem življenju na Slovenskem. Komunistična partija in delavsko gibanje v Sloveniji sta v njem dobila osebnost, ki je s svojimi kvalitetami odločilno prispevala, da smo Slovenci v vseh razdobjih narodnoosvobodilnega boja in socialistične revolucije izpolnili zahteve zgodovine tako v postavljanju strateških ciljev kot v organizaciji neposredne politične akcije in oboroženega boja. Ko je govoril o delu Borisa Kidriča, je poudaril, da Je bil Kidrič sposoben prav zaradi znanstvenega in obenem globoko človeškega marksističnega razumevanja silnic, ki spodbujajo in silijo posameznike k močni, neuničljivi vseljudski vojni in revoluciji. Prav ta in druge njegove odlike pa so se v povojnih letih pokazale v obnovi domovine in socialistični izgradnji. Skratka, v njegovem delu se je poosebljal tisti ustvarjalni zagon delovnih ljudi Jugoslavije, ki se lahko uresničuje samo v humanejših odnosih med ljudmi in v enakopravnosti narodov in držav. »Delal je noč in dan, brez odmora. Pri tem delu je tudi izgorel. Tako je z vsem svojim življenjem postal last in ponos delovnih ljudi slovenskega naroda ln vseh narodov Jugoslavije. Svoje življenje in delo je položil v temelje socialistične Jugoslavije kot skupnosti enakopravnih narodov in narodnosti. Njegovo delo predstavlja pomemben prispevek utrjevanju ln uresničevanju proletarskega internacionalizma. S tem pa se je uveljavil tudi v mednarodnem delavskem gibanju,« je ob koncu rekel Sergej Kraigher. Referendum begunjskih lovcev Tri lovske družine v Sloveniji niso vključene v področno lovsko zvezo, in sicer Stol, Bcgunjščica in Jelovica. Te družine zastopajo stališče, da je novi zakon o lovstvu dal lovskim družinam v upravljanje lovišča in da so družine kadrovsko sposobne samostojno voditi celotno politiko lova na svojem področju. Omenjene družine niso proti članstvu v lovski zvezi Slovenije, so pa proti področnim lovskim zvezam. O tem, ali je takšno stališče pravilno, so člani lovske družine Bcgunjščica razpravljali v nedeljo dopoldne v Dragi. Izrednega občnega zbora lovske družine Begunjščica se je udeležil tudi general-polkovnik Rade Pehaček, predsednik LZS. Po štiriurni razpravi, ki je potekala v znamenju dveh ostrih, toda povsem nasprotnih stališč, so izvedli tajne volitve. Lovci so glasovali ali so za ali proti priključitvi zvezi lovskih družin na Gorenjsko. Od 58 članov družine je bilo navzočih 47 lovcev. Za ponovno priključitev področni lovski zvezi je glasovalo 26 članov, proti pa jih je bilo 21. Ker je bilo za sklep potrebnih 30 glasov, kvalificirana večina od celotnega članstva, lovska družina Begunjščica še naprej ne bo članica lovske zveze za Gorenjsko. Izvolili so tudi novi upravni odbor; za predsednika družine je bil izvoljen Albin Jensterle, direktor Iskre Otoče, za tajnika pa Stanko Lapuh — profesor. J. V. V Elanu so izvolili direktorja Med prvimi, ki so izvedli reelekcijo direktorja vsekakor spada tovarna športnega orodja ELAN Begunje. Delavski svet je pred kratkim ponovno izvofil za direktorja ing. Jožeta Ostermana. Osterman je prišel v podjetje pred desetimi leti, takrat pa je bilo podjetje na robu propada. Pred osmimi leti so se v podjetju lotili gpecial igrane proaaviodnje športne opreme. V zadnjih desetih letih so proizvodnjo povečali za sedemkrat, izvoz za desetkrat, število zaposlenih pa se je povečalo le za polovico. Ob takih uspehih je razumljivo, da je delavski svet ponovno izvoli osebo, ki je z marljivim delom pripomogla k delavnim uspehom kolektiva. J. Vidic Od 246 udeležencev seminarja o operacijskem raziskovanju In elektronskih računalnikih j'n je bilo kar 96 odstotkov z visoko izobrazbo — > Seminar o operacijskem raziskovanju V torek se je v Festivalni dvorani na Bledu začel štiridnevni seminar o operacijskem raziskovanju in elektronskih računalnikih, ki ga je pripravilo Društvo ekonomistov Ljubljana skupaj z Inštitutom za statistiko in operacijska raziskovanja pri Ekonomski fakulteti ter birojem za operacijske raziskave pri republiški gospodarski 7bornici. Udeležilo se ga je 246 inženirjev, ekonomistov, matematikov, svetovalcev itd. iz delovnih organizacij z vse države. Na ssminariu so strokovnjaki firmo IBM InLcrtrade, ki ima na Dunaju sedež za vso Vzhodno Evropo, razlagali praktično uporabo elektronskih rečunalnikov in drugih najmodernejših dosežkov na področju operacijskega raziskovanja (linearnega programiranja, mrežnega programiranja, problemi čakajočih vrst, problemi zalog v delovnih organizacijah itd.). Pri nas se je ta znenost začela razvijati leta 1965. Največ pa so na tem delali sekcija za operacijske raziskave ter dr. Vadnal in dr. Rupnik. Čeprav smo na tem področju v primerjavi z drugimi državami (tudi vzhod- nimi) še na začetku, pa se je v zadnjih dveh letih ponekod začel že močno uvajati sistem visoke mehanografije. Ker pa so na področju te znanoti pri nas še velike možnosti, se je Društvo ekonomistov tudi odločilo za ta seminar. Ko smo se pred dnevi pogovarjali s predsednikom Društva ekonomistov Franci-jem Staretom, nam je povedal, da je takšna mehano-grafija za posamezne delovne organizacije pri nas predraga, da pa se jo bo lahko s pridom uporabljalo za raz" regijske in druge raziskav Ker pa so za takšna razi'*^J vanja potrebni tudi ustrezn kadri, so se tudi odločili za ta seminar. Predvideno J tudi. da se bodo po seminar' ju (čez en mesec) udeležen^ seminarja zepet zbrali J skušali pojasniti nekate^ nejasnosti na tem znanstv nem področju. Razen tega P bo podoben seminar tu prihodnje leto. 1970. leta P bo pri nas celo mednarocin kongres o teh vprašanjih. A. Z. Na Jesenicah nov obrst gradbenih elementov Na Jesenicah so štiri gradbena podjetja. S to dejavnostjo pa se ukvarja tudi Obrtno komunalno podjetje. Ob pomanjkanju finančnih sredstev se že zdaj čuti močna konkurenca in vprašanje je, če bo v prihodnosti dovolj dela za vsa podjetja. Zato je povsem razumljivo, da so nekatera podjetja začela iskati izhod v drugih vejah de- Obiščite nas na gorenjskem sejmu v času od 13.—22. 4. 1968, kjer poste postreženi z ZNI2ANIMI CENAMI. DAMSKI IN MOŠKI PLAŠČI ŽE od 10.000 S din 2ENSKI KOSTIMI že od 15.600 S din naprej Na zalogi moške obleke in drugi artikli z znižanimi cenami. Za obisk se priporoča kolektiv Obrtnik, Koroška c. 12, Kranj. javnosti. Sicer nam ni 71 fl3 za druga podjetja, znano P nam je, da se SGP Sava ™ dlje pogovarja s iz Zahodne Neinv. - smcijc g|cc|e. proizvodnje gradbeni« mentov. Gre za izde pr. gradbenih elementov kot "F.j. fasadne obloge, strešne *n ne ipd. v različnih oblika" barvah: v Lastnik takšne tovarne Zahodni Nemčiji je Pnprtvj ljen sodelovati pri P**!?*!,!, omenjenega obrata na Je * ^ cah. Predračunska vred;Jj0. obrata znaša prek 500 m- ^. nov S din, tuji kapital p» bil pri investiciji soudei ^ v višini, ki ga dopušča zL tu bi " zakon. V novem obratu lo v dveh izmenah zaj 50 delavcev. Zanimivo je to, da ni ji nimamo tovarn dobne izdelke, je P« sebnih proizvajalcev Kranja in na štajer že izdelujejo fasa in strešne kritine. V SGP Sava pra Siovc-za P°* 1110 obrat z malo postavljen lo sreče cm, » m b° , leto« VicUc Jeseničani protestirajo Občinski odbor ZZB NOV in občinski komite ZMS Jesenice sta v soboto zvečer organizirala srečanje mladincev treh generacij Med 130 povabljenci smo opazili nekdanje skojevce, *nane iz ilegalnega obdobja življenja napredne mladine in mladinske funkcionarje iz obdobja revolucije, v drugI generaciji •o bili nekdanji brigadirji ln voditelji mladinskih organizacij 1* povojnega obdobja, sedanjo generacijo pa so predstavljali *lani občinskega komiteja in komiteja ZMS železarne Jesenice. Franc Konobelj-Slovenko Je v svojem govoru navzočim Bled drugim dejal: »Priče smo močnemu mladinskemu revolucionarnemu gibanju v svetu, posebno kadar gre za prizadevanja, da se ustavi umazana vojna v Vietnamu ali ob-■°di agresija na arabske dežele v Aziji ln Afriki. Letošnje leto Je posvečeno borbi za človekove pravice —. Zato naj bo hidl naš cilj, da razmišljamo, kako bi pomagali trpečim na-^»m in njeni mladini«. Tovariš Slovenko je poudaril pomen srečanja in korist-Bo»t Izmenjave Izkušenj mladincev, ki so delali ali še delajo v različnih obdobjih naše novejše zgodovine. Na srečanju so z enominutnim molkom počastili spomin J18 tragično preminulega voditelja ameriških črncev ln Nobelovega nagrajenca Martina Luthra-Kinga. Ameriškemu vele-P°»Ianištvu so poslali dve protestni pismi. — Prvo pismo je Protest jeseniške Javnosti zoper umor Martina Luthra-Kinga, orugo pa zoper umazano vojno v Vietnamu. Na srečanju je govori tudi Marjan Drolc, član občinskega komiteja ZMS. V prijateljskem kramljanju In Vfcfccvl so gostje Preživeli lep večer z željo, da bi bi'.j še več taksnih srečanj. J. V. Stare oblike v navi obleki Čeprav je obl.ka nova, pa jo kljub temu že prerej pnno-'kna. Taksno je splošno mišljenje jeseniških komunistov o Predlogu za ustanovitev območnega komiteja ZK za Gorenj-*ko. O tem so razpravljali na razširjeni seji občinskega ko-jnheja ZKS — Jesenice, kateri so prisostvovali tudi člani ontrolne komisije, člani komisije za organizacijo in razvoj , ' Drc£jsedniki drugih komisij ln sekretarji osnovnih orga-afc-cij ZK. Jeseničani se zavzemajo za posvetovalni organ komunistov Gorenjske, so pa odločno proti temu, da bi ta organ '"»d plačane uslužbence, kar bi bremenilo finančna sred tva ^K. »Lahko ustanovimo še deset komitejev, pa ne bo zato v raJevnih organizacijah nič boljše« je dejal eden izmed di-skutantov, ko je kritiziral šibko pomoč, ki jo CK ZKS daje °bčinski konferenci in komunistom v delovnih organizacijah. e'° moramo oživeli v osnovnih organizacijah in tani skrbeti *a boljš0 povezavo med komunisti. Tovarišica Talarjeva je pikro pripomnila: »Poglejmo j n,o, kakšne naloge naj bi imel novi območni komite,« nato J* vzela v roke predlog in brala: »dajati spodbude ... spreje-ali oeeno in stališča... skrbeti za hitrejše... krepiti samo-Jnost... omogočiti .. . zavzemati se«. Jeseničani so torej proti »dajati, sprejemati, skrbeti, ePhi, omogočiti in zavzemati se«. I Nekateri ljudje bi iste probleme premlevali trikrat, v rajevnih oziroma osnovnih organizacijah pa nikoli. Od kod a Wp» ZK s\»jo moč? Cc to vemo, potem dajmo tja večjo Ponicč. J. Vidic Pred referendumom v kamniški občini Neprimerni šolski prostori Prihodnjo nedeljo bodo Kamničanl na referendumu odločali, ali bodo naslednja tri leta plačevali krajevni samoprispevek za izgradnjo novih šolskih prostorov, za modernizacijo cete skozi Tuhinjsko dolino in za ureditev nekaterih komunalnih problemov krajevnih skupnosti. V prejšnji številki našega Usta smo nekoliko osvetlili program financiranja tuhinjske ceste, namen današnjega sestavka pa je razložiti program financiranja izgradnje šolskih prostorov v kamniški občini. V kamniški občini že nekaj let ugotavljajo, da so sedanji šolski proslori neustrezni. To dejstvo sla ugotovila tudi občinska konferenca SZDL in občinski sindikalni svet v Kamniku in menila, da je stanje šolskih in drugih prostorov kritično, da pa bj s predlaganim programom investiranja v šcl.tvu (o n:em smo pisali v eni izmed februarskih šlcvi'k na'.cga Uliti) lahko ublaži'.! oziroma sanirali srd^nii položaj. Zaradi naraščanja šicvila šoloobvezni otrok predvideva ti program postopno gradnjo nekaterih navih šol in prenovitev nekaterih žc obstoječih šolskih prostorov. Naraščanje šoloobveznih olrok prihaja do pravega izraza zlasli v Duplici pri Kamniku, kjer naj bi s sredstvi Iz samoprispevka in sredstvi gospodarskih organizacij zgradili popclno osemletno osnovno šolo. V Siranjah nameravajo k sedanji osnovni šoli dozidali nekaj novih učilnic, m li i ki bodo v Komendi zgradili novo po-slopie za učenee od prvega do četrtoTa razreda. Nadalje bodo v ekviru programa investicij za šolstvo v kamniški občini adaptirali tudi šolski poslopji v Vranji peči in v Smartnem v Tuhinju. I elos bodo dogradili telovadnico in glasbeno šolo pri kamniškem zdravstvenem domu, v prvi etapi gradnje osemle'ke v Duplici pa bodo zgrudili štiri učilnice. Prihodnje leto je na vrsti gradnja nove šlirirazredne šole v Komendi, adaptacija in dozidava osnovne šole v Stranjah in ureditev šole v Mostah. Leta 1070 pa bo dograjena osnovna šola v Stranjah, medtem ko bosta adaptirani osnovni šoli v Vranji peči in v Smartnem. Za uresničitev predloženega programa pa bodo morali v kamniški občini zbrati 3.6C0.000 N dinarjev, sred- stva pa naj bi prispevale kamniške gospodarske orga-nizaeije in občani s samoprispevkom, če se bodo na referendumu, ki bo 21. aprila, odločili zanj. Iz tega sledi tudi ugotovitev, da bodo Kamničani sami odločali, v kakšnih šolskih prostorih se bodo učili in nabirali znanje njihovi otroci. V. GUCIK _ll«siriiiii]iiifiiiiiiiiiic>iiii>iiiittfiififiiitiiisiiiiiiitiitfiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiittiiiietiiiiiiitu Dekleta prodajalke, fantje avtomehaniki Š Po zadnji anketi učencev osmega razreda osnovnih 3 šol jeseniške občine o vprašanju, kam po končani I osnovni šoli, se je zopet ponovila stara ugotovitev, 3 namreč, da vseh želja ne bo mogoče uresničiti. Niso E redki, ki svoj poklic dosežejo mnogo let kasneje. In to S ne poklic, ki so si ga želeli v mladosti. y Anketirano je bilo 360 učencev', od tega 151 fantov in I 209 deklet. Dekleta želijo v trgovske lokale, fantje silijo 3 k avtomobilom. 44 učenk želi poklic prodajalk, trgovska H podjetja pa so prijavila 15 prostih mest, in to ne vsa I za dekleta. Od tega števila trgovci želijo priučiti 9 fan- | tov, torej več kot deklet, čeprav sta se za prodajalca E javila le dva fanta. S 30 fantov je izrazilo željo, da bi se izučili za avtomc- H hanika. Vsem se želja ne bo izpelnila, bo pa nekaj 5 prostih mest za avtoličarje in avtoolektričarje. V tehnič- 3 no srednjo šolo — elektro smor — se bo prijav lo 25 I učencev, koliko pa jih bo šola sprejela, še ni zriano. I 12 deklet in 3 fantje želijo v šolo za zdravstvene delav- I ce, 44 učencev in učenk namerava nadaljevati šudij I na gimnaziji. E Veliko želja je tudi za otroške negovalke, vzgoji- 3 teljsko šolo in pedagoško gimnazijo. = Veliko prostih mest in malo izraženih želja pa je 5 ponovno v gradbeništvu. V gradbeništvu je prostih 3 3 učnih mest za 15 zidarjev in 20 tesarjev, za te poklice 3 3 pa je izražena samo ena želja. Čudno, saj zidarji zelo J s dobro zaslužijo. Veliko možnosti in različno izbiro S 3 poklica daje tudi metalurška šola, ki bo letos sprejela i 3 prek 100 učencev za poklice v železarstvu, in sicer a 5 za valjavce, topilce, ključavničarje, električarje in = 3 vodovodne instalaterje. Čeprav je ta šola na Jeseni- 1 3 cah, učenci ne kažejo zanimanja zanjo. == Nekaj je na dlani, žal v škodo deklet. Fantje bodo I § lažje izbirali poklice kot dekleta. J. Vidic 3 t¥Miiiittiiiii!it!iii!i;iiiiiifiiiiiiiiiiitiiuiiiiiiiiiiiJiciiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiifjiiiiifiiiiiiiiiiiinl3 Želite stanovanje? VAM OMOGOČA: S KREDITI GORENJSKA KREDITNA BANKA nakup, novogradnjo ali povečanje stanovanja OD 80°/o do 300 °'o na privarčevane zneske. Zato se vključile med njene stanovanjske varčevalce. Tudi letos bo za vas NAGRADNO ŽREBANJE. Natančnejše informacije so razvidne v Pravilniku o namenskem varčevanju, ki vam je na razpolago, nudijo pa vam jih tudi tlfillllllltlllil! P0SL0VNE ENOTE: KRANJ, JESENICE, RADOVLJICA, ŠKOFJA LOKA in TRŽlC GLAS * 6. STRAN SOBOTA — 13. APRILA 1968 rilM;ilIICIlIIEIIIIJllllIlIIIIIIIIlllIIIE13IIIIlll||||fff■lJlll!IIIIItllIlIt||5tlI|||IIIIII|||l||IfllIH||IiI|||llli||EIIl RAZPIS I i s republiškega sekretariata za notranje zadeve = v Ljubljani = za sprejem 150 učencev v strokovno šolo za s 1 notranje zadeve v Ljubljani, v oddelek za | § miličnike-kadete. 1 POGOJI ZA SPREJEM e Razpisa se lahko udeležijo moški, državljani 1 I SFRJ, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: i — da so uspešno končali 8-letno osnovno šolo I s — da niso starejši kot 17 let = — da so telesno in duševno zdravi I — da zoper nje ni bil izrečen vzgojni ukrep s s — da niso v kazenskem postopku s — da obvladajo slovenski jezik in I — da imajo pismeno privoljenje staršev. g . ZAČETEK IN TRAJANJE ŠOLANJA Pouk na šoli se začne v septembru 1968 (datum 5 s bo objavljen) in traja tri leta. E Pravice in dolžnosti učencev: Kandidati, ki bodo sprejeti v šolo, bodo imeli s S pravico do brezplačnega stanovanja in hrane v šol- S I skem internatu, do obleke, obutve, perila, učnih e s pripomočkov, zdravstvenega in invalidskega zavaro- 5 S vanja ter pravico do denarnega zneska za osebne s S potrebe. Absolvent šole mora po šolanju delati v organih E a za notranje zadeve najmanj 6 let. O pravicah in dolžnostih učencev se ob sprejemu = I v šolo sklene pogodba. S Po končanem šolanju se prizna absolventu sred- S S nja strokovna izobrazba. V delovno razmerje bodo e S sprejeti po končanem šolanju. KAKO NAJ SE KANDIDATI UDELEŽIJO I § RAZPISA s e e I Kandidati, ki se želijo udeležiti razpisa, naj I pošljejo najbližji postaji milice najkasneje I do 10. junija naslednje dokumente: l 1. prijavo za vpis v šolo na obrazcu 1,20, kol- s kovano z 0,50 N din, ki jo morajo obvezno e podpisati starši ali skrbniki, kar je hkrati I dokaz o privoljenju staršev; e 2. spričeva'c o končani osemletni šoli. Tisti, I ki 8. razred še obiskujejo, naj prilože spri- I čevalo 7. razreda in overjen prepis ocen e prvega polletja 8. razreda, ob prihodu na I izpit pa morajo prinesti originalno spriče- I valo o končani 8-letni šoli; e 3. potrdilo, da zoper kandidata ni bil izrečen I vzgojni ukrep, = 4. potrdilo, da kandidat ni v kazenskem po- I stopku; 5. pismeno priporočilo in mnenje šole. E Pred kongresom zveze sindikatov Jugoslavije Skupna seja gorenjskih sindikatov o predkongresnih gradivih Kandidati, ki bodo imeli izpolnjene vse pogoje | po razpisu, bodo poklicani na zdravniški pregled ln I sprejemni izpit. Sprejemni izpit obsega: preizkus I znanja iz slovenščine, psihološko testiranje in pre- E izkus telesne zmogljivosti. Sprejemni izpiti bodo v g strokovni šol: za notranje zadeve v Ljubljani — Ta- E cen 48, v času od 15. junija dalje. 0 točnem datumu I bodo kandidati pismeno obveščeni. Pri sprejemu imajo prednost kandidati z boljšim E šolskim uspehom in tisti, ki bodo pri sprejemnem E izpitu dosegli boljši uspeh. Vsa pojasnila daje strokovna šola za notranje za- S deve Ljubljana, tel. št. 51-737 ali 312-227 in postaje I milice. REPUBLIŠKI SEKRETARIAT I % ZA NOTRANJE ZADEVE LJUBLJANA g iTiiiiiimimihiiiHiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimn Predvideno je, da z Gorenjske — Dosedanje skupne razprave predstavnikov gorenjskih občinskih sindikalnih svetov kažejo, da bodo priprave na letošnji kongres zveze sindikatov Jugoslavije, ki bo junija v Beogradu, enotne, čeprav bodo o osnutkih posameznih resolucij (teh je 14) najprej razpravljali v posameznih gorenjskih občinah, bodo vse pripombe zbrali na skupnem posvetu. Na zadnji seji je predsedstvo občinskega sindikalnega sveta Kranj sklenilo, da bodo v kranjski občini sindikati na podlagi občnih zborov sindikalnih podružnic in občnega zbora občinskega sindikalnega sveta razpravljali o štirih izmed predvidenih štirinajstih osnutkov resolucij. Tako bodo razpravljali o nadaljnem razvoju sindikata, o načrtu bodočega statuta zveze sindikatov Jugoslavije, o vlogi sindikata pri razvoju kulture in o hitrejšem reševanju stanovanjskih vprašanj. Ko se je predsedstvo odločalo, o čem naj bi sindikati v občini razpravljali pred kongresom, je ugotovilo, da so sicer vsa predlagana področja zanimiva, vendar pa zaradi pomanjkanja časa ni mogoče obdelati vseh. Zato so se odločili, da bodo o drugih področjih razpravljali kasneje (že po kongresu). Ugotovili so tudi, da so osnutki resolucij precej splošni (zajemajo predvsem jugoslovanska poprečja) in jih bodo zaito dopolnili z razmerami oziroma pojavi v občini. O omenjenih štirih vprašanjih, za katera se je odločilo predsedstvo, pa bodo do 6. maja razpravljale sindikalne podružnice, strokovni odbori sindikata, komisije in občinski sindikalni svot. Prav tako pa bodo o teh vprašanj in v občini sodelovale v razpravi tudi nekatere družbenopolitične organizacije in institucije, nazadnje pa bodo o njih razpravljali še gorenjski občinski sindikalni sveti. Posebej bosta o nadaljnjem razvoju sindikata in o statutu ZSJ razpravljala odbor za industrijo in občinski sindikalni svet. Odbor za storitveno dejavnost in medobčinski odbor za kmetijstvo bosta pripravila posvetovanje o stanovanjski problematiki, odbor za družbeno dejavnost in komisija za izobraževanje pa sta skupaj z zvezo kultur-nio-prosvetnih organizacij in predstavniki gorenjskih sindikatov že razpravljaila o vlogi sindikata v razvoju kulture. (Ta razprava je bila v sredo na občinskem sindikalnem svetu v Kranju). Razen tega pa bo na Jesenicah posvetovanje o samoupravlja- bo na kongresu sodelovalo 22 delegatov V Kranju bodo razpravljali o štirih osnutkih resolucij nju. Tega posvetovanja se bodo udeležili vsi predstavniki gorenjskih občinskih sindikalnih svetov. 2e iz teh nekaj podatkov se vidi, da bodo o nekaterih vprašanjih pred kongresom razpravljali sindikati vse Gorenjske. Glavna razprava, na kateri pa bodo gorenjski sindikati dokončno izoblikovali stališča do nekaterih osnutkov resolucij, ki naj bi bile sprejete na kongresu, pa bo maja letos. S tega posvetovanja bodo zbrane pripombe in stališča posredovali tudi republiškemu in centralnemu svetu zveze sindikatov. Prav tako pa bodo maja na Gorenjskem tudi volilne konference, na katerih bodo iz- volili delegate za kongres zveze sindikatov Jugoslavije. V kranjski občini bodo na volilni konferenci razen tega razpravljali tudi o dosedanjem delu občinskega sindi* kalnega sveta in o nekaterih kadrovskih vprašanjih. Zdaj je predvideno (takšen je predlog kadrovske komisije republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije), da bi se z Gorenjske udeležilo kongresa v Beogradu 22 delegatov (na 3000 članov sindikata 1 delegat). Tako je predvideno, da bi se iz Domžal udeležili kongresa 3 delegati, Z Jesenic 4, iz Kamnika 2, Kranja 7, Radovljice 3, škofje Loke 2 jn iz Tržiča 1 delegat. A. žalar lllIlll£IllIIIESIllll9I£ieiBiIfllEIIIIIIIIIIlIlIEllIllIllIllIlIlIlIllIlIIIIIIlIlIlililSfEIIIIIIIIIfllISIIIl£EIE!If tlFIilllK Na sejmu razstavlja 75 razstavljavcev Sedmi spomladanski sejem odprt Danes zjutraj so v prostorih doma Franca Vodopivca v Kranju odprli sedmi spomladanski sejem. Za letošnjo razstavno prireditev je vladalo veliko zanimanje, tako da so morali organizatorji sejma, kjub temu, da so povečali površino razstavnih prostorov za polovico, zavrniti nekatere prijave razstavljavcev. Tako so na letošnjem spomladanskem sejmu razstavljeni predmeti na skupni površini 1500 kvadratnih metrov, skupaj pa prikazuje svoje izdelke 75 podjetij. Vsak dan bo v okviru sejma tudi modna revija, na kateri bodo obiskovalci lahko videli več kot 100 modelov 35 podjetij. Modna revija z zabavnim programom, v katerem bodo sodelovali pevci ob spremljavi ljubljanskega ansambla Amorcs, bo v avli kranjske občinske skupščine. Na letošnjem spomladanskem sejmu so zastopane vse potrošne smeri, je pa tudi nekaj novosti, med njimi razstava in prodaja kmetijskih strojev ter razstava se-menarstva. Zelo veliko je pohištva in dekorativnega blaga, elektrotehničnih predmetov in gospodinjskih pri- pomočkov, tekstilnega blaga* konfekcije, perila in obutve« na sejmu pa je mogoče ku* piti tudi motorna vozila, vs« od avtomobilov, motornih koles, mopedov do dvokoles. Za sejemske dni so skoraj vsa podjetja predvidela prodajo po znižanih cenah, praV tako pa so znižane stopnjo občinskega maloprodajnega davka od 4 odstotkov na 2 in pri motornih vozilih od dveh na enega. Medtem ko so na novoletnem sejmu prodali za okoU 220 milijonov S dinarjev blaga, pa organizatorji spomladanskega sejma računajo, d* bo tokrat prodaja dosegi* okoli pol milijarde starih dinarjev. Ob povečanem prometu pa računajo tudi na povečan obisk, saj naj bi P° predvidevanjih sedmi spomladanski sejem obiskalo oko* li 70.000 ljudi. Čeprav so spomladanski sejem šele odprli, odprt do 22. aprila, pa že prihaja* jo prijave za tradicionah" Gorenjski sejem, na katere0' bo razstavljalo tudi d osi* podjetij Iz tujine. Tudi & Gorenjski sejem je velik* zanimanja, saj so praktik"" vsi razstavni prostori že obdani. V. G. OBVESTILO CENJENI POTROŠNIKI Izkoristite popust, ki ga priznavajo Zasavski premogovniki (Trbovjje-Zagorje) od 1. aprila do 30. junija 1968 za premog, ki bo nabavljen v tem času za široko potrošnjo. SE PRIPOROČA Trgovsko podjetje »KURIVO« KRANJ Živahno klubsko in kulturno življenje v Zalogu Coprav je Zalog pri Cerkljah dokaj oddaljen od mesta Kranja in so prometne Zveze ob nedeljah Ln prazniki tako rekoč prekinjene (avtobusne zveze v teh dneh ni), je v Zalogu zelo živahno kulturno in še posebej klubsko življenje. Mimogrede naj povemo še to, da Zalog nima niti telefonske zveze s Kranjem in drugimi sosednjimi kraji, čeprav že dlje prosijo Zanjo. Morda je torej prav to, da Zalog do sedaj ni imel najboljših pogojev za sodelovanje z mestom, vplivalo, da se je tako razvilo kulturno življenje. Danes so v Zalogu klubski prostori, v katerih imajo knjižnico in stalne razstave. Razen tega pa pri kulturno-Umetniškem društvu delajo JB dramska, pevska in Šahovska sekcija ter za-kavni ansambel Veseli trgovci. Vse te sekcije tedne- delajo, tako da v zadnjih mesecih ni bilo nedelje, aa ne bi imeli kakšne kulturne prireditve. Posebno se je v zadnjih mesecih izkazala dramska sekcija, ki je pripravila veseloigro Ta veseli dan ali Matiček sc ženi, s katero so gostovala tudi v Lukovici, r>olu, Trzinu in drugoj. Razen tega pa so v Za-ll:°u gostovale tudi druge amske lupine. V zadnjem času pa je zelo prizadeven tudi pevski zbor, ki se pripravlja na nastop na občinski pevski reviji. Pa tudi z obiskom v knjižnici so predstavniki kluba zelo zadovoljni. Res je, da ljudje že nekaj časa malo manj bero (k temu je namreč veliko pripomogla televizija), vondar pa si še vedno vsako nedeljo prebivalci Zaloga sposodijo okrog dvajset knjig. Ko sem se pred dnevi pogovarjal s podpredsednikom kultiuinno-umotnitlkega društva Prežihov Voranc v Zalogu Jožotom Staretom, mi je povedal, da gre sicer gledališka sezona h kraju, vendar pa zaradi tega tudi v poletnih mesecih v Zalogu ne bo zamrlo kulturno-zabavno življenje. Se naprej bodo imeli razna predavanja, v kratkem pa bodo pripravili tudi plesne vaje. Kot prejšnja lota pa bodo tudi letos imeli vsako nedeljo mladinski ples. Tako Zalog pri Cerkljah danes nedvomno predstavlja manjše kulturno središče v tem delu kranjske občine. Sicer pa je danes to naloga vseh kultumo-umetniških oziroma prosvetnih društev na terenu. Vendar pa je Zalog v primerjavi z drugimi med najboljšimi v kranjski občini. A. 2. Prvinska lepota makedonskih ljudskih noš Ob razstavi Ljudska noša bitolskega območja in elementi starega izročila v modernem okolju Te dni je v Gorenjskem muzeju v Kranju odprta zanimiva razstava makedonske ljudske noše in ljudskih vezenin, ki sta jo organizirala SZDL iz Bi tole in Kranja. Razstavo je pripravil Center za ekonomiko gospodinjstva ob sodelovanju Narodnega muzeja iz Bi tole. Poleg bogastva originalnih ljudskih noš iz okolice Bi tole je na razstavi prikazanih tudi več novih vezenih izdelkov, katerih vezeninski okras je inspiriran v bogati zakladnici makedonskih ljudskih vezenin. Ti izdelki dokazujejo, kako morejo estetske vrednote preteklih dob — če jim prav prisluhnemo — najti svoje mesto tudi v sodobnosti. Vezeninski okras makedonske ljudske noše sodi med najznačilnejše offlike umetnostne ustvarjalnosti makedonskega človeka. Pripadala je makedonski ženi, ki je — priklenjena na svoj dom — skozi stoletja čuvala to tradicijo, jo oplajala z novimi doživetji in jo prenašala iz roda v rod. V svoje vezenine je vpletala svoj intimni svet — svoje bolečine, ljubezen, sovraštvo, svoja verovanja. V harmoniji motivov in barv je iskala sredstev, da je dala svojemu Uspešna sezona DPD Svobode Predoslje DPD Svoboda v PredosJjah Je letošnjo sezono končala Zelo uspešno. Z igro Rokov-hjačd so imeli lep uspeh, razen tega pa so z njo tudi t>recej gostovali po drugih ?drdi. Skupno so imeli dvaindvajset predstav. Na letni konferenci v začetku marca *° mod drugim menili, da *c "bila z gostovanji domača Publika prikrajšana in bi bilo v bodoče dobro organizirati P81 ovan j a več tujih skupin Pa naštudirati še kakino l2ro. Veliko je bulo govora tudi o dvorani, ki bi jo bilo dobro bolje opremiti. Prav tako bi potrebovali tudi klubsko sobo. Zato so sprejeli sklep, naj bi se dvorana sodobneje opremila. Na novo izvoljeni odbor je na svoji prvi seji sklenil ustanoviti v Predosljah tudi lutkovno sekcijo. Vodil naj bi jo Kne Marjan. Člani društva so poudarili, da so sicer imeli tudi precejšen finančni uspeh, saj si s tem ustvarjajo boljše pogoje dela. Poudarili pa so, da niso gostovali zaradi denarja, ampak so se veselili uspeha, če je bilo občinstvo zadovoljno z igro. Ob tej priložnosti so petim najbolj delovnim članom društva podelili tudi priznanja. Prejeli so jih Franci Markovič, Franci Koželj, Ivan Lileozar, Janez Lebar in Joža Zelnik. Igralcem Rokov-njačev pa so podelili skupinske fotografije. S. Bučan čustvovanju svojski izraz. V vezeninah je izražala tudi svojo duhovno in socialno pripadnost. V Makedoniji poznajo mnogo variant ljudske noše, ki se predvsem po ve-zeninskem okrasju ločijo med seboj ne le v širšem pokrajinskem smislu, ampak tudi med posameznimi skupinami vasi. Iz te pisane raznovrstnosti pa je vendarle moč spoznati značilnosti, ki so splošno makedonske; tj. bela barva platna ali sukna in zlasti v preteklosti ljubezen do rdeče barve vezenin, ki vedno nastopa v rahlejši ali močnejši kombinaciji s črno barvo. V zadnjih desetletjih je črna barva izpodrinila rdečo in v današnji »polski« noši bitolskega okraja nosijo žene predvsem črno vezene »košulje«, pri katerih učinkuje vezeninski okras kot drobna plastika, ki jo doseže vezilja le z različnimi tehnikami vezenja. V bitolskem območju so najbolj značilne: mariov-ska, smilevska, demirhisar-ska in polska noša. Najbogatejša je mariovska moša — tako po barvni ubranosti, po motiviki in tehniki vezenja kakor tudi po drugih okrasnih elementih — ži-vordočih resah in motaluih okraskih. Posebno bogato je okrašena nevestina noša. V njeno rezeninsko motni ko so vpleteni tudi motivi stare, ga ljudskega verovanja — simboli plodnosti. Po svoji barvitosti je martovski noši zelo blizu noša iz okolice Smilova, ki pa se po motiviki in kompoziciji vezeninskega okrasa od prva zelo razlikuje. Po vezeninski motiviki in kompoziciji kažo na svoj izvor v gališki noši. Pastirji iz obmejnega Galič-niika, ki so se naseljevali v bitolski okolici, so s seboj prinesli svojo kulturo oblačenja, ki kaže zelo močno vplive z juga; osnovni barvni ton njihove noše je temno uglašen in polno je metalnega okrasa — v sami vezenini in v nakitu. V novem, ambientu, ki je ljubil živa barve, je odvrgla temne barve in zlato vezenino in jo nadomeščala z rumeno barvo. Posebnost smilevske noše so bogato vezeni moški pilaščt za svečane priložnosti. Crno vezene porte na belem domačem suknu učinkujejo monumentalno. V primerjavi z drugimi vezeninami, ki so izključno delo ženskih rok, so vezli te moške »gornjeni-ke« le moški, t. im. »abadži-je«. Po skromnejši ali bogatejši vezenini »gornjenika« se je izražala socialna moč ženina. Moderni ženski kompleti, ki so po svojem okrasu inspirirani v vezeninah teh moških plaščev, sodijo gotovo med najbolj uspele kre-alorske zamisli na razstavi. To je res lepa in zanimiva razstava, ki si jo je vredno ogledati. Anka Novak Kranj po sklepu DS razpisuje JAVNO LICITACIJO za prodajo strojev, orodja in gradbenega materiala konzolna dvigala 3 kom. motorna žaga — mala 1 kom. japanarji — gradbeni 4 kom. motorno kolo Puch 173 cm 1 kom. tricikel 1 kom. enoosna prikolica za avto 1 kom. vodovodne cevi profil 3/4" 398 kg vodovodne cevv profil 1/2" 726 kg betonsko železo 6 m/m 8.961 kg betonsko železo 12 m/m 2.567 kg betonsko železo 12,5 m/m 3.180 kg betonsko železo 15 m/m 11.753 kg betonsko železo 16 m/m 901 kg betonsko žlcezo 20 m/m 2.675 kg Licitacija bo v torek, 16.4.1968 ob 9. uri na dvorišču GVS Kranj, Cesta Staneta Žagarja 30, Kranj. Pravico licitiranja imajo vse gospodarske in druž-'bene organizacije in tudi zasebniki. Prednost imajo gospodarske organizacije. Ogled nuđenih predmetov je možen vsak dan, razen sobote, od 6. do 14. ure na dvorišču GVS Kranj. 0U GI.AS * 8. STRAN SOBOTA — 13. APRILA 1968 Pisateljevanje je moj način I življenja S Na vrata Toneta Svei )sto trkajo pravzaprav plsatei enkrat postal s si eden najbolj bran Etiji. Mnogo ljudi stavno rado pc Djim, kor je pri. Vornik. Pravzaprav poni rjati se s Svet'no 1 ga. Kadar vrela -iz Ijcnjska izkušnja, i pcsaiterja e bo'j po-. Casn: karti, kdo je i, ki je na-ojo Ukano h v Slove pa se eno-govarja z eten sogo- ;n.i pogova-e poslušati njega živ. načitanost in vprašanja o povezanosti človeka z naravo, se zdi, kot bi poslušali šumenje slapa Savice. Neprekinjeno je, vedno novo, znova se porajajoče. »Ste že kdaj bili pri slapu Savici ponoči? To morate doživeti. Večkrat sem hodil ponoči okoli in zavit v nepre-močljiv plašč sedel ob slapu in ure in ure poslušal in gledal, kako je ves bel padal iz noči.« Zadnje čase, posebno pozimi ne hodi več toliko po gorah. »O, še bom šel,« pravi, »samo, da bo bolj toplo.« Pisanje Ukane mu vzame precej časa, razen tega pa so mu vojna leta pustila tudi revmo. Iz vsake njegove besede veje navezanost na naravo. Po očetu ;ma tudi lovsko žilico. Nekje je zapisal: »Lovec doživlja svet kot kozmos, ta pa človeka vedno navdaja s strastjo odkrivanja novih skrivnosti in lepot. Stik z naravo dela človeka prirodnega. Obvaruje ga izrojenosti.« Resnico je vedno iskal med ljudmi, o sebi pa po gorah in po gozdovih. »Šele tam zgoraj odpade s človeka vsa lupina in se zagleda takšen, kot je.« Nikoli ni maral kavarniških razpravljanj in don-kiho'tskcga iskanja resnice. »Vsa resnica je v naravi in v človeku. Odkrivati in vztrajno iskati — to pa je naloga pisatelja.« Pisati je začel že zelo zgodaj. To so bile lovske zgodbe, ki so zbrane v knjigi Orlovo gnezdo in pa Lovčeva hči. Z Ukano pa se ukvarja pravzaprav že od konca vojne naprej, že nič kolikokrat je odgovoril na radovedno vpraša, nje, zakaj se je pravzaprav lotil tega obširnega teksta. »čutil sem, da žrtve naših ljudi ne morejo biti zaman. Veliko osebnih tragedij bi potonilo v pozabo, če ne bi bile zapisane. Razen tega pa sem hotel napisati roman, v katarem bi se pokazal obraz vojne v vsej njegovi goloti. Mnogi prihajajo k meni in pripovedujejo, da bi se znali vse drugače vesti v vojni sedaj, ko so prebrali v Ukani na primer razne sovražnikove metode vrinjanja agentov v partizanske vrste. Povedati sem hotel, da se učimo predvsem na izkušnjah, čeprav bridkih.« Svetina je namreč, preden je začel pisati, zbral ogromno gradiva, študiral je vojaške teoretike, prebiral zaupne dokumente in zapisal nešteto pripovedovanj bivših borcev in drugih, ki so preživljali vojni čas. Še sedaj hodijo k njemu na dom ali pa pošilja, jo pisma. V njih se mu bivši borci zahvaljujejo za točno zapisano resnico o boju. Prihajajo pisma še živih ljudi, ki jih je Svetina opisal v svoji knjigi. Pišejo mu povsem neznani ljudje, ki jih je vojna vihra postavila na drugo stran. Borili so se prav tako, samo da za drugo ideologijo. Taka in podobna vprašanja o pravičnosti vojne jih vznemirjajo še danes. Vojna bo vznemirjala vojno generacijo prav do groba. Svetina pravi: »Mene silijo vojna doživetja k pisanju. Nekako moralno odgovornost čutim do vseh, ki sem jih videl umreti v naši revoluciji. Drugi doživljajo vojno v miru drugače — tudi tragično, če je kje v svetu generacija, ki se navdušuje za vojno, jo bo to minilo v tistem trenutku, ko bodo zažvižgale nad glavami granate. Takrat je vsakega strah, vsakogar hitro mine navdušenje za vojno. Ni me sram priznati, da me je bilo tudi strah. To je doživljal vsak. Važno pa je, da strah premagaš in da veš, zakaj se boriš.« Pisatelj se v pogovoru razvnema. Z roko si posega v uporne lase. Preskoči na sodobnost. »In kaj se dogaja danes? Slovenskemu narodu, ki ga ni zmlela ena najelit-nejških vojska na svetu, ki se je pod pritiskom uničenja z orožjem v roki dvignil proti sovražniku, temu se sedaj vsiljuje tuje idole. Poglejte samo naslovne strani naših revij. Nikjer ne boste našli rudarja, znanega fizika, zdravnika ali pisatelja na na. slovni strani. Kdo naj bo za nas pomembnejši: tuje filmske in televizijske zvezde ali naši delavci?« Oči se mu zabliskajo. »Jaz se nikogar ne bojim, še najmanj pa povedati kaj po resnici. Če pa to koga zadene, nič ne morem. Resnica je zame kot pogled v zenico sonca — vedno nekoliko zaščemi.« To naj bi bil tudi odgovor na vprašanje, zakaj je postala Ukana ena najbolj branih knjig na Gorenjskem in v Sloveniji. Ljudje prav dobro vedo, kaj je resnica. In kdo naj bi se bolj držal resnice kot pisatelj, da bi mu bralec verjel. V vseh gorenjsikih knjižnji-cah je Ukano presneto težko dobiti, saj ljudje neprestano povprašujejo po njej. Ukana je postala prava ljudska knji. ga. Oba prva dela sta bila kmalu po izidu dobesedno razgrabljena, čeprav je bila naklada za slovenske razmere kar tvegano visoka: v enajst tisoč in v devet tisoč izvodih. Vemo pa, da je na Slovenskem kupna moč le okoli tri tisoč izvodov za vsako knjigo. Pri tem je zanimivo tudi to, da sta oba dela Ukane izšla brez večje reklame, tako rekoč neopazno. Založba pa je pred nedavnim obvestila pisatelja, da pripravlja ponatis Ukane v štiri tisoč izvodih. Tone Svetina je za Ukano prejel pred petimi leti tudi Kajuho-vo nagrado. Prvi del trilogije je večina kritikov ugodno ocenila, medtem ko se obširnega drugega dela še ni nihče lotil. Sicer pa si Svetina tega ne žene k srcu. Srečen je le za pisalno mizo. Pravi, da mu je pisanje že prešlo v kri in bi brez tega ne mogel več živeti. Če ne bi objavljal, bi pa pisal zase. »To je sedaj moj način življenja,« pravi 42-letn.i pisatelj, ki sedaj že drugo leto preživlja v pokoju. Sicer pa bi poleg službe težko napisal tako obsežni tekst. Čez dan se navadno pogovarja s prijatelji. Vsakega rad sprejme. Prav gotovo bi vsak drug težko zbral tako ogromno gradivo, če ne bi bil tako odprt človek kot je Svetina. Piše z lahkolo in vedno zvečer od osme ure pa do pomoči. Če ni obiskov, pa pregleduje knjige ali pa študira debele zvezke zapiskov, kjer je pravzaprav ogrodje Ukane. Posamezne misli in izreki, ki so mu ugajali pri prebiranju pisateljev in mislecev, se prepletajo med konstrukcijo poglavij tretje knjige. V določenih poglavjih nevsiljivo in neopazno razrešuje različna filozofska vprašanja: o smislu vojne, o bogu, o ljubezni, o življenju. Nekatere osebe v Ukani so resnične, druge so literarne. Ana je na primer simbol ženske kot bitja, ki ni ustvarjeno za vojno, za nasilje in trpljenje. Vojne niti pirav razumeti ne more. Pisatelj misli o ženski tako kot Tolstoj — naloga zone je V njenem materinstvu. Pisatelja bo'li, ker pri nas še vedno in vse več dajemo prednost literarni plaži. »Vse drugače bi bilo z našo mladino, če bi vse tiste moralne sile, ki jih sprošča vsaka revolucija, postale last mladine.« Krepak in čokat mož je, ki se mu pozna, da je bil vnet lovec in športnik, dokler tega ni nekoliko opustil zaradi pisateljevanja in pa zdravja. Kadar išče primero, rad nagne glavo nazaj, kj'L bi volku naslavljal grlo. S lene njegovega doma so polne lovskih trofej. Lovske izkušnje Je uporabljal tudi v partizanih, kamor je odšel kot osem-najstletni fant. Pravi, da 50 mu prav lovske izkušnje večkrat rešile življenje. Kos narave je vnesel tudi v vsak kotiček svojega doma. Nekaj let že zbira zanimivo oblikovane korenine dreves, kamne vseh barv. Pravi, da najde v njih ves sončni spekter. Na policah njegovih omar in kjer je sploh kaj prostora, pa stoje zlovešče skulpture granatnih grpbcev, ki Jlft je k umetnosti nagnjeni Svetina zvaril v podobo PtjC' raznih vojnih simbolov, znanega gospoda stolnika, atomsko sfingo in druge. Obiskovalcem rad razloži vsa* skulpturo posebej. »Granatni drobec je pravzaprav sirnbo nesmisla. Človeka razbija nič in kar je človešketf* sploh. S spajanjem teh dro cev pa sem pravzaprav hot * ponazoriti celovitost sveta. Življenjska moč, ki. veje **' vsake besede pisatelja, P*' prečuje sogovorniku, da mu ugovarjal, celo tedaj, K' dar se s kakšno pisateljev^ mislijo ne strinja. Morda J1' to tudi spoštovanje do nW**» ki mu je bilo življenje soia- Uka: iskati ~ P°- Ta moč pa veje ti ne in v tem je m vzrok, zakaj je n.. stala ena najbolj branih knj na Slovenskem. Lea i"*:iu'i»£c BOBarA-=rf37Aprtla IMA GLAS * 9.st?.a>J Volivci sprašujejo — občinska skupščina odgovarja Morda bi lahko dejali, da je to bela vrana v naši politični praksi. Ce smo vedno in povsod slišali, da so besede, izrečene na zborih volivcev bob ob steno, bomo doslej to ukoreninjeno mišljenje morali temeljito spremeniti. Uprava občinske skupščine Jesenice je namreč v pismeni obliki prek odbornikov odgovorila na vsa vprašanja občanov, ki so jih slednji postavili na zborih volivcev februarja letos. 2e samo dejstvo, da je občinska uprava odgovorila na vsa vprašanja občanov, pove, da so zbori volivcev v našem političnem mehanizmu resničen odsev samoupravljanja delovnih ljudi. K temu bi še dodal, da je bilo letos pri sestavljanju programa komunalnih investicij v občini upoštevano kar 28 predlogov občanov. Iz zbranega gradiva posredujem nekaj vprašanj občanov ln odgovorov občinske uprave. RATEČE: Jože Osvald je Vprašal, zakaj se turistična taksa na območju občine Jesenice pobira zelo različno. V odgovoru je rečeno, da je turistična taksa dohodek krajevnih skupnosti na območju katerega je pobrana. Višina takse je določena z odlckom o komunalnih taksah. Anton Kavalar je na zboru volivcev menil, da je lestvica za plačilo davka od poseka lesa previsoka. Predlagal Je pavšalno ocenitev. Odgovor: občinska stopnja prispevka te vrste je v letošnjem letu za 5 odstotkov nrzja od lanskoletne in zna-53 20 odstotkov. Z zakonskim Predpisom se odmerja od bruto lesne mase na panju P° vrednostnih razredih ter zato pavšalna odmera ni mogoča. Volivci iz Rate5 so tudi z^el, pojasnilo, kaj je z vo-za cbmečje Rateč. Na to vprašanje so dobili odgovor, 5ja J« bil projekt naročen in 9° kmalu izdelan s prispevkom Putnika. KRANJSKA GORA: občani -so na zboru volivcev Predlagali, naj se v program komunalnih investicij za letošnje leto vnese javna razsvetljava za Kranjsko goro g Podkoren. Predlagali so uqi> naj se v program vnese Sradnja vodovoda v Kranjci seri. Občinska skupščina odgo-yarja: po dogovoru z Elektro ^'rovnica se bo javna razsvetljava v Kranjski gori "redila po načrtu tako, da ?° enotna, podobno kot je e urejena pred trgovskim centrom. p0 vsej vasi vzdolž glavne ceste in odcepa proti ršiču, prečne ulice pa bodo dobile lažjo razsvetljavo, Primerno turističnemu kraju. Jektro Žirovnica se je o tGfn posvetovala tudi z od-lovornim urbanistom. Celotna rekonstrukcija javne razsvetljave bo opremljena Predvidoma v štirih letih ta-£° v Kranjski gori kot v Podkorenu. ▼ program za letošnje leto i mogoče vnesti tako velike nvesticije kot je vodovod za £ranjsko goro in hkrati za Podkoren. Gradnja vodovoda v Kranjski gori bo predvidoma stala 150 milijonov Sdin, Zato je ta investicija odvisna 2^ izgradnje vodovoda iz g^ičnika za Jesenice. Stro-'*i bodo zato veliki, ker b°do morali vodo za Kranj- sko goro pripeljati s Srednjega vrha. Za Kranjsko goro naj omenim še bojazen, ki jo je na zboru volivcev izrazil Franc Grcgori. Le-ta je dejal, naj se čimprej ukroti hudournik Suhelj v Podkorenu. Ce bodo ob mečnem in dolgotrajnem nalivu popustile lesene pregrade, za katerimi je nakopičeno mnogo materiala, obstaja resna nevarnost za-sutja vasi Podkoren in Kranjske gore. 2al za sedaj ni sredstev za sanacijo hudournikov in pred 1970. letom ni pričakovati del na tem področju. DOVJE-MOJSTRANA: Jože Pezdirnik je zahteval, naj se poglobi struga Save, da ne bi voda samovoljno usmerjala svoj tok. V odgovoru na to vprašanje je rečeno, da si bodo strokovnja-ki in zastopniki Vodne skupnosti ogledali položaj na terenu. Z manjšimi deli bodo pričeli že letos. IIRUŠICA: Občana so zahtevali, naj se čimprej uresniči urbanistični zazidalni načrt Hrušice. Odgovor: posnetek zemljišča je bil naročen na katastru že v drugi polovici lani. Letos bo izdelan zazidalni načrt, ker potrebujemo lokacije. Volivci so tudi predlagali spremembo katastrskega razreda za območje Hrušice, kar je v letošnjem programu občine. PODMEZAKLJA: Jožica Krivec je postavila vprašanje, kako je z gradnjo vodovoda v spodnjem delu Pod-mežaklje (v Podkočni). V odgovoru na to vprašanje občinska skupščina odgovarja, da se bo začelo z rekonstrukcijo in gradnjo vodovodnega omrežja na Jesenicah in Podkočni potem, ko bo končana gradnja vodovoda iz Peričnika do Jesenic; to pa bo predvidoma drugo leto. Janko Smolej je vprašal, kako je z opornimi zidovi pri mostu prek Save pri podvozu. Odgovor: do sedaj je zgrajenih okrog 40 metrov zidov na levi strani. Dela se nadaljujejo in bo letos zgrajenih še okrog 20 m. S tem bo leva stran urejena, desno stran do Hermanovcga mostu pa bi začeli urejevati drugo leto. BLEJSKA DOBRAVA: Franc Krničar je želel pojasnilo, kaj je z asfaltiranjem ceste Kočna—Gorje. V odgovoru je rečeno, da je to cesta III. reda pod upravo Cestnega podjetja Kranj. V letošnjem programu ni te ceste, ker sklad nima denarja. Občani so tudi zahtevali, naj se v celoti zagotovijo sredstva za kanalizacijo. ŽIROVNICA: Največ dela občinskim uslužbencem je dal Pavel Bešter, ki je zahteval, naj občinski organi odgovorijo, koliko kmetje, obrtniki in delavci s prispevki in davki polnijo ob- činsko blagajno in koliko se tega denarja vrača na področje krajevne skupnosti Žirovnica. Odgovor je tako obširen, da ga je nemogoče objaviti na straneh Glasa. Zato bom skušal približno pojasniti vprašanje. Od 2944 prebivalcev desetih vasi s področja krajevne skupnosti Žirovnica je zaposlenih 1140 občanov, ki imajo skupni osebni dohodek prek 100 milijonov Sdin. Prispevek od kmetijstva, ki pripada občini, znaša 5,800.000 Sdin, prispevek od obrti (ki pripada občini), 1,264.000 Sdin, prometni davek od prometa 3,330.000 Sdin, davek od zgradb 2,251.000 Sdin, prispevek od osebnega dohodka zaposlenih 32,430.000 Sdia Poleg tega je od osebnega dohodka, kmetijstva, obrti in prometnega davka zbrano ša 30,661.000 Sdin, ki se odvaja namensko in neposredno za Temeljno izobraževalno skupnost (za šolanje). Skupno znašajo dohodki 75,737.19C Sdin, izdatki pa 74,276.200 Sdin. Ker v izdatkih niso upoštevane priznavalnine in razne podpore, so dohodki in izdatki s področja Zirovnie« približno enaki. V sestavku sem omenil samo nekatera vprašanja ifl odgovore. Nekatera vprašanja pa bom obravnaval * posebnih sestavkih. J. Vidio lilllllillllllilllKilllliillM'iiiM^ Voda iz pip — sanje, ki so postale resnica Vaščani Papirnice pri Škofji Loki so si sami zgradili vodovod Dobra dva kilometra sever, no od Škofje Loke, sredi valovitih polj onstran Kamnit-nika, leži vas Papirnica. Pravzaprav je bolj vasica, saj šteje le sedemnajst hiš, raztresenih daleč vsaksebi. Čeprav leži dokaj blizu mesta, pa ni tako malo Ločanov, ki sploh ne vedo zanjo. Zdi se, da je peščica lepih domačij po krivem nekako osamljena, da ne rečem odrinjena od Škofje Loke. Prav spričo tega so bili prebivalci Papirnice do nedavna prikrajšani za stvar, brez katere si dandanes skoraj ne moremo več zamišljati normalnega življenja — za vodovod. Lepo število let je že minilo, odkar so v vas napeljali elektriko. Glede na bližino mesta in razmeroma ugodno pokrajino to ni bila nobena težava. Drugače pa je z vodovodom. Centralni zbiralnik je preveč oddaljen, gradnja bi bila spričo malega števila hiš tudi ekonomsko neutemeljena. Razen tega je še do nedavna celo sami Skofji Loki, ki se naglo širi, vode primanjkovalo. Tako so vaščani zajemali vodo iz bližnjega potoka, iz vodnjaka ali kap-nice, kar je bilo pozimi vse prej kot prijetno. Marsikdo bi si rad omislil pralni stroj ali bojler, a brez pravega vodovoda so bile to le pobožne želje. Pa so se Papirničani odločili, da si vodovod zgradijo sami. Graditi so ga začeli lan. skega septembra. Zemeljska dela so naglo napredovala. Ves prosti čas so prebivalci porabili za kopanje jarkov in druga opravila. Položili so vse. ga skupaj nad 300 m cevi, ki poteka od 80 do 90 cm globoko. Na mnogih mestih so bila tla tako skalovita, da so morali uporabiti razstrelivo. Električna črpalka, postavljena v manjši dolinici, črpa vodo iz izvira bližnjega studenca. Vaščani vedo povedati, da le-ta ne usahne niti v največ- ji suši. Stari ljudje menda pomnijo čase, ko je ob veliki vročini Selščica povsem opešala, da je od nje ostalo le izsušeno rečno korito, stude. nec v Papirnici pa je komajda kaj upadel. Tudi glede čistosti vode ni skrbi, analiza strokovnjakov je potrdila njeno uporabnost. Sredi letošnjega marca je iz pip v sedmerici hiš prvič pritekla voda. Čeprav se je sprva /a podvig ogrevalo 11 domačij, pa so štirje gospodarji kasneje podvomili o uspehu akcije in odstopili. Nekatera poslopja so namreč precej visoko na gričih in tako se je bilo bati, da bo zanje pritisk v ceveh preslab. Toda dvomi so bili odveč. Črpalka bi bila dovolj močna tudi za najvišje ležečo domačijo, saj zmore 15 atmosfer. Poiskali smo Kumra Pavla, onega izmed pobudnikov gradnje vodovoda, ki nam je opisal ves potek del. »V izgradnjo vodovoda smo vložili skupno 379 delovnih ur. Nekateri so delali več, drugi manj, kakor je pač kdo utegnil. Stroški za zajetje vode, za nakup in montažo črpalke ter za dovod od izvira do črpalke so znašali skupno 1,120.000 S din ali na enega po 160.000 S din. Napeljavo cevi od črpalke do posameznih hiš pa je financirala vsaka družina zase. Skoda, da so se nekateri zbali in odstopili. Ce bi nas bilo več, bi šlo še lažje. Kdor se hočo priklopiti na vodovod šele sedaj, mora plačati trikratno ceno — tako stoji v pogodbi, ki smo jo napisali graditelji. To približno ustreza stroškom in prostovoljnemu delu, ki ga je vsak od nas vložil v vodovod.« Zanimalo nas je še, zakaj vaščani niso poprosili za finančno podporo občinsko skupščine. »že pred dvema letoma smo na občinski skupščini poprosili za podporo pri gradnji vodovoda. Takrat ni bilo nobenega odziva. Ko pa je lani jeseni padla odločitev, smo menili, da bi dela zmogli opraviti tudi sami. In, kakor vidite, šlo je.« Uradno torej graditelji niso nikdar zaprosili za pomoč pristojnih organov, 6icer bi bili verjetno deležni vsaj minimalne podpore. Morda pa je tako še bolj prav. Preobremenjeni občinski blagajni so prihranili nekaj milijonov, vodovod pa je vseeno gotov. In to je najvažnejše. Požrtvovalni peščici vašča-nov gre nedvomno vse priznanje za redek delovni podvig. Takšnih prostovoljnih akcij dandanes ne zasledimo več ravno na vsakem koraku. I. Guzelj ŽELITE GRADITI H I S O ? Potem potrebujete načrt. Dober in ne predrag načrt dobite pri: PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ, Cesta JLA 6/1 (nebotičnik) Razpolagamo z različnimi vrstami tipskih hiš GLAS * 10. STRAN SOBOTA — 13. APRILA 1968 Še dober teden do referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za gradnjo šol v loški občini Vsestranske politične priprave Na vprašanja odgovarja predsednik občinske konference SZDL Škof j a Loka Janez Thaler Prihodnjo nedeljo, 21. aprila, bodo volivci škofjeloške občine C referendumom odločili, ali bodo plačevali samoprispevek za gradnjo šolskih prostorov v letih 1968—1973, aH ne. Odločitev ne bi smela biti težka, saj vsi občani vedo, da Je večina šol zastarelih in neprimernih za sodoben pouk in so novogradnje nujne. Vsi tudi vedo, da bi bilo čakanje na denar lz občinskega proračuna zaman. Le skupni napori občine, delovnih organizacij in vseh občanov, lahko pereči problem šolske mreže rešijo v kar najkrajšem času. Samoprispevek je bil edina rešitev tudi drugje v Sloveniji, tako na primer v kranjski in radovljiški občini. Posamezniku se le malo pozna vsak mesec pri osebnem dohodku. Toda s skupnimi močmi se le nabere vsota, s katero je mogoče kaj narediti. 21. aprila bo referendum v loški občini in zanimalo nas je, kako se je v akcijo vključila SZDL kot najmno-žlčnejša družbenopolitična organizacija. Zato smo predsedniku občinske konference Janezu Thalerju zastavili nekaj vprašanj. »Kako je potekalo delo organizacije SZDL potem, ko je občinska skupščina sprejela sklep o razpisu referenduma?« »Predvsem smo sklep skup. žčine vsestransko podprli in takoj sprejeli konkreten program akcij, ki nas čakajo pred referendumom. Formirali smo politični štab, v katerega smo vključili vse predstavnike družbenopolitičnih organizacij v občini in poslance. Te smo potem tudi zadolžili, da na terenu spremljajo akcijo vse do konca referenduma. Sklicali smo sestanke krajevnih organizacij SZDL, ki so se jih razen članov udeležili tudi predstavniki drugih krajevnih družbenopolitičnih organizacij. Na teh sestankih smo se pogovarjali o nujnosti uvedbe samoprispevka in razčistili vse nejasnosti pri pripravah na referendum. Sedaj potekajo zbori občanov ln so razen v dveh krajih Že končani.« »Zanima nas, kakšna je bila udeležba na zborih in kakšne so bile pripombe občanov?« »Splošna ocena je pozitivna, saj so občani z dobro udeležbo dokazali, da se zanimajo za reševanje problemov, ki nas tarejo na področju šolstva. Kljub nekaterim novim dajatvam, kot v socialnem zavarovanju, razni krajevni samoprispevki itd., so ljudje pripravljeni sprejeti še eno obvezo, da rešimo problem šolskih prostorov, ki je zares pereč in neodložljiv. Razumljivo je, da se ljudje v tistih krajih, kjer bodo nove šole, bolj navdušujejo za samoprispevek. Vendar tudi v drugih krajih ne postavljajo drugih zahtev kot to, dia je potrebno eproti skrbeti za vzdrževanje tistih šol, ki so najbolj potrebne obnove. Tako bomo že letos namenili 5 milijonov starih dinarjev za najnujnejša popravila šol v Selcih, Bukovščici, Sorici in Martinj vrhu. Občani imajo upravičene pripombe, da bo sredstva iz samoprispevka treba smotrno trošilti, da se ne bodo posamezniki izmišljali raznih dragih idej in da bodo predvidena sredstva ekonomično porabljena. To pa bo vsekakor skrb občinske skupščine in njenih organov. Ob prvih razpravah so nekateri želeli v akcijo izgradnje šolskih prostorov vključiti tudi reševanje otroškega varstva. Kot primer so navajali pomanjkanje prostorov za otroško varstvo na Trati. Toda dogovor je bil, da se v tej akciji rešujejo samo problemi šolstva, kot so določeni v sprejetem programu. Sicer pa bo vrtec na Trati sedaj dobil še nekaj prostorov, ko bo izpraznjeno tretje stanovanje. Predvideva pa se, da bi kasneje vsa tri stanovanja, v katerih je sedaj vrtec", prodali in to bi bil začetni kapital za gradnjo novega vrtca.« »AH ste razen zborov občanov poskrbeli tudi za druge oblike obveščanja volivcev?« »Zelo pester program obveščanja je pripravil aktiv ravnateljev osnovnih šol in šol II. stopnje. Po vseh šolah, tudi podružničnih, so bili roditeljski sestanki, učitelji so obiskali starše na domovih, učenci pa bodo še ves ta teden z nošenjem parol in zastav opozarjali občane na potrebe gradnje novih šolskih prostorov. Občinski komite mladine je razpisal tekmovanje med šolskimi in mladinskimi aktivi v okrasitvi volišč in udeležbi mladih na volitvah. Za boljše razpoloženje na dan referenduma pa bo poskrbela godba na pihala z budnico. Občanom smo razdelili okrog 8000 brošuric o investicijskem programu gradnje šol in o potrebnosti samoprispevka, razobesili bomo propagandne plakate, časopisi pišejo o tem itd. Prepričan sem, da vsak občan ve, za kaj gre. In da se jih je večina tudi že odločila »za«, ker je to nujno.« S. Zupan Lesno industrijsko j podjetje I BLED S SVOJIMI OBRATI BOH. Bistrica, BLED nudi svoje preizkušene žagan les iglavcev žagan les listavcev ladijski pod stropne in stenske obloge vrata vseh vrst vezane opazne plošče za gradbeništvo sredice za panel plošče MOJSTRANA in PODNART in renomirane proizvode f) lesno moko # lesno embalažo vseh vrst 0 opremo avtomatskih kegljišč S) vse vrste transportnih naprav, čelilnike in grad-biščne omarice J»lllItEES!f f lllEIIESlllIllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllll^ ZAVOD INVALIDSKE DELAVNICE KRANJ nudi SVOJIM POTROŠNIKOM Pionirji nekaterih osnovnih Sol Škofjeloške občine so v sredo obiskali odbornike občinske Ikupščine. Pred začetkom seje so jih prosili, naj glasujejo za samoprispevek za gradnjo novih ol in jim s tem omogočijo boljši pouk v svetlih in sodobno opremljenih učilnicah — Foto: F. Perdan §j lastne Izdelke fantovske in dekliške konfekcije ter |i šE pletenine po izredno znižanih cenah. Imamo posebno I RAZPRODAJO 1 — -s moških hlač. I PRIČAKUJEMO VAŠ CENJENI OBISK! TTiiiisiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiBiiiiiiiiiiiiiiieiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii" Tudi v Transturistu že sklepali o samoprispevku čni in družbeno-ekonomskl razvoj dobra tehnična in W3' terialna opremljenost šol. Ne samo kot odbornik skupščine, temveč tudi ko* občan, v celoti podpiram P1"1' zadevanja skupščine o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje izgradnji novih šolskih poslopij v občini. Organi upravljanja našeg3 podjetja so o predlogu s^up* ščine že razpravljali in tudi sprejeli ustrezne sklepe.« 2e v zadnji številki Glasa smo objavili mnenja nekaterih direktorjev gospodarskih organizacij o samoprispevku za gradnjo šol. Tokrat objavljamo še mnenje direktorja združenega podjetja Transturist Venota Do-Ijaka: » Problem šolstva v naši občini postaja z gospodarskim razvojem občine iz leta v leto večji. KvaUteta šolanja je osnova za kulturni in teh. nični razvoj naroda. Seveda pa je bistveni pogoj za tehni- DYANE 6, kubatura W2 ccm, 28 KS/SAE, maksimalna hitrost 115 km/h, poraba 5,5 1 na 100 km. Cena US $ 988. Vsi dinarski stroški 9.467 Ndln H. Fourgon, nosilnost 1.600 kg. Vozilo tisočerih možnosti kot potujoča prodajalna, bife, banka, ">^wwww rošta, delavnica, ™$'^W*>>, Itd. Osnovna ce- na US S 1.842. Dinarski stroški za pod j.: 10.404 Ndln, za privatnike: 14.583 N din X;l;X;XXvX;X;XvX;.v.;.;'v^^.^V«^»:^ •X-X,X,X,X-X,X'X,X-X'X,X-X,X,>X'Xs.XC,X-X'.^': ^ X*C"T X^*^. >x-;£-!*?2ž* ID 19 I vi ve, kubatura 1.985 ccm, 84 KS/SAE, maksimalna hitrost 165 km h, poraba 9,41 na 100 km. Cena U S S 1.872. Dinarski stroški 20.513 N din Brcak 19 Confort Ambulancc, kubatura 1985 ccm. 90 KS/SAE, maksimalna hitrost 165 km/h, poraba 9,8 1 na 100 km citro6n a furgon HREAK /mE VARNOST — UDOBNOST EKONOMIČNOST CITROEN — NAJCENEJŠI KILOMETER NA SVETU-pri vseh tipih vozil ODLIČNA LEGA OB VELIKEM UDOBJU IZREDNO NIZKE CENE ZA JUGOSLOVANSKO TR2IŠČE IZREDNO ZNIŽANJE CEN REZERV-NIM DELOM V LETU 1968 ŠE VEDNO NAJVARNEJŠA VOZILA V EVROPI OBIŠČITE NAŠ PRODAJNI PAVILJON NA PRODAJNEM SEJMU MOTORNIH VOZIL NA GR V LJUBLJANI OD 9. DO 31. MARCA DEMONSTRACIJE VSEH VOZIL NA GR TOMOS KOPER. ZASTOPSTVO TUJIH FIRM, LJUBLJANA. Dalmatinova 4 Tel. 312-373 TOMOS ■ Gr AS * 12 STRAN SOBOTA — 13. APRILA 1968 $te-Marie-aux-Mines — zgodovina in sedanjost N^men tccra znpisa je pred- stavili tr/.iškcga pobratima — (nssto Sts-Marie-aux-Mines vsem tištim, ki tega mesteca še ne po/.najo. Tistim pa, ki so /e biii v tem mestu, naj te besede služijo kot razširjena informacija. Dolina S'.eMarie-aux-Mines, znana po svojih rudnikih srebra in cenjena zaradi lepih tkanin, skuša dati mestu veliko vrednost v turističnem smislu. Leži v sredini gorovja Vogezi, na križišču avtoceste iz Alzacije in Lorraine, ima direktno progo s Parizom in je ponosna na svoja sprehajališča v velikih gozdovih jelk, v katerih je veliko hišic v švicarskem stilu. Turisti lahko v tem kraju uživajo miren počitek, poleg tegn pa ga domači gostoljubno sprejmejo medse. SREERO SO KOPALI ŽŽ V PREDRIMSKI DOBI Rudna nahajališča srebra v Bte-Marie-aux-Mines — njihova srebrna ruda je slovela Predstavljamo vam pobrateno mesto Trzica po vsem svetu — so odkrili že v predrimski dobi. Kopanje srebra se je odvijalo z nekaterimi prekinitvami vse do začetka dvajsetega stoletja. Rudniki so v svojem največjem razcvetu zaposlovali več kot 1500 delavcev iz te doline, vendar si je prebivalstvo moralo kasneje poiskati drug vir zaslužka, saj so leta 1907 kopanje srebra dokončno opustili in nekaj let pred zadnjo svetovno vojno je bilo odprtih le nekaj rovov za arzenovo rudo. BOGATA TEKSTILNA TRADICIJA Propad rudnika je prisilil prebivalce, da so si poiskali drug vir zaslužka. V začetku 18. stoletja so v Ste-Marie-aux-Mines začeli izdelovati rjuhe, kasneje pa je bombažna industrija zaposlila vse prebivalstvo v dolini. 1740. leta so odprli tovarno tiskanega bombaža, njena proizvodnja pa se je močno razširila v prihodnjem stoletju — 1824, ko je tiskan siam-ski bombaž postal velika moda Pariza. Temu bombažu se kasneje pridružijo še fantazijski vzorci iz bombaža, volne in svile — te vzorce so tkali pretežno ročno in leta 1870. je to tkanje zaposlovalo 25.000 dela\cev iz doline in okolice. Blago, ki so ga izdelovali in ga še danes izdelujejo v Ste-Marie-aux-Mines, se odlikuje po svoji kvaliteti, dobri izbiri vzorcev in živahnosti barv in ravno zaradi vseh teh lastnosti si je pridobilo svetovni sloves — znano ime »Artikli Ste-Mariea«. To blago tkejo še danes v številnih modernih tovarnah in v malih tkalnicah po domovih v okoliških vaseh, kjer blago z značilnimi vzor- ci ie etanes delajo zelo pogosto v ročnih delavnicah. Danes predstavljajo osnovno proizvodnjo izdelki iz čiste volne za ženske obleke in konfekcijo. IZREDNE MOŽNOSTI ZA LOV IN RIBOLOV Kljub neugodnemu geografskemu položaju na dnu doline in dejstvu, da mestu primanjkuje gradbenega materiala, pa ima Ste-Marie-aux-Mines precejšnje možnosti za razvoj lova in ribolova. Zato so bili glavni cilji občine, da je poskrbela za intenzivno upravo nad gozdovi, pospešila pogozdovanje in razvila cestno omrežje. Lovsko področje mesta, ki zajema okoli 40GO ha, je zelo bogato z raznovrstno divjačino, med katero je največ srn in jelenov, opaziti pa je tudi divje peleline in merjasce. Poleg ribolova v rekah pa imajo turisti tudi priložnost, da love v posebnem ribniku in to celo brez dovolilnice. RAZGIBANA KULTURNA IN ŠPORTNA AKTIVNOST V Ste-Marie-aux-Mines imajo zelo razvito športno dejavnost, zlasti telovadbo, nogomet, plavanje, judo, smučanje, streljanje in biljard. Za vse te športe imajo tudi ugodne pogoje, saj imajo lepo urejen stadion, pokrito zimsko kopališče in strelišče. Plavalci in vaterpolisti Ste-Marie-aux-Mines so že večkrat z uspehom nastopali na raznih mednarodnih tekmovanjih. Na kulturnem področju je največ zanimanja za klasično glasbo, saj imajo zelo aktivno društvo, ki organizira koncerte in večere opernih arij z znanimi orkestri in solisti. Na področju lahke Fochov trg v Ste-Marie-aux-Mines glasbe Imajo dve društvi, poleg tega pa je v tem mestu tudi društvo prizadevnih harmonikarjev, ki predstavlja narodno glasbo na raznih prireditvah v samem mestu kot tudi drugod. Poleg omenjenih društev deluje tudi pevsko društvo, medtem ko ima društvo harmonikarjev v svoji sredi tudi folklorno skupino, ki predstavlja klasične in narodne plese po vsej Franciji. Razgibana je tudi gledališka dejavnost, saj imajo gledališče s 520 sedeži, ki večkrat sprejema pod svoje okrilje priznane francoske gledališke umetnike. Poleti, med turistično sezono, pa niso v Ste-Maric-aux -Mineš redke gledališke predstave na prostem ŠOLSTVO V STE-MAR1E-AUX-MINES Mladi Francozi iz Stc-Ma-i rie-aux-Mines imajo možnost, da se vpišejo na gimnazijo, srednjo tehniško šolo z več oddelki: tekstilni, gozdarski, mehanični. V drugi skupini študija po skrajšanem urniku je najvrednejše omeniti strokovni oddelek, ki je edinstven v Franciji. V tem oddelku pripravljajo učence za končni izpit o strokovni usposobljenosti gozdnega delavca. Ker je okolica tega mesteca v Vogezih zelo primerna za naselitev počitniških kolonij, je zelo dosti podjetij in organizacij zgradilo počitniške hišice. Zadnja leta postaja Ste-Marie-aux-Mines vedno bolj upoštevan turistični in klimatski center. V samem mestu je 10 hotelov ali restavracij, ki lahko sprejmejo turiste. Vsi hoteli v mestu imajo 150 postelj, vendar je to število že premajhno, zlasti v turistični sezoni. Da bi se ognili pomanjkanju prostora oziroma sob, so začeli oddajati tudi zasebne turistične sobe in stanovanja. V mestu imajo tudi kamping in ga nameravajo še razširiti, da bi lahko sprejel več turistov. Za razvedrilo turistov organizirajo redne folklorne prireditve, med katerimi velja omeniti kmečki karneval — vsako leto na prvo nedeljo v juniju gre skozi mesto čudovit karneval na konjih, ki vlečejo za seboj vozove z raznimi skupinami ljudi. Ta prireditev privablja vsako leto več kot 20.000 obiskovalcev. Takšen je torej Sts-Marie-aux-Mines. Bogat s tradicijo tekstilne industrije, lepo geografsko lego, zelenimi gozdovi, vodami, svežim gorskim zrakom in kar je najvažnejše, z gostoljubnimi in prisrčnimi ljudmi. V. Guček Loka se pripravlja na piknik Čeprav je do piknika slovenskih izseljencev, ki bo na loškem gradu 4. julija, še dovolj časa, se organizatorji že nekaj časa resno pripravljajo na to prireditev. Posamezne naloge so zaupali sedmim komisijam. Največ dela ima sedaj propagandna komisija, ki je že dala v tisk propagandni le-* pak, za katerega je naredil cftnutek Pavle Florjančič, študent Pedagoške akademije za likovni pouk. Natisnili bodo 2000 velikih in 5000 malih lepakov. Večje bodo poslali po vsej Sloveniji, male pa bodo nalepili na avtobuse, vlake, izložbena okna itd. Lepak v bistvu predstavlja štiriperes-na deteljica, za lisite pa so uporabili loške kruhke, ki, simbolično predsavljajo kraj prireditve. Lepak bo tiskan v rdeče-modro-beli barvi. Ob tej priliki bodo ponatisnili še1 prospekt Škofje Loke v 50.000 izvodih. Poslali ga bodo tudi kot prilogo Rodni grudi, tako da bi izseljenci kar največ izvedeli o kraju, kjer bo letošnji izsedjeniški piknik. j Prireditelji računajo, da se^ bo piknika udeležilo, če bbanja Rudija Dutschkeja *° v Zahodnem Berlinu in v ^katerih drugih mestih iz-Drnhnile študentske demon- „„"^e'ie. Hudo ranjenega Dut-Jehkej ^hkeJa so takoj operirali — klUe ustreljen v glavo — in Pravijo nI ve« v smrtni 0evarnostl. Med svojim potovanjem po azijskih državah se predsednik republike Josip Broz-Ti-to mudi na enotedenskem prijateljskem obisku v Japonski. V jugoslovanski delegaciji so še član sveta federacije Ivan Maček, državni sekretar za zunanje zadeve Marko Nikezić. podpredsednik zveznega izvršnega sveta Rudi Tolak in drugi. Po končanem obisku na Japonskem bo predsednik Tito obiskal še Mongolijo in Iran. Japonska, ali kot jo radi imenujemo »dežela vzhajajočega sonca«, se razprostira na površini :; •.'..! kvadratnih kilometrov in ima 100 milijonov prebivalcev. Japonsko prebivalstvo je zelo gosto naseljeno, saj pride 249 prebivalcev na en kvadratni kilo- meter. V kmetijstvu in ribištvu je zaposleno 41 odstotkov vsega japonskega prebivalstva, v industriji 24 odstotkov in v trgovini ter prometu pa 21 odstotkov. Zelo razvite so naslednje panoge japonskega gospodarstva: kovinska, kemična, elektro industrija ter ladjedelništvo. V zadnji svetovni vojni je bila Japonska med premaganimi državami, zato ji ni bilo treba vlagati sredstva v oboroževanje, temveč to Japonci ta denar s pridom uporabili za svojo ekonomsko rast. Zato lahko zapišemo, da je Japonska dežela »gospodarskega čudeža«. V čem je ta čudež? Lela 191"» je Japonska imela dohodek na prebivalca okoli 100 dolarjev in se je uvrščala nekje v srednji razred razvitejših držav. Z iznajdljivostjo, učinkovitim izkoriščanjem vseh možnih sredstev, spremljanjem do- sežkov drugih industrijsko naprednejših držav se je Japonska v razmeroma kratkem času povzpela v sam vrh industrijskih držav. Ta uspeli pa ni zasluga samo razvile industrijske dejavnosti, temveč gre zasluge v mnogočem pripisati tudi zelo racionalnemu planiranju kmeti "ske proizvodnje. Ta pa se odlikuje zlasti z maksimalnim izkoriščanjem poljedelskih površin in z intenzivno uporabo umetnih grojil. Tudi drugi statistični podatki govore o veličini Japonske: lani je v proizvodnji jekla prehitela Veliko Britanijo in se popela na drugo mesto v svetovnem merilu, drugo mesto zavzema tudi v elektroniki, ki obsega polovico vse japonske elektrotehnične industrije. V ladjedelništvu je Japonska nesporno prva v svetu, saj izdela več kot polovico vseh ladij na svetu, v proizvodnji motornih vozil je »2 estra Mina in svak Jaka sta pogorela v domači hiši« obuja spomine 90-letna Cilka Žark iz Zasipa Zasip je predmestje Bleda. Lepo obdelana polja, skrbno urejene hiše in obilo cvetja ka/e, da tod bivajo pridni ljudje. Sicer pa je zanimivo to, da Zasip v zgodovini ni pripadal blejskim, temveč begunjskim graščakom. Pa sem ondan kolovrati! po Zasipu, ko me domačin pocuka za rokav in pravi: »Ali vidiš tisto zadnjo hišo tam gori v bregu nad vasjo?« Svetoval mi je, naj se ogla. sim pri Cilki Zark. Tako se je začel naš sprehod skozi čas po Radovni in Zasipu. Sprehod po spominih 90-letne Cilke, ki meni, da so v Radovni nekoč več plesali po kmečkih sobah in skednjih kot pleše današnja mladina. Resnično je bil nekoč v Radovni raj; raj za deveto goro, pa čeprav doma nikoli niso kupili mesa, kruh so pekli sami in živeli samo od tega, kar so pridelali. Sole ni bilo, umetnost abecede pa so spoznavali pozimi za pečjo. Čevljarja in krojača so dobili na dom, da je bilo ceneje, ob delu pa so kramljali in pripovedovali. In pošten rod je živel tod. Mati je poslala sina Franca v Celovec, da bi se izučH za čevljarja. Sin pa se ni učil samo čevljarske obrti, ampak je mojster zahteval, da zanj krade koru. zo. Ko je mati to zvedela, je sinu v pismu med drugim zapisala: »Vrni se takoj domov. Mi smo te dali učit za čevljarja, ne pa koruzo krast.« In sin se je vrnil domov. Takšna je bila Radov-na, takšni so bili ljudje pod Triglavom. Cilka pravi, da je to najboljša vas na svetu. Vse do 70 lela starosti je vsak dan pešačila iz Zasipa na obisk v Radovno. Njena domačija je že zdavnaj pogorišče in spomenik. Žalostna so ti spomini. Med vojno so Nemci požgali Radovno ln njene prebivalce. V domači hiši je pogorela sestra Mina in njen mož Jaka. 1900 leta je napočil čas poroke. Ker je mati že umrla, ji je sestra pripravila poročno obleko in doto: kravo, omaro, posteljo, »mentrgo«, burkle in 500 goldinarjev. 100 goldinarjev je primaknil še boter. S tem denarjem sta z možem kupila vrt in popravi, la hišo. Prvi mož je kmalu umrl, zato se je drugič poročila. Drugi mož je umrl pred leti v visoki starosti 90 let. Čudno, kako so nekateri ljudje na stara leta trdni. Cilko je kap, ko je bila stara 80 let. Leto dni ni mogla govoriti, omrtvičeno pa je imela tudi roko in nogo. Po letu dni se je pozdravila. Ce Cilka sliši, da je nekdo umrl, ki je imel 70 let, pravi: »Ta je pa mlad umrl«. Zdaj čuva pravnuka in plete nogvice. Pred hišo, odkoder ima prekrasen razgled po celi radovljiški in blejski kotlini, ji misli le še večkrat pohite nazaj v Radovno, nazaj v mladost. J. Vidic KMETOVALCI — SADJARJI! m Obiščite razstavni prostor j KZ Sloga Kranj AGROTEHNIKA LJUBLJANA ■ na spomladanskem gorenjskem sejmu v ■ Kranju. ■ Ustregli bomo Vašim željam. 1 Sejemski popust S Traktorji ZETOR na kredit! lani presenetljivo zasedla drugo mesto, močan gospo« darski poteneial pa predstav« l.j.t tudi japonska kemična« petrokemična in tekstilna industrija. Uspeh japonskega gospodarskega podviga pa je še večji, če upoštevamo, da Japonska nima surovinskih virov in da v začetku tudi nI imela velikih rezerv kapitala. Čeprav japonska industrija ni morda močnejša od drugih, ja pa zato sposobnejša v tem, da popolnoma prilagaja svojo proizvodnjo zahtevam najbolj razvitih tržišč. Skratka vir japonske moči je v spretnosti organizacije in vodenja gospodarstva, zlasti pa v veliki in marljivi delovni moči. Lahko rečemo, da vsi Japonci žive z geslom: »Bolje, hitreje« učinkoviteje .. .« V. G. in dogodki Obletnica internirancev Buchenvvalda V nedeljo, 14 .aprila, bo v Brežicah proslava ob 23-letnici osvoboditve internirancev iz koncentracijskega taborišča Bu-chcnvvald — Dora. Proslava bo ob 10. uri v narodnem domu v Brežicah. Internirane! v taborišču Buchenvvald so se 11. aprila 1915 uprli in osvobodili ter nato priključili zaveznikom. Ker je med preživelimi internirane! tudi precej Gorenjcev, vabi prireditelj vse udeležence upora in druge, da se tudi letos udeležijo proslave tako kot prejšnja leta. IflSBBflUDEBBBai V spomin na zaloške žrtve Letos mineva osenunšti-rideset let od velike stavke železničarjev. 15. aprila so padle žrtve pod streli na Zaloški cesti v Ljublja ni. V spomin na ta dogo dek je 15. april proglašen za dan železničarjev. J.se niški železničarji niso organizirali posebne proslave, pač pa se bodo ude!e-žili centralne proslave v dvorani Tivoli v Ljubljani v ponedeljek zvečer. Jeseniški železničarji bodo v ponedeljek dopoldne položili vence k spominskim obeležjem na Jesenicah in na grobove talcev v Begunjah, k spomeniku Ivana Krivca v Jasni pri Kranj ski gori in k spomeniku talcev na Belem polju pri Hrušici. Del denarja, namenjene ga za vence, pa bodo izročili za gradnjo onkološkega instituta v Ljubljani. B. Blenkuš • » • Kakor hitro je Lucy dosegla uspeh, se je popolnoma pomirila. Zaklenila je spet vrata ln se jela pripravljati na beg. Minula je te ura, odkar so jI prinesli večerjo in prepričana Je bila, da je danes ne bo nihče Več motil. V torbico je zmašila ves svoj dragoceni nakit in kar je Imela denarja, nato pa začela oprezovati, da bi ujela najprimernejši trenutek za beg. V prvi sobi je ugasnila luč, le iz njene spalnice je sijala motna svetloba. Ko je tako napeto prisluškovala prt vratih, se ji je zazdelo, da sliši na stopnišču šum, ki se je ponavljal v kratkih presledkih. Uganila je, da nekdo previdno ■topa po stopnicah navzgor. Morda je bil to osovraženi Strongbridge sam ali tista zoprna ženska, ki jo je hodila krotit ali pa vratar, ta prezirljivo režeča se spaka, ki Jo je vedno razjezila do besnosti. Lucy je naglo premislila, kaj naj stori. Paine t jI je svetovala, naj mirno počaka, dokler se koraki ne oddaljijo, maščevalnost pa jo je silila, naj ne zamudi ugodne prilike in naj vrne milo za drago. Bilo ji Je vseeno, kateri njenih treh mučiteljev je bil zunaj, vsi trije so enako zaslužili svoje plačilo. In maščevalnost je zmagala nad pametjo. Pograbila Je nogo polomljene mizice — žalostnih ostankov njenega poslednjega divjanja — tiho odprla vrata in se, pripravljena na boj, stisnila k steni v temni veži. Hubbard Je bil zadovoljen, ko je imel za seboj škripajoče stopnice. Za trenutek je postal, da bi prisluhnil in se znašel v prostoru. Neodločen, kam naj se obrne, se je dotipal do nasprotne stene. Toda komaj je storil nekaj korakov, je instinktivno zaslutil, da se mu bliža nevarnost. Čutil je, da blizu njega diha človeško bitje. Razburjeno tiho pihanje, ki Je prihajalo iz njegove torbe, ga je potrdilo v njegovi slutnji. Nagto se je na svojih gumijastih podplatih odmaknil in začutil, da Je nekdo planil mimo njega. V tem je pa tudi že zaslišal močan udarec, ki je, kot se mu je zdelo, zadel ob zid in nato Je nekaj zropotalo po tleh. Hubbard je z razširjenimi rokami planil v temo in ko je začuUl, da se je dotaknil telesa, Je krepko zgrabil. Človek v njegovem trdem objemu se je otepal z vso silo, vendar razen tihega sikanja ni dal od sebe nobenega glasu. Nenadoma je Hubbard začutil na roki hudo bolečino, vendar nI popustil, temveč Je vlekel prožno telo naglo po hodniku. Naenkrat je zagledal pred seboj ozek pramen svetlobe. Sodil Je, da so priprta vrata. Sunil je z nogo vanje, poteg*-!! jetnika, ki se je bil zagrizel v njegovo roko, za seboj v napol temno sobo in ga tam s krepkim sunkom treščil po tleh. Nato je prižgal žepno svetilko, z revolverjem v roki stopil pred vrata in čakal nadaljnjih dogodkov. Lucy je nekaj trenutkov obležala na hrbtu in bila z nogami okrog sebe, nato pa prožno planila pokonci, vendar pa se je dvignila le na kolena, kajti presenečenje je bilo preveliko. Ko se je ozrla na svojega nasprotnika, Je brez besed sedla nazaj na pete in strmela vanj. Saj to ni bil niti Strongbridge niti kdo drug od njegovih pajdašev, temveč čisto tuj možak, in to še prav čeden. Morda je bil celo kateri izmed zločincev Strongbridgejeve tolpe, toda to Je ni motilo. Bala se ga ni prav nič ln ko si Je z nekaj gibi uredila obleko, ki je bila precej v neredu, je takoj odločno začela z zasliševanjem. »Kaj pa iščete tu?« »Vas, gospodična Rovve,« je odvrnil tujec vljudno, toda Lucy tej prijaznosti nI zaupala, celo ne, ker se nI mogla spomniti, da bi bila tega moža že kdaj srečala. Vstala je in se počasi pomikala proti vratom spalnice. »Za to bi si lahko izbrali prikladnejši čas,« je rekla zbadljivo, če bi jo bili prejle dobili po glavi, bi si bili tega krivi sami. In če ste prišli sem z zlim namenom, bom drugič skušala bolje zadeti kot prej.« »Motite se v meni, MIss Rowe,«jo je prekinil Hubbard. »Čeprav me, žal, še ne poznate, imava vendar nekaj skupnih prijateljev. Dolgi lord . . .,« umolknil je, toda plavolaska je že stopila dva koraka proti njemu in v njenih očeh se Je zabliskalo. »Dolgi, lord,« je bil ena izmed redkih res nevarnih njenih slabosti v življenju. Ali je ta mož prinašal kako sporočilo od nJega? Z dvema prstoma desnice je rahlo potegnila po obrveh, kot stori to človek^ ki razmišlja o važni stvari, ln ga pogledala, in ko je tujec nato narahlo potegnil s palcem in kazalcem po nosnicah, se je njeno vedenje nenadoma spremenilo. »Stopite noter,« mu je zašepetala ln pokazala na spalnico. «Ta drhal me je zaprla tu noter in morda bo prišel kdo vohunit. — AH veste kaj o njem?« »Seveda vem, gospodična Rowe,« je dejal obiskovalec. »Prav lepo se obnaša ln povem vam lahko, da ga bodo čez šest tednov odpustili.« Ta vest je Lucy tako presenetila, da jo je komaj verjela. Skoro vsak dan je mislila na »dolgega lorda« in vedno si je morala s tiho žalostjo dopovedovati, da bo morala čakati nanj še najmanj leto dni. »Pa me res ne vlečete za nos? To bi posebno v sedanjih okoliščinah ne biro lepo od vas!« »Lahko mi verjamete,« je zatrdil Hubbard in njegov glas je bil tako prepričevalen, da Ji je pregnal zadnje pomisleke. »In ste prišli nalašč zato sem, da bi ml to povedali?« je menila hvaležno. Nasmehnil se Je in odkimal. »Ne gospodična Rovve, tako nesebičen pa spet nisem. Tako veselo novico sem vam povedal zato, ker vas bom prosil protiusluge. — Razen vas biva danes v Skldemore-Castle še ena ženska. Ali veste morda, kje bi jo mogel najti?« »Eh, bodite brez skrbi, kar dobro Je spravljena!« je dejala porogljivo. »Dokler Je ta propalica noro zaljubljen, nobeni ničesar ne manjka. Trpljenje se začne šele, ko se ohladi. Tudi ta bo kmalu spoznala, kakšen je ta nlčvrednež.« »Motite se, gospodična Rovve!« Je dejal tujec mirno. »Tu ne gre za ljubezensko pustolovščino, temveč za zločin. Žensko so pod kakršnokoli pretvezo zvabili sem ln Jo potem verjetno zaprli. Prišel sem, da bi to dognal In prosil bi vas, da bi mi pomagali.« Zdaj je bila Lucy naenkrat vsa navdušena. Ljubimki, ki je zavzela njeno mesto, je privoščila vse najslabše, zdaj pa, ko Je zvedela, da gre za podlost nasproti zastopnici njenega spola, se je v njej vzbudila ženska solidarnost. »Oglejte si sobo v stolpu!« je zašepetala. »Zadnja vrata desno. Tam boste zelo verjetno nekaj našli. Tu zgoraj nI nikogar. Jaz pa se bom postavila k stopnicam ln pazila, da vas kdo ne preseneti. — Povem vam pa, da bo težko priti v sobo. Na vratih so tri ključavnice.« (Nadaljevanje) Očiščene in zmrznjene morske ribe v prodajalnah Kranj Križanka, številka 31 VARČEVANJE PRI KB LJUBLJANA VAM PRINAŠA IZREDNO UGODNE OBRESTI 1 2 3 4 5 6 7 8 3 10 11 12 14 m 16 17 1 18 19 •; " 20 21 22 23 24 1 26 ■ 28 29 30 ■ 32 ■ 33 34 35 37 38 Gostinsko podjetje na Gorenjskem išče samostojno kuharico Z VEČLETNO PRAKSO Zaposlitev takojšnja. Plača izredno dobra. Stanovanje in hrana v hiši. Naslov v oglasnem oddelku Glasa. Miha Klinar: Mesta, ceste 6,25 °/o 7 Vo 8 •/« Poleg tega pa sodelujejo varčevalci vezanih vlog ln vezanih deviznih računov ter kmetijski in stanovanjski varčevalci vsake 4 mesece pri nagradnem žrebanju. VODORAVNO: 1. mešana opojna pijača, 7. industrijsko mesto na Gorenjskem, 12. iztrošenost, 13. brenkalni instrument, 14. svetovljansko letovišče na Floridi (ZDA), 15. ironično ime za duhovnika, 16. zvišana nota, 17. žensko ime, 18. žrtvenik, 20. kratica za »starejši«, 21. visoka gora v Julijskih Alpah, Razorska skupina (2547 m), 24. veletok v severni Italiji (orig.), 26. okrasna cvetlica, 27. klicno zrno trajnocvetk, 30. drugo ime za Hercegovca, 32. morska ožina na Malaji, 33. partizansko ime Djura Pucarja, 34. predsednik Kube (Fidelo), 36. ime velikega župana, ki je združil zetske in raške Srbe (Nemanja, 1170 do 1196), 37. živinska krma, 38. zimsko obuvalo. NAVPIČNO: 1. trgovski pomočnik (tujka), 2. gora na Koroškem (Avstrija), 3. težaško orodje, 4. rusko žensko ime, 5. mestece na Japonskem — jugozahodno od Tokia, 6. italijanski spolnik, 7. pred leti umrli gledališki režiser (Jože), 8. skrajni konec celine, 9. drugo ime za nefrit (uhani, okraski), 10. šare-nica v očesu, 11. ponos, 13. domače žensko ime, 15. rastlinstvo kakega kraja, 18. nabrušeno, 19. eden izmed priimkov hrv. književnika, znanstvenika in politika (Vitezovlć Pavao, 1652—1713), 22. veliko industrijsko podjetje v Kranju, 23. domače živali, 24. ameriški filmski igralec karakternih vlog (Gre-gory), 25. stara površinska mera, 28. pristanišče v Alžiru, 29. mestece v Dalmaciji s tekstilno tovarno, 31. žuželka z ostrim pikom, 33. število, 35. kratica za »to je«, 36. kratica za »smučarski klub«. Trgovsko podjetje ZARJA JESENICE razpisuje javno licitacijo za prodajo DVOTONSKEGA TOVORNEGA AVTOMOBILA znamke ZASTAVA 620 B Licitacija bo dne 15. aprila 1968 ob 8. uri za družbeni sektor in ob 9. uri za vse ostale interesente. Izklicna cena ugodna. Podrobnejši pogoji bodo objavljeni pred začetkom licitacije. si:::::::: ■ ■■l Domo* III. DEL Naslednji dan diši v hiši, kaK leto najhujše lakote. Duh po Pe*SpJ dajo in ki žive od obljub na sko^ D naravnost morilski. Pred zadnjo s ^ jjj mogli privoščiti dobrot, ki jih P£ ^ (r Po očetovi zaslugi pa se je v w\ kakor v nekaterih predvojnih lwyfr leti mori po mestih, sicer niso n ^gr'^ in pazili, da bi jih nekega dne ne, ^jbi^ nali že vnaprej, da bi ušli vsaj teJ g P in bolezni imenujeta mati in Ma^J '^d^ je v soboto pripeljal cče, žarita ° jtfji tudi od hvaležnosti do božje nlilo.S^jlo, ^ in mu takoj naklonila delo in P13^"01. dnevih, odkar cče dela, ni nihče P a\ Posebno Marija je hvaležna £jjja**j njene goreče molitve. Ni zaman j^jaH'' se bo obema jutri zahvalila na P , k Jakobu mimogrede poromali. y O tem pripoveduje materi. *• g(w j misli, marveč se na tihem jezi n^ $ ^ svojih brezbožnih časopisih, ka***jjja, J prebirati in kakor da bi kaj zarn ^ v ^ nosti. To je samo zato, ker so j° ,a v\ pri knjigah in se je iz knjig n|Ljju*^ delajo tujko v domačem kraju, z^ rj( z župnikovimi in učiteljevimi n ^#t^1 da po pameti dosega župnika »* < ki ju je treba spoštovati. ^ fj Čudna jeza se polašča mat<^5az. \i njen, davi še tako zadovoljni ^\^f v nasprotju z vedno krajšimi senc^ti^ se vzpenja k poldnevu. Morda Je £e?^f vročino, podobno pasjim dnevom.h bo avgust slkoro prelomil v svoj0 ^ Toda vročina ni kriva. To GLAS # 14. stran 60E0TA — 13. APRILA 19N GORENJSKA Na Bledu je v teh dneh že toliko turistov, da pravijo Blejci: »Za dobro jutno ker dobro.« — Foto Perdan Turistične informacije & Bohinj — Zaseden je Mladinski dom, v drugih hotelih in zasebnih turističnih sobah pa je dovolj prostora. Bohinjci predlagajo za konec tedna izlet v vas Ravne nad Bohinjsko Bistrico in obisk Mencingerjeve koče, ki jo oskrbuje Planinsko društvo iz Bohinjske Bistrice. Od kcče je lep razgled na spodnjo Bohinjsko dolino. Dostop do Mencingerjeve keče je mogoč tudi z avtomobili. • Bled — Odprti so hoteli Jelovica, Park, Triglav, Lovec in Kompasov Garni hotel. Odprte so tudi gostilne v Zaki, Mlino in Ribno. Povsod je še dovolj prostora. ® Dovolj prostora je tudi v Ratečah, na Jesenic?h, v Domu pod Golico in v Smučarskem domu na Črnem vrhu. # Tržič — V Tr/.ču in Podljubelju je dovolj prostora. Hotel Panorama na Ljubelju bo zaseden do 20. aprila. Prostor je tudi na Zelenici in na Kriški gori. % Kranj — Dovolj prostora je v obeh hotelih in v zasebnih turističnih sobah. Prostor pa je tudi v hotelu na Smarjetni gori. v Preddvoru, na Jezerskem, Krvavcu in v domu Rade Končar v Bašlju. O) V Kamniku in Domžalah je prostora dovolj. Dom v Kamniški Bistrici pa ja zaseden do danes (sobota). Vreme Vremenska slika: Področja visokega zračnega pritiska nad našimi kraji slabi. Ob jugozahodnih vetrovih je nad Balkan začel dotekati vla/ n zrak, zato oblačnost narašča* vendar padavin še ne bo. Temperature danrs (petek) ob 13. uri: Ljubljana 10, Brnik 9, Planica 5, Jezrrsko 7, Triglav-Kredarica —8 stopinj C. Napoved za nedeljo in prihodnjo dni: prevladovalo bo cblrčno in sveže vreme; pozneje fo možne tudi manjša padavine. ^OBDRAUBURG SPITTaF fTVlp ST.VF/T A WOLFSBERG \ND1L_ DO&MnCO & S. STEPAJ IČORTINA gtf; jr-LpAMPEZZO P1EVE _ 01 CAflBRE LFEISTKITZ El! HERMAlSOR. G0SPASV£O\ MAR1A SAAJ- 'celovec RMARKf1 VfUKOVFC TOLfflEZZO i LEGENDA: j£ajjjfci\ i ® MOTEL (»kn S.DAN1E f A KAN P \ DE^TlJU g SED.ŽICNICA j [i] GON D. ŽIČNI CA J CARNIA^ >GEM0NA AHUMIN FfLDKIRCHEN VRC__ -VILLACH JJ>ii^^ JWav« Ljl'^KS^FERLACH ?M ■ m m u . sr. jakST UrivERLOlBL ŽElF^A k'APLA % I b*l7\ * fiA MSEMC?sl jKlStt.«,---^ X„X SOLČAVA /1 n^MA. Ar> 3E^RSk? ■ ST.ANPKA ST. ANDRAŽ* LAVAHUMD j/*uRG j>jB>kavograd r ^✓RAvr BL0v3foP" RNA eWADFC SCSJArJO 4e BOVEC A, cMiN i vogel Ji HK TJZIC »^»GORtf 1 GRAD i M0ZIRJ] VIDEM *» ^CERKNO A PAUiAN0vA> CErV/lGNANO portogruai čedad ALE S S ^#KANAL ■■»»^V SOLKAN^ NOVA GORICA C~ 0 ^^A3t>0VSOIs'A 9 V Pei'JICA -teir-feiii ziri VIPAVA SKOPJA^ Vrhnika. 'LOGATEC IVANCfJA GORICA l muljava MOST TURJAK ONFALC tMič POSTOJNA Ar 6RAD0" ckade.Z TRIE STE1 PiVl^A \ Plan i na kRAKEK CERKNICA 'ROEKA RIBNICA \ P0LE>RA .STRAŽA VAS M%$$%X 9150 JUILAB * Ig mK&< /SOBOTA — 13. APRILA 1968' Beljak Celovec GORENJSKA Trbiž S7 Trst HOTEL LETALIŠČE Aerodrom Ljubljana Ko potujete po cesti Kranj —Kamnik, se ustavite na letališču, kjer vas vabi ob gozdnem robu hotel. Ob sobotah in nedeljah popoldne na terasi hotela PLES od 16. do 22. ure. Postrežem boste z dobro kapljico, okusnimi jedili in specialitetami na žaru. V letni in zimski sezoni je odprta brunarica in depandansa v Tihi dolini na Krvavcu. Na voljo imamo 60 ležišč. HOTEL LETALIŠČE Flugplatz Ljubljana Auf Ihrer Reise von Kranj nach Kamnik bleiben Sie beim Flugplatz stehen! Dort befindet sich einla-dend am VValdrand eim Hotel. Samstags und sonntags Nachmittag auf der Ho-telterrasse TANZ von 16 —22 h. Es wird ein guter Tropfen, schmackhafte Speisen und Rostspezialitatetn serviert. In der Sommer- und VVin-tersaison stehen Ihnen eine Berghiitte und eine Dependance in der TIHA DOLINA (Stilles Tal) am Krvavec (1858 m) zur Ver-fiigung. Wir verfiigen iiber 60 Schlafstatten Rlstorante ali'aereoporto Aereoporto di Ljubljana Se viaggiate in maccina sulla strada Kranj—Kamnik, fermatevi ali'aereoporto. Nel Ristorante aH' Aereoporto, situato in un paesaggio pittoresco di boschi e montagne, potre-te ristorarvi, godendovi piatti speciali e vini originali. Durante l'estate e d'inver-no sono aperti anche la >'Dependance« ed il »Cot-tage« nella »Tiha dolina« (La Valle silenziosa) sul pendio del monte Krvavec. I due impianti dispongono di 60 letti. STROJI, ORODJA, STAVBNO IN POHIŠTVENO OKOVJE Josef Strauss VHIach — Beljak Prodaja na veliko — Gasvverkstrasse 7 Prodaja na drobno — Bahnhofstrasse 17 Telefon 042 42, 60 61 in 68 53 L0DR0N Villach-Beljak Lederergasse 12 DIOLEN ZAVESE 1 m — 150 cm širine 25 A sch 1 m — 220 cm širine 37 A sch l m — 300 cm širine 49,80 A scb • se ne krčijo • ni potrebno likati VOLNA, DRALON — nove modne barve za pomlad in poletje. UGODNE CENE! WOLLBAR — Klagenfurt — Celovec pri kapucinski cerkvi Specialist za pletilne stroje in volno. EXSTRA — EXPORT Simon Prescheren Tarvis (Udine) — Trbiž, telefon 21-37 vam nudi po izredno ugodnih cenah: 9 Trgovina z električnimi potrebščinami j 0 Pralni stroji % Radio — televizijski aparati f) Svetilke — žarnice % Šivalni stroji — dvokolesa 0 Ploščice za tlakovanje — otroški vozički — peči na olje 9 Olivetti računski in pisalni stroji Poseben popust za izvoz Strežemo v slovenščini s. p. a. A. Rejna Trieste — Trst Ul. Cassa di Risparmio 4, telefon 36094 Največja izbira avtomobilskih delov ln opreme Specializirana trgovina za prevleke lastne proizvodnje ln naslonjala za glavo Sprejemamo dinarje llllliliiilllliiilllllllhljllllllllllllillllfilll"'"1 Janez: Micka, jetzt haben vvir schon die ganze Stadt Kranj durchvvandert! le" habe schon einen .VVolfS" hunger! Micka: Du Armer! Komm, ich fiihre Dich zum »JELENu dort wirst Du nicht inur sehr gut, son-dern auch bil-lig essen konnen. NAJNOVEJŠE SPOMLADANSKE VZORCE dobite v veliki izbiri, po najugodnejših cenah NA KOROŠKEM V TRGOVSKIH HIŠAH Villach_Beljak 8+%%^- 7387 ^9999999 SOBOT A*^" ^'APRILA 1968 GLAS * 17. STRAN Kupujte dobro - kupujte poceni - kupujte pri Govorimo slovensko VILLACH, AM SAMONIG - ECK BESUCHEN SIE HOTEL TRIGLAV BLED Billige Pcnsions —und Be-kbstigungpreise — Extra Touristcnmcnu fiir Grup-pen — Einheimische Spci-sen und Getranke — Schattcngartcn Telcphon 77-365 JllllC;iilllllllllllllllIlllllllllllllllllIIIIIIIIIIIBBIIIIIIIIIIIIieillllllllllllISIIItElllBllllltl>IIIII«:illllE7IIIIM^ AVTOPROMET GORENJSKA KRANJ VAS VABI ZA PRVOMAJSKE PRAZNIKE | I NA ENO IN DVODNEVNE IZLETE ENODNEVNI: 1. maj KRANJ—TRBIŽ Odhod ob 7. uri, povratek ob 15. uri, cena 20,00 N din 2. maj KRANJ-CELOVEC Odhod ob 7. uri, povratek ob 14. uri, cena 18,00 N din 3. maj na spomladanski SEJEM V GR\DEC Odhod ob 6. uri, povratek ob 18. uri, cena 58,00 N din (z vstopnico!) Prijave do 27. aprila! 1 Prijave in informacije v poslovalnici Turist Kranj, JLA 1, tel. 21-563 I ■ttltlll iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiEiitriittiiiiifitiaiEittittiifinttfmtftiiiiieiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiitict ilT K U111II i k TURISTI! Priložnost vam nudi ugodnost. Za vsakogar nekaj, nekaj za vse boste dobili v gostilni in trgovini Jože Malle Loibltal — S t Lenart v Brodeh le 3 km od ljubeljskega predora Govorimo slovensko! Ugodna menjava! Dobrodošli! KMETOVALCI SADJARJI LASTNIKI VRTOV Na spomladanskem Gorenjskem sejmu bomo imeli za vas na našem razstavnem prostoru, vse vrste kmetijskih strojev, traktorjev, traktorskih priključkov ter razno manjše orodje. VELIKI SEJEMSKI POPUST Traktorji tudi na kredit. Priporoča se K Z SLOGA KRANJ ITečilni gumi v treh izbranih okusih \ tflllllffMlIlllllllllllIBlItllllllllllllllMIlflllllllJlIlllllllIIIIIIIIIIIIllIlIlllllllllllllIIIIIUIIlilJIIIIlirMilll« odlična zidna barva** za pleskanje +ff\I \? združena^ kemična ind.domžale ifiiifiiiitfriiiftiiiiitii;iffftiiiiiiiift2iifiiiiiiifti;iiiititiitiiiiiitiiitiiitttEtiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiit»iiitff»ft I-------------------------------------------------------\ UJ REKLAMNA PRODAJA jj£ En starček PIJAČ j|r BELI, RDEČI Namizno belo fijjj- Vermouth vino OD 5. MAJA Pelinkovec GRENKI Sirup ORAN2NI, LIMONIN St. Lenart Kamnik GORU Bled Beljak ^999995 ^^.+/+C GLAS * 18. stran TURIZEM SOBOTA — 13. APRILA 1588 Komna in turno smučanje Sneg je v dolinah že izginil, pa ga zato smučarji in drugi ljubitelji bele opojnosti morajo poiskati pač višje v gorah. Civilizacija nam je z žičnicami približala že marsikateri del našega čudovitega gorskega sveta, ki je v tem času še ves odet b enežno odejo. Ni potrebno omenjati Zelenice, Krvavca, Vršiča in posebno še Vogla, ki privabljajo ne samo ob nedeljah, temveč vsak dan številne smučarje. Manj poznane pa so šo številne druge gorske postojanke in področja, kjer ni žičnic in kjer Je treba pač vzeti pot pod noge. Ena takih je Komna — čudovito prostranstvo nad Bohinjskim jezerom. V Priročnem leksikonu piše, da je Komna planota v Triglavskem pogorju zahodno od Bohinja, obdana z vencem Bohinjskih gora kot bo Spička, Vogel, Bogatin, Podrta gora in druge. Imamo Gorenjo Komno, Lepo Komno in Spodnjo Komno s kočo pod Bogatinom na planini na Kraju in Domom na Komni, kjer so primerni tereni za smučanje in turne Izlete. Komna je prav gotovo Idealno področje za visokogorsko turno smučanje, za ture poleti in pozimi v vse fmeri tega dela naših Julijskih Alp. Kaj mora biti bolj prijetno in zdravju koristno, kot večurna hoja po snegu ln svežem zraku. In če je še lepo vreme, z visokogorskim ^oncem, potem vam vsak dan posebej ostane v najlepšem spominu. Pa prijetna smuka po gladkih pobočjih, ko se več kilometrov daleč spu- ščate navzdol ne da bi izbrali pot. Na Komno pridete najlažje tako, da se z avtomobilom pripeljete do Koče pri Savici nad Bohinjskim jezerom. Od tam vam vso prtljago prepeljejo do Doma na Komni s tovorno žičnico, sami pa se tako brez posebnega truda v treh urah povzpete do Doma, last _ Planinskega društva Ljubljana — matica. Dom na Komni, v katerem je prostora za 100 gostov, stoji 1520 m visoko na robu, od koder se vidi skoraj vsa bohinjska dolina z jezerom.. Pozorno in ljubeznivo osebje vas bo postreglo praktično z vsem, kar si boste zaželeli. Sobe so prijetne in zadovoljivo opremljene. V Domu je centralno ogrevanje, v prostorni jedilnici pa za razvedrilo tudi televizor. Treba pa je reči, da si zelo prizadevajo, da bi še bolj uredili notranjost in zato vsako leto nekaj naredijo. Prav to pa je tisto, kar iz leta v leto privablja več planincev, smučarjev in drugih turistov. Tako so letos v marcu imeli nad 450 gostov, ki so na Komni ostali večinoma po več dni. Letos je bilo več gostov tudi v januarju in februarju — poprečno dnevno kar po 60. Teh bi bilo pozimi lahko še več, če bi bila urejena in pravočasno izplužena cesta do Koče pri Savici. Res je vprašanje, ali je Komunalnemu podjetju v Bohinju tako težko izplužiti 4 km dolgo cesto od Zlatoroga do Koče pri Savid, 5e posebno ker ni nevarnosti plazov niti dru- gih ovir. Nerazumljivo je tudi to, da nikomur ni mar, kako je oskrbovana pot do slapa Savica, medtem ko so pot na Komno v lanskem letu morali urediti kar sami. To je sicer nekaj pomanjkljivosti, moramo pa reči da je Komna z Domom idealen kraj za počitek. Komna je tudi izhodišče za številne izlete: na Bogatin, Kuk, Lanžovec, do Krnskega jezera. Črnega jezera ali Triglavskih jezer. Nešteto je tudi drugih možnosti, krajših izletov, katere zmore še tako poprečni smučar, pa celo začetnik. Tudi terenov za smučanje je dosti in letos so v Govnjaču postavili majhno prenosno vlečnico, tako da je tudi za bolj razvajene smučarje poskrbljeno. Ko smo se pogovarjali z oskrbnikom Doma, prijaznim Načetom, smo izvedeli, da imajo še dovolj načrtov. Predvsem nameravajo letos urediti tudi kopalnice, največja želja pa je, da bi od Koče pri Savici do Doma zgradili gondolsko žičnico. Tako naj bi pridobili čimveč gostov, samo obširno področje pa približali svetu, če-'prav je pri tem gotovo, da bi Komna izgubila prav tisto privlačnost, ki jo ima: mir, prijetnost in tudi domačnost, ki jo je čutiti med vsemi, ki prebivajo v Domu. Zagotovo ne bo več tistega pravega planinskega vzdušja. Ce se boste odločili za nekajdnevno bivanje v gorah, odločili za turno smučanje, potem na Komni vsekakor ne boste razočarani. T. Lipicer Bled, čolni in še kaj Hotel sem pogledati, kako se Bled pripravlja na novo sezono. Šel sem k čolnom, kjer sem našel Jožeta. Ravno smeti in suho listje je zažigal. V soboto so vse čolne obrnili in jih prcpleskali. Jota Valant je doma s Koritne-ga. Skrbi za red v čolnarni, Za kopališče in sploh se zanima za jezero in vse, kar se okoli njega dogaja. Zaposlen je pri Obrtnem komunalnem podjetju Bled, ki skrbi za kopališče, čolnarno ln žičnico na Stražo. Sicer pa Jože pravi, da o jezeru več ve njegov sodelavec Janez Pate. Ta je poleti reševalec v kopališču. V čolnarni imajo vsega 29 malih čolnov za izposojanje. Tu je privezana še ena jadrnica in nekaj malih sandolin. Poleti vozi osem velikih čolnov turiste na otok. Prej jih je bilo deset, pa sta dva dotrajala. Sami niso kupovali novih, ker je na Bledu kar štirinajst privatnikov, ki se ukvarjajo s to obrtjo. Jože je povedal, da jih je ir. Rejc, strokovnjak za vo- de, »potroštal«, da bo jezero verjetno že v treh letih ozdravljeno. Lansko jesen so v vzhodnem delu jezera ugotovili kisik v globini osemnajst metrov, pri zadnji meritvi pa ie pri devetnajstih. Tam, kjer priteče v jezero Radovna, pa se meja kisika poveča še za dva metra. Čolnarji, ki jim je jezero z otokom zelo pri srcu, se zelo razburjajo zaradi razdejanja na otoku. Pravijo, da je to prava sramota za Bled. Cerkev so namreč začeli obnavljati, pa je na sredi zmanjkalo denarja. Vse je razkopano, prepredeno s pajčevinami. Čolnarji sicer pravijo, da je takega stanja krivo spomeniško varstvo. Vstopnino pobirajo, nikogar pa ni, da bi kaj počistil v cerkvi. Ali je tega res krivo spomeniško varstvo? Če je že otok pozabljen, pa se zato na Bledu gradi veliko novega. Toplice bodo prenovili, pravkar so odprli Kompasov garni hotel. Tudi hotel Krim so obnovili in mu prizi- dali novo jedilnico. V Jelovici pa so že lani vse preuredili. Vse to bi zneslo okroglo milijardo dinarjev. Ob tem se nehote vprašamo, ali so Blejsko jezero, grad, otok in cerkev na njem zaradi hotelov ali je ravno nasprotno. Na misel mi je prišlo, da je spomeniško varstvo naš deseti brat, ki ga vsi izkoriščajo, dajo pa mu la toliko, da umreti ne more. Le to ne vem, koga bo poleti najbolj sram, ko bodo turisti ogledovali naš Bled in cerkev na otoku. Janez je v treh letih, ko je opravljal službo reševalca, rešil iz vode dvaiuštirideset kopalcev, pa jih bo najbrž še več, saj jih vseh sploh ni štel. Ko sem ga vprašal, če se mu rešeni tudi zahvali, se je zasmejal in rekel, da jih le nekaj reče hvala. Človek, ki se napije vode, na zahvalo bolj malo misli. Na jezeru pa so poblisko-vali že kar topli žarki spomladanskega sonca in kodra-li podobo Jelovice na jezerski gladim. B. Blcnkuš Otvoritev sedežnice na Peco Preteklo soboto, 30. marca, je deželni glavar Koroške Hans Sima slovesno odprl najdaljšo cnosedežnico v Evropi^ ki bo vozila turiste in smučarje na Peco. V svojem otvoritvenem govoru je poudaril pomembnost novega objekta kakor tudi odprtih smučišč na Peci za nadaljnji razvoj športa, turizma in dvig življenjske ravni prebivalstva Podjune oziroma ob sami meji. > Sedežniea ima svojo spodnjo postajo v Podkraju v neposredni bližini gostišča »Najberž« (Petzcnkonig) v višini 658 m, zgornjo pa v višini 1700 m le streljaj zahodno od planinskega gostišča Siebcnhutten. Njena poletna zmogljivost je 122 do 150 osob na uro, zimska pa 187 oseb. Poleti traja vožnja 30 do 22 minut, pozimi pa 18 minut. Sedežniea nadomestuje zasebno gozdno cesto, ki je bila v zimskem času neprevozna zaradi previsokih stroškov za čiščenje snega. Slab zimski dostop na Peco je zato močno zaviral razvoj zimskega turizma in športa v tem predelu in povzročal slab izkoristeilc obstoječih športnih in turističnih naprav na Peci. Enoscdež-nico je izdelala in montirala znana avstrijska tvrdka Briider Girak, žične vrvi pa so izdelek avstrijske firme Felten & Guielaume. Vso električno instalacijo je izvedel dunajski Siemens. Gradbeno podjetje ing. Glavar iz Pliberka pa j« opravilo gradbena dela. Celotna gradnja žičnice je trajala le 9 mesecev, čeprav ima svoj dolžinski rekord j,n teče njena trasa po zelo strmem terenu (poprečni naklon je 43%). Investicijski stroški sedežnice so znašali 4,5 milijonov šilingov. Pod gostiščem Siobenhutten (1669 m) od višLnei 1600 do 1920 m na Dlplomatenhugoi obratuje krožna vlečnica dolžine 1500 m zmogljivosti 500 oseb na uro. Teče po severnih in pašnih pobočjih Pece, zato je snega še danes dovolj in smuka ugodna. i Posebnost Pece bo nedvomno 8 do 8,5 km dolga smučarska proga, ki jo nameravajo izpeljati izpod grebena Pece (Kniopsa) v dolino, delno po obstoječi gozdni cesti, delno pa z napravo 100 m širokega posoka. 2e danes se hkrati kaže tudi potreba po dodatnih vlečnicah na gorskih smučiščih Pece, saj je urejen dostop iz doline takoj povzročil ozko grlo pri obstoječi vlečnici zgrajeni leta 1962-1963. Ob spodnji postaji obratujeta v polni zimi dve nihalni žičnici in je tod odprta smučarska šola. Nova enosedežnica, ki povezuje dolinska smučišča V Podkraju z visokogorskimi na Peci, gostinski objekti na Peci in pod njo so nedvomno nova močna in privlačna športna ter turistična postojanka sredi kmetijskega zaledja z močnim slovenskim življem, ki bo za gotovo uspešno posegla v turistično gospodarstvo avstrijske Koroške. Smučišča na avstrijski strani Pece bodo tudi privlačna za naše smučarje iz dravske, mežiške in mislinjske doline. Od mejnega prehoda na Hclmecu je do spodnje žičnice 18 okoli 12 km, od Jezerskega vrha pa 42 km. Nadzorni svet delniške družbe, ki je lastnik žičnice, je sprejel sklep, da bodo jugoslovanski člani planinskih in športnih društev imeli na žičnicah enako pepuste kot člani avstrijskih društev, Če se bodo izkazali s člansko izkaznico, opremljeno s sliko. Ko bo izvedena dostavna žičnica na Peco tudi z naše strani, bo z vmesno žičnico mogoče oba sistema med seboj povezati, kar bo koristno za obe strani. V polni zimi se bodo tedaj lahko smučarji zadrževali na naši južni toplejši straiu-Na spomlad pa uporabljali še zadnja snežišča na severni strani Pece in pri tem uživali prelepe razglede na spodaj ležečo Podjuno. . M. M ASTER" Dcžolni glavar Koroške Ilans Sima n:i otvoritveni voz Peco. Fcto M. MasterI žnji «* porenjski kraji in ljudje • Gorenjski kraji in ljudje • Gorenjski kraji in ljudje • Gorenjski kraji in ljudje 0 Goren1 Od pusta do velike noči v okolici Cerkelj (Nadaljevanje in konec) I co, ki pa ni smela biti prevelika, »štruncanjem« si moral nalil vanj smolo, luknjico lepo ^otoviti, kje ima pirh »mesec« r*znina v jajcu na debelej-koncu, na peti). Na tem ta se pirh najraje ubije. Kje n'«sec, so ugotavljali takole: si pritisnil na peto jajca in - kjer je bil »mesec«, je bilo fo'eJe kot tam, kjer je bil tik ?5 lupino beljak. Ce je bil me-* kolj pri strani in če je neikdo P dobro udariti, se je ubilo f nasprotnika, godilo pa se je tudi, da je kdo Pihal u . . vsebino jajca (še suro-' lz lupine in spozi luknji- zaprl in jajce pobarval. S takim pirhom — če ga niso pogruntali — je ubil vsako jajce. Rekli so, da ima »smovneo«. S takim seveda ni hotel nobeden »štrunca-ti«. Pred »štruncanjem« sta dala partnerja navadno drug drugemu svoj pirh v roko, da sta se prepričala, če je vse v redu. Ce je bil nekdo količkaj pameten, je lahko takoj ugotovil, če je imel drugi »smovneo«. Vseh teh lepih navad in običajev je danes manj ali pa so že skoraj povsem izginili. življenje v Besnici proti koncu prejšnjega stoletja (1) tjel( dopisnik rubrike Gorenjski kraji ln ljudje France Ko- M > doma iz Bcsnice, zdaj pa živi v daljnem Cačku v Srbiji, kar *v°Jl rojstni vasi napisal že veliko zanimivega, veliko takega, Učita,' 8e 8,cer prej ali slej pozabilo. Tokrat nam je spet poslal Ja S ^robcev o življenju v Besnici proti koncu prejšnjega stolet ' *t jih v celoti objavljamo. iih fc .in navade se v zad- , lo, kmalu pozabljeno. Zato ne bo iinja: l'etJih tako hitro spre- odveč, če napišem nekaj o raz-a °o t ta^° n'tro izginja jo, ! merah, kakršne so bile v Besni-°i kako se je včasih živc-,ci proti koncu prejšnjega stolet- ja. Nekatere stvari sem videl in doživel sam, veliko pa sta mi o nekdanjem življonju pripovedovala moja mati in oče. Mati je bila rojena 1. 1846 in v svojem življenju dosti doživela, dosti garala in trpela. Vsajala je zjutraj ob štirih in delala do pozno zvečer. Zjutraj ob šestih je moralo biti že kosilo (zajtrk) na mizi, kuhalo pa se je tudi opoldne in zvečer. Razen kuharije pa je morala tudi delati na polju, velikokrat sama, in opraviti (nahraniti) živino. Imeli smo 3 goveda, po 2 do 3 prašiče, njive pa so bile najbolj oddaljene tudi kilometer od hiše. Vodo smo nosili v škafih na glavi. Vsi otroci smo bili tega tako navajeni, da smo nosili polne škafe vode na glavi, ne da bi škafe držali. Celo tekmovali smo, kdo bo najhitreje šel s polnim škafom vode na glavi. Vodovod so naredili šele kakih 7 ali 8 let pred prvo svetovno vojno. Kljub težkemu delu in načinu I življenja je moja mati rodila 8 otrok. Se danes se čudim, kako je znala opravljati vsa domača i gospodinjska in kmečka dela in I tudi ves postopek od lanu do platna, čeprav ni šla nikdar od hiše, vse se je naučila doma. Naj zdaj opišem peko kruha! I Pri vseh hišah v Besnici so na- vadno enkrat tedensko pekli kruh. Gospodinja je zamesila kruh v mentergi. To je pravzaprav nekak zaboj na štirih nogah, dolg približno 120 in širok 60 cm, stene so visoke približno 40 cm in so nagnjene navzven od spodaj navzgor za 45 do 50 stopinj. Menterga ima lesen pokrov in služi kadar se v njej ne me-si kruh — za pomožno mizo. Ko sem bil mlad, se je pojavil v trgovinah kvas za kruh. V Besnici so ga imenovali »cajg«, v nekaterih krajih pa mu pravijo »germ«. Obe besedi sta nastali po posredovanju trgovcev iz nemške besede »Garungszeug«. Moram pa povedati, da so ženske mesile kruh s kupljtmim kvasom samo za praznike, ko so pekle kruh iz bele moke. Cm kruh so vedno zamesile z domačim kvasom, ki so ga imenovale drože. Zene so same znale narediti domače drože. Prinesla in prodajala pa jih je večkrat kak-| šna ženska iz drugih vasi; nosi-j la jih je v velikem naramnem ' košu. Ne vem pa točno, ali je I prišla iz Dražgoš, od koder 83 j večkrat nosili mali kruhek, ali pa iz vasi na kranjskem polju. Kruh so ženske mesile z drožmi zato, ker so pekle po 6 do 7 hlebov, torej za teden dni. Kruh, pečen na ta način, se dlje ni po- kvaril, medtem ko se je kruh, pečen s kupljenim kvasom, v vročih dneh hitro pokvaril. Ko je testo, zameseno v men-trgi, naraslo, ga je gospodinja ponovno premesila in potem zrezala v približno 3 kg težke kose, ki jih je položila v peharje, prekrite z belimi prti. Pehar je posoda, spletena iz slame, ki ima obliko lavorja (posoda za umi* vanje). Navadno je tako velik, da se vanj lahko da okrog 3 kg težak kos testa. Peharje so rabili tudi za fižol in druga žita. Naj ob tej priložnosti opišem dogodek, ki sem ga leta 1930 dož.vel na Pohoju. S prijateljem sva bila povabljena k pohorskemu kmetu Ravnjaku. Imel je veliko kmetijo na južni strani Pohorja v nadmorski višini približno 1000 m. Ko smo sedeli za mizo, je rekel gospodar svoji hčerki, naj prinese pletar jabolk. S prijateljem sva se začudila, ko je dekle prineslo jabolka v pravem gorenjskem »peharju«, ki pa mu Pohorci pravijo pletar. V svoji osamljenosti v hribih so zadržali staro pravilno slovensko ime, medtem ko smo Gorenjci prevzeli nemško besedo. »Peharji« oz. »pletarji« pa izginjajo, ker jih nadomeščajo razne druge pohode iz pločevine in plastike. (Nadaljevanje prihodu j .) Sggestja 9) Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja O Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja • Miha Klinar: Mesta. ina 118 irskih dežel ne stiska *» mestne ljudi, ki stra-iftvoz ukrajinskega žita, 6i tudi pri Uršičevih ne li in Marija za Jakoba. mba napolnila celo bolj ^ote, kakršna že dve vseeno pa so računali JJk grižljaj so preraču-~»K kakor lakoto, vojno '1 ob bogastvu, ki jim ga in sreče in 6cveda J** pripeljala iz zapora vSncSa v teh štirinajstih piljenju. Bog je uslišal Jj in materi božji. ZaVo ^0r bodo pred obiskom . hiP ni tako pobožnih v eobi in lista po t r«s morala tolikokrat btala listlh ncum" ^ letih preveč puščali potrebnih misli, ki jo 'JJKUfc ki ni v skladu Se ponaša, kakor sla Solana človeka in 5*5 sL dncvom m JjNM ^ce. cim višje J* naJ minili in se ' od sinoči se čuti užaljena, kriva pa je njena radovednost, kaj je pisal Stefi berlinski študent, do katerega se Stefi dela tako brezbrižna, kakor da ji ni nič mar, v resnici pa je včeraj med šivanjem obleke za Marijo prepevala, kar je dovolj zgovorno, da je zaljubljena. To je prav. Večno ne bo mogla ostati sama in doma. Dekleta si morajo poiskati drug dom. Tudi Stefi, čeprav ni več dekle in je morda že mlada vdova. Ko bi se ji smilila, ker je morala toliko pretrpeti na Bavarskem, bi jo že spomnila, da se bo morala po vojni vrniti tja gor. Doma ne bo mogla ostati. Doma bo ostal in gospodaril Jakob. To bi morala vedeti pravzaprav sama, ona pa, če že noče več na Bavarsko, naj priklene nase Berlinčana, ob katerem bo lahko postala prava gospa. Na nov zakon naj misli in ne samo na prijateljstvo, kakor si je svoje poznanstvo z Berlinčanom vtepla v glavo. Prijateljstvo? Kakšna bedarija! Prijateljstva z moškim ni, marveč je lahko in mora biti, če je žena vdova kakor Stefi, samo ljubezensko razmerje. In Stefi je vdova! Prav gotovo je že vdova! O tem je mati malodane prepričana. A tudi Če ni! Priložnost je treba izrabiti in si moškega zagotoviti za vsak primer. Sama vendar ne bo mogla živeti, tudi ko bi šivala. Za šivanje je vendar treba obrtno dovoljenje. Tega pa ne bo dobila, dokler bo pri oblasteh imel prvo besedo Kragulj, ki bo, čim se bodo razmere uredile, poskrbel, da bo oblast dala obrtno dovoljenje njegovi Manici, mimo tega pa prežal na Stefi, da ne bo šivala »na črno«, in jo šivanja odvadil z globami. Torej je za Stefi edino upanje Berlinčan. ki bi ga Stefi (vsaj tako sodi mati) lahko že prvi dan ovila okrog prsta. Vsaj tak je bil videti, razen če svoje zaverovanosti v Stefi ni hlinil. Hlinil? To bi komaj verjela. Ni bil videti tak, saj je prav po dekliško zardel ob vsakem Stofankinom pogledu. Vseeno bi morala vedeti, kaj ji piše. A kako? V družini razen Stefi in Slavka ne zna nemško nihče, čeprav so se v šoli učili. Tudi sama se je učila, a je že zdavnaj razen redkih besed vse pozabila. Tudi mož ne zna, čeprav je včasih hodil delat na Avstrijsko. A kaj ko je živel med samimi delavci, med katerimi so bili le redki avstrijski Nemci. Vprašala bi Slavka, ko bi ne bil Stefankin sin jn ko bi smel vedeti, kaj si njegova mama in Berlinčan dopisujeta. Najsi jo je že tolikokrat mikalo, da bi zvedela za vsebino pisem in tako uganila, ali Stefi lahko upa na Berlinčana, si ni upala poiskati pisem in jih pokazati Slavku. Ne, kaj takega bi se ne drznila. Otrok za razmerje med Stefi in Berlinčanom zasedaj ne sme vedeti še ničesar. Sicer pa Berlinča-novih pisem doslej ni mogla najti. Navsezadnje jih Stcfanka sploh ne hrani in jih sproti sežiga. Mogoče res ni zaljubljena vanj? V tridesetem letu je, k-jpak, in pri tridesetih letih o kaki pravi zaljubljenosti ni mogoče več govoriti. Zato pa bi morala imeti žensko pamet, ki lahko nadomešča zaljubljenost :n ki je boljša, bolj razsodna kakor mladostna zaljubljena nerazsodnost, ki se ji je tako bridko maščevala in ji naprtila vetrnjaka, kakršen je bil njen mož. »Bog daj, da bi bil že v vicah ali pa celo užival večni mir in pokoj v samih nebesih, saj bi bil na zemlji Stefanki in sinu same v nesrečo, kakor jima je že bil.« Morda bi še razmišljala o tem, ko bi se zaradi teh misli, ki so jo delale nepazljivo, pravkar ne opekla. »Av,« zastoka in oslini roko, potem pa se ujezi. »Ali sem res za vse sama, Stefi pa preganja dolgčas z brskanjem po tistih lažeh.« »Ne jezite se!« se Marija boji, da bi prišlo do prepira med materjo in Stefi, ki bi se naposled razvnel celo tako daleč, da bi Stefi ne hotela z njo na Brezje. »Zakaj pa ne pustite mene? Tudi jaz znam paziti na pogačo!« »Raje pazi na minestro!« »Kuhana je. Lahko bi jedli!« »No, prav! Potem pokliči mater in Stefi!« Marija stopi pred hišo in pokliče babico in se začudi, ko jo najde v pogovoru s Stefi. »Kaj tu si? Jaz pa sem mislila, da si v sobi.« »A zakaj naj bi bila?« se oglasi babica. »Mislim, da lahko malo poklepeta z menoj, saj se me zadnje čase le redko ogleda« Marija molči. Z babico si nista bili nikoli prav dobri, ker je bila babica v njenih očeh napol brezverka. »V hišo stopite! Jed je na mizi!« »Saj greva, greva,« zamrmra starka, pri kosilu pa vseeno pohvali minestro, ki jo je skuhala Marija. »Nič čudnega,« ostane Marija skromna. »Meso je bilo v njej. Veliko mesa. Bog nam je dal srečo, saj bi drugače ne mogli nesti Jakobu kaj prida.« »Da, bog nam je dal srečo,« pritrdi tudi mati. »No, da,« babica posmehljivo pogleda snaho in jo hoče spomniti, da je tisti bog, ki jim je dal srečo, njen sin, ki ga je rodila ona, a samo stisne ustnice v prezirljivo zarezo, a še ta takoj splah-ni. »K Jakobu torej gresta?« vpraša. »In na Brezje.« rečeta hkrati mati in Marija. »Na Brezje?« pomisli babica, nato pa reče, da bi lahko Marija šla tja kdaj kasneje, če že mora. »Navsezadnje bo zaradi Brezij Jakob ostal brez obiska!« Mariji zastaja sapa, saj misli, da je babičin pomislek zaradi Brezij Stefankino maslo. Zato očitajoče pogleda Stefi. »Ne, dovolj časa bo. Mariji sem obljubila in bom šla,« Stefi zavrne babico in pomiri Marijo, ki ji obraz zažari v hvaležnosti. Ne, Stefi nikoli ne prelomi besede. To bi Marija lahko ž« vedela... i '\ GLAS * 19 stran GLAS #• 20. stran S ŠOLSKIH KLOPI SOBOTA — 13. APRILA 1968 Potrebujemo novo šolo Mnogo učencev po vsej Sloveniji potrebuje nove šole. Časopisi pišejo o tem. Tudi učenci osnovne šole Petra Kavčiča v Škof j i Loki potrebujemo novo šolo. K pouku bi lahko hodili le v dveh izmenah, sedaj pa imamo kar tri izmene. Med odmorom bi malicali v jedilnici in ne več v razredih. Učilnice bi bile svetlejše in prostornejše. V razredu bi bilo približno 28 učencev in ne 36, kakor jih je sedaj v našem razredu. Delo učite- Šah Opozicija Kaj je to opozicija? Oglejte si diagram: * m vm W- ""a m pp c;i w m. 'm 1 H al (■ "1 Beli in črni kralj si stojita na isti liniji nasproti, loči ju samo eno polje (enako je tudi, če stojita na isti vrsti). Drug drugemu jemljeta dve polji: a6 in b6. Če pa bi kralja stala na sredini deske, bi jemala drug drugemu tri polja. To je torej opozicija, le-ta daje kralju največji vpliv na sovražnega kralja. V opoziciji stoji kralj tistega igralca, ki ni na potezi! Dcbro si zapomnite ta primer, ker se boste z njim često srečavali! Ijic bi bilo manj naporno. Tudi telovadnico bi imeli, svetlo in toplo. Nova šola bo morala stati na prostoru, kjer ni hrupa, okoli nje pa bi moral biti park. Peter Leben, 3. b, osnovna šola Škofja Loka Naš vrt spomladi Prvi pomladni dnevi so že tu. Sonce toplo greje in ljudje so začeli prva dela na vrtovih, njivah in v sadovnjakih. Pri nas nimamo vrta. Skozi okno pa se moje oči večkrat ustavijo na sosedovem vrtu. Sosedova mamica je začela s prvim spomladanskim dolom na vrtu. Opazovala sem jo. IIIilllIl!Eli:EfllllliailIllllfISEilIII2IiaiIfilJlllfllltllI!»lIll£$IIIl!lIIf;j3CiEII£;cEii:35S£I?riIItIIXIJIE2i:^:ifEFfIt Moj vzornik Moj vzornik je pesnik France Prešeren. Izbrala sem si ga zato, ker je ljubil svojo domovino in jo opeval v svojih pesmih. Njegove pesmi so se šele po smrti rez-cvetele med slovenskimi ljudmi. Živel je v dobi, ko slovenski človek ni imel svojih pravic in je že v rani mladosti okusil, kako kruto je življenje. Kot odrasel mož je živel v Kranju kot doktor prava. Zelo rad je imel otroke, ki so bili njegova edina uteha v težkih dneh. Bil je zelo skromen. Živel je v izbici, kjer je pi;al pesmi, v katerih je izražal predvsem misli, ki so ga težile. Čeprav je bil nadarjen, s svojimi pesmimi ni mogel uspeti. Ko mu še ni bilo petdeset let, je za vedno zatisnil cči. Sele tedaj so ljudje spoznali, kako velikega človeka so imeli med seboj, vendar ga niso znali spoštovati. Spoštujem tega velikega pesnika, saj mi je za vzor in skušam tudi sama biti čim boljša. Anica Hudalin, C. d, o.novna šola Skoija Loka Najprej je posula zemljo z gnojem, nato pa je gredice z lopato dobro preobrnila. Z motiko in grabljami je zemljo zravnala. V njo je posejala prvo spomladansko solato. Okoli gredic je vse lepo pograbila. V sadovnjaku je pospravila in odstranila vse stare veje. Oči se spočijejo, ko gledajo urejen sosedov vrt in sadovnjak. Lilijana Eundr'a, 4. a, osnovna šola Lucijsn Seljak Vam v pouk Bajna bitja V pravljicah in pripovedkah srečavamo bilja, katerih v resnici ni in jih nikoli ni bilo. Izmislila si jih je človeška domišljija. Naj naštejemo nekatere izmed njih: zmaj ali lintvern, sfinga, sirena, minotavrus, palčki, velikani ,čarovnice, povodni možje, nikse, kentauri in drugi. Vsak narod ima kaj svojega. Najbolj pestra bajna bitja so imeli stari Grki. Zvončki, zvončki! Pomlad je že tu. Iz zemlje so pokukale prve pomladne cvetice. Ptički nas razveseljujejo z lepimi pomladanskimi pesmicami. Beli teloh je prvi pokukal iz zemlje. Sedaj pa že cvetijo modri jetr-niki in zvončki. Zmenili smo se, da bomo šli v gozd po zvončke. Sli smo po gozdni stezi. Sonae je pošiljalo svoje žarke na zemljo. Ob gozdni poti nas je spremljal potoček, ki je skakljal in se vil med skalami. Hodili smo dolgo časa, a še vedno nismo zagledali zvončkov. Zelo smo bili žalostni, ko nismo vedeli, kje vodi pot do njih. Bili smo že daleč, ko se nam je zazdelo, da smo zašli. Kar naravnost po hribu navzdol smo se spustili. Prijateljica je vzkliknila: zvončki, zvončki! Razveselili smo se in jih hiteli trgali, še na sončni zaton smo pozabili, tako smo bili zaverovani v zvončke. Tonka Čebul j, 4. a razred, osa. šole Matija Valjavcc, Preddvor Dai£sa Kccc: iredclvcrs!:a V kotičku najlepše zemljć slovenrks naš domači kraj stoji. Preddvor z okolico prelepo mogočni gorski svet krasi. V objemu Storžiča in Zaplate, v objemu zvesto zvestih je gozdov rastel naš domači kraj v zatišju njiv in travnikov. V svoboden, sončno lepi c:^t očetje naši so se naselili, da v miru in domačem delu nam domove so gradili. In Belca, Bistrica in Kokra nam zdravje nosijo z gora, da vsak dan pri domačem delu v nas zadovoljnost je doma. Preddvor, naš ljubljeni domr.'i 1r: lo naredite pismeno in jih po-b0sj 0 na čaj. ko se boste vrnili s poročnega potovanja. Imeli c vse za seboj in pogovor bo tekel prijetno sam od sebe. 2rn'>cj0t*'' se vam k° prvi otrok in znašli se boste v vrtincu daj ' nc8a pričakovanja. No, nekaj obveznosti imate tudi se-aj m ^na naj ne pripravi samo vse opreme za dojenčka, tudi ko Va°za mora biti vse urejeno, da ne bo iskal svežih srajc, Pri$|aS !Cc*cn dni ne bo. Dogovorite se s teto ali mamo, da bo z na . skl»hat in malo pospravit. Mož naj pa pripravi kuverte ov,» tako da bo takoj sporočil veselo novico. trebaCltaj kesed o obdarovanju. Nekateri so prepričani, da je obVej ? Vsako priložnost nekaj kupiti, pozabijo pa, da s tem niti nej0 orjdarovanca, da vrne darilo za darilo. Morda se Srečite°« Zavedate> da s tem tU(Ji tvegate. Nekoga lahko »one-selja |J *e mu daste rožo, za katero nima niti časa niti veda je eu8°dno mu bo, ko se bo posušila, vi boste pa mislili, darjj ma'°maren. Zato dobro premislite, kaj boste kupili za 8oče^ Vse Praznujemo! Obletnice, rojstne dneve in vse mo-^s'uži|e St° P°vabljeni na večerjo, poklonite šopek, ki ga je Ve''ko 3 f.°sP°dinja. Za rojstni dan imate priložnost pokloniti ^'Kalr/if samo prisluhnite na kakem obisku: vidite da ni r^oretg govorite o posebni vrsti vina, in podobno. Ce se ne karijam.°d'.°čiti, je še velika izbira med knjigami in slad-ki so vedno dobrodošle. ?b'sku a,i ?3 *e ne^ai besed o tem, kako se obnašamo na jejo * Vezave imamo predvsem z otroki, ki nikoli ne miru-■ da «krn°' ^a J'n ne bomo mogli »utišati« nekaj ur, je bo-^dneviJ'cPUS,'mo doma. Z otroki hodimo na obiske samo *l°'> da pa Pazimo, da se ne usedemo na gospodarjev ^gov0r Se n.c delamo site, če smo lačni, da ne načenjamo **0. iH ?v- ki bi utegnili koga prizadeti in predvsem, da vc-^Qal Je treba iti. S^2bomD** lccePl za prijetne družabne obiske je: več po-VeJmQ ° *ot govorimo in od tistega, kar govorimo, nc yo-vse< kar slišimo. K. Loparnlk Nasveti Krhko testo lahko tudi poleti hranimo nekaj dni. Zavijemo ga v pomaščen celofan ali pergamentni papir in postavimo na hladen prostor oziroma na kamnita tla. Zelenjavno jed zgostimo brez moke. in sicer ji med kuhanjem dodamo nastrganega krompirja. Taka jed bo zelo okusna. Penasto gumo lahko peremo samo v mlačni vodi oziroma v mlačni milnici, potem pa jo še temeljito izperemo s čisto vodo in posušimo na zraku. Vroča voda in ostra pralna sredstva ji škodujejo. Zdrava prehrana Kako ugotovimo svežost živil? nimajo. Svežost ugotovimo šele doma, ko jih odtajamo. Ce bo meso razpadlo, ribe raje zavržemo, če pa bo meso ostalo čvrsto, je riba uporabna. Vsa suha živila (moka, sladkor, zdrob, riž, testenine, suh fižol), morajo imeti prijeten vonj in lepo svetlo barvo. V zamolklo barvanih in zatohlih živilih se radi zarede molji in Žižki. Ta živila moramo hraniti na zračnem in suhem prostoru. Konzerve odpiramo šele, ko smo se z datumom prepričali o roku trajanja. Posebno previdni moramo biti pri mesnih in ribjih konzervah ter konzervah graha in stročje-ga fižola. Napihnjene ali poškodovane konzerve, kalna in spenjena voda ter kiselkast okus so znamenja pokvarjene konzerve. Globoko hlajena živila kupujemo vedno samo popolnoma zmrznjena. Doma jih takoj denemo v hladilnik, da ostanejo zmrznjena do upora, be. Globoko zmrznjena živila odtajamo v mrzli vodi, od-tajana pa takoj porabimo. f-N Kotiček za ljubitelje cvetja Svetuje ing. Anka Bernard Kako uredimo lepo vrtno trato? Ureditev lepe žametnozelene trate v vrtu je že kar zahtevno delo. Predstave • o lepi zeleni travni preprogi v vrtu so pravilne, saj jih dosti vidimo v raznih revijah, ni pa vsem znano, kako tako trato uredimo ter s kakšnim semenom jo zasejemo. Zemljišče mora biti pred setvijo globoko prelopa-teno. Debelina plodne zemlje mora biti vsaj 20 cm. Ce zemljo šele navažamo, pazimo, da se ne pomeša z ilovico ter da ni iz velikih kupov, kjer plodna zemlja postane mrtva. Zemlja je živa, zato ne sme ležati dolgo na gradbišču v velikih kupih in nezasenčena, ker s tem uničimo vse drobnoživke, ki žive v zemlji in so za uspevanje rastlin zelo važne. Pri navažanju ali prekopavanju zemlje sproti odstranjujemo večje kamenje in korenine trajnih plevelov. Tako pripravljeno zemljišče lepo pograbimo. Priporočljivo je, da ne sejemo takoj, pač pa počakamo, da vskali plevel, ki ga odstranimo pred setvijo travne mešanice. Za setev izberemo travno mešanico za vrtno trato, ki je že pravilno sestavljena. Bela deteljica v mešanici ni priporočljiva, ker sčasoma izpodrine nizke trave. Prav tako ne sejemo same angleške ljulke, ker ni dovolj obstojna ter sčasoma premine. Napačno je-mnenje, da »angleško trato« urejamo z angleško ljulko, saj je le ena izmed trav, ki so potrebne za ureditev lepe trate. Setev naj ne bo preredka. Potrebujemo 2 do 5 dkg semena na 1 m2, to je 3 do 5 kg na 100 m2 trate. Seme pred setvijo pretresemo, ker leži drobnejše seme vedno na dnu, da je mešanica enakomerna. Sejemo v mirnem brezvetrnem vremenu, po možnosti pred dežjem. Seme plitvo zagrabimo ali zavaljamo. Najugodnejši čas za setev je v aprilu in maju. Travno seme bo ob primerni vlagi vzkalilo v enem tednu. Lepa vrtna trata je vedno nizka in brez plevela. Trajne plevele sproti uničujemo, enoletne plevele pa uničimo s stalno košnjo. Kosimo enkrat tedensko oziroma, ko je trava visoka 8 do 10 cm. Temno zeleno barvo bo dalo trati večkratno dognojevanje z nitromon-kalom med rastjo. Zelenjava in sadje morata imeti značilno živahno barvo in nam mora že sam pogled nanju zbuditi tek. Jajca imajo hrapavo lupino. Stara jajca se svetijo, lupina pa je sivkasto bele barve. Taka jajca so lahko tudi že pokvarjena. Tudi jajca, ki klopoče. jo, so stara in izsušena, vendar pa niso vedno pokvarjena. Meso ima svežo rožnato barvo, površina je motna. Spolzka površina in temna barva sta znamenji starega mesa, neprijeten vonj pa pove, da je meso tudi pokvarjeno. Ribe imajo bistre oči, če so sveže. Škrge so živo rdeče, trebuh je srednje napet. Zmrznjene ribe teh znamenj glas # 22. stran SOBOTA — 13. APRILA 19(38 Preden nadaljujemo z našim paberkovanjem, moramo še prej popraviti nekaj napak, ki so zašle v naš prejšnji zapis: Takoj v začetku, v peti vrsti prvega stolpca je pravilno dognanj, ne dogajanj. — Druga, na videz majhna, a za gorenjski zvok »prve Prešernove pesmi«, le bistvena hiba je napačen naglas na koncu besedice zaspe. Na e mora biti krativec, ne ostri-vec! — Pri rojstnem imenu Vatroslava Holza se nam je v naglici zapisalo Andrej, namesto Ignacij. Poslovenjeni Andreji so Hrabroslavi, Izmaci ji (latinsko ignis = ogetnj!) pa so seveda Ognjeslavi ali po hrvaško Vatroslavi. — V predzadnjem odstavku zadnje kolone je izpadla beseda: »analizirati« za: še enkrat... — Druge, manjše napake, ki jih tiskarski škrat tako rad naredi, bo dobrohoten bralec sam popravil. NEMŠKO IME Ko smo zadnjič ugibali o pristnosti »Prešernove fotografije«, smo tudi omenili napis na hrbtni strani slike: da je darovalka fotografije Du-najčanka dr. Helga Gallant, pravnukinja Prešernovega prijatelja Ferdinanda Schmid. ta. Sedanji lastnik slike mi je z obžalovanjem še sporočil, da je v hiši Helginih sorodnikov v Žirovnici še nedavno visel na steni uokvirjen Prešernov epigram, pisan v bo-horičici Prijallu Ferdinandu Smidu Ni mi prije't no Nemško ime; Serčno pa ljubim kranjsko serce. Dr. Preše rn Pričujoči epigram, ki ga je pesnik posvetil in lastnoročno napisal v Schmidtovo spominsko knjigo, je prvi objavil Fran VViesthaler 1, 1881; pozneje, po 1. 1884, se je sled za napisom izgubila. — Prvi nov podatek je dal spet današnji lastnik že omenjene fotografije. A zdaj smo spet v zadregi: uokvirjenega epigrama, za prešernoslovje tako dragocenega, ni več v razvidu. Nahajati se mora, če ni že uničen, v zasebnih rokah, morda kje okrog Žirovnice. Lepo gesto bi napravil današnji lastnik, če bi nas opozoril, da epigram le ni izgubljen. Saj ne gre za kak odvzem, bolj nam gre za evidentiranje, pre-fotografiranje, dokumentiranje. A spregovorimo še besedo, dve o nadvse simpatičnem pesnikovem prijatelju. Ferdinand Jožef Schmidt bil sicer nemškega porekla. a je našel na Slovenskem svojo drugo domovino. Bil je vedno Slovencem prijazen in zavzemal se je za pravice slovenskega jezika. Po poklicu je bil trgovec, po klicu srca pa vnet ljubitelj narave. Sam se Je tako izobrazil v naravoslovnih vedah, da je postal član nad 50 naravoslovnih ustanov in družb po vsej Evropi, Veljal je za pravo avtoriteto na področju preučevanja žuželk, posebno kopnih in sladkovodnih členonožcev in mehkužcev. Pomemben je tudi njegov delež pri raziskovanju jamskega živalstva. Več hro-ščev in drugih živalic je dobilo v znanstvenem svetu ime po svojem prvem najditelju Schmidtu! še ljubši nam bo postal mož, če zvemo, da je prekrižaril vso kranjsko deželo in zaradi nenehnega iskanja neznanih žuželk postal ne le eden naših prvih jamarjev in planincev, pač pa tudi eden najboljših takratnih poznavalcev Krasa. Ker je kot uspešen trgovec živel v zadovoljivih gmotnih razmerah, se je izkazal tudi kot mecenatski prijatelj mladine. Rad je zbiral okrog sebe dijake in jih navduševal za naravoslovje. Znano je, da sta prav pri njem dobila prve pobude za svoj poznejši poklic znamenita slovenska naravoslovca in pisatelja sa in še nekatere druge. Takoj je očiten Prešernov tanak posluh za izbiro prijateljev ... ANTON ZOIS Prav sedajle je priložnost, da popravimo naš prejšnje-letni spregled: o vseh pesnikovih prijateljih, ki smo jih pravkar našteli, smo že pisali, v daljših ali krajših zapisih — le o baronu Antonu Zoisu, graščaku z Brda pri Kranju, še nismo nikoli po-kramljali. Omenili smo ga pač pred leti, ko smo med ostalimi obiskovalci smrtno-bolnega Prešerna v Kranju, navedli tudi njegovo ime. A mož zares zasluži, da kaj več povemo! Iz vseh sporočil kaže, da ni bil le klient Prešernove odvetniške pisarne v Kranju, pač pa posniku tudi dobrotnik v času bolezni in kavalirski darovalec za njegov nagrobnik. Medtem ko so drugi Prešernovi prijatelji prispevali po enega ali dva goldinarja, sla sc le Konrad Pleivveiss z desetimi in baron Anton Zois s petdesetimi goldinarji dostojneje oddolžila umrlemu prijatelju. Anton Zois (1808—1873) je bil nečak znanega slovenskega mecona barona Žige Zoisa. Po svojem očetu Karlu je 1. 1836 prevzel gospostvo graščine Brdo pri Kranju. Kot preje omenjeni Ferdinand Schmidt je tudi Anton borovi seji Slovenske matice: »Dobrega počutka ne morem se hvaliti, zato se zopet ne bom mogel udeležiti seje. Naposled bom vendarle primoran odpovedati se temu častnemu poslu, kajti samo ime imeti pa ne delati, tega jaz nimam rad.« V Letopisu Matice slovenske za leti 1872 in 1873 sem nedavno bral: 8 čevljev dolga in 4 čevlje široka preprosta plošča iz črnega kamnja zaznamuje na pokopališču v Predosljah mesto, kjer naš Zois počiva, s sledečim napisom: Anion Zois posestnik grajščine Brdske, rojen 22. julija 1808 — umrl 9. maja 1873. šel sem zato 31. marca tega lota na predoscljsko pok o. pališče, da bi poiskal Zoisov grob. Našel sem sicer sredi pokopališča postavljeno grobnico, ki jo varuje velik kamenit angel z razpetimi perutmi (delo rimskega kiparja Ciniselli j a iz 1. 1881). Imena Antona Zoisa na tej grobnici pa ni! Pač pa sta vklesani le imeni grofic Serafine (1816—1904) in Celestime (1818 do 1876) VVelserheimb, obe rojeni Zois. Plošče iz »črnega kamnja« z imenom Antona Zoisa pa nisem našel na predoselj-skem pokopališču ... Iskal bom še. piiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHimiiiimimiiiiiimm 1 Po Prešernovih stopinjah ImiiiimiiiimmiiiiiiNimiiiiiimmimimimffl Fran Erjavec in Ivan Tušek. Kako prisrčno je bilo njegovo zanimanje za učečo se mladino zvemo tudi iz Valj avčevega opisa poti »na va-kance«. Popotnega študenta ni le poučil, pač pa tudi obdaril s popotnico v goldinarjih. še eno lepo stran Schmidto-vega mnog os trans kega udej-stvovanja moramo povedati: plemeniti mož je bil tudi pobudnik in organizator mnogih prosvetnih in dobrodelnih zavodov! Moža take teže je res lahko imel Prešeren za prijatelja! Sploh bo treba še kdaj spregovoriti o zanimivem dejstvu, da so bili možje, ki so smeli prijateljevati s pesnikom, zares sami pravi duhovni ple-menitniki. Mimo Čopa, Smoleta, Chrobatha, Korvtka in profesorja Kersnika, imenujmo le Antena Samasso, Antona Lashana, Viljema Molinc-ja, Jurija Grabrijana, Hiero-nima Ullricha, Karla Floria-na, Jerneja Levičnika, Franca Potočnika, Viktorja Vesla, Antona Martina Slomška, Urbana Jarn.Ta, Aniona Zoi- Zois imel našo deželo za svojo drugo domovino. Ni bil fevdalec v odurnem smislu besede. Nasprotno, bil je pravi oče svojim vaščanom. Zgradil jim je šolo, pospeševal sadjerejo in kmetijstvo, podpiral revne šolske otroke z obleko in knjigami. Celo župan je bil v Predosljah pri Kranju dolgih enajst let (1851 do 1862). Koje 1.1861 zaživela v Avstriji ustavna ureditev, je bil baron Anton Zois izvoljen za deželnega poslanca in zastopal kranjsko-Ioški okraj. Poslanec je bil do leta 1869. Takoj ob ustanovitvi Slovenske matice je pristopil z visokim zneskom 500 goldinarjev kot ustanovnik. Dne 11. maja 1865 je bil celo izvoljen za prvega predsednika Slovenske Matice! Vendar se je Zois zaradi preobremenjenosti odpovedal tej časti in jo prepustil dr. Lovru Tomanu. Ostal pa je Anton Zois do smrti Matičin odbornik. Nekaj tednov pred smrtjo je pisal z Brda v Ljubljano slovensko pismo (rad je pisal slovensko!), v katerem opravičuje svojo odsotnost na od. PREDDVOR IN TURISTIČNI PROSPEKT V okvir teh zapisov vključujem danes tudi razmišljanje o pomanjkljivosti turističnih prospektov. Rad bi namreč spodbudil skrb za kul t u rno-zgod ov in ske v re dn o-te. Ce bomo v turističnih prospektih pokazali nanje, jih bomo znali ali celo morali dostojno oskrbovati in ohranjevati. Slej kopre j bomo morali misliti tudi na kulturni turizem in ne samo na gostilniškega. Občima Kranj ima le dve večji letoviščarski območji: jezersko in preddvorsko. Zato nam domačini gotovo ne bodo šteli v zlo, če prav njihovim krajem posvečamo toliko skrbi in ljubezni. Da, ljubezni, kajti če nekaj kritiziraš, kažeš s tem le svojo željo, da bi bilo boljše, popolnejše, lepše... V eni od zadnjih številk Glasa sem bral, da namerava Turistično društvo Preddvor skupno s hotelom Hrib izdati nov propagandni prospekt v več tisoč izvodih. Kot je ta zamisel hvale vredna, se bojim, da bomo našli v prospektu, ki naj tujcu napravi naš kraj prikupen in zanimiv, le nekaj Baron Anion-Zois (1808—1873) splošnih geografskih in izletniških podatkov — poleg obilice informacij o hotelu Hribu in drugih turistično-ko-mercialnih objektih. Pogrešali pa bomo tisto, s čimer se drugje tudi v turističnih prospektih radi postavijo, s svojimi kulturnozgodovinskimi spomeniki. Prav gotovo bi morala biti v novem preddvorskom prospektu tudi kaka beseda, ne le slika o gradu Turnu in prvi slovenski pisateljici J°* sipini Urbaničičevi, ki je bila v njem doma, nadalje bi ka; zalo v prospektu opozoriti tudi na bližnjo rojstno hiŠp enega od klasikov naše knji* ževnosti Matije Valjavca Pa na spominsko ploščo in delovanje enega od poslednjih slovenskih Ilirov, Lovra Pi"1" tarja, ki je dolga leta žive1 v Preddvoru. Prospekt bi pridobil n* trajni vrednosti, če bi vsaJ v kratkem nanizal tudi sporne zgodovinske podatke V nastanku kraja in svoji*1 številnih gradov in gradičpv' saj ima prav po teh »dvorih« svoje ime! Prav nič napačno, naspr°" no, prav mikavno bi bilo> prospekta tudi izvedeti, je bila ona prvih preddvf skih letoviščark Prešern^-Primčeva Julija! — Mehk'^' no dolenjsko podnebje boI£ havi gospe Scheuchonstu.j0^ ni ugajalo. Ze.to je priW»S vsako poletje s števil nji otroci vred, iz Novega m-v Preddvor. Bivala jej^ gradu Turnu pri UrbaJjC ^ vih, s katerimj je pn.i^1.:.^ vala še kot dekle. — ^1V:Llc a la;*" letovanja v Preddvoru časovno zaokrožimo S desetletje drugo pol ovu teklega stoletja. „ v Nikakor pa ne sm^°. prospektih podcenjevati ^ slov, ne domačih ne tu] ^ mnogim res ne Bre. ~-spanje, hrano in PU3/ ^\ pač pa tudi za kaj xcC"^\ao-bi spoznali krajevno 20**L$(& sti, zgodovinske sp^0/ ^ in podobno. Zato 01 jl0. močno prav, če rJI,.tUaSebiJi tclsko osebje pa tudi z gostilničarji in oddaja jj, skih sob, kaj vedeli o %Qr kjer žive in delajo.h niko11 stava vprašanja ne m p3 n; smeli odgovoriti: črtomir zorec GLAS * 23. STRAN Pionirji kranjske občine v Zalogu prevzeli kurirčkovo pošto V teh dneh slovenski pionirji nosijo po poteh, kjer so med vojno hodili partizanski kurirji, Kurirčkovo Pošto. Povsod, kjer se s Pošto ustavijo, pošiljajo slovenski pionirji pozdrave pred-»edniku Titu, hkrati pa obujajo spomine na dogodke med narodnoosvobodilno borbo. Kurirčkovo pošto, ki bo do 14. maja potovala po Go-^njski, so kamniški pionir- ji ponesli v ponedeljek. V sredo pa so jo pri spomeniku v Zalogu predali pionirjem kranjske občine. Ob deveti uri so pionirji zaloške šole pripravili kratek kulturni program in izmenjali čestitke ter pozdrave s pionirji šole Moste. Po krajšem postanku v Zalogu so pošto ponesli proti Cerkljam. Po krajih kranjske občine bodo pionirji pošto nosili devet dni. A.2. • Peter in Pavel Spoštovani bralci! Peter in Pavel sta navadna občana. Brez posebnosti, če ne štejemo tega, da sta Gorenjca, včasih malo svojeglava, nevoščljiva in velikokrat Pikra, polna ironije. Sta stara znanca, ki se redko srečata in si zato vneto dopisujeta. Pristala sta, da njuna Pisma objavljamo (računata, da bosta tako prihranila Pri stabilnem povečevanju PTT storitev). Postavila sta samo en pogoj, in to je, da povemo, da nista v nikakršnem sorodstvu s svojima svetopisemskima prednikoma. Dragi Pavel! Pišeš mi, da se godi Radovijičanom krivica. Praviš, da morajo plačevati za svoje gospodinjske pomočnice v odstotkih višje prispevke kot v drugih gorenjskih ° inan- Hudiča, jih plačujejo! Ce si me hotel potegniti MPrn'sf a 'e Posrečilo ...« A?o;a bivša šolska kolegica iz Kra>ija ima gospodinj- o Pomočnico. Pričela je tarnati, kakšne dajatve mo-al° plačevati v Kranju. Takoj sem jo zavrnil: »Ženska je ženska, pa tudi ti nisi boljša... Kaj bodo Pa rekli šele v Radovljici. . . Več nisem utegnil. K sreči sem bil jaz hitrejši, dru-Sače ne vem, če bi ti danes lahko pisal. Med vpitjem m metanjem posode sem pomislil, da me je zamenjala s svojim možem ... Spoznal sem, da si me nalagal. Vpila je namreč, da radovljiški občini res plačujejo nekaj višje odstotke ot drugod, vendar da je najslabše v Kranju, kjer pla-M/e;o od osnovne plače 50.000 dinarjev, medtem ko v &ore>Vskih občinah od 30.000 dinarjev. Se sedaj imam buško na glavi od zadnjega pozdrava Pokrovke med vrati. Dobro si me potegnil. Tako sem ti na ; ^Gt nasei^ei° predstavniki krajevnih skupnosti ta ,y. .man> ko jim ob sprejemanju proračunov zago- J"io, da bodo prišli na vrsto .drugo leto'. s/, i !na sem vse skupaj v miru preračunal. Sedaj po-V j? zv'ta buča, kako smo Gorenjci enakopravni, di) Plačujejo za gospodinjske pomočnice 24.438 A5ri/7CV razn^mh prispevkov mesečno, v Radovljici ■ v drugih treh občinah pa 14.644 dinarjev, jez SC'n pt'*cl do teh podatkov, mi je postala jasna dri ,m°le znanke. Ni me zamenjala z možem. Bolj bo ski (->'-(ia me ie 2 nekom izmed tistih, ki so na seji tttnf t' dvignili roko za takšno osnovo... Živela PrpiUC'ia' Ža gospodinje bi morala biti sedaj kakšna e*volilna kampanja! To bi bilo veselo! daj Q ^e nckaj mi je dejala znanka. Povedala je, da seje pS Osnimi dajatvami ne bo mogla več zadržati svo-tU(^°sP°dinjske pomočnice. Saj se ji dekle smili, pa dekl>Pot.renuie i°> a kaj hoče. Kar precej reformiranih ey%a et je sedaj brez službe. Upam, da bo s tem samo ki j '.da se ne bo utrgal plaz. Odborniki in služba, doh pripravila takšen predlog, so prav gotovo o tem Jo. Premislili, preden so se odločili? Kaj misliš? Pred1 S€ s.pon,niš> da so prišli lani na kranjsko občino /,0/ .7flvmfci iz Selške doline. Z referendumom so se Tn u* udcc'P*' kic.iipii nviiaiiiaiiieoiiaiai ■ «■■•■!««■■■■■■■ »■■■»M»*ji«««»*uBiiii«u«fai(dBiMBBi liMatiiti^MiiDjjiiKK^ii.iiibutiMaitiiKairiiiciiait bobota — 13. aprila 1968 GUS * 25. STRMI V nekaj stavkih LESKOVICA — Mladinska organizacija v Leskovici pod Blegošcm je prejšnjo nedeljo skupaj s sodo organizirala Poučno predavanje Po slovenski planinski transverzali z barvnimi diapozitivi. Predaval jc Alojz Hafner iz škofje Loke. Predavanje je poslušalo okoli sto ljudi iz Leskovice in okoliških vasi. To je bilo prvo tako predavanje v tem kraju. Alojz Hafner že dalj časa obiskuje hribovske in druge odmaknjene kraje in predava ljudem, ki imajo zelo redko Priložnost obiskati podobna predavanja. — - an JESENICE — Jeseničani se že pripravljajo na prvomajske praznike. Veliko jih takrat odide v Planino pod Golico, Crni vrh, na Poljane v Bohinj ali Vršič in tudi drugam. Za praznične dni bodo odprli tudi železarska domova v Crikvenici in Biogradu na moru. — B. B. JESENICE — V okviru DS železarne deluje tudi komisija za zadeve bivših borcev. Nedavno tega so skupno 2 odborom ZZB NOV in DS železarne predlagali, naj bi del Sredstcv, ki jih vsako leto namenijo za preventivno zdravljenje v obmorskih krajih, namenili za zdravljenje v toplicah. — B. B. KRANJ — Taborniki kokrškega odreda so ustanovili Press klub. To je posebna skupina, ki se ukvarja s propagando, novinarstvom in dopisništvom. Press klub bo izdajal tudi svoj list Krater z literarno prilogo Karava-na- - M. M. HRENOVICA — Pred kratkim je projektant železniškega Projektivnega biroja zakoličil tir tik ob cerkvi. S tem se Je Poleglo razburjenje, saj je bilo prej v načrtu predvideno rušenje zidu cerkve pri Stari Savi. Cerkev jc namreč zaščitena. — b. b. Beležka Nove košarice za smeti so nekomu napoti Pred kratkim so po kranj-■Wh parkih in ulicah name-di nove košarice za smeti. «indar Pa ta &krb 23 čistočo 8a mesta ni vsem po vo- na'mVSaJ tak° kaže' Vsak dan Pa košarice izginejo ali v.60 P°škodovane. Najbolj <*itno not, f,SC to vidi v uli°i Srbila* °Zmana- KoSarica J« krat -d0 Sedai žo scdem_ Jo n .^kodovana. Nekomu prc• aj.brž hudo napoti. Naj-p J Jo je samo obrnil, kc pa *■ oaino ournu, ko Prej^..j° spet namestili v crtorii polozaJ. je neznani tako l- POn€*i odvil vii«k, ^ndar J° padIa P° tlen-dovoli 9U' tudi to ni bi,° imel« • , icz dva dni J*€ Na žalo°SariCa odtr«ano dno- MudiT*?* £ že mn°s° takin *istoca *tu ln rcd v našem me- , - --.....v Ki jim ni sa mo mar ko 'ta!TPak sc 1udi lotijo vsa aRo stvari, ki naj bi slu- žila urejenosti in lepšemu videzu našega mesta. Vsekakor bi bilo treba zlikovce »nagradi to« za njihovo početje, odvečno energijo pa naj bi uporabili za kako koristnejšo de'.o. imiiiiiiimimimiiiiiiiiimimiiiiimimmiiiii Popravek V prejšnji številki Glasa se je v članek Vedno manjša požarna škoda vrinila neljuba pomota. Gasilsko društvo v Kranju ne deluje že sedemsto let, pač pa je s tem mišljeno gasilstvo v svetu. Podatek o gasilskih akcijah v tretjem odstavku sc nanaša na lansko leto in ne na štiriletno obdobje, kot je bilo pomotoma objavljeno. Naročniki žrebajo naročnike Včeraj so naročniki našega časnika izžrebali naslednjih s naročnikov Naročnica Ivica Pajer je izžrebala naročnika Filipa čadeža Naslov naročnika, ki je žrebal Pajer Ivica, Tomšičeva 8, Kranj Naslov izžrebanega naročnika Cadež Filip, Hotavlje 31, Poljane Zupančič Franc, Potočnikova 4, Sk. Loka preždj Franc Boh gr yag 4 _Zupan Franc, Breg 9, Kranj Zaplotnik Ljubo, Škofjeloška 9, Kranj Markovič Peter, Tcnctišc 27, Golnik Švigelj Franc, Gorice 14, Golnik Gazvoda Matevž, Breg 8, Preddvor Razinger Alojz, Tomšičeva 4, Jesenice Do 11. maja bomo izžrebali skupno 40 naročnikov in seveda v vsaki številki objavili njihova imena. 15. maja pa bomo naenkrat izžrebali še 40 naročnikov. Izžrebanih bo torej 80 naročnikov. Prav tako bomo 15. maja povedali, kakšno presenečenje čaka izžrebance. Še imate čas, da se naročile na Glas in plačate vsaj polletno naročnino. Tudi vi ste lahko izžrebani! '■'luiiHiiimiimiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiim pO SEJEMSKIH CENAH LAHKO KUPITE MOTORNO KOLO ALIDVOKOLO v prodajnem paviljonu Slovenija na Gorenjskem sejmu v Kranju, v Sindikalnem domu, od 13. do 22. aprila avto ODOBRAVAMO POTROŠNIŠKA POSOJILA BREZ POROKOV umnimi ,n,,l,,|i"«iiiimimiiiitiiiiiiiiiiiiiH Turistično društvo v prihodnjih mesecih Na prvi seji novega upravnega odbora Turističnega društva Kranj so se odborniki temeljito pomenili o konkretnih akcijah v letošnjem letu, za katere je dal smernice že nedavni občni zbor. Uvodoma so najprej izvolili 5-člansko predsedstvo, ki ga doslej ni bilo. To predsedstvo naj bi bil izvršni (operativni) organ 17-član-skega upravnega odbora, ki bi se sestajal in odločal v primerih, ko se zaradi nujnosti odločitev o tekočih vprašanjih ne more sestati celotni upravni odbor. Posebno pozornost bo društvo posvečalo pridobivanju novih članov. V članstvo bodo vključili zlasti tiste člane delovnih organizacij, ki ima- _JJfllllSffllllfllllltlllltlllfIllllllllllftlllillllllltllllllfllllllfIIIllllllllllllllllllllllllfIllllItlllllHIlIlEIllUJ. 1 VELEBLAGOVNICA 1 LJUBLJANA, 1 Tomšičeva 2, objavlja več prostih j I delovnih mest za I BLAGOVNICO V ŠKOFJI LOKI: e L vodja oddelka Pogoj: = a) poslovodska ali njej sorodna šola in 4 leta I 5 prakse na sorodnih delovnih mestih, ali šola e = za prodajalce in 8 let prakse, poskusno delo e 2 meseca; b) poslovodska ali njej sorodna šola in 2 leti e prakse na sorodnih delovnih mestih ali šola e za prodajalce in 4 leta prakse, poskusno delo e ~ 2 meseca = = 2. prodajalec e Pogoj: e a) šola za prodajalce in 4 leta prakse, poskusno {§ e delo 1 mesec; = b) šola za prodajalce in 1 leto prakse, poskusno I delo 1 mesec; c) šola za prodajalce, poskusno delo 1 mesec |j 3. administrator v poslovodstvu = e Pogoj: z ekonomska ali njej sorodna šola in 3 leta prakse e na sorodnih delovnih mestih, znanje strojepisja, I e poskusno delo 1 mesec. e 4. skladiščnik I Pogoj: e šola za prodajalce in 5 let prakse na sorodnih S delovnih mestih, poskusno delo 2 meseca. e = 5. mizar H Pogoj: e izučen pohištveni mizar in 5 let prakse, poskusno e e delo 1 mesec. e e 6. vodja bifeja e Pogoj: e poslovodska ali njej sorodna šola gostinske sme- I ri in 2 leti prakse na sorodnih delovnih mestih, e ali gostinska šola in 5 let prakse, od tega 3 leta e na sorodnih delovnih mestih, poskusno delo 2 me- 5 e seca. e 7. kuharica = Pogoj: = izučena kuharica in 10 let prakse, od tega 3 leta § na sorodnih dciovnih mestih, poskusno delo 1 me- I i sec. §j e 8. servirka i Pogoj: = gostinska šola ".a natakarje, ali priučena nataka- 5 rica in 3 leta prakse, poskusno delo 1 mesec. = e e 9. snažilka Pogoj; najmanj 6 razredov osnovne šole, poskusno delo S e 1 mesec. e {f 10. skladiščni delavec Pogoj: e najmanj 6 razredov osnovne šole, poskusno delo I e 1 mesec. = B Delavci bodo sprejeti na delo za nedoločen čas. e e Pismene ponudbe z dokazili o izobrazbi in praksi S e sprejema kadrovska služba podjetja do 24. aprila e I 1968. , I TOaiitiUiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiinniiimiisiiiiiiisiiitiiutiiiiiiiiiiiiiitiiHiiiitiiuiiuiiiiiiniiiTr jo neposredno ali posredno korist od turizma, in pa šolsko mladino. Za poživitev turistične dejavnosti pa bodo v Stražišču osnovali pododbor TD. Nadalje je upravni odbor pretresal problem plakater-stva, ker kljub temu, da to ureja plakaterska služba pri turističnem društvu, še vedno posamezniki »na črno« lepijo plakate na neprimernih mestih. V ta namen je društvo pooblastilo posebno komisijo, ki bo preučila mesta za plakatiranje, napravila predračun sredstev za nove plakaterske deske in se o tem vprašanju pogovorila s pristojnimi organi. Precej govora je bilo tudi o izložbah kranjskih prodajaln. Posebna strokovna komisija bo od 1. maja do začetka oktobra periodično ocenjevala urejenost izložb. Njihove ocene in ugotovitve o estetskem videzu izložb bi po tem roku objavili v javnosti. S to akcijo društvo računa, da bo v večji meri kot doslej zainteresiralo posebno trgovinske organizacije za kvalitetnejše aranžiranje izložb in s tem za lepši videz mesta. Prav tako je društvo sklenilo, da bo še ta mesec pripravilo seminar za "lastnike privatnih turističnih sob, ki je lani zelo uspel. Ob koncu je upravni odbor zadal posebni komisiji nalogo, da preuči in napravi predlog programa za ureditev reke Kokre, predvsem v bližini mostu pri hotelu Evropa. D. Slanjko Več predavanj na kranjski gimnaziji Družina počitniške zveze na kranjski gimnaziji je pred kratkim začela z organizacijo potopisnih predavanj. K sodelovanju so povabili odličnega predavatelja profesorja Hubada z ljubljanske pedagoške akademije, ki je na svojih predavanjih prikazal tudi barvne diapozitive. Doslej so kranjski dijaki že poslušali predavanja Po Jugoslaviji, S kolesom po Sloveniji in Hrvatski in S poti po italijanskih Dolomitih. Ferialci z gimnazije bodo konec meseca odšli na ekskurzijo po Jugoslaviji. Na tem izletu si bodo dijaki tretjih letnikov( kranjske gimnazije ogledali vse prestolnice naših republik in obiskali nekatera znamenita mesta kot so Dubrovnik, Ohrid in Peč. Ekskurzija bo trajala 12 dni. Vlado B. Komisija za razpis mesta direktorja pri Komunalnem podjetju »Vodovod Jesenice« RAZPISUJE DELOVNO MESTO DIREKTORJA Kandidati morajo izpolnjevati enega od naslednjih pogojev: a) Diplomiran inženir gradbene ali strojne stroke in 4 leta prakse na vodilnem delovnem mestu ali b) diplomiran tehnik gradbene ali strojne stroke in 6 let prakse na vodilnem delovnem mestu. Vlogi mora kandidat priložiti overovljeno dokazilo o strokovni izobrazbi, potrdilo o dosedanjih zaposlitvah s kratkim življenjepisom in potrdilo o nckaznovanju. Kandidati naj svoje prijave pošljejo na naslov razpisne komisije pri Komunalnem podjetju »Vodovod Jesenice« Jesenice v roku 15 dni po objavi razpisa. Stanovanja ni na razpolago. Po sklepu 5. redne seje Delavskega sveta KOVINSKEGA PODJETJA KRANJ, bo v ponedeljek, dne 22. 4. 1968, od 8.-9. ure za družbeni sektor in od 9.—10. ure za privatni sektor, prodaja naslednjih osnovnih sredstev: 1. Brusilni stroj brez motorja 2. Stružnica - mala Prodaja se bo vršila na osnovi licitacije. Informacije in ogled razpisanih osnovnih sredstev je vsak dan od 6.—14. ure, prijave pa do 20. 4. 1968. Upravni odbor delovne skupnosti TOVARNE OBUTVENIH STROJEV IN OPREME KRANJ RAZGLASA PROSTO DELOVNO MESTO VODJE KOMERCIALE POGOJI: 1. Kandidat mora imeti visoko ali višjo str kovno izobrazbo strojne ali ekonom smeri z večletno prakso iz komercialne^ področja. Prednost imajo kandidati s P znavanjem tehnologije obutvene indusi 2. Znanje najmanj enega svetovnega jezika. K prijavi naj kandidati predložijo življenjepis z op£ som o dosedanjem službovanju in dokazila o njevanju zgornjih pogojev. 0> Stanovanja do leta 1970 podjetje nima na razpo Nastop službe je možen takoj ali po dogovor , ^ Prijave sprejema kadrovski oddelek »TOSO« do vključno 30. 4. 1968. SOBOTA — 13. APRILA 1068 GLAS * 27. STRAN Razpisna komisija za imenovanje direktorja KOVINSKEGA PODJETJA KRANJ razpisuje na podlagi 2. odstavka 112. člena Temeljnega zakona o volitvah Delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah DELOVNO MESTO DIREKTORJA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: 1. Visoka strokovna izobrazba s 5-letno prakso na vodilnih delovnih mestih v gospodarskih organizacijah ali 2. Srednja strokovna izobrazba z 10letno prakso na vodilnih delovnih mestih v gospodarskih organizacijah. Ponudbe s kratkim življenjepisom o izpolnjevanju gornjih pogojev ter s potrdilom o nckaznova-nju in potrdilom, da ni v kazenskem postopku, morajo kandidati predložiti do 30. aprila 1968 KOVINSKEMU PODJETJU KRANJ, za razpisno komisijo, za imenovanje direktorja Kovinskega podjetja Kranj. Komisija za razpis delovnega mesta direktorja pri Delavski univerzi Radovljica, razpisuje po 112. členu temeljnega zakona o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah in 34. člena statuta delavske univerze DELOVNO MESTO DIREKTORJA Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati Še naslednje: — imeti mora vsaj višješolsko izobrazbo in ustrezno prakso na področju izobraževanja Vogi mora kandidat priložiti: — overovljeno potrdilo o strokovni izobrazbi; — potrdilo o dosedanjih zaposlitvah s kratkim življenjepisom; — potrdilo o nekaznovanju. Vloge pošljite na naslov: Razpisna komisija pri Delavski univerzi Radovljica, poštni predal 35. Obveščamo potrošnike bom0 v petek, dne 19. aprila 1968, ob 8. uri, od- prli novo mesnico v Naklem, kjer bomo prodajali v»e vrste svežega mesa, piščance in mesne izdelke. Prodajalna mesa bo poslovala takole: ob ponedeljkih, torkih in sredah od 6.—11. in od 14.—16. ure; ob petkih in sobotah od 6—12. in od 14.—18. ure; ob nedeljah od 7.-9. ure; ob četrtkih bo mesnica zaprta. potrudili se bomo, da vas bomo preskrbeli s kva-jHetnim mesom in mesnimi izdelki. ^Poročamo se za obisk. „ KZK DE Klavnica Kranj Odkar je cesta od Most do Kamnika asfaltirana, Je na njej veliko prometa. Prav zato pa bi bilo prav, da bi Moste dobilo malo lepšo podobo. Ce ne drugega, bi lahko vsaj obrežje ln potok Pšato očistili nepotrebne navlake. — Foto F. Perdan So govorice resnične? škofjeloške gospodinje se že nekaj časa pritožujejo, da se jim mleko v enem dnevu zasiri. Glede tega je dobila nekaj pritožb tudi mlekarna v Skufji Loki. V zvezi s tem problemom je na nekaj vprašanj odgovoril inž. Niko Kc-tin, vodja mlekarne v Skofji Loki. Kje mislite, da so vzroki za zasirltev mleka? Zdi se mi, da so glavni vzroki v tem, ker trgovine nimajo mleka pravilno \skladiščenega. Mleko se mora hraniti na temperaturi 6 do 7° C. Ce ga pa nameravajo prodajati še naslednji dan, pa v hladilniku pri 2° C. Zal pa tega vse trgovine ne upoštevajo. Je mogoče, da bi bila kri va za zasiritev mleka tudi mlekarna? Poudarim naj, da si prizadevamo, da bi bil proces mleka od molže do točenja v steklenice pravilen. Mleko gre skozi več kontrol. Tako ga prvič pregledajo v zbiralnicah, kjer kislo mleko odklonijo. Nato ga pregledamo pri nas pri sprejemu, kjer mu vzamemo tolščo in opravimo bakteriološke analize. Mleko se nato polni v steklenice avtomatično. V steklenice pa točimo le tisto zdravo mleko, ki je bilo pomolženo isti dan. Kaj ste storili za izboljšanje kvalitete mleka? V primerjavi z lanskim letom se je kvaliteta mleka izboljšala za 30 do 40 odstotkov. Pripravili smo vrsto pre. davanj o higieni molže in negi mleka. Način molže stalno kontrolirata veterinarski inšpektor in tehnolog škofjeloške mlekarne. Kvaliteto mleka in vzorce steklenic pa stalno kontrolira zavod za zdravstveno varstvo Kranj. Kaj priporočate kupcem mleka? Micko naj hranijo na temperaturi 2 do 7» C. Ko ga ku_ pijo, naj pogledajo datum polnenja. Morebitne nepravilnosti naj javijo mlekarni oziroma sanitarnemu inšpektorju pri SO Skofja Loka. Opozarjam pa tudi na to, da se na mleku, če nekaj časa stoji, naredi 0,5 do 1 cm debela plast maščobe, ki se zaradi lažje specifične teže dvigne na površino. To mleko jc še dobro — potrebno ga jc le premešati. S. Jesenovec Za obrambo pred hudourniki V Gornjcsavski dolini prebivalci še niso pozabili poplave pred dvem letoma. Ze takrat je bilo obljubljeno, da bodo zgradili pregrade, ki naj bi dolino varovale pred hudourniki. Lani so začeli urejati obrežja Save, Hladnika, PiSence in nekaterih drugih voda. V letošnjem programu komunalnih investicij je predvidenih za ta dela kar 1,750.000 Ndin. Tako bo treba zavarovati obrežje Save pod Mežakljo. Za ta dela bodo porabili 710.000 Ndin. 350.000 Ndin so namenili za zaščitna dela na-obrežju pri mostu čez Savo na Jesenicah. Uredili bodo tudi najbolj nevarna in že načeta obrežja hudournikov Ukova, Jeseničice in Hladnika, za kar je predvidenih 470.000 Ndin. Pri Mojstrani je voda začela ogrožati cevovod novega vodovoda iz Peric ni ka na Jesenice. Za ta dela Ln pa za zavarovanje obrežja Save v Gozd Martuljku je namenjenih 220.000 Ndin. B. B. Šahovske vesti Mladinski prvak Kranja v šahu za letošnje leto je postal Naglic, ki je v dvoboju premagal zmagovalca turnirja brezkategorni-kov Ankersta z rezultatom 2,5 : 1,5. Naglic je tako ohranil naslov, ki ga je osvojil že lansko leto. Velemojster Bruno Parma bo v petek, 19. t. m., ob 17. uri v Domu JLA odigral simultanko s kranjskimi šahisti. Ljubitelji šaha vljudno vabljeni! Šahovski klub Borec bo organiziral turnir če-trtokategornikov, ki se bo predvidoma začel konec aprila. V. B. Bernik četrti Na nedeljskih tekmah v Beogradu je član AMD Skofja Loka Pavel Bernik v kategoriji motorjev do 175 ccm osvojil odlično četrto mesto, med tekmovalci Srbije, Hrvatske in Slovenije. A. M. Zlata puščica v Tržiču Na strelskem občinskem tekmovanju Za zlato puščico v Tržiču je nastopilo le 9 strelcev. Vrstni red: 1. Koder, 2. M. Rustja, 3. Zupan, 4. Beguš, itd. D. H. Košnik in Švar-čeva v Romuniji V soboto in nedeljo bo v Romuniji plavalno srečanje državnih reprezentanc Romunije in Jugoslavije. Barve Jugoslavije bosta v tem srečanju zastopala tudi dva člana kranjskega Triglava: Sašo Košnik in Lidija Svarc. F. D. D0V Nesreče tega tedna V Kamni gorici je v torek ob pol sedmi uri zvočer nenadoma stopila na cesto pred osebni avtomobil KR 130-12, voznik Zdravko Petrač, štirinajstletna Zdenka Gole. Vozilo jo je zadelo z desno bočno stranjo. Pri nesreči si je Zdenka zlomila desno nogo. V sredo popoldne je na cesti tretjega reda v Veleso-vem tovornjak LJ 539-22, voznik Viktor Grintal, zadel z levim prednjim blatnikom triletno Marijo Žagar, ki je šla čez cesto. Pri tem se je otrok lažje ranil. Na cesti drugega reda v Britofu se je v četrtek, 11. aprila, pripetila podobna nesreča. Štiriletna Tatjana je nenadoma prečkala cesto. Pri tem jo je zadel osebni avtomobil KR 120-34, ki ga je vozil Branko Bučan. Otrok se je pri tem laže ranil. Osebni avtomobil pa se je potem še zaletel v betonski steber, tako da je na avtomobilu nastalo za okoli 6100 Ndin škode. L. M. Požari v jeseniški občini V spomladanskem času je otroška igra z ognjem najpogostejši vzrok požarov na gozdnih in pašnih površinah. Na teh površinah se otroci brez nadzorstva igrajo z vžigalicami, kurijo in puščajo nepogašen ogenj, ali celo skrivaj kadijo. Nepremišljeno odmetavajo ogorke in tleče vžigalice v suho travo, listja ali grmičevje. Samo v marcu ln prve dni aprila je bilo v jeseniški občini 13 gozdnih požarov, od tega so jih šest zanetili otroci, štirikrat je gorelo na Mirci nad Jesenicami, dvakrat za naseljem Straža na Javorniiku, gorelo pa je tudi v Plavškem rovtu in Soteski nad Potoki. V vseh primerih so ukrepali gasilci, največjo škodo pa je požar povzročil v gozdu za Stražo, Jejer škodo cenijo na miftjan S din. Oddelek za notranje zadeve skupščine občine Jesenice je s posebno okrožnico obvestil vse starše, naj poučijo in nadzorujejo otroke, ker bodo odslej starši odgovarjali za dejanja svojih otrok pred sodnikom za prekrške. S posebno okrožnico je oddelek za notranje zadeve o požarih obvestil tudi vse šol. ske kolektive v občini. Požar v opekarni Nenadoma je v četrtek, 11. aprila, ob 11. uri zvečer izbruhnil požar v sušilnici opeke v podjetju Kranjske opekarne na Bobovku. Ogenj je zajel lesene etaže, na katerih je naložena opeka. Od tu se je razširil še na vrata, ki vodijo v sušilnico in leseno konstrukcijo nad vrati. Čuvaj in delavci so ogenj pogasili. Po nestrokovni oceni je škode za okoli 500 Ndin. Vzrok požara še ni znan. Strela udarila • Zahvala Ob smrti najine ljube sestre, tete in svakinje Fani Engelman Kacerjeva. Francka se iskreno zahvaljujeva vsem prijateljem, znancem in dobrim sosedom pokojnice. Nadalje se zahvaljujeva vsem darovalcem cvetja in vencev in vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo sva dolžna gospe Gros Zori, Veri Kumer in Kristan Rozki za pomoč ob njeni smrti. še enkrat vsem za vse najlepša hvala. Brata Anton in Kristijan Kranj, 13. aprila 1968 Zahvala Ob prerani izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta in brata Tomaža Eržena iz Nove Oselice št. 7 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem ter vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo g. župniku za tola-žilne besede, ZB, SZDL in vsem, ki so nam kakorkoli izkazali pomoč. Vsem in vsakemu posebej še enkrat naša iskrena hvala. žalujoči: žena Ana, sinova Tomaž in Andrej, hčerke Marica, Jožica in Julka z družinami in drugo sorodstvo Nova Oselica, 11.4.1968 V ponedeljek, 8. aprila je popoldne ob peti uri udarila strela v Planinski dom na Lubniku. Poškodovana je bila električna napeljava, s stropa pa je odpadlo nekaj ometa, škode je za okoli 500 N din. Ob isti uri je udarila strela v hlev Franca Bizjaka iz Breznice pod Lubnilkom. V hlevu je ubila kravo in poškodovala električno napeljavo, škode je za okoli 600 N din. NOVO /rw.w.;"«rt IELOVICA lesna industrija Skofja Loka je pripravila novost za vse kupce svojih izdelkov: dokončno površinsko iihdnl iui ln emballrana OKNA IN VRATA JELOVICA. Okna 5e odpirajo na vertikalni in horizontalni osi in je možno nanje montirati vse vrste standardnih senčil. Zahtevajte prospekte ali pa si asebno oglejte izdelke v komerciali podjetja! Tel.: 85-336. III m i i i uMiinmm wsa zaIsvi lo LESNINA POSLOVALNICA KRANJ POHIŠTVO za vaš dom na spomladanskem sejmu in v prodajalni na Titovem trgu v Kranju TOVARNA GUMIJEVIH IZDELKOV SAVA KRANJ vabi k sodelovanju ekonomiste ki imajo veselje in sposobnosti za samostojno delo v prodajni službi POGOJ: $ EKONOMSKA FAKULTETA ali £ VKš — komercialna smer V poštev za zaposlitev pridejo tudi mladi ekonomisti brez prakse in odsluženim vojaškim rokom, ki so se pripravljeni specializirati in usposobiti za prodajo izdelkov na domačem trgu. Možnost zaposlitve takoj ali po dogovoru. OD po pravilniku o delitvi OD podjetja. — 42-urni delovni teden s tremi prostimi sobotami v mesecu — povračilo stroškov prevoza na delo in z dela nad 24 N din. Pismene prijave sprejema kadrovska služba (delovna razmerja) najkasneje do vštetega 22. aprila 1968. Objava zapore ceste Od torka, dne 16/4-1968 do preklica, bo zaprta cesta III/4018 skofja Loka—Sora, na odseku Kmetijska zadruga v Skofji Loki do podjetja »Invaiha« v Puštalu, zaradi gradnje novega mostu čez Polja ščico. Obvoz bo preko lesenega mostu v Hosti, po cesti IV. reda do Hudega polja, kjer je priključek na c -sto III/4001 Skofja Loka—Jeprca, ali po cesti IV. r da do gostilne »Plovna«, s priključkom na ce 11/314 Skofja Loka-Kranj. .+/%+^^B*89 9999999999999996 Poročila poslušajte vsak dan ob 5., 6., 7., 8., 10., 12., 13.. 15.. .17., 22., 23 ln 24 url ter radijski dnevnik ob 1930 uri. . Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., 9.. 12., 13., 15., 17., 22., 23. in . 24. url ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. r__SOBOTA — 13. aprila 8.08 Glasbena matineja — '8.55 Radijska šola za nižjo "Stopnjo" — 9.25 Dvajset minut Z našimi ansambli — 9.45 Iz albuma skladb za mladino — 10.15 Prt vas doma — 11.03 Turistični napotki za -tuje goste — 11.15 Kar po domaČe 12.00 Na današnji dan — 12.10 Suita iz opere Zaljubljen v tri oranže — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Popevke iz studia 14 — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Od melodije do melodije — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni "itennczzo — 15.45 Naš podlistek — 16.00 Vsak dan za T?*™"" 1705 Giemo v ki,no - '',15 Igramo beat — 18.03 . Aktualnosti doma in v svetu »•■15 Pravkar prispelo — 18.50 J knjižnjega trga — 19.03 Lahko noč. otroci — 19.15 Godala v ritmu — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Spoznavajmo svet in domovino — 2100 Lepe melodije — 21.30 Iz fonoteke radia Koper — 22.10 Oddaja za naše izseljen-Ce ~~ 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden Dr"gi program 20.05 Glasbena pravljica — «W S plesi skozi čas — 21.20 »™jdrih, Volarič in Flajšman "J* trije obrazi zborovske Preteklosti — 21.40 Junaki £°ncertnih dvoran — 22.00 rjtoi v noči — 23.00 Ura pri ^eneku Fibichu tli^ed^ua^. 14. aprUa 2600 Dobro jutro — 7.30 8 L kmetijske proizvajalce — g jl Radijska igra za otrobe 905 ^kladbe za mladino — • 15 Naši poslušalci čestitajo J Pozdravljajo - I. - 10.00 c Pomn te tovariši — 10.25 NeS- burbs in tkla ~~ 1045 ^^aeljski mozaik lepih melo- J ~~ 11.00 Tur.stu ni napotki * »«je goste — 11.50 Pogo-"r s Poslušalci — 12.00 Na dr,, _ 12.10 Naši wMusaIci čestitaj« in po-J^vljajo - n. _ 13.15 I/. K-nih Partiti.r - 13.40 Pr^C J,ska reportaža — 14.03 [goidne ob lahki glasbi -15 05 pumcrcska tega tedna Dev • znameniti operni šrlrln ~ 1600 Nedeljsko Igia « Popoldne - 18.03 orle Bostons.kj promenad.ii kvt? r - 1830 Godalni \lt[C[ &t 1 v F-0"ru - 19.00 Gla-Tk noč' otroci - 1915 vUJ>rjLnc razglednice - 20.00 n««eljo zvečer — 22.15 Se- rcnadni večer — 23.05 Literarni nokturno Drugi program 9.35 Igramo kar ste izbrali 13.35 Za prijetno popoldne — 14.15. Odmevi z gora — 14.35 Knez Igor — opera — 17.43 Izložbeno okno — 19.00 Strani iz slovenske proze — 19.20 Lahka glasba — 20.05 Iskanja in dognanja — 20.20 Glasbena medigra — 20.30 Iz repertoarja Komornega zbora rtv Ljubljana — 21.20 Nedeljska reportaža — 21.30 Koncertni drobiž — 22.00 Glasbena skrinja — 23.00 Nočni koncert PONEDELJEK^ — 15. aprila 8.08 Glasbena matineja. — 8.55 Za mlade radovedneže — 9f10 Iz jugoslovanskih studiov — 9.45 Za mlada grla — otroške mladinske pesmi 10.15 Pri. vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11-20 Melodije za razvedrilo — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Gershvvinova giasba — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Slovenske narodne pesmi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Razpoloženjska glasba z velikimi orkestri — 14.35 Naši poslušal, ci čestitajo in pozdravljajo 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Pojeta zbor in oktet Jakob Gallus iz Celovca — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Od lomki 7 epere Norma — 18.03 Aktualnosti do:na in v svetu 18.15 Signali — 18.35 Mladinska oddaja Interna *69 — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevko Lidijo Kodrič — 19.25 Pet minut za ' EP — 20.00 Skupni program JRT — 22.10 Radi ste jih poslušali Drugi program 20.05 Nadaljevalni tečaj nemškega jezika — 20.20 Izbrali smo vam — 21.20 Zabavni intermezzo — 21.30 Pol ure orge'ske glasbe — 22.03 Večer umetniške becede — 22.40 Sedem skladb za godalni orkester — 23.03 Cocktail jazza TOREK — 16 aprila 8.C3 Onerna matineja — 8.55 Radijska šola za srednjo Stopnjo — 9.25 Stari in novi posnetki ansambla Miška Hočevarja s pevci — 9.40 Cicibanov svet in Pesmica za najmlajše — 10.15 Pri vas doma — 11.03 Turist eni napotki za tuje goste — 11.20 V ritmu de-ašnjm dni — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Preludij in divertimento — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Majhen koncert pihalnih orkestrov 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Pet m rut za novo pesmico — 14.25 Lahka glasba — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.-10 .V torek nasvidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Irsra Smfo-nični orkester RTV Ljubi Jana — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Ljubezenske in c:ganske pesmi — 18.45 Družba in čas — 19.30 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevko Eldo Viler 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Radijska igra — 20.50 Pesem godal — 21.15 Deset pevcev — deset melodij — 22.10 Glasbena medigra — 22.15 Skupni program JRT — 23.05 Literarni nokturno Drugi program 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Glasbene vinjete — 20.05 Svet in mi — 20.20 Vedno lepe melodije — 21.20 Zvoki iz Španije — 21.40 Chopina igra Vitold Mauču-žinski — 22.00 Jugoslovanski zabavni ansambli za EP — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in nape-vov — 21.00 Literarni večer 21.40 Glasbeni nokturno — 22.10 Honeggerjev večer — 23.05 Literarni nokturno Drugi program 20.05 Nadaljevalni tečaj italijanskega jezika — 2020 Op-.rni_ koncert — 21.20 Melodije po pošti — 22.20 Med mojstri lahke glasbe — 23.00 Za ljubitelje in poznavalce PETEK — 19. aprila SREDA —_ t7. aprila 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.10 Slovenski pevci in ansambli zabavne glasbe 9.45 Glasbena pravljica — 10.15 Pri vas doma — ll.Q3 Turistični napotki za tuje gosto — 11.20 Slovenske narodne in narodno zabavne melodije — 12.03 Na današnji dan — 12.10 Iz francoske glasbene ustvarjalnosti — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Operetni zvoki — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Igramo za razvedrilo — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.45 Naš podlistek — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Naši umetniki vam igrajo Cajkovskega — 18.40 Naš razgovor — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Dve slovenski kantati — 21.10 Lepe melodije z orkestrom Johrnv Douglas — 22.10 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno Drugi program 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 14.35 Veseli akordi — 20.05 Okno v svet 20.20 Radi jih poslušate — 21.20 Bach in Sio'.mvski — 21.49 Od sk'-J'is d) skladb; 22.15 Naj naredi po i o — 23.00 Razgledi po domači glasbeni literaturi ČETRTEK — 18. aprila 8.08 Operna matineja — 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.25 Nekaj pesmi drugih jugoslovanskih narodov — 9.40 Pet minut za novo pesmico — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.20 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Nekaj odlomkov iz opere Matija Gubec — 12.30 Kmetijski nasveti 12.40 Igrajo pihalni orkestri 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Izbrali smo vam — 14.45 Lirika za otroke — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.43 Majhen recital pianista Andreja Jarca — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Cett-tkov simfonični koncert — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Turisti&na oddaja — 18.45 Jezikovni pogovori — 19.00 Lahko noč, otrobi 1 — 19.15 Minute s pevko Marjano Der/aj — 19.25 Pet minut 8.08 Glasbena matineja z Lisztovo klavirsko glasbo — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Vokalni kvintet Gorenjci pojo pesmi — 9.40 Iz glasbenih šol 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistiktii napotki za tuje goste — 11.20 Igramo za vas 12.03 Na današnji dan — 12.10 Dvajset nrnut s pihavci — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Iz kraja v kraj — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Iz arhiva lahke glasbe — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljub. ljana — 15,"0 Turistični napotki — 15.25 Glasbeni intermezzo — 15.45 Kulturni globus* — 16.03 Vsak dan za vas 17.05 Človek in zdravje — 17.15 Koncert po željan poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Zvočni razgledi po zabavni glasbi — 18.45 Na mednarodnih križpotjih — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute S pevko Majdo Sepe — 19.25 Pot minut za EP — 20.03 Glasbeni cocktail — 20.30 Pogovori o glasbi — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.10 Iz sodobne romunske simfonične literature 23.05 Literarni nokturno Drugi program 14.05 Rad jska šola za nižjo stopnjo — 14.35 Z melodijami križem^vet — 20.05 Rad j-k:i igra — 20.39 Z ansamblom Jožeta Kampiča — 21.20 Slovenske ljudske pesmi — 21.40 Majhen portret skladatelja Zo'.tana Kodalvja — 22.03 Praški glasbeni dogodki 1967 — 23.45 Godala za lahko noč Kranj CENTER 13. aprila amer. film MALA PRINCESA ob 9. uri, amer. barv. CS film BITKA V AR DENIH ob 16. in 19. uri, premiera amer. barv. CS filma VODIC ZA OŽENJENE MOS KE ob 20. uri 14. aprila amer. film MALA PRINCESA ob 9.30, amer. barv. film PRERIJA ČASTI ob 13. uri, amer. barv. CS film BITKA V ARDEN1H ob 15. in 18. uri, premiera amer. barv. CS filma RAJ NA HAVAJSKI NAČIN ob 21. uri 15. anrila amer. barv. CS film VODIC ZA O ž: \.i MOŠKE ob 15. in 20. uri, amer. barv. CS film BIIKA I V ARDENIH ob 17. uri I 16. amila amer. b^r; C3 film vodic za oženjene moške ob 16., 18. in 20. uri Kranj storžič 13. aprila amer. ban. cs film tarzan, gospodar džungle ob 16. uri, amer. barv. film boeing-boeing ob 18. in 20. uri 14. aprila franc. barv. cs film naivnež ob 14. in 18. uri, amer. barv. film boeing-boeing ob 16. in 20. uri 15 aprila amer. barv. cs film carmen jones ob 16., 18. in 20. uri 16. aprila franc. film VAŠ zvesti BLECK ob 16. in 20. uri, amer. barv. CS film raj NA havajski NAČIN ob 18. uri Svoboda STRAZIŠCE 14. aprila amer. barv. cs film vodic za oženjene moške ob 16., 18. in 20. uri Cerklje KRVAVEC 13. aprila angl. amer. barv. cs film NALOGA ESKADRl-le 633 ob 20. uri 14. aprila angl. amer. barv. cs film naloga eskadri-LE 633 ob 16. in 19. uri Kamnik DOM 13. aprila franc. barv. cs film naivnež ob 17. uri, premiera amer. barv. cs Lima tarzan, gospodar džungle ob 21.15 14. aprila amer. ban'. cs film tarzan, gospod \r džungle ob is., 17. 10 19. uri 15. aprila amer. barv. cs film tarzan, GOSPODAR DŽUNGLE ob 17.30, prem ; a amer filma KDO SE boji VJRGINIJE \VOLF? ob 20. uri 16. aprila amer. film kdj SE BOJI VIRG1NIJE wolf? ob 17.30 in 20. uri Kamnik duplica 13. aprila italj. špan. barv. CS film povratek ringa Ob 19. uri, 14. aprila italj. špan. barv. CS film povratek ringa ob 15., 17. in 19. uri Skofja Loka sora 13. aprila italj. barv. cs film 10.000 dolarjev za pokol ob 18. in 20. uri 14. aprila italj. barv. cs film 10.000 dolarjev za pokol ob 15., 17. in 20. uri 15. aprila amer film ČLOVEK Z MEČEM ob 18. uri 16. aprila jugosl. film jutro ob 20. uri Jesenice RADIO 13. do 14. aprila amer. barv. film pregon brez milosti 15. aprila amer. barv. CS film TA nori, nori svet 16. aprila amer. barv. cs film ARABESOUE Jesenice PLAVŽ. 13. do 14. aprila amer. barv. CS film arabesoue 15. do 16. anrila amer. barv. film pregon brez milosti Žirovnica 14. aprila amer. barv. cs film tigrica Dovje - Mojstrana 13. aprila jugosl ban-, film zbiralci PERJA 14. aprila amer. barv. cs film REVOLVER as vaco Kranjska gora 13. aprila amer. barv. CS MnhVrierRic.v * 14. aprila fraa M:u L \! vrkact.tska r ki A GLAS * 30. STRAN SPOREDI — OGLASI SOBOTA — 13. APRILA 1968 SOBOTA — 13. aprila 9.40 T V v šoli — 14.50 TV k šoli (RTV Zagreb) — 18.00 T V obzornik (RTV Ljubi jasa) — 18.20 Glasbeni trenutek (RTV Zagreb) — 19.20 Leto 1941 v Evropi — 19.45 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.35 Mirno ppite — humoristična od-Uaja (RTV Beograd) — 21.35 Videofon (RTV Zagreb) — 22.40 Bonanza — film — 22.40 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 18.00 Včeraj, danes, jutri — 18.20 Glasbeni trenutek (RTV Zagreb) — 19.20 Sprehod skozi čas (RTV Beograd) —^9.45 T V prospekt (RTV Zagreb) 20.00 TV dnevtnlfk (RTV Ljubljana) 21.00 Spored italijanske T V NZDELJA — 14. aprila 9.10 Kmetijska oddaja v madžarščini (RTV Beograd) 9.25 Poročila — 9.30 Dobro nedeljo voščita dva kvinteta (RTV Ljubljana) — 10.00 Kmetijska oddaja (RTV Beograd) — 10.45 Ringaraja — 1 i .30 Mokedajeva matineja (RTV Ljubljana) — 13.00 Rokomet Medveščak : Crven-'ka (RTV Zagreb) — 14.05 Rekreacija — 14.35 Boks Partizan : Radnički — 15.50 Šahovski komentar velemojstra Ciriča — 16.15 Bogati in revni — film — 16.20 Predstavljamo vam pevko Massie-lo (RTV Beograd) — 17.10 Velesejemski biro (RTV Zagreb) 17.30 Poročila — 17.35 Filmski satirikom (RTV Skopje) 18.05 TV kažipot (RTV Ljubljana) — 18.20 Osa-satiiri-čna oddaja (RTV Zagreb) 18.50 Cii* cak —19.15 Izjalovljeni poskus-f ilm — 19.45 Obračun v-letalu (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.45 Cik [Cak (RTV Ljubljana) — 20.50 Zlati zadetek (RTV Beograd) 22.00 Športni pregled (JRT) 22.30 TV dnevnik (RTV Beo-grad) ponedeljek 15. aprila * 9.40 TV v šoli - 10.35 Ruščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnovne splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 14.59 TV v šoli — 15.45 Ru-žčna (RTV Zagreb) — 16.10 Angleščina — 16.45 Madžarski kulturni pregled (RTV Beograd) — 17.00 Poročila — 17.05 Mali svet (RTV Zagreb) 18.20 Poročila — 18.25 Poklici v uslužnostnih dejavnostih JRTV Ljubljana) — 18.50 Ve-Jesojmski biro (RTV Zagreb) "19 05 Reportaža (RTV Zagreb) 19.20 Znanost in mi — 19.40 Vokalno instrumentalni soli- sti — 20.00 TV dnevnik — 20.30 Cik cak — 20.35 Pozabljeni klovn — TV drama (RTV Ljubljana) — 21.45 Glasba Borisa Papandopula (RTV Zagreb) — 22.15 TV dnevnik (RTV Beograd) — Drugi spored: 18.00 Včeraj, danes, jutri — 18.20 Znanost in mi — 18.50 Velesejemski biro — 19.05 Reportaža — 19.20 TV pošta — 19.45 TV prospekt (RTV Zagreb) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) TOREK — 16. aprila 9.40 T V v šoli — 10.35 Ruščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnovne splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 14.50 TV v šoli — 15.40 Angleščina (RTV Zagreb) — 16.10 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 18.30 Poročila — 18.35 Vzroki in nastanek razvojnih nepravilnosti — 18.50 Film za otroke — 19.05 Slovenski kratki film med Beogradom in Oberhausenom — 19.55 Vijavaja — 20.00 Cik cak 20.40 Jezdeca — film — 22.30 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — DrugI' spored: 18.00 Poročila — 18.05 Tedenska kronika — 18.20 Svet na zaslonu — 19.00 Velesejmski TV biro — 19.15 Oddaja o prometu — 19.45 Propagandna oddaja — 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) 21.00 Spored italijanske TV SREDA — 17. aprila 16.55 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.10 Poročila — 17.15 Kljukec na sodišču (RTV Ljubljana) — 17.45 Kje je, kaj je (RTV Beograd) — 18.00 Napoved sporeda — 18.05 Poročila — 18.15 Vijavaja (RTV Ljubljana) — 18.20 Ne črno, ne belo (RTV Beograd) — 19.05 TV robot (RTV Skopje) — 19.45 Vijavaja — 20.00 TV dnevnik 20.30 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.35 Ekran na ekranu (RTV Zagreb) — 21.35 Zaseda — film — 22.00 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — 22.10 Nogomet OFK Beograd : Sarajevo (RTV Beograd) — DrugI spored: 21.00 Spored italijanske TV ČETRTEK — 18. aprila 9.40 TV v šoli — 10.35 Nemščina (RTV Zagreb) — 11.00 Angleščina (RTV Beograd) — 14.50 TV v šoli — 15.45 Nemščina (RTV Zagreb) — 16.10 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 17.10 Poročila — 17.15 Tik tak (RTV Ljubljana) — 17.30 Daljnogled (RTV Beograd) — 18.00 Napoved sporeda — 18.05 Poročili a -— 18.15 Turistične informacije — 18.20 Zbor Zarja iz Trbovelj — 18.45 Kaleidoskop (RTV Ljubljana) — 19.05 Samci — humoreska (RTV Beograd) — 19.45 Vijavaja — 20.00 TV dnevnik 20.30 Cik cak — 20.35 Integracija premogovnikov — 21.50 Odlomki iz opere Vesela vdova — 22.20 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — DrugI spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 21.00 Spored italijanske TV PETEK — 19. aprikT" 9.40 TV v šoli — 14.50 TV v šoli (RTV Zagreb) — 16.10 Filmi iz produkcije Zastava filma (RTV Beograd) — 17.45 Poročiila — 17.50 Deček iz džungle — film — 18.20 BIO 19.05 Maria Sklodovvska Cu-rie — film — 19.30 Niso samo rože rdeče — 19.55 Vijavaja 20.00 TV dnevnik — 20.30 Cik cak — 20.35 Igre ljubezni — film — 22.00 Operna scena 22.30 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — DrugI spored: 18.00 Včeraj, danes, jutri (RTV Zagreb) — 18.20 Glasbeni zaslon (RTV Beograd) — 19.05 Objektiv 350 19.55 Propagandna oddaja Prodam MOPED kolibri-Aljančič, Bistrica 39, Tr l878 xrW-l'r'°° Ugodno prodam v -u ccm v zelo dobrem stanj ^ Naslov v oglas. odd. rlLtfl-Prodam malo ML /]anz). CO z reto in pajklom ^ 'lggo Breg ob Savi 36 Cenjeni potrošniki! Nabavite si pravočasno Se priporoča trgovsko podj-tje VELENJSKI LIGNIT KURIVO Kranj tel. 21-192 SOBOTA — 13. APRILA 1968 MALI OGLASI GLAS * 31. STRAN Prodam mladega VOLA in BIKCA. — Gazvoda — Breg, Preddvor 1881 Prodam plug OBRAČALNIK, lahek in dobro ohranjen (nemški). Gazvoda, Breg H» Preddvor 1882 Predam kompletna KOLESA za gumivoz in dele to-polina 500 C. Golmajer, Boh. Bela 17 l883 Poceni proda.-i rabljen VOZ s širokimi kolesi, primeren za odvoz gnojnice. Sifrer — 2abniea 55 l884 Predam kopalno KAD ICO centimetrov (okrogla). Kranj, Kokrica 171 l885 Predam kuhinjsko OPREMO. Kovačevi* Mihajlo, Va-ljavčeva 10, Kranj 1886 Prodam športni OTROŠKI VOZIČEK, železno PEC, PRTLJAŽNIK za avto in KAVC. Pere Franc, Jenkova 6, Kranj 1887 Prodam nov PLETILNI STROJ — vistamantic z dopolnilnimi deli. Naslov v oglasnem oddelku 1888 Prodam KRAVO bohinjko, dobro mlekarico, ki bo v kratkem teletila. Kokrica 35, Kranj 1889 V bližini Kranja prodam novo HISO. Ponudbe poslati Pod »Vseljivo jeseni« 1890 Prodam skoraj nov POL-KAVC. Kranj, St. Žagarja 12 1891 Iha GOZDA v okolici Goric prodam (Kamnik). — Naslov v oglasnem odd. 1892 Prodam DKW - F 12. Naklo št. 54 1893 Prodam žagan LES za ostrešje. Habjan Alojz, Lenart 20, Selca 1894 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Legat, Žirovnica 9 1895 Prodam KLAVIR-lauberger 8ross v odličnem stanju in nov PIANINO-petrof. Naslov v oglasnem oddelku 1896 Predam dobro ohranjen ŠIVALNI STROJ veritas. Mal-Župančičeva 6, Kranj 1897 Prodam zazidljivo PARCE-■** v Radovljici z narejeno Ploščo za vikend. Naslov v oglasnem oddelku 1898 Prodam posekan trd LES-nlodovino, drva: buka, hrast, ^rcst, gaber in motorno KOSILNICO alpino, letnik 1967. Krar"j, Struževo 9 1899 Prodam večjo količino SE-JJA. Soklič, Cešnjica 16 — p°dnart 1900 Prodam dva BIKA do 350 *g težka. Ljubno 67, Podnart 1901 Prodam vprežni OBRAČALNIK za seno. Strahinj 60 ■* Naklo 1902 Prodam semenski KROM-[7R ifior in Viktorija. Voglje *5- Šenčur 1903 Prodam KRAVO in VOLA j? Pleme. Vas Novake 3 pri ciniku 1904 Poceni prodnm REPO. — Jerman Franc, Luže 34. Šenčur 1905 -prodam kombiniran OTRO-aKr VOZIČEK jadran. Kranj ~~ Opnesnikova 20 1906 Prodam SEME čiste črne °-^elje. Beguš, Kranj, Jezerca c. 66 1907 Prodam pšenično SLAMO. Sp. Brnik 61, Cerklje 1908 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK — italijanski. Naslov v oglasnem oddelku 1909 Prodam HISO, zgrajeno v tretji fazi (pod streho). Va-lant Jože, lil. Simona Gregorčiča, Radovljica. Ogled 14. 4. od fi>. do 18. ure. 1910 Predam polavtomatični PRALNI STROJ ribar in kupim rabljen ŠTEDILNIK. Naslov v oglasnem oddelku 1911 Črnega PSA ovčarja — starega 4 mesece — prodam. Naslov v oglasnem oddelku 1912 Prodam vhodna VRATA desna (macesen). Krmavner, Kranj, Ul. 31. divizije 13/A 1913 Prodam 2REBETA in 2m' macesnovih DESK — 50 mm. Kunšič Janez, Pernike, Gorje 1914 Prodam 6 PRAŠIČKOV po 6 tednov starih in KONJA, sposoben za vsako delo. Visoko 5, Šenčur 1915 Prodam MRVO. Poizve se Pot na Jošta 26. Kranj 1916 Prodam dve KRAVI po 9 mesecev breji. Suha 5, Kranj 1917 Prodam par KONJ. stara 4 in 6 let, SILOKOMBAJN — tarup ter lahek vprežni dvobrazdni PLUG. Trboje 10, Smlednik 1918 APNO 2GANO, HIDRIRANO IN CEMENT po industrijski ceni dobavljamo po želji na gradbišče. Dan in čas dobave določite sami. Plača se ob prevzemu. Koristniki kreditov dobite predračune. Kranj JVZjJJA. Kooperacija Skladišče, Cesta JLA 1, nasproti kina Center Telefon 21-652 Kranj Prodam ugodno lahki GUMIVOZ in VW — kombi. Krč Janez, Kranj, Kokrški log 10, Primskovo 1919 Prodam RENAULT — gordim ali z doplačilom zamenjam za večjega. Premrov, Kranj, Kidričeva 24 1920 Prodam dobro ohranjeno motorno KOLO primo 175 ccm. Jerman Lojze, Stirno-va 13, Kranj. Ogled vsak dan od 15. do 20. ure 1921 Prodam radijski sprejemnik, znamke - sinfonija in zložljivo KOLO pony. Ogled vsak dan pri Franceljnu na dvorišču hotela Jelen, Kranj 1922 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Komatar, Selo pri Žirovnici 1923 Prodam DVOSOBNO STANOVANJE v bližini Kranja. Naslov v oglasnem odd. 1924 Prodam 5 ton ŽLINDRE. Šenčur 133 1925 Prodam 500 kg semenskega KROMPIRJA Viktorija. Li-kozar Jože, Voklo 45, Šenčur 1926 Prodam ali dam v najem malo rabljen elektrostroj za izdelovanje opeke, kvadrovce in prezidake, novejši model. Kranj, Gorcnjesavska 57 (blizu kamnoloma) 1927 Ugodno prodam mizarsko kombinirano KROŽNO ŽAGO znamke rigel-litz. Sp. Luša 14, Selca 1928 Ugodno prodam italijanski ŠPORTNI VOZIČEK. Grilc Ana, M. Pijade 6, Kranj, telefon 21-555 Kupim Kupim mizarski poravnalni skobeljni stroj ali kombiniran za več faz dela. Až-man Karol, Kranj, C. JLA 20 1929 Kupim 400 kosov strešne OPEKE kekinda 272. Franc Zupančič, Potočnikova 4, Skofja Loka 1920 Kupim HIŠICO ali manjše posestvo. Plačam po dogovoru. Ponudbe poslati pod »Hiša« 1931 Kupim rabljen trofazni elektromotor 2—3 kw/1400 cbratov. Resman Anton, Zgo-ša 23, Begunje 1932 SPAČKA ali vrstni red zanj kupim. Kranj, C. kokr-škega odreda 17/a, telefon 21-819 1933 Kupim FIAT 750. Bernik Ivan, Strnica 1, Sk. Loka 1939 ROLETE vseh vrst in struženje parketa naročite zastopniku SPILERJU, Radovljica, Gradnikova 9 1943 Oddam SKALE za betoniranje. Kranj, Cirče 10 1934 Iščem starejšo žensko za varstvo otroka na manjšem posestvu Gorenjske. Nasjov v oglasnem oddelku 1935 Oddam opremljeno SOBO v središču mesta Kranja. Ponudbe poslati pod »SOBA« 1936 V soboto nam je nekdo odpeljal čmo-belega PSA mladiča. Kdor kaj ve, naj sporoči proti nagradi. Kokrica 52. Kranj 1937 Podpisani VOLANClC JURIJ. Planica 4, preklicujom neresnične izjave, ki sem jih izrekel proti HRIBERNIKU LOVRU gkde zavarovanja sestre Frančiške 1938 Podpisana CVIRN MARTJA iz Škofje Loke, Poljanska c. 10, obžalujem in preklicu-jem neresnične izjave, ki sem jih trdila o VOLAJU JOŽETU iz Sk. Loke. Sp. trg 12, da je kradel v čistilnici različne obleke in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. 1940 Hrano in stanovanje dam upokojenki za varstvo dveh otrok. Ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 1941 Mlada zakonca iSčeta v Kranju ali okolici enosobno stanovanje ali večio sobo. Predplačilo po dogovoru. Nudita brezplačne enomesečne počitnice v Piranu. Ponudbe poslati pod »Počitn;ro — morje« 1942 KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ PRODAJA V PONEDELJEK 15. IV.: ob 8. uri v mehaničnem servisu v Šenčurju: — puhalnik za seno — motorno frezo GUZZI — več sadilcev krompirja — dvo in enoosne prikolice — traktor »Zadrugar« — traktor DEUZT — traktor FERGUSON — kombajn za krompir — žitne brane — težko klinasto brano — sortirnik JABELMANN — acetilenski razvijalec — 3 žage JOBU — 6 elektromotorjev in — več drobnih priključkov, ob 11. uri pri Bolču v Bitnjah: — svinjak ob 12. uri pri Tičarju v Drulovki: — 3 kozolce 16. IV. ob 9. uri na Jezerskem: — leseno kaščo, primerno za vikend in 1 hlev za konje s pogojem, da jih kupec premesti drugam. KOTLE za žganjekuho vseh vrst izdeluje kvalitetno KAPELJ V. Bakrokotlarstvo, Ljubljana, Aljaževa c. 4, Šiška 1620 Dipl. ing. kemije MARTINI SILAR iz Stražišča za uspešno opravljeno diplomo iskreno čestitajo domači 1944 PATENTNI LEŽALNIKI, udoben in kombiniran kot postelja za vikend ali bolnika si lahko nabavite: Kranj, Škofjeloška c. 56 1945 Instruiram ANGLEŠČINO za vse razrede osnovne šole. Naslov v oglasnem oddelku 19-16 Naprošam cenjene stranke, ki imajo v moji delavnici rezervne dele cd motorjev ali avtomobilov, da jih vzamejo do 30. aprila t. 1., ker potem ne odgovarjam več zanje. ROZMAN FRANC, avtomehanik. Kranj, Ljubljanska c. 5 1947 Iščem dekle za pomoč v gospodinjstvu za sobo in hrano v Kranju k etarejži osebi. Naslov v oglasnem oddelku 1948 Našel sem ionsko zapestno URO. Dobi ee Britof 46, Kranj 1949 Iščem prazno SOBO v Kranju ali bližnji okolici. Sranc Olga, Kranj, Kidričeva 23 1950 Dvosobno stanovanje s kopalnico, vse pod enim ključem na Mir ju, zamenjamj Ponudbe ooslati pod Ljubljana—Kranj 1951 Ne dovoljujem nikakršna uporabe poti po gozdu pod mojo hišo. Kranj. Huje 10/a. Proti kršilcem bom sodno postopal. Fermantin Franc in žena Tončka 1952 Iščem upokojenko za kuhanje in hišna opravila. Dam hrano in stanovanje. Ostalo po dogovoru. Ponudbe poslati na naslov Marija Jereb^ Trata 16, Skofja Loka 1953 Iščem enosobno ali dvosobno stanovanje v Kranju ali okolici. Naslov v oglasnem oddelku 1954 Prireditve GOSTILNA ZARJA, Trboje priredi v nedeljo, 14. 4. 1968. zabavo. Igral bo TRIO METODA 1955 GOSTIŠČE pri JANCETU vas vabi v nedeljo na zabavo s plesom. Igrali bodo VESELI 1 VANDROVCKI. Vabljeni! 1956 OBVESTILO Cenjene porabnike premoga Laško obveščamo, da ta iskani premog lahko dobavljamo sedaj v vseh granulacijah in neomejenih količinah. Ognimo se s pravočasno nabavo lanskoletnim jesenskim težkočam pri nabavi premoga. Se priporoča Trgovsko podjetje »KURIVO« KRANJ Prešernovo gledališče v Kranju SOBOTA — 13. aprila, ob 9. uri za IZVEN A. Papler: HUDOBNIGRASCAK TOREK — 16. aprila, ob 15.30 v Zalogu, ob 17. uri v Cerkljah lutkovna predstava Sjmončič- Pengov: MEDVEDA LOVIMO, ob 19.30 za red PREMI ERSKI B. Brecht: ŠVEJK V DRUGI SVETOVNI VOJNI, gostuje Slovensko ljudsko gledališče iz Celja GLAS SPORT SOBOTA - f3. APRILA 1968 Uspeh mladih plavalcev Triglava v Italiji I Pred dnevi so mladi plavalci kranjskega Triglava nastopili na večjem mednarodnem tekmovanju v Trentu (Italija), kjer je nastopilo okoli 480 mladih plavalcev iz Nemčije, Nizozemske, CSSR, Avstrije, Italije in Jugoslavije. Ker pa plavalni klub Triglav ni imel predvidenih sredstev za letošnje leto za taka tekmovanja, radi pa bi se njihovi pionirji pomerili z evropsko elito, so potne stroške krili starši plavalcev. Kranjski pionirji in pionirke so na tem tekmovanju z evropsko mlado plavalno elito s svojimi rezultati dokazali, da so dokaj kvalitetni in so zaradi tega dosegli dokaj solidne uvrstitve. Naj navedemo nekaj najboljš'h uvrstitev kranjskih plavalcev in plavalk na tem tekmovanju: 50 m prosto (pionirji roj. 1957): 5. J. Slavec, 100 m mešano (pionirji roj. 1957): 2. J. Slavec, 109 m hrbtno (pionirke roj. 1954): 7. Alenka Kraljic, 100 m hrbtno (pionirke roj. 1956): 4. Rebeka Porenta, 50 m delLn (pionirji roj. 1957): 3. J. Slavec, IGO m prsno (pionirji roj. 1954): 12. Bojan Grošelj, 100 m prsno (pionirke roj. 1955): 2. Judita Man-delc, 100 m prsno (pionirke roj. 1956) 4. Boni Pajntar. Tekmovanje je bilo kiji b velikemu številu nastopajočih brezhibno organizirano, za kar imajo veliko zaslugo sodniki. Najboljši na tem tekmovanju so prejeli pokale in diplome. PK Triglav je prejel pokal, ki ga je poklonil komisar pokrajine Trientino — Alto Adige. Igor Slavec Gorenjska nogometna liga Poraz Ločana v Krairu Deveto kolo v gorenjski nogometni ligi se je končalo z zmagami domačih moštev. Najzanimivejše je bilo srečanje v Kranju, kjer sta se pomerila vodeča Ločan ln Kranj. Zmagali so domačini in si tako zelo izboljšali možnosti za osvojitev prvega mesta. V vodstvu je sicer z eno točko prednosti Ločan, vendar ima Kranj eno tekmo manj odigrano. Kranjčani so v tem srečanju zelo dobro zaigrali, žal samo v prvem polčasu. Tržič je v ležerni ligi premagal lanskega prvaka Naklo, ki v tem prvenstvu še ni zabeležil niti ene zmage. Rezultati: Kranj : Ločan 4:2 (4:1), Tržič : Naklo 6:0 (2:0), Svoboda : Triglav B 7:3 (2:0). Lestvica: Ločan 8 6 0 2 19:8 12 Kranj 7511 18:11 11 Svoboda 7 4 1 2 20:12 9 Tržič 8 32 3 16:14 8 Lesce 7322 11:10 8 Železniki 7034 10:16 3 Naklo 8017 6:29 1 izven konkurence Triglav B 8 314 19:31 V drugih ligah so bili doseženi naslednji rezultati: B — liga: Borac : Kropa 10:2 (2:1), Predoslje : Podbre-zje 8:1 (5:0), Trboje : Preddvor 3:6 (1:3). Mladinska liga: Jesenice : Kranj 10:0 (7:0), Ločan : TrL glav 3:2 (2:1). Pionirska liga: Ločan : Kranj 0:5 (0:2), Tržič : Naklo 0:1 (0:0), Svoboda : Triglav 0:4 (0:2), Jesenice : Lesce 0:1 (0:0). P. Didič Jutri: Triglav : Svoboda Po dveh remijih, najbrž neplaniranih — vsaj v svojem zaporedju ne — sta jutri v srečanju z ljubljansko Svobodo na sporedu dve prav gotovo planirani točki, saj je jutrišnji gost v nevarni coni in morda celo kandidat za odhod iz lige. Kljub temu ali pa morda prav zaradi tega pa nista točki zagotovljeni že vnaprej, ampak si jih bo treba šele priboriti. Svobo-daši so znani kot zelo borbeno moštvo, ki se bodo tokrat zaradi nevarnosti, ki ji grozi, gotovo še posebno potrudili, da bi rešili vsaj nekaj, če že ne vsega. Kakršnokoli podcenjevanje gostov bi torej utegnilo imeti neprijetne posledice. Svoboda je med zimskim odmorom svoje moštvo okrepila, za Kranjčane pa bo zanimivo tudi to, da bo za goste verjetno nastopil tudi bivši igralec Triglava Bojan Klemenčič. Jesensko srečanje s Svobodo je Triglav v Ljubljani izgubil z 2:0, resda ne toliko po zaslugi moštva Svobode kot mnogo bolj po zaslugi zelo pristranskega sojenja sodnika Ble-kača, ki je bil pravzaprav dvanajsti mož v ekipi Svobode. Upajmo, da bo sodnik, ki bo vodil jutrišnje srečanje bolj objektivno opravil svojo nalogo, predvsem pa, da bo bolj pazil na namerno, preostro igro vratarja gostov, ki je Triglavu jeseni poškodoval dva igralca; v poročilih o tekmi pretekle nedelje s Kovinarjem pa smo spet brali, da je nevarno poškodoval nasprotnega igralca. Kaže tedaj, da pogostne poškodbe igralcev, ki pridejo z njim v stik, niso slučajne. Kdo Zadnje kolo za pokal Trsta v vaterpolu Triglav že prvi Tekmovanje za pokal Trsta mladih vaterpolo ekip se bliža koncu. Triglav gostuje na Reki, kjer se bo v zadnjem kolu pomeril s Primorjem. Le v primeru poraza Kranjčanov, bo potrebno počakati na srečanje Primorje : Triestina. Triglav je praktično že prvi in so torej samo še teoretične možnosti, da bi Triestina osvojila prvo mesto. Če bo zmagala Triestina proti Primorju, Triglav pa izgubil na Raki, sc bosta eki- pi Triglava in Triestine srečali še enkrat. V predzadnjem kolu je Triglav igral v Trstu in kljub vodstvu s 3:1 in zaradi pristranskega sodnika izbojeval le neodločen rezultat 3:3. Za Triglav sla bila uspešna Ve-likanje (dvakrat) in Klemenčič (enkrat). Lestvica: Triglav 5 4 1 0 57:13 9 Triestina 5 3 1 1 41:22 7 Primorje 3 1 0 2 11:34 2 Ljubljana 5 0 0 5 16:55 0 P. Didič Ljubljanska conska rokometna liga Kranj za petami Medvodam V nedeljskem 13. kolu ljubljanske conske rokometne lige je Kranj premagal v Krizah domači Partizan s 16:8 (9:3). Srečanje je bilo odločeno že v prvem polčasu. Kranjčani so tokrat prikazali izredno zrelo igro. Največ zadetkov za Križe je dosegel Sitar, za Kranj pa Bevk in Arh. Rokometaši Dupelj pa so tesno izgubili v Krmelju. Največ golov za Duplie sta dosegla Marinšek in E. Ra-kovec. Na tej tekmi sta se odlično izkazala oba vratarja Rakovec in Boncelj, katerima gre zasluga, da niso Dupljan-ci doživeli hujšega poraza. Rezultat: Krmelj : Duplje 10:9 (8:6). Po 13. kolu je Kranj še vedno na drugem mestu, vendar ga od vodečih Medvod loči le ena točka. Tako imajo vse možnosti, zlasti še, ker imajo odlično razliko v golih, da bodo osvojili naslov prvaka v tej ligi. Duplje so s 13 točkami na odličnem četrtem mestu, medtem ko je ekipa Križ s 5 točkami na zadnjem mestu in se bo morala zelo potruditi, da bo ostala še prihodnjo sezono v tej konkurenci. V nedeljo bo ob 10. uri v Dupljah srečanje gorenjskih predstavnikov — Duplje : : Križe, v Kranju pa se bosta prav tako ob 10. uri pomerila Kranj in Št. Vid. J. Kuhar Gorenjska rokometea lim V nedeljo je na sporedu prvo spomladansko kolo v gorenjski rokometni ligi. Čeprav je do konca prvenstva še devet kol, lahko že danes trdimo, da bodo naslov prvaka osvojili mladi igralci Radovljice, ki v jesenskem prvenstvu niso izgubili nobene točke, pa tudi za spomladansko prvenstvo so so dobro pripravili. Večja borba bo za obstanek v ligi. Kandidati za izpad bodo v medse- Dva rekorda Lidije Švarc Na plavalnem troboju mladinskih reprezentanc NDR, Poljske in Jugoslavije sta nastopili tudi dve Kranjčanki: Lidija Svarc in Nušika Virnik. Zaradi šolskih obveznosti ni nastopila Breda Pečjak. Odlično se je spet izkazala na Reki Svarčeva. V disciplini 100 metrov prsno je dosegla tretje mesto z rezultatom 1:22,0, medtem ko je bila na 200 m prsno druga s časom 2:55,4. Oba rezultata pa predstavljata nova mladinska rekorda Jugoslavije. P. Didič bojnih srečanjih odločili, kdo bo v novi sezoni tekmoval v drugi ligi. Najresnejša kandidata za slovo sta nedvomno Križe B in Krvavec. V nedeljo se bodo srečali naslednji pari: Skofja Loka : Jesenice, Selca : Kamnik, žabnica : Kranjska gora, Križe B : Radovljica, Krvavec : Kranj B. P. Didič Šport v krstkem Nogomet — V nedeljskem kolu SNL je kranjski Triglav igral 0:0 s celjskim Kladi-varjem ln je trenutno s 14 točkami na 6. mestu. V zahodni conski ligi pa je Kam. nik doma premagal Ilirijo 1: 0 (0 : 0) in je trenutno na 10. mestu. Namizni tenis — Na drugem republiškem turnirju za mladinke je Kranjčanka Že-rovnikova zasedla drugo mesto, medtem ko je bila druga predstavnica Triglava Ja-kopinova, deseta. — V nedeljo, 7. t. m., so v Beogradu startali dirkači iz Srbije, Hrvatske in Slovenije na prvih letošnjih meddru-štvenih cestno hitrostnih moto dirkah. Član AMD Skofja Loka Bernik Pavel je v razredu do 175 ccm osvojil odlično 4. mesto. A. M. Rokometaši Jesenic pred startom Rokometni klub na Jesenicah je bil ustanovljen leta 1966. Od takrat dalje je njegov predsednik Jože Vin-dišar. V preteklem letu je klub nastopal v gorenjski ligi in odigral 18 tekem. Zasedel je 6. mesto. Moštvo bo tudi letos tekmovalo v gorenjski ligi, kjer se bo borilo za mesto v sredini lestvice. 2e v nedeljo, dne 14. 4., sc bo v gosteh sestalo z ekipo RK Šk. Loka, ki je poleg RK Kr. gora eden od kandidatov za prvo mesto. Največji problem v klubu predstavlja to, da nimajo svojega igrišča. Pozimi si za treninge niso mogli zagotoviti telovadnice, poleti Pa morajo trenirati na ploskvi, kjer je pozimi drsališče. Tako so s treningi začeli šele v marcu, kar bo precej vplivalo na njihove začetne rezultate. V okviru priprav so imeli samo eno prijateljsko tekmo z RK Kr. goro, ki so jo odločili v svojo korist z rezultatom 28:13. Povedati pa je treba, da so tudi igralci Kranjske gore brez zimskega treninga. Na Jesenicah je zanimanje za rokomet zelo veliko. Ce bi bilo dovolj denarja, bi lahko ustanovili še moštvo pionirjev in mladink. Vsekakor pa bi delo v klubu bolje potekalo, če bi bilo dovolj dobrega vodstvenega kadra. Kot v pretekli, bodo tudi v letošnji sezoni v prvem moštvu nastopali: Dragoje-vič, Vidic. žmitek, Gorup, Prešeren, Mlekuž, Pogačnik, Stres, šturm in Brišar. Trener moštva je Matjaž Pogačnik. Rokometaši bodo v novi sezoni prvič nastopili pred domačim občinstvom z moštvom RK Kr. gore v nedeljo« dne 28. aprila 1968. Z. Pavlic Izdaja ln tiska CP »Go renjski tisk« Kranj, Ko roška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave Usta: Kranj, Trg revolucije 1 (stavba občinske skupšči ne) - Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135. - Te Iefoni: redakcija 21-833, 21-860; uprava Usta, ma-looglasna In naročniška služba 22152 — Naročnina: letna 24.—, polletna 12.- N din. Cena posamez nih številk 0.40 N din — Inozemstvo 40.00 N din. — Mali oglasi beseda 0,6 do 1 N din. Naročniki imajo 10 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo«