Kje so vzroki za to, da plana stanovanjske gradnje nismo uresničili? Komunala - trn stanovanjske gradnje Stanovanjsko gospodarstvo doživlja v zad-njih letih pomembno preobrazbo. Uveljavljanje novih družbenoekonomskih odnosov na tem področju pa ne poteka gladko, kar je razum-ljivo. Napovedalo je vrsto sprememb, ki zade-vajo ob staro prakso in miselnost. Najbolj zgo-voren primer za to je uveljavljanje družbeno usmerjene gradnje stanovanj, ki stopa na me-sto gradnje stanovanj za trg. Prehod iz enega v drugo je težaven, prepočasen, pa tudi poln problemov, saj vse okrog investitorstva, zdru-ževanja pričakovalcev kot investitorjev ... še ni dovolj dorečeno in urejeno. Vse to se od-raža tudi v reaiizaciji zastavljenih planov st.i-novanjske gradnje. Za to, da teh nismo uspeli povsem uresničiti tako v Sloveniji kot v Ljub-ljani, kjer je odstotek realizacije še nižji kol v Sloveniji, pa je še vrsta drugih vzrokov — od neustreznih investicijskih programov, ne-pravočasnega zagotavljanja in urejanja zem-ljišč, nepopolrie urbanistične dokumentacijc, slabe organiziranosti gradbene operative, ne-zadostne povezanosti gradbenih izvajalcev ... Pri vsakem, ki je vključen v krog od začetka do konca gradnje stanovanj, bi našli še kaj, kar terja »obrat« na bolje, da bi, oziroma da bomo, prišli hitreje in ceneje do stanovanj. O vsem tem se zdaj veliko govori in piše. Pustimo načelnosti ob strani, poglejmo si raje konkretne številka in primere. In to iz občine Šiška. 3.504 stanovanj • V Ljubljani smo v obdobju od 1976 do 1980 načrtovali 15.000 novih stanovanj, od te-ga 13.000 v družbeni in 2.000 v individualni gradnji. V občini Šiška naj bi v tem obdobju zraslo 4,200 novih stanovanj in to 3.940 v družbeni blokovni gradnji in 260 individualnih hiš. V 1976. letu bi morali v Šiški zgraditi 461 novih stanovanj v blokih, uspelo pa nam je dograditi kar 182 stanovanj več od načrtova-nih. 2e naslednje leto je nastala občutna raz-lika med načrtovanim in realiziranim. V pla-nih stanovanjske gradnje v občini Siška je bilo namreč predvidenih 977 novih stanovanj, zgra-jenih pa je bilo le 332. Drug presežek je bil pri gradnji stanovanj v Šiški dosežen spet nasled-nje leto. Namesto 958 stanovanj je bilo v 1978. letu zgrajenih kar 1.290. Leto zatem bi moralo v Šiški zrasti še 614 stanovanj, pa jih je le 552; v lanskem letu pa je bilo predvidenih 930 novih stanovanj. Realizacija pa je bila lani občutno nižja, le 96 novih stanovanj. 834 manj-kajočitr stanovanj v 1980. letu pa ni »mačji kašelj«, pa čeprav si lahko ob tem obetamo, da bo zato število dograjenih stanovanj v le-tošnjem letu višje. Saj je lansko leto pustilo za seboj 1.040 stanovanj v gradnji. • Vsega skupaj je bilo v občini Siška do-grajenih med 1976. in 1980. letom 2.980 stano-vanj, to pa je za 514 stanovanj premalo v blokih oziroma manj kot je bilo načrtovano. • Veliko bolj prizadevni so bili individu-alni graditelji v omenjenem obdobju. Ti naj bi zgradili 260 hiš, so jih pa 524. Da je številka tako visoka, kaže iskati vzroke tudi v zamudah pri pridobivanju in opremi zemljišč pred 1976. letom, nemara pa celo pri legalizaciji nekate-rih črnih gradenj. Vsekakor pa ta številka po-pravlja končni vtis. Kaže namreč, da je bilo v Siški od 4.200 vseh predvidenih stanovanj dograjenih 3.504 stanovanj. Zakon z zamudo • Osnovna značilnost gradnje v minulem petletnem obdobju je bila med drugim gradnja za trg. To velja tako za Šiško kot druge ob-čine in mesta v Sloveniji. V Šiški so se prvi prefniki v smeri družbenousmerjene gradnje pojavili že pred leti, konkretnejšo obliko pa so dobili sredi pretečenega petletnega obdobja. V gradivu posebne delovne skupine komiteja ob-činske konference ZKS Ljubljana-Šiška (sestav-ljali so jo: Franc Florijančič, Kristina Zupan-čič in Aljoša Tomaž), ki ga je ta pripravila za razpravo pred in ob republiški problemski kon-ferenci o gradbeništvu, je natančno omenjeno, da je prišlo do prvih samoupravnih sporazu-mov o gradnji sosesk v Šiški v 1979. letu ia to za soseske MeS-7, ŠS-10 in ŠS-8/2. Za sled-njo sosesko pa so bili nedavno lega formirani tudi iniciartivni hišni sveti že veliko pred do-graditvijo stanovanj oziroma blokov B-8, B-9, B-10 in B-ll. • Po sprejetju omenjenih samoupravnlh sporazumov je potekala pridobitev stanovanj prek stanovanjske skupnosti. Kljub temu pa o odpravi gradnje za trg s tem in pri teh kot drugih soseskah še ne moremo govoriti. Tti ima še premočne korenine. • Kje iskati glavne vzroke za to, da plan stanovanjske gradnje v občini Siška ni uresni-čen. Jasno ob tem pa mora biti, da za Šiško ne veljajo neki specifični razlogi, ker gre za vzroke in težave, ki botrujejo nerealiziranim. stanovanjskim planom domala povsod v Slo-veniji. • Kot glavni vzrok navaja omenjena delov-na skupina, ki^je svoje gradivo razporedila v več poglavij (o aktualnih vprašanjih, zlasli še usmerjene gradnje v Šiški, na nekatera vpra-šanja od dejavnosti prostorskega planiranja do vključno komunalnega opremljanja zemljišč, na vprašanja izvajanja gradbenih, inšlalacijskih in končnih del industrije gradbenega materia-la .. .) nedokončan proces saraoupravne orga-niziranosti v komunalnem gospodarstvu/ Vse tako kaže, da je in postaja še očitneje komu-nalno gospodarstvo. s svojim problematičnim financiranjem vse večji trn stanovanjske grad-nje. Nič manjši pa ni bila do nedavna stano-vanjska zakonodaja. Z veliko zamudo smo ja-nuarja letos končno prišli do novega zakona o stanovanjskem gospodarstvu, ki pa še čaka na svoje »dopolnilo« — na družbeni dogovor o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklaje-vanje samoupravnih družbenoekonomskih od-nosov na področju stanovanjskega gospodar-stva v Sloveniji. Za lažje razumevanje in tol-mačenje zakona pa bodo na Republiškem ko-miteju za varstvo okolja in prostorsko plani-ranje pripravili k novemu zakonu še komen-tar, ki naj bi razjasnil sedanja ugibanja okrog nekaterih členov in možnih tolmačenj. • Tretji vzrok leži v »podcenjevanju plan-skega pristopa pri zagotavljanju sočasnosti in usklajenosti v realizaciji komunalnih operacij in podcenjevanju objektivizacije prilik v pro-cesu pridobivanja zemljišč«, kot je to formuli-rala imenovana delovna skupina. Poenostavlje-•no rečeno: vse prepozno odkupujemo zemljo in jo komunalno urejarao. Če bi na to prej mislili, predvsem pa za to zagotovili denar ter storili vse, da bi bila zemljišča pripravljena za gradnjo tedaj, ko je ta predvidena, bi se mar-sikateri zamudi lahko izognili. Zamude pa, kot vemo, pomenijo pri gradnji stanovanj — dra-žitve le-teh. • Del krivde za neuresničene plane stano-vanjske gradnje v Ljubljani in občini Šiška no-sijo še izvajalci investicijskega inženiringa, iz-vajalci urbanistične dokumentacije, gradbeua operativa ... Novi načrti • Koliko stanovanj naj bi zgradili v Ljub-ljani v novih petih letih, je že začrtano v osnulkih planov stanovanjskega gospodarstva mesta in občin. Po srednjeročnem planu naj bi zgradili v Ljubljani od 1980. do 1985. leta 14.845 novih stanovanj, od tega 11.485 stanovanj v družbeni gradnji, 2.628 v individualni gradnji in 733 stanovanj za potrebe JLA. • V stanovanjskih planih Šiške je predvi-dena gradnja 3.200 novih stanovanj, od tega 2.481 v blokovni gradnji, 469 v zadružni in 250 za potrebe JLA. Največ stanovanj naj bi v tej občini zgradili v 1982. letu, kar 1.115, medtem ko jih načrtujemo v 1983. letu 871, v 1984. le-tu — 690 in v 1985. letu le 266 stanovanj. V letošnjem letu pa naj bi v Šiški dogradili 492 novih stanovanj. • Izbira sosesk za gradnjo stanovanj Šiš-karjem ni delala težav pri pripravi petletnega plana stanovanjskega gospodarstva. Gradnja je v tej ljubljanski občini razdeljena nekako na tri dele: v soseski ŠS-8/2 Dravlje in soseski ŠS-10 Draveljska gmajna bo potekala usmerje-na in kompleksna gradnja. V drugo skupino sodijo vse sVanovanjske »plombe«. Te naj bi zapolnile že obstoječe soseske. Začrtane so v soseski SS 107 Šentvid in v SS 107/1 Zvezda-Šentvid ter v soseski ŠS 111 Vižmarje-Brod. Organizirana individualna gradnja pa je pred-videna na območju Podutika in ŠS 218/3 Vo-dice. • V Šiški se lahko pohvalijo z dobro za-snovo individualne gradnje v okviru stanovanj-skih zadrug. Organizirane so zadruge: Lito-stroj, Rašica in Avtomontaža, ki imajo že po-trjeno samoupravno dokuraentacijo. V us+.a-navljanju pa so zadruge KS Medvode, IMP in zadruga zdravstveno prosvetnih delavcev. Ce-prav se stvari na področju stanovanjskega za-družništva že premikajo, najdlje neraara prav v občini Šiška, pa težav zadružnikom ne manj-ka. Največ jih imajo s pridobivanjem zem-Ijišč. Z odkupi se vse praviloma zatakne. To pa seveda povzroča kasnitve in draži tudi za-družno gradnjo. V Podutiku je predvidena tudi že druga faza gradnje stanovanj in sicer v naslednjem srednjeročnem obdobju, od 1986. do 1990. leta, v katerem je začrtana tudi gradnja v soseskj Stanežiče. . -r: Zemljišča ' > • Kot rečeno: od pravočasnosti pridobiva-nja in opremljanja zemljišč je veliko odvisnb. Tudi od pravočasne zagotovitve vse urbani-stične in projektne dokumentacije. Kako je ž enim in drugim pri novoplaniranih stanovanjih, oziroma, kako daleč je priprava na gradnjo za posamezne soseske? Tudi to omenja v svojetn gradivu posebna delovna skupina komiteja ob-činske konference ZKS Ljubljana-Siška. • Soseske ŠS-4/1 Stara terkev, SS-8/2 Drav-Ije, ŠS 10 Draveljska gmajna, ŠP 5 Celovška (samski dom) in ŠS 12 Podutik I. faza so že v gradnji. Za soseske: ŠS-8/1 Dravlje, ŠS 107 Šentvid, ŠS 202/lc in 202/2a Gameljne so spre^ jeti odloki o prenehanju lastninske pravice, v teku so odškodninski postopki, ki naj bi bili končani še letos. • V soseskah: ŠS 111 Vižmarje-Brod in ŠS 107/1 Zvezda-Šentvid je v izdelavi novelacija zazidalnih načrtov. Za prvo kasnijo ti že leto dni, tolikšna pa je že tudi zamuda pri pripravi odloka o prenehanju lastninske pravice za so-sesko SS 218/3 Vodice. v • Za soseske oziroma zazidalne otoke SS 201/5 Tacen, MeS 7A Preska, MeS 2 Preska, MeS 10 Svetje, ŠS 202/la in 202/4a Gameljne so v izdelavi zazidalni načrti, ki naj bi bili po programu sprejeti še letos. • Pri vsem tem velja omeniti še majhno zanimivost: 90 odstotkov vsega zemljišča v so-seski Stanežiče je že pridobljenega. Kaj to po-meni, pa ni treba posebej navajati. : Cene • Najbolj so pri stanovanjih zanimive za kupce cene. Te so v zadnjih letih »ekspresno« hitele navzgor. Poprečna cena kvadratnega metra stanovanja je znašala 1976. leta v Slo-veniji še 6.701 dinarjev, leto zatem že 7.829 dinarjev, v 1978. letu 9.032 dinarjev, v 1979. letu pa je poskočila že nad stari milijonček. Za kvadratni meter stanovanja je bilo tedaj (Nadaljevanje na naslednji strani) (Nadaljevanje s prejšnje strani) treba v slovenskem poprečju odšteti 11.138 di- narjev, lani pa že okoli 13.000 dinarjev. • Razlike so med mesti v ceni stanovanj precejšnje, nič manjše pa celo med soseskanii istega kraja. Te razlike so v Ljubljani vsem na očeh. Tako velja recimo za. »cenejšo« sosesko Jarška, za dražjo Trnovo itd. Vsekakor pa do-sega pri ceni stanovanj v zadnjem času svoje-vrstne rekorde Šiška. Izhodiščna cena za prva bloka v soseski ŠS-8/2, okrog katere je v zad-njem času veliko govora, saj je imel gradbeni inšpektor tod dovolj dela z odkrivanjem raz-nih napak na fasadnih eleraentih, se je pomak-nila že nad 2 stara milijona. Kar pomeni, da bo končna cena verjetno še za nekaj tisočakov — novih seveda, višja. Slišati pa je tudi že o tem, da je predlagana izhodiščna cena za dru-ga dva objekta v tej soseski, ki naj bi šla v gradnjo sredini poletja, okrog 28.000 dinarjev za kvadratai meter. Povsem jasno pa je, da bodo to ceno skoraj gotpvo ujela tudi stano-vanja v soseski Stara cerkev in nemara še kje. D. K.