Letnik 37 4 1993 G o TS I s I Glasilo Zveze geodetov Slovenije Journal of Association of Surveyors, Slovenia UDK 528=863 ISSN 0351 - 0271 Letnik 37, št. 4, str. 237-322, Ljubljana, december 1993 Glavna, odgovorna in tehnična urednica: mag. Božena Lipej Programski svet: predsedniki območnih geodetskih društev in predsednik Zveze geodetov Slovenije UDK !dasifikacija: mag. Boris Bregant Prevod v angleščino: Lidija Vodopivec Lektorica: Joža Lakovič Izhaja: 4 številke letno Naročnina: za 01ganizacije in podjetja JO 000 SIT, za člane geodetskih društev 600 SIT Številka žiro računa Zveze geodetov Slovenije: 50100-678-45062. Tisk: Povše, Ljubljana Naklada: 1200 izvodov Izdajo Geodetskega vestnika sofinancira Ministrstvo za znanost in tehnologijo Po mnenju Ministrstva za kulturo št. 415-211/92 mb z dne 2.3.1992 šteje Geodetski vestnik med proizvode, za katere se plačuje 5% davka od prometa proizvodov. Letnik 37 4 1993 G OD TS ST Glasilo Zveze geodetov Slovenije J ournal of Association of Surveyors, Slovenia UDC 528=863 ISSN 0351 - 0271 Vol. 37, No. 4, pp. 237-322, I.Jubljana, December 1993 Editor-in-Chief, Editor-in-Charge, ancl Technical Eclitor: Božena Lipej, M.Se. I Programme Boarcl: Chainnen of Y;erritorial Surveying Societies ancl the President of the Association of Surveyors of Slovenia UDC Classification: Boris Bregant, M.Se. Translation into English: Lidija Vodopivec Lectar: Joža Lakovič Su/Jsc1iptions ancl Eclitorial Adclress: Geodetski vestnik - Edito1ial Staff; Kristanova ul. 1, SI-61000 Ljubljana, Slovenia, Tel.: +386 61 312315, Fax: +386 6113220 21. Pu/Jlished Quarterly. Annual Subscription 1993: SIT 10 000. Personal Subscription (Sun;eying Society Membership) 1993: SIT 600. Drawing Account of the Association of Sun,eyors of" Slovenia: 50100-678-45062. P1intec/ by: Povše, Ljubljana, 1200 copies Geodetski vestnik is in part.financed by the Ministry far Science and Technology. According to the Ministry of Culture letter No. 415-211/92mb datecl March 211 r1, 1992 the Geodetski vestnik is one of the products far which a 5% products sales tax is paid. Vol. 37 4 1993 ____,. 1 f • ~ 1 UVODNIK EDITORJAL IZ ZNANOSTI IN STROKE FROM SCIENCE AND PROFESSION Viktor Zill: NAJNOVEJŠI RAZVOJA VSTRIJSKIH TOPOGRAFSKIH KART 243 Viktor Zill: MOST RECENT HAPPENINGS IN AUSTRIAN CARTOGRAPHY 253 Roman Rener: TAKTILNE KARTE- KARTE ZA SLEPE TACTILE MAPS - MAPS FOR THE BLIND 264 Branko Rojc: IZOBRAŽEVANJE NA PODROČJU KARTOGRAFIJE EDUCATION ON THE FIELD OF CARTOGRAPHY 269 Božo Koler: IZMERE NIVELMANSKIH MREŽ VIŠJIH REDOV NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE HIGH ORDER OF LEVELLING NETS' SURVEYS ON THE TERRITORY OF REPUBLIC SLOVENJA 274 Anthony A. SISTEM UPRAVLJANJA Z LASTNINO S POMOČJO GIS-a NA BRITANSKEM Preston, KOLIDŽU Peter Twaites: GIS ESTATE MANAGEMENT SYSTEM AT A UK COLLEGE 282 Miroslav Peterca: DRŽAVNI SISTEM RAVNINSKIH PRAV O KOTNIH KOORDINAT POPRA VEK STATE SYSTEM OF PLAIN RECTANGULAR COORDINATES CORRIGENDUM 289 AKTUALNOSTI CURRENT AFFAIRS Miroslav Črnivec, PROBLEMATIKA TRŽENJA KART V SLOVENIJI Jurij Hudnik: PROBLEMS OF MAP MARKETING IN SLOVENJA 290 Matjaž Kos: RAČUNALNIŠKA PODPORA KLASIČNI KARTOGRAFSKI PROIZVODNJI NA GEODETSKEM ZA VODU REPUBLIKE SLOVENIJE COMPUTERAID TO CLASSIC CARTOGRAPHY PRODUCTION AT SURVEYING INSTITUTE OF THE REPUBLIC SLOVENJA 294 Božo Demšar: DIGITALNI MODEL GOSTOTE POVRŠINSKIH ZEMELJSKIH MAS ZA OBMOČJE SLOVENIJE DIGITAL MODEL OF SURFACE EARTH'S MASSES DENSITY FOR THE TERRITORY OF SLOVENJA 296 Milan Naprudnik:DOLG DO DRŽAVE IN MLADINE, KI TRKA NA VRATA DEBT TO STA TE AND YOUNGSTERS, DEMANDING THEIR RIGHT NOT TO BE LEFT OUT 298 Bojan Stanonik, FOTOGRAMETRIČNI TEDEN V STUTTGARTU - TEDEN ZAMUJENIH Tadeja Korošec: PRILOŽNOSTI PHOTOGRAMMETRIC WEEK IN STUTTGART - WEEK OF LOST OPPORTUNITIES 300 Milan Katič, STATISTIKA IN GIS Miran Miklič: STATISTICS AND GIS 302 Walter H. Mayer OD AUSTROMAPA PREK PROGIS-a NA BODOČE TRGE ZA GEOGRAFSKE INFORMACIJSKE SISTEME FROM AUSTROMAP THROUGH PROGIS TO FUTURE MARKETS FOR GEOGRAPHICAL INFORMATION SYSTEMS 305 Erwin Horak: PREDSTAVITEV KNJIGE: GEOINFORMACIJSKI SISTEMI BAVARSKE BOOK PRESENTATION: GEOGRAPHICAL JNFORMATION SYSTEMS OFBAVARIA NOVICE NEWS Božena Lipej: POMEMBNEJŠI TUJI SIMPOZIJI IN KONFERENCE V LETU 1994 FOREJGN SYMPOSIA AND CONFERENCES OF IMPORTANCE IN 1994 Stane Avsenck: DA NE BOŠ DELAL V TOVARNI, BOŠ PA ŠEL ZA GEOMETRA NO GOOD FORANYTHING ELSE, THERE IS STILL SURVEYING BRANCH KRATKA SPOROČILA SHORTNOTES BIBLIOGRAFIJA GEODETSKEGA VESTNIKA V LETU 1993 307 309 309 310 BIBLIOGRAPHY OF THE GEODETSKI VESTNIK FOR 1993 316 1 1 1 l Ob zaključku leta, ki nas je morda v stroki, vsaj na koncu, bolj razdvajalo kot združevalo, se zahvaljujemo: * piscem prispevkov * recenzentom, ki skrbijo za ve.čjo strokovnost objavljenih člankov * vsem sodelavcem, ki pomagajo pri oblikovanju glasila in pri njegovi distribuciji * finančnim podpornikom celotnega delovanja Zveze geodetov Slovenije * vsem, ki ste namposredovali vaše ocene objavljenih gradiv in seveda * vsem bralcem, za katere pripravljamo našo skupno strokovno revijo. Prijeten zaključek leta vam želimo in z novimi močmi v leto 1994! SREČNO! Uredništvo IZ ZNANOSTI IN STROKE v N NOVEJSIRAZVOJ UDK 528.425.4(084.3-12)+528.93 (084. 3-13/15) ( 436 ):681 .327. 6. 061 061.3(497.12):528 Geodetski dan „1993" AVSTRIJSKIH TOPOGRAFSKIH KART Viktor Zill Bundesamt fuer Eich- und Vermessungswesen, Duna1; Avstrija Prispelo za objavo: 3.11.1993 Izvleček V Zveznem uradu za mere in geodetske zadeve (Bundesamt fuer Eich- und Vermessungswesen - BEV) se projektna skupina že dlje časa ukva,ja z vzpostavitvijo topografskih in kartografskih podatkovnih baz. Gre za poskus, da bi pokrili povečano potrebo po digitalnih topografskih informacijah z vzpostavitvijo topografskega in kartografskih modelov. Tema tega članka so koncept vzpostavitve takšnih modelov, njihova realizacija in vplivi na vzdrževanje kartografije. Ključne besede: Avstrija, Bled, definicija kartografskega modela, definicija topografskega modela, digitalni podatki, Geodetski dan, podatkovne zbirke, 1993 l. UVOD Topografske izmere in izdelavo državnih topografskih kart v Avstriji opravlja Zvezni urad za mere in geodetske zadeve (BEV) oziroma Skupina za topografske načrte. To v glavnem pomeni tridimenzionalni zajem celotnega avstrijskega zemeljskega površja in topografsko pomembnih naravnih in umetnih objektov ter obdelavo, interesno nevtralno upravo, sprotno vzdrževanje in pripravljenost za posredovanje naštetih topografskih informacij tistim, ki jih potrebujejo za nadaljnjo uporabo. Ob tem je mogoče razlikovati tri temeljna področja izdelave: topografske karte, letalske posnetke, digitalne topografske in kartografske podatke. Prvotno so bile topografske karte edina oblika za predstavitev rezultatov topografskega dela javnosti. Dosegli so visoko raven kartografske popolnosti in bodo tudi v predvidljivi bodočnosti nosilci informacij o prostoru kot dopolnitev digitalnih oblik. V Avstriji se izdelujejo naslednje državne karte: o karta Avstrije v merilu 1 : 50 000 o karta Avstrije v merilu 1 : 25 000 (povečava) o karta Avstrije v merilu 1 : 200 000 o karta Avstrije v merilu 1 : 500 000 o karta Avstrije v merilu 1 : 300 000 (povečava) o območne karte. Geodetski vestnik 37 (1993) 4 letalskimi posnetki, ortofotoposnetki in fotokartami se je izredno razširila ponudba informacij. Dodatne prednosti so v bistveno večji ažµrnosti in v popolni avtentičnosti fotografskega posnetka. Izdelka tega področja izdelave sta : • fotokarta Avstrije v merilu 1 : 10 000 • temeljna karta Avstrije v merilu 1 : 5 000. topografskih in kartografskih podatkov (temeljni geo-podatki s prostorsko ki je na voljo v digitalni obliki, se že nekaj let stalno povečuje s prilagajanjem na spremenjene potrebe naše informacijske družbe. Hiter in selektiven dostop do podatkov, neodvisnost od sistemov za razdelitev na liste, prilagodljivost v merilu, raznolikost tehnik vizualizacije in kompatibilnost z drugimi podatki odpirajo neslutene možnosti. Rastoče potrebe po tovrstnih podatkih so vzpodbudile Skupino za topografske načrte, da je dopolnila obstoječe podatkovne baze (npr. digitalni model reliefa), kot tudi tiste neznanske količine podatkov, ki jih vsebujejo v analogni obliki obstoječi originali kart, da bi bili uporabni za avtomatsko obdelavo podatkov. 2. povečanega povpraševanja po topografskih informacijah v digitalni obliki so bistveni meri tudi sedanje okvirne razmere spodbudile za izdelavo odločitev, da se uvedejo postopki, ki so podprti z avtomatizacijo, pri izdelavi in vzdrževanju državnih kartografskih izdelkov. Slabosti sedanje obdelave so: 2.1 Analogni postopki izdelave državnih kart, ki se uporabljajo, zahtevajo zelo veliko reprodukcijskih postopkov. Takšne reprodukcije so povezane s precejšnjimi izgubami geometrične in grafične kakovosti, tako da je po treh ali štirih vzdrževalnih ciklih potrebna nova gravura celotne karte. To pomeni, da je treba namesto vnosa posameznih sprememb vsakič obdelati celotno vsebino kart. Trenutno so že na voljo listi kart za novo gravuro takšne vrste, zaradi zmogljivosti pa jih je možno obdelati le v manjši meri. 2.2 Zaradi želje po čim večji ažurnosti državnih kart z ukrepi, kot je denimo pospešena izvedba posameznih dodatkov, se ob že pomanjkljivi geometrični strukturi poslabša še kvaliteta. 2.3 Za izdelavo in vzdrževanje državnih kart je potrebno znatno vlaganje v kadre, material in opremo. 2.4 Časovni razpon med pregledom topografa do dokončanja originalov za tisk znaša pri periodičnem vzdrževanju vsebine celotnega lista povprečno tri leta, pri delnem manjšem vzdrževanju pa pol leta. so nove tehnike obdelave, ki bodo zagotovile za kartografsko produkcijo: povečano ažurnost podatkov • ohranitev geometrične in grafične kakovosti • racionalizacijo na področju klasične reprodukcije z zmanjšanjem vlaganja v materialne in kadrovske stroške. Upoštevaje navedene vidike na eni strani, na drugi pa možnpsti z vidika zaposlovanja in tehnične opreme, je nastal koncept oz. izgrajevanje topografskih in kartografskih podatkovnih zbirk. Geodetski vestnik 37 (1993) 4 3. MODELNA PREDSTAVITEV TOPOGRAFSKE IZMERE oncept za izdelavo topografskih in kartografskih podatkovnih zbirk v BEV-u, ki a je razvila projektna skupina, izhaja iz teorije modelov, ki jo uporablja sodobna kartografija. Na osnovi tega se ne predstavlja rezultatov topografskih načrtov le v obliki natisnjenih kart, ampak primarno z digitalnim modelom krajine (topografski model - TM). Definicija TM-ja: v TM-ju je predstavljen posnetek zemeljske površine s topografskega vidika. Sestavljen je iz originalnih podatkov v vektorski obliki in ni bil spremenjen s kartografsko obdelavo (kot npr. z generalizacijo in upodobitvijo s simboli s pomočjo kartografskega ključa). Da bi upodobili krajino s TM-jem in jo shranili v obliki digitalnih podatkov, jo je treba najprej razstaviti na elemente (objekte), ki se jih da shraniti. Celoto teh objektov je mogoče povezati v vrste objektov po stvarnih značilnostih. Te nato razčlenimo na objektne skupine, iz katerih se potem sestavljajo npr. naslednja objektna področja: promet, naselja, členitve prostora, vode, poraslost tal, teren, imena. Za zajem podatkov se uporabljajo samo original (zemeljsko površje) ali nespremenjeni posnetki (letalski posnetki in ortofotoposnetki) (Slika 1). Iz TM-ja je mogoče izpeljati različne kartografske modele (KM), in sicer z avtomatsko, polavtomatsko ali interaktivno generalizacijo, odvisno od stopnje generalizacije. Pri tem se spremenijo objekti TM-ja skladno z določili kartografskega ključa v simbole. Vsak KM je mogoče po potrebi predelati v obliko „digitalne karte" na ustreznem nosilcu podatkov ali pa iz njega z lasersko tehnologijo izdelati originale za tisk kartografskih izdelkov. Definicija KM-ja: KM vsebuje posnetek zemeljske površine s kartografskega vidika. Vsebuje podatke o zemeljski površini, ki so bili kartografsko že obdelani (generalizirani podatki). V nadaljevanju bo obravnavana le vzpostavitev KM-ja v merilu 1 : 50 000 (KM 50), ki po vsebini ustreza karti Avstrije v merilu 1:50 000. 4. 0 REALIZACUA ačelno se vzpostavitev TM-ja in KM-jev opravlja ločeno. 4.1 Realizacija -TM TM se lahko izdela: • po uradni dolžnosti • po ravneh oz. slojih • s pokrivanjem površine celotne Avstrije • z upoštevanjem uporabnikov (reševanje problemov in potreb). Prva faza vzpostavitve TM-ja je najprej zajela celotno cestno in železniško omrežje Avstrije. Pri tem so bile zajete koordinate vseh cestnih in železniških osi ter različne dodatne informacije, kot n. pr. mostovi, tuneli, upravno-tehnična klasifikacija na avtomobilske, hitre, zvezne, deželne in ostale ceste,. območja železniških in drugih postajališč in podobno. Za postopek zajema je bila izbrana kombinacija ročne digitalizacije ortofotoposnetkov z digitalnim fotogrametričnim izvrednotenjem na analitičnih fotogrametričnih instrumentih s poenotenim softverom za zajem. Za prvo fazo realizacije sta predvideni dve leti, začetek zajemanja pa je bil l. decembra 1992 (Slika 2). Geodetski vestnik 37 (1993) 4 TOPOGRAFSKO - . KARTOGRAFSKE V BEV-u Originalni podatki: - letalski posnetki • ortofotoposnetld - podatki daljinskega zaznavanja - banka zemljepisnih imen - prevzem digitalnih podatkov TM Topografsld model KM Kartografski modeli Kartografski izdelki analogni digitalni Slika 1 Digitalizacija avstrijskih kart • izdelano ~ v delu Q naročene podlage ZAJEM PODATKOV za TM (11.10.1993) Slika 2 je v delu objektno področje voda, in to s polavtomatsko digitalizacijo originala voda karte Avstrije v merilu 1:50 000 50). Postopek je v skladu z definicijo TM-ja, ker so vode, po navodilih za generalizacijo za izdelavo karte OeK 50 edini element, za katerega so izdelani originali brez generalizacije. 4.2 Realizacija - KM Izdelava KM 50 je prednostna naloga. KM 50 se zaenkrat še ne izdeluje kot izpeljava iz TM, kar bo mogoče šele po celostni izdelavi TM, ampak sočasno z vzpostavitvijo TM, z avtomatsko digitalizacijo (skaniranjem) originalov za tisk OeK 50. Pri digitalni obdelavi kartografskih originalov se ročna gravura nadomesti z interaktivnimi dialognimi postopki in s sodobnim rasterskim outputom risalnika. Prednost takšnega postopka je, da je mogoče opraviti ažuriranje vsebine kart hitro in z uporabo najsodobnejše output tehnologije. Uvedba digitalnih postopkov je najobsežnejša sprememba v državni kartografiji doslej. Ravno zato poteka realizacija v več fazah in omogoča stopenjski prehod od analogne k digitalni izdelavi kart. Pri izvedbi KM 50 so predvidene naslednje faze (Slika 3): Faza A: Pretvorba obstoječih kartografskih originalov v digitalno obliko - digitalizacija obstoječih originalov OeK 50 s skaniranjem in shranjevanjem v rastrskem podatkovnem arhivu. Faza B: Izboljšanje grafične in geometrične kvalitete obstoječih originalnih kart z digitalnimi postopki - avtomatska in interaktivna predelava kartografskih vsebin. Faza C: Vzdrževanje državnih topografskih kart s kombiniranjem digitalnih in analognih postopkov - običajna obdelava originalov za izdelavo kart vključno z gravuro. Skaniranje graviranih originalov in interaktivna prilagoditev izvirnim podatkom iz faze A oz. B. Faza D: Nadaljevanje izdelave kart izključno z digitalnimi metodami skaniranjc originalov za izdelavo kart in interaktivna vključitev v že skanirane podatke iz faze A oz. B. zajemom rastrskih podatkov (Faza A) se je začelo februarja 1993. Vsa dela so bila zaključena že poleti 1993, tako da so od avgusta 1993 na razpolago v digitalni obliki vsi originali OeK 50 z ločilno zmogljivostjo 508 dpi. Hkrati se na digitalnih podatkih izgrajuje postopen prehod izdelave kart od klasičnih tehnik gravure ter fotografskih in kopirnih postopkov proti digitalni izdelavi na interaktivnih grafičnih delovnih postajah (Slika 4 ). Geodetski vestnik 37 (1993) 4 KM 50 realizacija Faza A Faza B banka zemljepisnih imen + geometrija Faza C KF originali 1- Faza D vektorski podatki iz TM-ja KF originali (sKAN() 1 interaktivna kartografska simbolizacija interaktivna r a s t r s k a retuša rnstirski arhiv podatkov o Geodetski vestnik 37 (1993) 4 1 1 lLASER- irastrski plotter reprodukcijski originali za tisk· Slika 3 OeK 50 (nova). O izdelano - ločljivost 508 dpi ~ izdelano - ločljivost 1016 dpi @ v izdelavi STANJE SKANIRANJA 11. oktobra 1993 o Slika 4 Sen-er 6405 Optični disk 32 MB spomin CD· ROM 1 GB trdi disk tračna enota ~ 1 GB izmenljivi disk CD• Writer Delovna postaja Elektrostatični risalnik 1A 6480 '--- Versatec 8900 64 MB spomin širina 91 cm, osvetlitev 1 GB t,di disk dolžina do 400 dpi Delovna postaja 1A 2020 32 MB spomin Mapsetter 4000 426 MB trdi disk Kontroler Skaner/Rekorder 1 GB trdi disk 27,9 x 43,2 cm Delovna postaja do 400 dpi IP 2503 64 MB spomin 2 GB trdi disk Delovna postaja Skaner 1A 2430 ~ 1140 cs 48 1\,iB spomin 27,9 x 43,2 cm PC 486/50 426 MB trdi disk do 400 dpi 16 MB spomin 240 MB trdi disk Delovna postaja IP 2503 PC 486/50 64 MB spomin 16 MB spomin 240 MB trdi disk 1 GB trdi disk PC 486/50 16 MB spomin 240 MB trdi disk PC 486/66 16 MB spomin 540 MB trdi disk PC 486/66 16 MB spomin 1 540 MB trdi disk PC 486/66 16 MB spomin 540 MB lrdi disk PC 486/66 16 MB spomin 540 MB trdi disk ... ., e ., ,fl >'1 Slika 5 Geodetski vestnik 37 (1993) 4 5. GRAF1ČNI SISTEM Pri izbiranju grafičnega sistema smo se odločili za kartografski in GIS sistem podjetja Intergraph. Gre za sodoben, hibridni grafični sistem, ki omogoča tako rastrske kot vektorske obdelave in vsebuje orodja za konverzijo raster-vektor .. (vektorizacija) kot tudi vektor-raster (rasterizacija). Sistem omogoča sočasen prikaz do 63 rastrskih slojev drugega nad drugim in da se vsak sloj posebej editira z rastrskim editorjem. Nad temi rastrskimi sloji je mogoče konstruirati v risalni datoteki še na naslednjih 63 vektorskih slojih. Poleg tega je možno odpreti še do 63 referenčnih datotek. Vse naprave so povezane med seboj. Za lokalno mrežo (LAN) je bil izbran Ethcrnct. Za mrežni protokol se uporablja NFS (network file system), kar pomeni, da je programska oprema na posameznih delovnih postajah in da so podatki za obdelavo na serverju (Slika 5). 6. POSREDOVANJE PODATKOV Vsi podatki v digitalni obliki so z oziram na delovne rezultate na voljo interesentom. Za posredovanje podatkov so na razpolago naslednji pomnilni mediji: disketa, magnetni trak (9-sledni), trak exabyte (8 mm), trak DAT (4 mm), optični disk, trdi disk za PC, Irwin baekup streamertape, Colorado strearnertape, QIC 150 data cartridge tape, CD-ROM. 7. SKLEP Osnovni podatki, ki jih daje na razpolago BEV, se uporabljajo predvsem v gospodarstvu, prometu, urejanju prostora, raziskovanju, statistiki, varstvu okolja, upravi, obrambi in pri oblikovanju prostega časa kot osnova za problemske rešitve. Podatki morajo biti celoviti, aktualni, popolni, zanesljivi in visoke kakovosti. Na voljo so tako v analogni kot digitalni obliki, sprotno tekoče vzdrževanje pa zagotavlja BEV. Večkratno zajemanje podatkov in upravljanje z njimi je vprašljivo z vidika nacionalnega gospodarstva, lahko pa se temu izognemo z izdajo uradnih topografskih kart v digitalni obliki kot osnovi za informacijske sisteme. (prevod iz·nemščine: Brane Čop in mag. Božena Lipej) Recenzija: mag. Božena Lipej Marjan Podobnikar Geodetski vestnik 37 (1993) 4 DK 528.425.4(084.3-12)+528.93 (084. 3-13/15) (436):681.327. 6. 061 06/.3(497.12):528 Geodaetcntag „ 1993" NEUESTE EN C UNGEN IN DER OESTER EICHISCHEN 1 LANDESAUFNAHME Viktor Zill Bundesamt fuer Eich- und Vermessungswesen, Wien, Oeste1reich Eingetroffen fuers Publizieren: 3. November 1993 Zusammenfassung Jm Bundesamt.fuer Eich- und Vermessungswesen (BEV) beschaeftigt sich schon seit einiger Zeit eine Projektgruppe mit dem Aufbau von topographischen und kartographichen Datanbestaenden. Es wird versucht, der verstaerkten Nachfrage nach digitaler topographischer In.formation durch den Au.fbau eines Topographischen ModeJJs und von Kartographischen Modellen zu begegnen. Das Konzept fuer den Aufbau dieser Modelle, deren Realisierung und die daraus resultiereden Auswirkungen auf die Kartenfortfuehrung sind Gegenstand diese Vortrages. Stichwoerter: Bled, Definition des kartographischen Model/s, Definition des topographischen Modells, Datenbestaende, Digitaldaten, Geodaetentag, Oestmeich, 1993 1. EINLEITUNG Dic topographische Landesaufnahme und die Herstellung der staatlichen Landkarten wird in Oesterreich vom Bundesamt fuer Eich- und Vermessungswesen (BEV), Gruppe Landesaufnahme, wahrgenommen. Im wesentlichen bedeutet dies die oesterreichweite Erfassung der dreidimensionalen Gestalt der Erdoberflaeche und der topographisch bedeutsamen natuerlichen und kuenstlichen Objekte, sowie Verarbeitung, interessensneutrale Verwaltung, laufende Aktualisierung und Bereithaltung zur Abgabe dieser topographischen Informationen an Bedarfstraeger zur weiteren Nutzung. D abei koennen drei wesentliche Produktionszweige unterschieden werden: Landkarten, Luftbilder, digitale topographische und kartographische Daten. Landkarten waren urspruenglich die einzige From, in der die Ergebnisse der Landesaufnahme der Oeffentlichkeit zur Verfuegung gestellt werden konnten. Sie haben einen hohen Grad an kartographischer Vollkommenheit _erreicht und werden auch in absehbarer Zukunft ergaenzend neben digitalen Formen Traeger raumbezogener Informationen sein. In Oesterreich werden folgende staatlichen Landkarten hergestellt: o Oesterreichische Karte 1:50 000 o Oesterreichische Karte 1:25 000 V o Oesterreichische Karte 1:200 000 Geodetski vestnik 37 (1993) 4 o Oesterreichische Karte 1:500 000 o Ocsterreichische Karte 1:300 000 V o Gebietskarten. Orthophotos und Luftbildkarten haben eine enorme Erweitenmg Informationsangebotes gebracht. Zusaetzliche Vorteile liegen in deutlich hoeherem Aktualitaetsgrad und der absoluten Authentizitaet der photographischen Abbildung. Produkte aus diesem Produktionszweig sind: o Oesterreichische Luftbildkarte 1: 10 000 o Oesterreichische Basiskarte 1:5 000. er Anteil der topographischen und kartographischen Daten (Geo-Basisdaten mit Raumbezug), die in digitaler Form verfuegbar sind, waechst seit einigen Jahren durch die Anpassung an geaenderte Beduerfnisse unserer Informationsgesellschaft stetig. Der schnelle und selektive Datenzugriff, die Unabhaengigkeit von Blattschnittsystemen, die Flexibilitaet im Massstab, · die vielfaeltigen Visualisierungstechniken und die Verknuepfbarkeit mit anderen Daten eroeffnen ungeahnte Moeglichkeiten. Der daraus resultierende steigende Bedarf hat die Gruppe Landesaufnahme veranlasst, sowohl die vorliegenden Datenbestaende (z.B. Digitales Gelaendemodell) auszubauen als auch jene ungehetuen Datenmengen, die in analoger Form in den bestehenden Kartenoriginalen enthalten sind, einer der automationsgestuetzten Datenverarbeitung gerechten Nutzung zuzufuehren. 2. AUSGANGSSITUATION eben der erhoehten Nachfrage nach topographischer Information in digitaler Form beeinflussten in wesentlichem Ausmass auch die derzeitigen Rahmenbedingungen der Produktion die Entscheidung, automationsunterstuetzte Verfahren bei der Herstellung und Fortfuehrung der staatlichen Kartenwerke einzufuehren. Schwachpunkte bei der derzeitigen Verarbeitung: 2.1 Bei den derzeit angewendeten analogen Herstellungsverfahren der staatlichen Landkarten sind sehr viele Reproduktionsvorgaenge notwendig. Diese Reproduktionen sind jedoch mit starken E.inbussen an geometrischer und graphischer Qualitaet verbunden, sodass nach 3 bis 4 Fortfuehrungszyklen eine Neugravur der gesamten Karte erforderlich wird. Das bedeutet, dass anstelle der Eintragung der Fortfuehrungsfaelle jeweils der gesamte Karteninhalt bearbeitet werden muss. Derzeit stehen bereits Kartenblaetter fuer eine derartige Neugravur heran, was jedoch aus Kapazitaetsgruenden nur zu einem geringen Teil bewaeltigt werden kann. 2.2 Aufgrund der Aktivitaeten zur Steigerung der Aktualitaet der staatlichen Kartenwerke durch Massnahmen wie z.B. die verstaerkte Durchfuehrung einzelner Nachtraege tritt zasaetzlich zur bereits mangelhaften geometrischen Struktur ein Qualitaetsverlust ein. 2.3 Fuer die Herstellung und Fortfuehrung der staatlichen Kartenwerke ist ein beachtlicher Personal-, Material- und Geraeteeinsatz erforderlich. 2.4 Die Zeitdauer von der Begehung durch den Topographen bis zur Fertigstellung der Druckoriginak betraegt bei der PKF (Periodische Geodetski vestnik 37 (1993) 4 Kartenfortfuehrung) durchschnittlich drci Jahre, bei den EN (Einzelne N achtraege) durchschnittlich ein halbes J ahr. enoetigt werden daher neue Verarbeitungstechniken, die fuer die Kartenproduktion folgendes sicherstellen: • die Steigerung der Aktualitact • Erhaltung der geometrischen und graphischen Qualitact • Rationalisierungseffekt im Bereich der konventionellen Reproduktion durch Minimierung in Bezug auf Material- und Personaleinsatz. Uinerseits dcn o.a. Gesichtspunkten Rechnung tragend, andererseits den personellen 1 ... Amd geraetetechnischen Moeglichkeiten entsprechend, erfolgte die Konzeption bzw. der Aufbau von topographischen und kartographischen Datenbestaenden. 3. FUER DIE TOPOGRAPHISCHE LANDESAUFNAHME em in einer Projektgruppe entwickeltem Konzept fuer den Aufbau von topographischen und kartographischen Datenbestaenden im BEV liegt die in der modernen Kartographie vertretenen Modelltheorie zu Grunde. Darauf basierend werden die Ergebnisse der topographischen Landesaufnahme nicht mehr nur in Form von gedruckten Karten praesentiert sondern primaer in einem digitalem Landschaftsmodell (Topographisches Modell - abgelegt. Definition des Topographischen Modells: das Topographische Modell beinhaltet demnach das Abbild der Erdoberflacche nach topographischen Gesichtspunkten. Es besteht aus Originaerdaten in Vektorform, die nicht durch kartographische Bearbeitung (wie z.B. Generalisieren und die symbolhafte Darstellung mittels Zeichenschluessel) veraendert wurden. Um die Landschaft in das Topographische Modell abbilden und in Form digitaler Daten speichern zu koennen, muss sie vor ihrer Erfassung in speicherbare Elemente (Objekte) zerlegt werden. Dic Gesamtheit diescr Objekte laesst sich nach sachlichen Merkmalen zu Objektarten zusammenfassen. Diese werden in Objektgruppen gegliedert, auss welchcn sich z.B. folgende Objektbereiche aufbauen lassen: Verkehr, Siedlung, Raumgliederung, Gewaesser, Bodenbewuchs, Gelaende, Namen. Fuer die Datenerfassung kommt nur das Original selbst ( die Erdoberflaeche) oder unveraenderte Abbildungen dieser ( das sing Luftbilder und Orthophotos) in Frage (Abbildung 1). A us einem Topographischen Modell koennen durch automatische, J-\Jialb-automatische oder interaktive Generalisicrung, je nach Generalisierungsgrad verschiedene Kartographische Modelle (KMe) abgeleitet werden. Dabei werden die Objekte des TM entsprechend den Vorschriften eines Zeichenschluessels symbolisiert. Das jeweilige Kartographische Modell kann bei Bedarf in Form einer „Digitalen Karte" auf entsprechenden Datentraegern abgegeben werden, oder es koennen aus ihm durch Belichtung mit einem Laserbelichter die Druckoriginale eines Kartenwerkes abgeleitet werden. Definition eines Kartographischen Modells: ein Kartographisches Modell beinhaltet ein Abbild der Erdoberflaeche nach kartographischen Gesichtspunkten. Es umfasst bereits kartographisch bearbeitete Daten (generalisierte Daten) der Erdoberflaeche. Bei der Realisienmg sprechen wir von nun an vom Kartographischens Modell 1:50 000, das dem Inhalt nach der Ocsterreichischen Karte 1:50 000 entspricht 50). Geodetski vestnik 37 (1993) 4 Originaerdaten - Luftbilder - Ortophotos - Fernerkundungsdaten - Namensdatenbank - Uebemahme digitaler Daten DATENBESTAENDE TM Topogra- phisches Modeli KMe Kartogra- phische Modelle Kartographische Produkte analog digitai Abbildung 1 Digitalisiemng der OeKs 4. REALISIERUNG Realisierung des Topographischen Modells und der Kartographischen erfolgt grundsaetzlich getrennt. 4.1 Realisienm.g-TM TM soll: von Amts wegen o ebenenweise o flaechendeckend fuer ganz Oesterreich o unter Beruecksichtigung vem Interessenten ( also problemloesungs- und bedarfsorientiert) verwirklicht werden. In einer ersten Realisierungsphase des TM wurde vorerst die Erfassung des gesamten oesterreichischen Strassen- und Eisenbahnnetzes in Angriff genommen. Erfasst werden dabei die Koordinaten aller Strassen- und Eisenbahnachsen und verschiedene Zusatzinformationen wie z.B. Bruecken, Tunnels, verwaltungstechnische Klassifizierung nach Autobahnen, Schnell-, Bundes-, Landes- und sonstige Strassen, Bahnhofs- und Haltestellenbereiche, u. dgl. Als Erfassungsverfahren wurde eine Kombination von manueller Digitalisierung von Orthophotos und digitaler photogrammetrischer Auswertung an analytischen Auswertegeraeten mit einheitlicher Erfassungssoftware gewaehlt. Die Erfassungszeit fuer diese erste Realisierungsphase betraegt zwei Jahre, der Erfassungsbeginn war der l. Dez. 1992 (Abbildung 2). Paralle dazu wird der Objektbereich Gewaesser durch halbautomatische Digitalisierung der Gewaesserfolie der Oesterreichischen Karte 1:50 000 realisert (OeK 50). Dies ist deshalb im Einklang mit der Dcfinition des TM, weil nach den bei dcr Hestellung der OeK 50 angewendeten Generalisierungsrichtlinien das Gewaesser das einzige Element ist, das ungeneralisiert in die Karte aufgenommen wird. Geodetski vestnik 37 (1993) 4 8 fcrtig DATENERFASSUNG fuer TM (11.10.1993) 8 in Arbeit Q Vorlagen best. • Abbildung 2 4.2. Realisierung - KM Die Erstellung des Kartographischen Modells 50 (KM 50), wird als vordringlich angesehen. Das KM 50 wird vorerst noch nicht durch Ableitung aus dem TM, dies ist erst nach vollstaendigem Aufbau des TM moeglich, sondern parallel zum Aufbau des TM, durch automatische Digitalisierung (Scannen) der Druckoriginale der OeK 50 aufgebaut. Bei digitaler Bearbeitung der Kartenoriginale wird die manuelle Gravur durch interaktive Dialogverfahren und modernen Rasterplotteroutput ersetzt. Vorteil dieser Methode ist, dass die Aktualisierung der Karteninhalte rasch und der Output mit dem jeweils neuesten Stand der Technik vorgenommen werden kann. Die Einfuehrung von digitalen Verfahren stellt dic bisher gewaltigste Umstellung im staatlichen Kartenwesen dar. Daher erfolgt die Realisierung in mehreren Phasen und ermoeglicht einen stufenweisen Uebergang von der analogen zur digitalen Kartenproduktion. Beim Aufbau des KM 50 sind folgende Phasen vorgesehen (Abbildung 3): Phase A: Umsetzung der derzeit bestehenden Kartenoriginale in digitale Form - digitalisienmg der bestehendcn Originalfolien der OeK 50 durch Scanner und Archivierung im Rasterdatenarchiv. Phase B: Verbesserung der graphischen und geometrischen Qualitaet der bestehenden Kartenoriginale durch digitale Verfahren - autornatische und interaktive Ueberarbeitung des Karteninhaltes. Phase C: Fortfuehrung der staatlichen Kartenwerke durch Kornbination von digitalen und analogen Verfahren - herkoernrnliche Bearbeitung der Kartenfortfuehrungsentwuerfe einschliesslich Gravur. Scannen der gravierten Entwuerfe und interaktive Anpassung an urspruengliche Daten aus Phase A bzw. B. Phase D: Kartenfortfuehrung rnittels durchgehend digitaler Methoden scannen der Kartenfortfuerungsentwuerfe und interaktive Einarbeitung in die bereits gescannten Daten aus Phase A bzw. B. Mit der Erfassung der Kartengrundlagen mittels Scanner (Phase A) wurde irn Februar 1993 begonnen. Diese arbeiten konnten irn Sornrner 1993 bereits abgeschlossen werden, d.h. seit August 1993 sind alle Folien dcr OeK 50 digital mit einer Aufloesung von 508 dpi verfuegbar. Gleichzeitig erfolgt aufbauend auf den digitalen Daten auch ein sukzessiver Umstieg der Kartenherstellung von den herkoemrnlichen Techniken der Gravur des Karteninhalts, sowie photographischer und kopiertechnischer Verfahren auf digitale Herstellung an interaktiven graphischen Arbeitsplaetzen (Abbildung 4 ). Geodetski vestnik 37 ( 1993) 4 1 1 Originalfolien OeK 50 (aktuell) 7 Qualitaets- verbessenmg Interaktive Raster- Daten- Archiv o B Namen DE + Geometrie Pb.ase C KF Entwuerfe 1 Gravur 1 1 1 1 KF Entwuerfe Vekforda!en aus TM ( SCAN () 1 In!ernktive kartogrnfische Symbolisierung Rasterretuscb.e 1 r LASER- Raster- plotter- Dmck- Vorlagen Offsetdruck Abbildung 3 ... OeK 50 (ne111) Geodetski vestnik 37 (1993) 4 Q fertig 508 dpi ®) fertig 1016 dpi ~ Orig. i. Arb. Abbildung 4 SCAN-STAND Oktober o N etzkonfiguration Fileserver 6405 Optical Disc 32 MB Memory ClD - ROM 1 GB Feslplatte Exabyte - Laulwerk 1 GB Wcchselplatte ClD - Writer Workstation Elektrostatplotter IA 6480 ~ Versatec 8900 64 MB Memory 91 cm breit, bel. Laenge 1 GB Festplattc his 400 cipi Workstation IA 2020 32 MB I\!Iemory MapseUer 4000 426 I\!IB Fcstplatte ControHer Scanner/Recordler l GB Festplattc 27,9 x 43,2 cm Workstation bis 400 dpi II" 2503 64 MB Memory 2 GB Festplatte Workstation Ffachbettscanner IA 2430 - Jl140 cs I"C 486/50 1 48 MB Memory 27,9 x 43,2 cm 426 MB Festplatte bis 400 dpi 16 MB Memory 240 MB Festplatte i Workstation I"C 486/50 II" 2503 16 MB Memory 64 MB Memory , 240 MB Festplatte 1 GB Festplatte I"C 486/50 i 16 MB Mcmory ' 240 MB Festplatte I"C 486/66 16 MB Memory 540 MB Festplattc I"C 486/66 16 MB Memory 540 MB Festplattc PC 486/66 16 MB Memory 540 MB Festplatte I"C 486/66 16 MB Mcmory 540 MB Festplatte ~ --' 'D 'D ~ -1'- III u 1 - ~ @ • BBTRUSEP by PERC_RM_USE \lili 3.33333 (2) ~ 5 (2) © 6.66667 (1) /9 10 (1) EI 13.3333 (1) ~ 43,3333 (1) @ 50 (1) @ 56.6667 (2) 1 (il) i - (!II i) 9 p E R C R M o s E 60 50 40 30 20 10 room use B316A 8315 B313 8311 ROOM_NO v UDK (UDC) 528.236.001. (497.12) DRZA VNI SISTEM RAVNINSKIH PRAVOKOTNIH KOORDINAT - POPRAVEK STATE SYSTEM OF PLAIN RECTANGULAR COORDINATES CORRIGENDUM dr. Miroslav Peterca, Ljubljana Popravki o~jave prispevka, objavljenega v Geodetskem vestniku štev. 2, 1993, str. 89-94. l. Enačba (7) na str. 91 se pravilno glasi: T = tg2ep 2. Enačba (9) na str. 91 se pravilno glasi: B = a [(1 - e2/4 - 3e4/64 - 5e6/256 - ... ) ep - (3e2/8 + 3e4/32 + + 45e6/1024 + ... ) sin 2ep + (15e4/256 + 45 e6/1024 + ... ) sin4ep- - (35e6/3072 + ... )sin 6ep + ... ] z ep v radianih. 3. Str. 93: na desni strani enačbe x = Xt - moBo manjka njena označba (21). 4. Str. 94: namesto x = 6 132 590,1 mora biti x = 5 132 590,1. corrections of the article, published in Geodetski vestnik No. 2, 1993, p. 95-100: l. Page 99: on the right hand side of the equation x = Xt - m0B0 its identifier is missing: (21). --., 2. Page 100: instead of x = 6 132 590,1 there should stand x = 5 132 590,l. 3. In the whole text the translated technical term "Meridional Mercator Projection" is to be substituted by "Transverse Mercator Projection". Geodetski vestnik 37 (1993) 4 A TUALN STI Geodetski dnevi s kartografsko tematiko kažejo izreden pomen kartografije v Sloveniji. Velikokrat ponovljena trditev o naši bogati kartografski tradiciji je kartografom vzbujala občutek pomembnosti in jih vzpodbujala pri ustvarjalnem delu. Kako pa se je to odražalo na njihovih prejemkih, je bilo odvisno od komercialnih učinkov pri posameznih kartografskih projektih in o tem je bilo doslej le malo povedanega. Če kljub nesporni kvaliteti slovenskih kart in klj.:ib uspešnemu kartografskemu razvoju v zadnjih desetletjih ugotavljamo vrsto pomanjkljivosti pri kartografskem sistemu, standardizaciji, vzdrževanju, oblikovanju in vrsti drugih pomembnih zadev, smo pri vprašanjih trženja še mnogo bolj na začetku: o ne poznamo raziskave tržišča in se o izboru območja, nakladi in vsebini odločamo brez trdnih osnov, o nimamo načina vrednotenja rentabilnosti kartografskih projektov, kar povzroča negotovost pri prvih nakladah, o ne spremljamo sistematično prodajnih efektov posameznih kartografskih edicij, o ne planiramo karte kot dela nekega sistema, temveč obravnavamo vsako posebej, o nimamo razvite prodaje oziroma jo šele začenjamo razvijati, pri tem pa ne najdemo vseh načinov sodelovanja, o premalo smo seznanjeni z možnostmi kartografske proizvodnje za tuje tržišče kot dopolnilo za vzdrževanje zmogljivosti. Posledice takega stanja čutijo kartografi od začetka, ko so se geodeti spustili na kartografsko področje, pa vse do danes. Prvi večji kartografski projekt je bila avtokarta Jugoslavije, ki jo je izdelal Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo FAGG v drugi polovici petdesetih let. Ker so bili tedaj geodeti zadovoljni, da so odprli vrata novega področja, so se zadovoljili s skromno licenčnino in ob ponatisih v velikih nakladah je bil zaslužek „neposrednih proizvajalcev" skoraj samo simboličen. Danes je pri mnogih projektih dokaj podobno, omenjamo le projekt Atlas Slovenije Geodetskega zavoda, kjer je na kartografskega izvajalca odpadel le manjši odstotek končne prodajne cene, ostalo pa so dobili tiskarna, reklama in trgovina. Obe kartografski hiši, zavod in inštitut, vidita možno rešitev v kartografski proizvodnji za lastne potrebe in v vzpostavitvi lastne trgovske službe predvsem za prodajo vseh vrst turističnih kart. Pri tem morata upoštevati vse elemente trga in konkurence, ki se bo z nastopom izpopolnjene računalniške tehnologije lahko že v kratkem času zelo povečala. Tedaj bodo kartografi poleg skrbi za smotrni tehnološki napredek prisiljeni - verjetno bolj koordinirano kot doslej - pristopiti h kar najbolj skrbni proučitvi trga; njegovih zakonitosti in možnosti. Namen tega prispevka je opozoriti na nekatere elemente, ki jih bo morala upoštevati vsaka tržna raziskava v bodočnosti, od globalnih do nekaterih specifičnih. Turizem naj bi bila glavna usmeritev komercialne kartografije v neposredni prihodnosti. Zato je najprej potrebna podrobnejša analiza turističnih možnosti Geodetski vestnik 37 (1993) 4 Slovenije. Ne da bi se spuščali v poglobljeno študijo, je že pri površni analizi jasno, da tako na turističnem kot na kartografsko-turističnem področju niti približno nismo izkoristili vseh možnosti. Od 6 000 slovenskih naselij jih ima najmanj desetina pogoje za turistično dejavnost - poleg izjemnih naravnih lepot so povsod številni kulturni spomeniki, ki postajajo danes izjemno pomembni. Povsod tu je možna vzpostavitev mreže sprehajalnih, učnih, športnih in drugih rekreacijskih stez in poti, kakor je to v naši neposredni okolici (Avstrija, Švica, Italija itd). Turistična karta v enostavni ali razkošni izvedbi mora postati sestavni del te turistične ponudbe, če res želimo iz Balkana v Evropo. Sami geodeti in kartografi na področju turizma ne moremo veliko storiti, srno pa vseeno močno zainteresirani dejavnik in moramo razvoj turizma zelo skrbno in detajlno spremljati od turističnih zmogljivosti, obiska posameznih točk, števila prenočitev, strukture gostov in drugih turističnih faktorjev. Med globalne presoje spada tudi ocena splošne kartografske kulture potrošnikov. V nasprotju z omenjenimi optimalnimi turističnimi perspektivami je kartografska kultura pri Slovencih na nedopustno nizki ravni. Tudi tako imenovano „izobraženstvo'' se na karto slabo spozna, se po njej ne zna orientirati ali je drugače uporabiti za proučevanje terena. Marsikdo kupi karto za vse življenje, ceste, poti in steze ter naselja in mesta pa se iz leta v leto spreminjajo. Mnogo je krivde za tako stanje v šoli, delno pa tudi pomanjkanje pravih in kvalitetnih kart v prvem povojnem obdobju. Podrobne tržne raziskave bodo morale pregledati vse dejavnike, ki vplivajo na prodajno ceno karte na trgu. Ti so zelo različni in ne vplivajo na vsak kartografski proizvod enako. Naj navedemo le glavne : o kupna moč potrošnikov karte o izdelavni stroški, cene tiska in uslug, cene papirja o kvaliteta karte in zanesljivost njenih podatkov o atraktivnost kartografske manire in oblikovanje ovojnice o trgovska mreža, marže, reklama in distribucija o pregled prodajnih rezultatov kartografske proizvodnje. Ni namen tega sestavka, da bi detajlno obravnavali vse navedene parametre, navedli pa borno nekatera razmišljanja na osnovi raziskav Geodetskega zavoda, kot so zanesljivost kartografskih podatkov (izvor, vzdrževanje, tajnost podatkov) in problematika financiranja in maloprodaje. Pomembna osnova za izdelovanje komercialnih kart so obstoječi temeljni topografski načrti meril 1:5 000 in 1:10 000 (v nadaljnjem besedilu TTN 5, 10) in topografska karta merila 1 : 25 000 (v nadaljnjem besedilu TK 25). Verno, da vzdrževanje vsebine TIN 5 in TIN 10 zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ne sledi spremembam na terenu. Na osnovi analize, opravljene v raziskovalnih nalogah Izdelava tehnologije za vzdrževanje TIN 5 (Inštitut GZ SRS 1978) in Rearnbulacija in tekoče usklajevanje i TIN 5 in TIN 10 (Inštitut GZ SRS 1980) in upoštevajoč dejansko število sprememb, ki so bile ugotovljene pri 15 letnem operativnem delu, srno prišli do zaključkov, da bi morali letno obnoviti med 350 in 400 listov TIN-ja, dejansko pa je bilo v zadnjih 13 letih (1980-1992) v povprečju obnovljenih 73 listov. Podobno stanje izkazuje tudi vsebina TK 25, kjer je prikazano stanje na terenu iz leta 1985, razen za območje Kočevske s stanjem iz leta 1990. · Geodetski vestnik 37 (1993) 4 Najpomembnejšo osnovo za vzdrževanje vsebine kart tako predstavljajo posnetki cikličnega aerosnemanja Slovenije (triletni cikel), kar nam zagotavlja, da za noben del države posnetki niso starejši od treh let. Kadar pa bomo zaradi ugotovljenih sprememb na terenu rabili tudi posnetke izven teh ciklov, bomo uporabili posebna snemanja. V bodočnosti pa bo za vzdrževanje kart v merilu 1 : 50 000 in od tega manjših meril smiselno v kar največji meri uporabljati satelitska snemanja. Vse vrste posnetkov bo pred nadaljnjo uporabo v kartografske namene smiselno obdelati po metodi digitalne fotogrametrije, kar nam bo zagotavljalo metričnost na dobljenih podatkih ter pri kasnejši uporabi teh podatkov omogočilo uporabo metod digitalne kartografije. Z novo zakonodajo na področju varovanja podatkov, pomembnih za obrambo - Odlok o varnostnih ukrepih na obrambnem področju (Ur.1. RS, št. 49/92 z dne 10. oktobra 1992), se je povečala vsebina, ki jo je možno prikazovati v publikacijah za javno rabo, obenem pa tudi sprostila uporabo TIN 5, 10, TK 25 in aeroposnetkov, kar bo prispevalo k izboljšanju kvalitete prikazov na novo izdelanih kartah ter pripomoglo k povečanju števila izdelovalcev kart, ki so namenjene tržišču. Na Republiški geodetski upravi je skupina avtorjev (g. Majcen, ga. Žvan, ga. Kostanjevec) že pripravila ustrezno navodilo (osnutek je bil poslan v obravnavo na Ministrstvo za okolje in prostor), ki bo podrobneje urejevalo izdajanje in uporabo podatkov in izdelkov geodetske službe. Pri distribuciji kart obe kartografski hiši, zavod in inštitut, uporabljata trgovine KOD&KAM in obstoječe distribucijske mreže raznih založb, ker trenutno število prodanih kart ekonomsko še ne opravičuje razvitja lastne distribucijske mreže. V primerih, ko naročnik sam odkupi celotno naklado tiskanih kart, organizira njihovo prodajo, pri čemer nekateri naročniki vključijo prodajo kart v lokalno razvito distribucijsko mrežo, kar zagotavlja bistveno boljše prodajne rezultate. Za zagotovitev sredstev, s 'katerimi financiramo izdelavo kart, uporabljata obe kartografski hiši, zavod in inštitut, samofinansiranje, vnaprejšnji odkup celotne naklade in sponzorstvo, pri čemer imajo sponzorji možnost objave svojega imena in reklamno propagandna sporočila, katerih velikost je odvisna od višine zneska sponzoriranja. V nadaljnem dajemo kot primer izvleček iz pregleda prodajnih rezultatov specializirane trgovine Geodetskega zavoda KOD&KAM v obdobju enega leta, iz katerega je razvidna skupna količina prodanih kart v posameznih sezonskih obdobjih. Ta primer je lahko eden od elementov za pregled prodaje. Iz njega sta razvidna močno sezonsko nihanje pri prodaji kartografskih publikacij in velika vloga pravočasne zagotovitve proizvodov na tržišču, kar je pri nas praviloma ravno obratno. Zelo povečano zanimanje za tuje karte, čeprav so skoraj dvakrat dražje, pa je lahko zaradi povečanega turističnega prometa po kriznem obdobju v Sloveniji in povečanega interesa za kvalitetne karte, ne glede na cenovni razred. Nedvomno to zanimanje za tuje karte izziva slovenske kartografe k novemu izboru projektov tako za domači kot za tuji trg. Geodetski vestnik 37 (1993) 4 Obdobje prodaje Posezona 92 september - oktober Konec leta 92 november - december Zima 93 januar - februar Pomlad 93 marec - april Predsezona 93 maj-junij Sezona 93 julij - avgust Domače edicije Tuje edicije o - GEODETSKI ZAVOD SLOVENIJE ŠTEVILA KARTOGRAFSKIH EDICIJ V PRETEKLEM LETU Domače edicije Tuje edicije 2 753 260 2144 250 2167 230 2 856 770 4 246 1 360 5 219 1680 1000 2000 3000 4000 5000 • • 6000 Posezona 92 Konec 1.92 Zima 93 Pomlad 93 Predsezona 93 Sezona 93 Geodetski vestnik 37 (1993) 4 Tržno usmerjena kartografija se bo morala v prihodnje hitreje kot sedaj odzivati na vse spremembe na tržišču tako v smislu kvalitete karte in zanesljivosti njenih podatkov kot tudi glede estetskega oblikovanja vsebine karte in njene zunanjosti, kar bo mogoče le, če bo razpolagala z dovolj kvalitetnimi in ustrezno strukturiranimi večnamenskimi bazami podatkov, na osnovi katerih bo z uporabo računalniške tehnologije mogoče v zelo kratkem času izdelati ustrezne karte za različne namene. Vzpostavitev in vzdrževanje teh baz bo zahtevalo velika finančna vlaganja, ki se bodo obrestovala samo, če bodo tako zbrani podatki poleg uporabe v kartografske namene uporabni tudi za druge uporabnike, obenem pa bo ta večnamembnost pripomogla k znižanju stroškov izdelave posamezne karte. Veliko bo treba storiti še za izboljšanje kartografske kulture uporabnikov in propagando tovrstnih izdelkov, kjer še zdaleč nismo izkoristili vseh možnosti, ki so nam na voljo. Vira: Beseničar, J., 1978, Izdelava tehnologije za vzdrževanje TTN 5, Inštitut Geodetskega zavoda SRS, Ljubljana. Hudnik, l. et al., 1980, Reambulacija (obnovitev) in tekoče vsklajevanje TTN 5 in TTN 10, Inštitut Geodetskega zavoda SRS, Ljubijana. Miroslav Čmivec, Jurij Hudnik Prispelo za objavo: 10.11.1993 Računalniška podpora klasični kartografski proizvodnji na Geodetskem zavodu RS Sodobne kartografske hiše v Evropi vse bolj uporabljajo za pripravo kart različne računalniške sisteme. Geodetski zavod v zadnjih letih zelo intenzivno sodeluje predvsem s komercialnimi kartografskimi hišami v Avstriji (Freitag Berndt) in Nemčiji (RV Verlag Stuttgart) ter za njih tudi izdeluje določene kartografske izdelke. Sodelovanje je obsežno in tudi vnaprej kaže, da bo tako ostalo. Ker je nadaljnje sodelovanje s tujimi partnerji delno pogojeno tudi z uporabo takih sistemov, se na Geodetskem zavodu pripravljamo za nakup ustrezne grafične postaje, kjer bo možno nastaviti ustrezne banke podatkov, prirejenih za editiranje kart, njihove vizualizacije na ekranu ali priprave filmov za natis ter sprotno vzdrževanje bank podatkov. Ker nimamo ustrezne grafične postaje, izvajamo določene naloge na osebnih računalnikih z uporabo znanih programskih orodij. V letošnjem letu sta bila tako izdelana dva projekta, in sicer digitalna karta mesta Sevnica, ki je bila tudi diplomska naloga našega štipendista Mihe Zupančiča in drugi obsežnejši projekt učbenika in delovnega zvezka Regionalne geografije za srednje šole, ki je obsegal skupno 285 tematskih in geografskih kart, različnih velikosti največ do formata N4. Oba projekta sta uspešno zaključena. Osnova za kakršnokoli digitalno karto je grafična baza podatkov. Podatki te baze morajo biti zapisani v takšni obliki, da so najprimernejši za nadaljno obdelavo. Geodetski vestnik 37 (1993) 4 Podatki grafične baze so ločeni po karakteristikah že pri vnosu ( digitalizaciji) grafičnih predlog. Zaradi tega jih je lažje vzdrževati in jih lahko uporabljamo v različnih kombinacijah. Zajemanje podatkov za oba projekta je potekalo na dva načina, in sicer na digitalniku z grafičnim editorjem DesignCAD in s programom AutoCAD, ter s skaniranjem. S skaniranjem pretvorimo vsebino grafičnih predlog v rastrsko sliko. To pomeni, da dobi vsak slikovni element koordinati x in y. Parametre nastavimo tako, da je rezultat skaniranja slika, ki je optimalna za nadaljnjo obdelavo. Sledi vektorizacija skanirane vsebine. Uporabljeni sta bili tako interaktivna vektorizacija s pomočjo programa CADCore, kot tudi avtomatska vektorizacija s programom Geovector. Predvsem pri izvajanju projekta za učbenik smo se v glavnem omejevali na interaktivno vektmizacijo zaradi zelo slabih avtorskih predlog, tako da je bilo spremljanje in usmerjanje vektorizacije nujno. Sledila je transformacija s programom AfiCAD, ki nam je omogočila transformacijo datotek digitalizacije iz pravokotnega koordinatnega sistema digitalnika v poljubni pravokotni koordinatni sistem. Po vektorizaciji skanirane vsebine je bilo treba editirati tudi napake ( dvojnost linij, nezaprte linije itd.). Za ugotavljanje naštetih napak smo uporabljali programski paket ArcCAD. Priprava grafične baze za karto Sevnice je bila izdelana v programskem paketu AutoCAD, in sicer tako, da smo vsebino razdelili po slojih (11) in vsakemu sloju določili barvo. Pri projektu učbenika smo vektorizirane slike (avtorskih predlog) grafično obdelovali s programa CorelDRA W, ki je bil dober predvsem pri enostavnejših tematikah. Vsaka od 285 kart je bila pred dokončno izdelavo na film izdelana kot barvna predloga na barvnem paint jet printerju in dostavljena avtorjem v pregled in morebitno korekturo. Po izvedenih korekturah smo seveda vnesli popravke, nato pa za vsako karto izdelali filme na osvetljevalnem sistemu Linotronic. Pri tovrstnih projektih je treba predhodno dobro premisliti kakšen naj bo izbor tehnologije, kakšno naj bo zajemanje, kajti ob neustreznem zajemanju je v kasnejših fazah lahko zelo velika izguba časa. Zmogljivosti računalnikov, s katerimi v tem · trenutku razpolagamo (PC 486), so bile v nekaterih fazah na robu zmogljivosti. Za resnejšo večjo proizvodjo topografskih kart je treba uporabiti grafično postajo. Poleg omenjenih projektov na Kai;tografskem oddelku uporabljamo računalniško podporo tudi pri klasični kartografski proizvodnji. Ta se kaže predvsem v bazi zemljepisnih imen, ki jih pri nas uporabljamo že od izida prvega Atlasa Slovenije in ki smo ga v tem času tudi dopolnjevali. Imena so zajeta in se vzdržujejo s programom Karta do nivoja TK-50. Trenutno teče projekt navezave podatkovne baze Karta na statistične podatke, ki nam bo omogočil lažje pridobivanje predvsem podatkov, ki jih potrebujemo in uporabljamo pri izvedbi turističnih, planinskih in izletniških kart. Matjaž Kos Prispelo za objavo: 25.10.1993 Geodetski vestnik 37 (1993) 4 Digitalni model gostote površinskih zemeljskih mas za območje Slovenije V projektu osnovnih geodetskih del in sanacije obstoječih geodetskih mrež je Slovenija po letu 1988 sodelovala z Geodetsko fakulteto vseučilišča v Zagrebu. Osnovna naloga sodelovanja je bila določitev površine geoida za območje Slovenije in začetek oziroma uvajanje nove satelitske tehnike meritev, GPS meritev v Sloveniji. Izvedbo nalog so ovirale finančne težave, v letu 1991 vojne razmere v obeh državah in žal tudi prepričanje v Sloveniji, da je odločitev za izvedbo te naloge strokovna napaka. Za določitev geoida, odklona navpičnice in ondulacij geoida je bilo treba korigirati že izdelan digitalni model reliefa (DMR) v Sloveniji, izdelati DMR za pas ob mejah z Italijo, Avstrijo in Madžarsko ter dvodimenzionalni digitalni model gostote (DMG) površinskih zemeljskih mas za območje Slovenije. DMR Slovenije je bil z programom geodetskih del za leto 1991 popravljen, obe ostali nalogi pa sta bili iz predloga programov geodetskih del v letih 1991 in 1992 črtani. Z razumevanjem naših težav je Geodetska fakulteta vseučilišča v Zagrebu z delom nadaljevala in izdelala poleg DMR-ja za območje zahodne Hrvaške, ki je bil po dogovoru njena obveznost, še DMR za pas ob meji z Italijo in Madžarsko. DMR ob meji z Avstrijo so nam dali v uporabo avstrijski strokovnjaki, ki so nam kot izvajalcem ves čas izvedbe naloge nudili vso strokovno pomoč, za kar se jim osebno iskreno zahvaljujem. V jeseni 1992 je bil na podlagi opazovanih 33 geoidnih točk v Sloveniji in enakega števila v zahodni Hrvaški izračunan geoid za Slovenijo z natančnostjo enega decimetra. Razumljivo je, da nadaljevanje projekta, zgostitev geoidnih točk, natančnejši izračun geoida (v Avstriji imajo geoid določen z natančnostjo enega centimetra) in nato ponovna natančnejša izravnava trigonometrične mreže za Slovenijo, za kar smo bili v dogovoru z Geodetskim zavodom Slovenije, ob znanih razmerah ni bilo več mogoče. Vključitev slovenske trigonometrične mreže v ED 87 (Evropsko mrežo 87) bo za dve ( ali več) let počakala. Izvajanje naloge za določitev geoida je podrobno opisana v člankih v Geodetskem vestniku št. 1, letnik 1992, Astrogeodetska dela v Sloveniji, str. 15 in Izvedba prve faze astrogeodetskih del v Sloveniji, str. 22, ki jih je po poročilih vodje projekta akademika prof.dr. Krešimira Čoliča pripravil g. Dušan Miškovic. Izdelava DMG-ja za območje Slovenije in zahodni del Hrvaške (Slika) je opisana in objavljena v Hrvaški strokovni geodetski publikaciji v Geodetskem listu št. 3, letnik 1992, na straneh 263 do 281 Početni digitalni model gustoče površinskih masa zemljine kore u test području Slovenija i okolni dio Hrvatske za regionalne potrebe fizikalne geodezije. Za izračun DMG-ja so bili za Slovenijo uporabljeni podatki Instituta za geologijo, geofiziko in geomehaniko v Ljubljant s sodelovanjem g. Roberta Stoparja. Geodetski vestnik 37 (1993) 4 11° 1.il® 11;• '17° 19" 4.8'" \"\. 3' 115' C) ~ \ 47" _,✓ ,iy@OO' 41'10 ___ ..,,.,,,., 400 ·~· 4,4040' 44" Slika: Območje digitalnega modela gostote (DMG) Zagrebška fakulteta je do zdaj v okviru GPS meritev opravila tudi ponovno skupno izravnavo vseh opazovanih GPS točk v Sloveniji. Izračun je opravil proe Asim Bilajbegovic. Rezultati so ugodni in nov korak na področju osnovnih geodetskih del. Pomembnost omenjenih nalog in nadaljevanja danes ni treba več dokazovati. Dejstvo je, da večina držav podpira te vrste raziskave, za geodete pa je posebej pomembno, da so vse geodetske meritve na zemeljski površini vezane na uporabo svinčnice ali libele, to je smeri težišča in vse natančnejše meritve zahtevajo poznavanje odklona težišča zaradi vpliva zemeljskih mas na območju meritev in za GPS meritve določen geoid oziroma podatke o površini geoida. Zelo nazorno in podprto z dokazi meritev in analiz je nujnost uporabe geoida pri preciznih meritvah obrazložil s predavanjem dne 3. in 4. novembra letos v Zagrebu prqf.dr. H. Suenkel iz Tehnične univerze v Gradcu. Pri analizi meritev vpliva geoida položaja in višine za izgradnjo tunela Semmering dolžine 25 km so dobili naslednje podatke za vplive fizikalnih parametrov na končne vrednosti minimalni vpliv maximalni vpliv azimut" -4 +10 zenitna razdalja " -10 +10 horizontalna dolžina mm o +39 ortometrične višine mm -29 +30 trigonometrično višnomerstvo mm o 470 Geodetski vestnik 37 (1993) 4 Za zaključek lahko ugotovimo, da se geodeti v Sloveniji tudi na tem področju razvijamo, kar dokazuje delo FAGG - Oddelka za geodezijo v Ljubljani, nabava treh najsodobnejših instrumentov za GPS meritve in upanje, da se bo našlo dovolj volje in potrebna relativno majhna finančna sredstva za odkup podatkov že dokončanega izračuna geoida, DMG-ja in GPS meritev in nadaljevanje raziskovalnih nalog na področju osnovnih geodetskih del. · Božo Demšar Prispelo za objavo: 12.11.1993 " PROLOG „Nadaljni razvoj celotnega izobraževanja (in šolstva) v Sloveniji bo v veliki meri odvisen od znanstvenega, tehnološkega, gospodarskega, kulturnega in splošnega družbenega razvoja. Naša družba pa se vse bolj odpira v svet, zlasti v razvito Evropo. Zato se bo moral tudi naš vzgojno-izobraževalni sistem približevati svetovnim, zlasti pa evropskim standardom izobraževanja in se zgledovati po njih." Delo - Znanje za razvoj, Ljubljana, 13.10.1993, Freda Rečnik. Pred nami je predlog Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo - Oddelka gradbeništva in geodezije za spremembo učnega načrta. Vsak od zaposlenih geodetov, seveda tudi upokojenih, bi lahko prispeval svoje misli k učnemu načrtu, glede na izkušnje pri opravljanju poklica. Če že nismo vedno enotni, ko gre za odločanje o organiziranosti geodetske dejavnosti, o delitvi pristojnosti med republiško upravo in občinskimi (v bodoče okrajnimi) upravami na eni, in med upravno ter izvajalsko službo, vključno s civilno prakso na drugi strani, bodimo enotni, ko gre za poglavitna vprašanja poklica. Kakšno znanje potrebujemo, da bomo lahko enakovredni z drugimi poklici pri ustvarjanju nove vrednosti mlade države, in da borno natočili čistega vina generaciji, ki prihaja trka na vrata. To je vendar „as fundarnental as live itself". Vsekakor je poglavitni cilj izobraziti geodetskega strokovnjaka za njegovo poklicno delo, hkrati pa s temeljnim raziskovalnim delom skrbeti za razvoj stroke. Ozrimo se nazaj Vsi poklici so prešli razvojna obdobja, ki so jih narekovale potrebe človeka in družbe ter se nenehno razvijajo - to velja tudi za poklic geodeta. Preskočimo obdobje antičnega Rima in se spomnimo „geodetskega ciklusa" v Evropi od 18. stoletja do današnjih dni: • upodobitev zemeljskega površja v 18. stoletju in prodor geodetske astronomije, matematike, kartografije, • podrobna izmera zemljišč za potrebe obdavčenja v 19. stoletju in prodor geodetskih kart velikih meril in geodetskih mrež, Geodetski vestnik 37 (1993) 4 • razvoj prometnega omrežja v prvi polovici 20. stoletja in prodor inženirske geodezije. To izobraževanja smo po letu 1950 opustili, čeprav so bili med obema svetovnima vojnama in še tja do izteka petdesetih let prav geodeti vodilni projektanti prometnega, energetskega in vodnega omrežja, • razvoj urejanja prostora v drugi polovici 20. stoletja in prodor „prostorske" geodezije: Tega izobraževanja ne razvijamo sistematično, v praksi pa dela na tem področju vse več geodetskih strokovnjakov. Vzporedno s tem so se razvijale tudi metode merjenja od merske mize, fotogrametrije do satelitske in računalniške geodezije. In kako „Klasična" geodetska dejavnost ostaja osnova izobraževanja, v nadgradnji pa bi bilo treba dosedanje „polovično" izobraževanje usmeriti v dve nedvoumni poklicni dejavnosti: • v trasiranje komunikacij (nizke gradnje); v bližnji preteklosti smo poskusili z geodetom - komunalcem, pa so ga „prevzeli" gradbeniki in uspešno razvili v smer komunalnega gospodarstva; • v urejanje podeželja; v bližnji preteklosti smo poskusili med geodetom - urbanistom in geodetom prostorskim planerjem, pa smo ostali bolj na servisni kot na načrtovalski ravni. Na tem področju se soočamo z interdisciplinarnostjo, kjer pa ima geodet vse prednosti, tako kot arhitekt pri urejanju naselij. Dober predznak so zaključna dela na naši fakulteti v letih 1992-93 (Urejanje kmečkega gospodarstva - diploma na visoki stopnji, Urejanje podeželskih naselij - magisterij, Urejanje podeželja - doktorat). Končno je treba misliti na 21. stoletje in v izobraževanje zavestno vgrajevati znanje s področja varstva okolja oziroma ekologije. Razvoj tehnik in metod pa mora spremljati vsebino dejavnosti in mora biti njen predhodnik. No, če ne verjamemo lastnim pogledom, so nam v knjižnjici FAGG na razpolago učni načrti razvitih evropskih držav, kamor stremimo in kamor se bomo lahko enakopravno vključevali, če si bomo to zaslužili. Delček odgovornosti moramo prevzeti nase. Vzemimo enega od teh načrtov - recimo bavarskega. Študij sestavljajo: • predmeti osnovnega izobaževanja, kamor spadajo poleg klasičnih predmetov, kot so matematika, fizika, mehanika tudi geologija, geomorfologija, pedologija, pa civilno, upravno in zemljiško pravo; • predmeti poklicnega izobraževanja, ki jih členijo na jedro, to so klasični geodetski predmeti in usmeritve (v tretjem letniku), ki si jih študentje lahko izberejo med področji fotogrametrije in kartografije, astronomije in fizikalne geodezije, prostorskega planiranja in urejanja zemljišč, ter inženirskih meritev in nizkih gradenj. EPILOG Komisija za izobraževalno politiko Evropske gospodarske skupnosti je decembra 1991 sprejela Memorandum za devetdeseta leta, v katerem opozarja na razvojne tokove, ki bodo vplivali na človeške potenciale in razvoj kvalifikacijske strukture prebivalstva, zato je razvoj človeških virov prednostna naloga. Geodetski vestnik 37 ( 1993) 4 Mar nismo dolžni preučiti razvite sisteme izobraževanja v svetu, zlasti tiste v razviti Evropi, pa tudi njihove nadaljnje razvojne usmeritve? IZHODIŠČA ZA SESTAVO UČNEGA NAČRTA ZA VISOKI ŠTUDIJ GEODEZIJE (shematski prikaz) UPORABNIŠKA PREDMETI - UČNA SNOV PODROČJA ŠIRŠE STROKOVNI - OŽJE STROKOVNI splošni geodetski UPODABLJANJE matematika, fizika, statistika, geodetske mreže, načrti in PROSTORA opisna geometrija, karte, kartografija, (zemeljske površine) računalništvo ... topografija, geodetska astronomija, fotogrametrija, satelitska geodeziia, izravnalni račun, informacijski sistemi ... LASTNINSKA IN DAVČNA osnove prava, cenilstvo, kataster zemljišč, kataster RAZMERJA upravni postopki zgradb, kataster komunalnih (na nepremičninah) naprav PROJEKTIRANJE NIZKIH geologija, pedologija, inventarizacija in valorizacija GRADENJ (infrastrukturno geom01fologija, klimatologija prostora, prostorski in komunalno omrežje) informacijski sistemi UREJANJE PODEŽEL- regionalno prostorsko agrarne operacije, SKEGA PROSTORA planiranje, urbanistično urejanje podeželja (naselij in ruralnih območij) planiranje, urbana in regionalna ekonomika, varstvo okolja - prof dr. Milan Naprudnik Prispelo ~a objavo: 22.10.1993 Fotogrametrični teden v Stuttgartu - teden zamujenih priložnosti Fotogrametričnega tedna v Stuttgartu, ki je bil od 20. do 25. septembra, sva se že tradicionalno udeležila dva predstavnika Geodetskega zavoda RS. Že 44. sta ga organizirala Univerza v Stuttgartu, ki je ena izmed vodilnih Univerz na področju fotogrametrije, in podjetje Carl Zeiss iz Oberkochna, ki ima zelo dolgo tradicijo pri izdelovanju fotogrametrične strojne in programske opreme. Strokovnega seminarja se je udeležilo 416 udeležencev iz 55 držav. Predavanja kot tudi demonstracije so bili Geodetski vestnik 37 (1993) 4 usmerjeni na tri poglavitne teme, in sicer digitalno fotogrametrijo, uporabo fotogrametrije v QIS-ih in nove tehnologije ( aero )snemanja. Letos so pri organizaciji Fotogrametričnega tedna uvedli noviteto, in sicer so dan pred uradnim začetkom organizirali predavanja s praktičnimi predstavitvami o fotogrametričnem slikovnem procesiranju. Digitalna fotogrametrija in vse, kar si pod tem pojmom predstavljamo, je trenutno glavni izziv za mnoge raziskovalne skupine po svetu. Celo več od tega, saj je digitalna fotogrametrija že uveljavljena in s praktičnimi rezultati že potrjena tehnologija, ki bo prej ali slej izpodrinila analitično fotogrametrijo. Trenutno je tehnološko in komercialno najbolj uspešen digitalni ortofoto (DOF), saj je njegova izdelava hitra in dokaj enostavna, poleg tega pa nudi ogromno zakladnico podatkov za polnjenje takšnih ali drugačnih baz. Osvojitev tehnologije DOF-a pelje v logično nadaljevanje razvoja in uporabe digitalne fotogrametrije. Najbolje opišemo pomen DOF-a za fotogrametrijo z besedami g. Loodtsa, ki ga primerja s pomenom teleskopa za astronome. Da pa zadeva ne bi bila tako enostavna, naj tistim, ki zagovarjajo PC rešitve v digitalni fotogrametriji, podava oceno potrebne standardne opreme za uporabo digitalne fotogrametrije v „nelaboratorijske" namene: strojna in programska oprema digitalnih fotogrametričnih sistemov naj bi do leta 1995 obsegala hitrost 1 000 MIPS-ov, 256 MB RAM-a, 100 GB CPU, ekransko resolucijo 2048 x 2048, avtomatsko notranjo, relativno in absolutno orientacijo, generacijo DMR-ja, aerotriangulacijo, generacijo DOF-a, 3D-cditiranje in superimpozicijo ... To pa seveda še ni vse, saj sva izpustila glavno komponento - podatke. Teh ne velja omeniti samo zaradi njihove ogromne količine, s katerimi ne vemo, kam bi jih deli in predvsem, kako bi jih organizirali in vodili, ampak tudi glede na njihovo ceno. Razmerje med strojno opremo, programsko opremo in podatki je cenovno razmerje po besedah g. Fritscha 1:10:100, kar pa prenekateri zlahka pozabljajo(mo). Predstavljene so bile tudi standardne tehnike slikovnega procesiranja, od pridobitve slik (skaniranje analognih posnetkov, uporaba digitalnih aero in terestričnih CCD kamer, satelitskih digitalnih posnetkov) kot tudi osnovne in lokalne operacije na digitalnih slikah, kot so statistične karakteristike, histogrami, točkovne operacije, geometrične transformacije, resampling, konvolucija, glajenje slike, izdelava slikovne piramide, odkrivanje robov, korelacija, image matching ... V drugem sklopu so bile predstavljene zmožnosti modernih sistemov aerokamer, kot sta RMK-TOP in LMK 2000, ki imata možnost, da se hitrost snemanja ujema s hitrostjo leta, visoko resolucijo in nizko distorzijo leč. Poleg tega sistem skupaj z moderno računalniško in GPS tehnologijo omogoča avtomatizirano navigiranje, ekspozicijo in določevanje zunanjih parametrov orientacije kamere. Vsekakor velja v tem sklopu omeniti raziskave in že tudi praktične rezultate snemanja z digitalno aerokamero, ki so jo razvili na lGN-ju v Franciji. Zanimiva in uporabna je tudi predelava univerzalne merske kamere Zeiss UMK, ki se uporablja v terestrični in bljižnjeslikovni fotogrametriji. Z dodano CCD High Scan C~ssete, kontrolno enoto, IBM kompatibilnim PC-jem .in programsko opremo ia kontrolo sistema, pridobi vse lastnosti digitalne kamere. Vsekakor brez satelitskih posnetkov ne bo šlo, zato velja omeniti projekt, pri katerem sodeluje omenjena Univerza, katerega cilj je lansirati na rusko postajo Mir-Priroda kamero imenovano MOMS-02, ki bo omogočala snemanje Geodetski vestnik 37 (1993) 4 7 zemeljske površine v stereotehniki z resolucijo 4,5 m. Za zaključek si bova sposodila vse prevečkrat pozabljeno misel, da so stroški zamujenih priložnosti večji kot pa je nakup najsodobnejše opreme. Tadeja Korošec, Bojan Stanonik Prispelo za objavo: 19.10.1993 l. UVOD V zadnjem času se tehnologije geografskih informacijskih sistemov (GIS) zelo hitro razvijajo. Hiter razvoj GIS-ov je bil možen predvsem zaradi hitrega in vsestranskega razvoja informacijske tehnologije, kot tudi zaradi hitro naraščajočih zahtev po različnih prostorsko oriendranih ter kartografsko izkazanih informacijah. Razsežnosti in pomen prostorske opredelitve informacij je Zavod Republike Slovenije za statistiko spoznal že relativno zgodaj, in sicer leta 1970-72, oziroma še preden bo GIS, kakršnega poznamo, metodološko in tehnološko definiran. V bistvu so bili že takrat postavljeni temelji dolgoročnega sodelovanja med Republiško geodetsko upravo, Geodetskim zavodom RS ter Zavodom Republike Slovenije za statistiko. Rezultati tega sodelovanja (RTE oziroma RPE, centroidi teritorialnih enot in stavb, digitalizirane meje, DMR itd.) so zagotovili pogoje za nadaljnjo izgradnjo GIS-ov na enotnih geoinformacijskih podlagah. Statistika kot stroka in institucija (zavod) prispeva k tem osnovam statistične metode in vsebine ter skozi nekatere GIS-aplikacije, kot so popis prebivalstva in druge, le-te osnove praktično že uporablja. Tudi mnoge druge nacionalne statistične organizacije posvečajo veliko pozornost GIS-om. Nekatere med njimi, kot je statistika Kanade, Švedske, Švice, Nizozemske ter druge uporabljajo metode in tehnike GIS-a za opravljanje rednih nalog na posameznih področjih statističnih raziskovanj. Zavedajoč se vsestranskih vplivov GIS-a na procese avtomatizacije pridobivanja, kontrole, obdelave, prezentacije in diseminacije statističnih podatkov, oziroma na celoten produkcijski proces v statistiki, so države članice Konference evropskih statistikov sklenile temu področju v bodoče pristopati bolj organizirano in projektno. V prvi fazi želijo znotraj programa dela zagotoviti pogoje za preučitev možnosti GIS-ov v statističnem produkcijskem procesu ter izmenjavo obstoječih izkušenj in pristopov med statističnimi uradi posameznih držav. V zvezi s tem je bilo v Ottawi na Kanadski statistiki od 28. - 30. septembra 1993 v okviru programa dela Konference evropskih statistikov posvetovanje oziroma delovno srečanje o GIS-ih v funkciji statističnih raziskovanj. Vsebina posvetovanja je bila razdeljena v štiri dele. 2. IZKUŠNJE Z METODOLOGIJO IN APUKACUAMI GIS--a VZORČENJU, ZBIRANJU, PRIPRAVI IN UREJANJU STATl[STIČNIH PODATKOV V splošnem so potrjena številna predvidevanja (npr. Nizozemska), da bodo v prihodnosti GIS-i eden od ključnih dejavnikov razvoja in modernizacije statističnega (informacijskega) sistema. Metode in tehnike GIS-a postopoma izboljšujejo ter Geodetski vestnik 37 (1993) 4 nadomeščajo obstoječe klasične sisteme, metode in tehnike dela v statistiki, kot so npr. vzorčenje, zbiranje in.zajem, urejanje in kontrola, analiza, prezentacija ter diseminacija statističnih podatkov. Pomembna je povezovalna oziroma integracijska funkcija, ki jo GIS-i lahko zagotovijo med obstoječimi statističnimi bazami podatkov in drugimi prostorsko orientiranimi podatki in informacijami. Vendar nastopajo GIS aplikacije še mnogokrat ločeno in izolirano, brez ustrezne povezave in integracije s tekočimi nalogami. Vzrokov za takšno stanje je več. Statističnim uradom se med drugim priporoča, naj vzpostavljajo posebne organizacijske enote, ki bi bile odgovorne za prostorsko orientirane statistike ter pripravo in uvajanje GIS aplikacij v redno delo. Prav posebno so GIS-i uporabni pri posameznih popisih, predvsem pri popisu prebivalstva in kmetijstva. Pri takšnih velikih popisih navadno potekajo obsežne priprave raznih registrov in adresarjev, kot so na primer adresni in teritorialni registri, ki z ustreznimi prostorskimi informacijami zagotavljajo potrebne osnove za zbiranje, urejanje, kontrolo in integracijo podatkov ter pripravo različnih GIS aplikacij. Za pripravo takšnih registrov se uporabljajo razni administrativni viri (npr. datoteke plačnikov telefona, davkov, poštnih številk itd.). Vendar je na · administrativne registre in njihovo vlogo ter funkcijo v statistiki nekaj različnih pogledov. Večje poenotenje je le pri poslovnem registru. Kot pomembno aplikativno področje je vsekakor uporaba metod in tehnik GISa pri spremljanju škodljivega delovanja naravnih dejavnikov na okolje, izrabe tal, ocene pridelka, prostorskega načrtovanja itn. Zlasti hitro naraščajo potrebe po statističnih podatkih o uporabi tal ter o socio-ekonomskih gibanjih za potrebe manjših prostorskih enot. To sta dve pomembnejši področji, na katerih statistični uradi večinoma zbirajo in pripravljajo statistične podatke s pomočjo GIS-a. V takšnih primerih so GIS-i danes že nenadomestljivi. Posamezni statistični uradi že povsem operativno izvajajo podobne statistične raziskave in ocene (npr. ocena pridelka krompirja v Kanadi). V zvezi s tem se omenja pozitiven učinek, ki ga je imel projekt Evropske skupnosti CORINE (Coordination of Information on th~ Environment) na razvoj posameznih nacionalnih baz podatkov na tem področju (npr. Nemčija). Statistični uradi večinoma uporabljajo enako strojno in programsko opremo. Najbolj razširjena je uporaba delovnih postaj Sun ter programskih sistemov Arc/Info in Erdas. Poteka tudi akcija, da bi statistike medsebojno izmenjevale še razne druge informacije o uporabi GIS-ove programske opreme in stroške uporabe. Znotraj tega tematskega sklopa je bil predstavljen tudi referat slovenske statistike z naslovom: Register oriented Statistics in the Republic of Slovenia and Geocoding (some Experiences and Results) Tomaža Banovca. 3. GIS KOT METODA IN SREDSTVO ZA INTEGRACIJO IN ANALIZO STATISTIČNIH INFORMACIJ Pod integracijo lahko razumemo kombinacijo podatkov različnih virov za različne namene. Uspešna integracija GIS-a je pogojena s harmonizacijo grafičnih konceptov, z uporabo enotnega geo-referenčnega sistema ter z uporabo standardov in standardnih identifikacij. Poleg tega je treba opraviti veliko dela pri geokodiranju podatkov na dovolj nizkem lokalnem nivoju. Prav zaradi tega so pomembni standardi in standardne identifikacije; ki zagotavljajo enotno geokodiranje v okviru države in Geodetski vestnik 37 ( 1993) 4 tudi širše ter mednarodne povezave in izmenjavo geoegrafskih informacij. Pri tem pa naj bi bili tudi pragmatični in naj bi uporabili predvsem že obstoječo prakso. V zvezi s tem se priporoča tesno sodelovanje z institucijami, ki zagotavljajo uporabo razpoložljivih geografskih informacij. Razlog več za takšno sodelovanje so visoki stroški pri uvajanju standardov in geokodiranju, ki pa jih je treba dolgoročno planirati. Razultati in koristi vloženega dela so praviloma vidni šele po daljšem časovnem obdobju in sodelovanju. Statističnim uradom se priporača, da na GIS-e ne gledajo le s tehničnega, temveč tudi z vsebinskega in organizacijskega vidika. Uspehi na področju GIS-a so odvisni tudi od organizacijskih sposobnosti, da kombiniramo izkušnje in veščine različnih strok, kot so statistična, geografska, kartografska in informacijska. V zvezi s tem je treba zagotoviti ustrezno šolanje statistikov za čim širšo razumevanje in uporabo GIS-ov v vsakodnevni praksi. Solanje je kritični faktor za nadaljnje širjenje GIS-ov. Pozitivno se ocenjuje sodelovanje in pomoč zunanjih strokovnjakov. 4. GIS KOT SREDSTVO ZA PREDSTAVITEV IN DISEMINACJ[JO STATISTIČNIH INFORMACIJ Pravijo, da nam slika pove več kot sto besed in karta več kot sto slik, in da je prezentacija s karto najbolj učinkovita diseminacija statističnih podatkov. GIS omogoča bogatejše prikazovanje podatkov za različne uporabnike, prikaz pa je bolj atraktiven in ilustrativen. Opozarja se, da je poleg velikih možnosti, ki jih imajo karte pri predstavitvi in diseminaciji, potrebna tudi večja previdnost in dobro poznavanje kartografskih metod, predvsem merila, barve in primerljivost osnovnih enot. Natančno je treba ločiti med osnovno referenčno enoto, enoto opazovanja in preslikavo, ki nastane pri agregaciji in grupiranju glede na željeni rezultat. V nasprotnem prihaja do raznih popačenj in zavajanj, ki so v primerjavi s klasičnimi metodami izkazovanja izrazitejša in bolj pogosta. V povezavi in vzporedno z GIS-om se v statistični proces dela uvajajo tudi druge nove tehnologije posredovanja podatkov, kot so optični diski in računalniška izmenjava podatkov. To prinaša nove možnosti in morda potrebo po preoblikovanju klasičnih statističnih publikacij ter iskanju novih uporabnikov statističnih izdelkov, izdelanih z uporabo teh tehnologij. V zvezi s tem je še veliko vprašanj, kot so standardizacija elektronskih publikacij, ažuriranje, analitične metode (statistika), avtorske pravice ter druga strokovna in tehnična vprašanja. 5. PREDSTAVITVE V skladu z vsebino posvetovanja so bile predstavljene nekatere obstoječe aplikativne rešitve, kot tudi razvojno delo na novih projektih. V teh predstavitvah, kot tudi pri vsebinskem delu posvetovanja, nismo odkrili pomembnejših novih konceptov in usmeritev. Vendar pa je bilo večje število predstavitev predstavljenih kot že obstoječe operativne rešitve. Prav ta prehod na redno operativno delo je po našem mnenju v tem trenutku najpomembnejši premik, ki kaže, da je obdobje poskusov in eksperimentiranja že za nami. Milan Katic, Miran Miklič Prispelo za objavo: 15.11.1993 Geodetski vestnik 37 (1993) 4 Od Austromapa prek PROGIS-a na bodoče trge za geografske informacijske sisteme Vaš naslov smo prebrali v letošnji julijski številki revije GIS Europe in Vam pošiljamo nekaj informacij o naših produktih. AUSTROMAP Austromap je geografski informacijski sistem (GIS), ki dela v MS Windows 3.1 okolju z Guptino relacijsko podatkovno bazo (SOL). Razvili smo ga v zadnjih treh letih v povezavi z avstrijskim FFF (Fond za raziskovanje in razvoj) s skupino izvrstnih računalniških strokovnjakov, ki so jih vodile praktične izkušnje in potrebe. Glavni cilji so bili izdelati zmogljiv GIS z veliko možnostmi in koristmi, ki bo tudi prijazen do uporabnika. Glavni elementi Austromap GIS-a so: • grafični editor: vektorska grafika, rastrska grafika, digitalizacija, funkcije editiranja, ,,snap" funkcije, koordinatni vnos, transparentne funkcije povečav, vizualizacija s pomočjo geokod, poljubna nastavitev atributov (barve, linije, vzorci, senčenja), editor simbolov in knjižnjica simbolov, funkcije za razdalje, modifikacijski način, privzeti projekti ... • posebne funkcije: relacije z mejami, generacija kalibriranja, funkcija odmika, zlepki, funkcija reza območja, izračun območja v poljubni enoti, povečava objektov, rastrska grafika, risalni in tiskalni gonilnik ... • vmesniki: za ASCII, DXF, dBase, Lotus, DIF, SOL, BMP, povezava z Oraclom, Ingresom, Informixom, AS 400 ... • ostalo: avtomatsko shranjevanje, funkcije pomoči, lahko razumljiv priročnik s praktičnimi primeri, izobraževanje, kvaliteten servis ... 1. \ \ \ Geodetski vestnik 37 (1993) 4 AUSTROMAPOV GIS IN GUPTIN SQL Ko je v začetku leta 1990 začel Austromap razvijati GIS, smo morali izbrati partnerja za podatkovno bazo. Namesto da bi razvili svojo lastno bazo, smo svoje sile osredotočili na grafično okolje in na glavne cilje Austromapa, ki: • je lahek za priučitev in uporabo • ergonomsko oblikovan • odprt glede prenosa podatkov • optimalen glede funkcionalnosti o dela v PC okolju, za partnerja pa smo po skrbni raziskavi tržišča izbrali Gupto. Gupta je vodilna na tržišču za področje upravljalskih sistemov grafično orientiranih relacijskih podatkovnih baz za PC-je. Več kot 50% od 500 podjetij Fortune uporablja Gupto, v Nemčiji pa dela z Gupto več kot 25 od 100 vodilnih podjetij. Za uporabnika Austromap GIS-a, ki ima naložena Gupta SQL okna kot tudi Guptino SQL Base runtime licenco, to pomeni: • sodobno programsko orodje • client - server rešitve • poleg baze SQL daje Quest, upravljalsko orodje Gupte, skupaj s povezovalnim programskim orodjem dostop do Orada, Informixa, Sybasa, OS/2, AS/400, MS SQL strežnik, IBM DB2, HP Allbase, NetWareSQL, Teradata ... PROGIS V zadnjih nekaj mesecih, po uspehih v svetovnem merilu, ki so sledili predstavitvi našega proizvoda na CEBIT-u v Hannovru leta 1993, je prišlo do naslednjih sprememb: • naša firma Austromap se je preimenovala v PROGIS • v ZDA smo odprli podružnico, ki uspešno deluje • lahko bi razširili ponudbo, trenutno ponujamo: WINGIS: GIS v okolju oken, povezan z Guptino SQL podatkovno bazo - WINMAP: cenejša varianta z možnostjo razširitve na WINGIS - WINSAT: ruske satelitske posnetke z resolucijo 5 m, 80X80 km WIN 3D: stereoskopsko vektorsko-grafično programsko opremo za osebne računalnike Če želite več informacij, se oglasite na naslov: PROG IS, Grafische Datenverarbeitungsgesellschaft m.b.H. A-9500 Villach, Italiener Strasse, Oesterreisch Tel.: 042 42 26 3 32 Fax: 042 42 26 3 327 Walter H Mayer (prevod iz angleščine; korekcija mag. Božena Lipej) Prispelo za objavo: 25.8.1993, 15.10.1993 Geodetski vestnik 37 (1993) 4 Predstavitev knjige: Geoinformacijski sistemi Bavarske Nova knjiga o uradnem zemljemerstvu na Bavarskem. Izdajatelj: Bavarsko državno ministrstvo za finance, Muenchen, l. izdaja 1993. 86 strani v barvah, velikost 24 x 36 cm, broširano, številni izrezi iz uradnih kart, 6 kart kot priloga, zaščitna pristojbina 8,00 DEM. Na razpolago pri Bayerisches Landesvermessungsamt (Bavarska geodetska uprava), Oettingenstrasse 3, 80538 Muenchen ter pri vseh državnih geodetskih uradih na Bavarskem. VSEBINA Vedno večja potreba po natančnih in aktualnih podatkih o zemlji in zemljiščih na kartah, v katastrih in na letalskih posnetkih je zbudila v politiki, gospodarstvu in upravi ter pri posameznikih veliko zanimanje. Nova knjiga Geoinformacijski sistemi Bavarske želi zato informirati vse prebivalce, ki jih to zanima, ter vse uporabnike mestne in državne uprave, na področjih gospodarstva, prometa, varstva okolja, preskrbe in odstranjevanja odpadkoy, načrtovanja, gradbeništva, znanosti, statistike in razvedrilne dejavnosti o ponudbi storitev uradne geodezije na Bavarskem. V uvodu je na kratko prikazan zgodovinski razvoj uradnega bavarskega zemljemerstva zaradi razumevanja zdajšnjega stanja. Nanj se navezuje kratek prikaz nalog in ponudbe storitev bavarske geodetske uprave in prikazuje zgradbo uradnega zemljemerstva od osnov do posameznih izdelkov ter tako pojasnjuje logične povezave poglavij. Predzadnje poglavje Zgodovinske karte se ponovno povezuje z uvodom. Na koncu so podatki o organizaciji bavarske geodetske uprave, vključno z naslovi državnih geodetskih uradov. Vsebinsko težišče knjige je v izdelkih bavarske geodetske uprave, ki so osnova za vzpostavitev informacijskih sistemov, povezanih s prostorom. Predstavljena sta zemljiški informacijski sistem in informacijski sistem tal (GRUBIS)ter temeljni geografski informacijski sistem (GEOGIS), uradna osnovna vira geoinformacij vseh vrst. Druga poglavja o topografskih kartah, letalskih posnetkih, topografskih in katastrskih izmerah prikazujejo klasične izdelke uradnega zemljemerstva ter razlagajo metode, potrebne za pridobivanje uradnih temeljnih podatkov. Poglavje o mobilizaciji gradbenih zemljišč posebno poudarja razdeljevanje zemljišč in ureditev meja v skladu z gradbenim zakonom. Poštni predal: 22_00 03, 80535 Muenchen predstavnik za tisk: E1win Horak telefon: (089) 23 06-24 60 in 23 67 teletex: 89 85 45 = FMpr telefax: (089) 2 80 93 27 Prispelo za objavo: 18.10.1993 Geodetski vestnik 37 (1993) 4 ErwinHorak (prevod iz nemščine: Brane Čop) W/(;,{l•••l«h ;[l,;chm!J•" SJ3.,-fM S,,,s.,,•1#/" 8;,:M,gol x,.,,~\~ \rl~~~l eo,1>1,Mt-,g liofon~,:.\ 6 o~•"'""" G f,s~hoa ,A G. 3,M,IIM9 ....,_ t«ng•"""'"JJ ~ A;Ml~or• Obon;tdorf0 ~ .. = J:>, \\~s,,,_,_,,.:, R,,1n~a9,n A,>H•NMI"" Wlll"f}M RM, GfJSENf't.U) \'lofn:a:ach \_. S....th~I; $;/lt,<,,',akCh ,,., Hofo1d '1«Mld,"J Fc-,,,.,9 l1oll"1111'"hen BAD TdlZ PENZBERG a,~ 11,n9 8010"1_,~";;,0, J/hl❖,~o~ Wo KcoMI e,o•""'"li'%s OMstMfl cS,, H,,,.;,,~i'J;; u::,:"li•;~'':t'l'o"~\l 1;.,,,1,,,~W o, d II n 1 ;,,,~~s"' r ,~, hi~:~" (!).•,o 1 1\ <; o 'o Wot t O '?.:ll Bayerisches Staatsminislerium der Finanzen s,10ir,,1 Land"mi Geodetski vestnik 37 (1993) 4 NOVICE Pomembnejši tuji simpoziji in konference v letu 1994 21.-24. februar: GIS '94, Ontario, Kanada. 5.-12. marec: XX. FIG Congress, Melbourne, Australija. 29. marec - 1. april: EGIS/MARI '94, Fifth European Conference and Exhibition on Geographical Information Systems EGIS, Sixieme rendez-vous europčen des acteurs de l'information geographique numerique MARI, Paris-La Defense, Francija 13.-16. april: Engineering Surveying '94, Keele, Velika Britanija 17.-19. maj: GIS '94, Birmingham, Velika Britanija 5.-8. junij: GIS in Business '94, San Francisco, Kalifornija, ZDA 14.-17. junij: GIS/LIS '94 Hungary, Budimpešta, Madžarska 6.-8. julij: AGIT '94, Salzburg, Avstrija 7.-11. avgust: URISA '94, 32nd Annual Conference and Exposition, ,,Integrating Information & Technology: IT Makes $ense", Milwaukee, Wisconsin, ZDA 21.-24. september: 78. Deutscher Geodaetentag „Geodaesie - traditionell fortschrittlich", Mainz, Nemčija 5.-8. oktober: 5. Oesterreichischer Geodaetentag - ,,Vermessung im Aufvvind", Eisenstadt, Avstrija 23.-28. oktober: GlS/LIS '94, Phoenix, Arizona, ZDA mag. Božena Lipej Da ne boš delal v tovarni, boš pa šel za geometra Dokler se bodo ljudje bali urejati svoje zemljiške zadeve, toliko časa bo za slovensko geodezijo slabo. Spomnim se, ko sem se še kot učenec srednje šole bal vprašati za delovno prakso. V tisto kranjsko občinsko stavbo sem prišel ves prestrašen in prepoten od stiske in zadrege. Vratar me je poslal čisto na drug oddelek in ne direktno na Geodetsko upravo. Sicer pa ima geodetska uprava od mladih fantov in deklet, ki hočejo skoraj zastonj delati, samo korist. Seveda, če jih hočejo ustrezno zaposliti in praktikantje ne čakajo samo na konec „šihta". Cene je naredil osnovno šolo in mama je rekla: ,,Da ne boš delal v tovarni, boš pa šel za geometra!" Oče se je s tem strinjal. Skupaj so odšli v Ljubljano, kjer so se vpisali v tajništvu. Cene je hotel pokazati, da se ne boji in je korajžno odgovarjal in je bilo narobe. Oče in mati sta mu zaradi tega prala možgane: ,,Kaj se pa zadiraš?" V sled tega je bil bolj ponižen. Pa tudi sedaj ni Geodetski vestnik 37 (1993) 4 bilo prav. Učitelj mu je očital: ,,Ali si se vpisal na babiško šolo ali kaj?" Malemu Cenetu je bilo dovolj. Povišal se mu je pritisk in si je rekel: ,,Ta učitelj je pa osel!" Učitelj ga je slišal. Odslej ga je imel na piki. V enem letu mu je dal okrog 25 cvekov, na koncu pa je moral ponavljati še razred. Vsi so mu pravili, kakšen mesar da je, a mu ni šlo do živega. Od tridesetih učencev jih je pometal 12. Učil je rektifikacijo teodolita (kaj je to, brez slovarja ni možno dognati). Uporabljal je tujke, da bi izgledal bolj učeno. V praksi je tako znanje neuporabno. Inženir se je, pa prav na.to temo, dobesedno izživljal nad učenci. Rektifikacija x, y ter z osi ... ,,Le kje so pri teodolitu te osi? Če bi jih pri belem dnevu iskal, jih ne bi našel." Nadalje je bilo njegovo priljubljeno vprašanje: ,,Kaj je to paralaksa?" Enostavno povedano je to to, da stvari niso take kot izgledajo. On pa nas je učil, da slika ne pride v ravnino nitnega križa. Ravnino smo si učenci predstavljali kot svet brez vzpetin, da pa ima tudi križ ravnino in da je v ravnini, ko pa je vendar postavljen pokonci nad ravnino, nismo mogli razumeti. Mnogo Gorenjcev se je vozilo v Ljubljano, da so se učili neuporabnih stvari. Pa ne samo Gorenjcev, tudi drugi podeželani so bili vmes. Cene je bil edini, ki se je vozil vsak dan 100 km. Ostali so bili v internatu. Drugi inženir mu je dal popravnega samo zato, ker je, tako kot drugi, klepetal. Vendar, plačal je le on. Vedenje so imeli vsi odlično, čeprav je pol šole vključno z učitelji kadilo. Tako kot v šoli je ponavadi tudi v službi. Na koncu koncev se pa sprašujemo, zakaj smo v krizi? Enostaven odgovor je: ,,Zato, ker delamo napake. Ker jih delamoYsi, se jih sploh ne zavedamo. Ljudje smo pa čustveni. Če nam bo kdo naredil kaj slabega, se ga bomo drugič raje izognili, če je le mogoče in če nismo prisiljeni delati kar delamo, čeprav vemo, da je dolgoročno neproduktivno." Kriza je po svoje dobra, ker ljudje iščemo vedno nove odgovore in si belimo glave: ,,Kako preživeti?" (Veliko napak je potrebnih, da postanemo malo bolj pametni!) Stane Avsenek Prispelo za objavo: 28.7.1993 GEODEZIJA IN PLANINSTVO Planinski vestnik je v 7. številki objavil članek g. Gojmira Mlakarja z naslovom: Geodezija in planinstvo z uvodnikom Zemljemerci in kartografi so morali biti tudi gorniki. V članku avtor poljudno razloži vlogo geodetov pri pridobivanju podatkov o prostoru s poudarkom na težavnosti dela pri določanju točk v visokogorskih predelih. V nadaljevanju pojasni postopek triangulacije, topografske izmere, pomen vojske oziroma Vojaškogeografskega inštituta iz Beograda za izdelavo kart različnih meril. Večji poudarek je na opisu planinskih kart in s tem v zvezi z načinom pridobivanja podatkov planinske tematike. Ana Kokalj Geodetski vestnik 37 (1993) 4 SPUST PO MEJI NA KOLPI, 27.-28.8.1993 Organizator: Dolenjsko geodetsko društvo Geodetski vestnik 37 (1993) 4 GEODETSKI DAN, 16,HU993 Predstavitev GPS na Sveti Katarini Foto: A. Seliškar Bledu Foto: A. Šuntar Geodetski vestnik 37 ( 1993) 4 UstJnovi la nds je letd 194 7 vladJ LJ.kr,1trw LRS z nJmenom, clJ zagotovimo republiki strokovne osnove ZJ delovJnje ,zemljiško-prcwnih, pr()storsko-ureclitvenih in kartogrJf:,ko-informacijskih sistc'mov, Zadovoljni ':>mo, -dJ :,n10 nalogo urcsni{C'vali t-1ko, kot jo izvajajo v razvitem svetu: L vrhunsko tehnologijo in LnJnjPm, s pravimi ':>lroko\'njaki, ':> predanostjo resnemu delu. Tudi danes mladi državi Sloveniji lahko ponudimo vse, kar od naše stroke priC\1kuje. Na nekem področju na;eg-1 dela ':>mo še po'.->cbL'i presegli kartografski izdelki prehajajo po kvaliteti na nivo C'Vropskc' ponucllle- in obenem že v tradicijo. V prc1VL'rn <'.\1:,u '.->!llO clojeli, da Slm·em i ni:-,mo samo dobri de!avci ampak v pro':>tem ča:,u tudi neumorni popotniki. Hočemo <.,po111.1vc1li nc1rc1vo v iLvirno'.->ti in širni :,vet kot produkt Lato lahko v tem trenutku ponudimo težko pogrešljive priJatelje: ve( kot sto clrnrid(ih ))na':>!ovov(, {kot pravimo mi) ocl Jtl~1:.J Slovcniw preko plc1nin:-,kih, šol.,,kih Ll'rnljcviclm,; kart obtin, nw:.t kr.1jvv clo c,pet i,1lnih te111<1hkih brl Ocllo(ili '.->lllO )l' ;e Lel oclprl)l' l,1'.->lflt' -,pec ic1!1.1irc11w prodajalne. Ta bo Uko pričc1kujemo -- n.1 ('Jl(ht.WPn nač·in 01110go(ilJ :-,polnclVcl!lj(' in n,1kup iLdc,lkov na;e produkcije, obenem tudi pl':>trl'gcl iLhor,1 iz uvozci To ni (s,rnm) reklL1rn110 sporo{ilo. Je vabilo, cb )kupaj urec,ničimo na;a prizadevanjc1: :-,pozndjnw domovino i11 wet (najprej) na zernljPvidu! '? Vrhunska natančnost meritev! '? Obojeosni avtomatski kompenzatorl '? Uporabni geodetski terenski program AP-700 E11 '? Grafični (256x80 točk) lCD zaslon z možnostjo osvetlitve! 4= Dve kartični enoti za podatkovno in programsko kartico! ~ Spominske kartice JEIDA/PCMCIA svetovnega standarda 1 4= Vgrajeni MS-DOS kompatibilni operacijski sistem 1 4= Vrhunska Nikm1 optika - ED ( Extra-low Dispersion) 1 ~ Dva izhoda za komunikacijo - avtomatski prenos podatkov med PCjem in instrumentom! ~ Optično vodilo - Lumi-Guidel Geodet~ki vestnik 37 (1993) 4 OBOJE OSNI AVTOMATSKI KOMPENZATOR RAZDALJE MER domet s prizmami Nikon Natančnost Meritveni Intervali Mlnlmalnll lnkremenl DRUGI EKRAN KOMUNIKACIJA loioeleklrlčnl lnkrementnl enkoder (diametralno čllanje po HN krogih) minimalni lnkremenl (360°) 1'./5" natančnost (DIN18723) 2" 1"/5" 3• sistem llqull-elecirlc zaznavanje ±3' delovno območje naslavHvana natančnost ±1" Pod normalnimi pogoji - brez meglice z vldljlvostjo preko 40 km 5"/10" 5• 1 prizma 2.700 m 2.500 m 2.000 m 3 prizme 3.600 m 3.300 m 2.800 m 9 prizem 4.400 m 4.200 m 3.500 m PMSR merllve MSR mEirltve PMSR meritve MSR meritve TRK meritve PMSR meritve MSR meritve TRK merllve ±(2+2ppm x D)mm (od -10°C do +40°C) ±(2+3ppm x D)mm ±(3+3ppm x D)mm (od -20°C do +50°C) ±(5+3ppm x D)mm (v območju 500 m) 3 sekunde (začelna: 4 sekunde) 0.8 sekunde (začelna: 1.8 sekunde) 0.5 sekunde (začelna: 1.5 sekunde) 0.2 mm (možnost preklopa na 1 mm) 1 mm 10mm G tip grafični (256x80 točk) LCD z možnostjo nastavljive osvetlitve In z 20 tipkami gretje avtomatska senzorska kontrola tip 16-stolpčnl x 4-vrstični, LCD z možnostjo osvetlitve In s 5 tipkami lip, hitrost 1.) RS232C, 9600 baud 2.) RS232C ASYNC, 38.400 baud INTERNI RACUNAlNIK CPE NEC V25 (16 bil), 5MHz 512KB (podprt z baterijo) 256KB (00S) Glavni spomin Notranji spomin Zunanji kartični enoti SRAM FEEPROM operacijski sistem KANJI-ROM EEPROM Geodetski vestnik 37 (1993) 4 MS-D0S kompat!llllnl 128KB (JIS level 1) 256 KB 256KB 128KB 2 (podatkovna In programska kartica - od 128KB do 1 MB) Bibliografija Geodetskega vestnika (GV) v letu 1993 (letnik 37). Bibliog~ hy of the Geo etski vestnik (GV) for 1993 (Vol. 37) IZ ZNANOSTI IN STROKE FROM SCIENCE AND PROFESSION Tomaž Ambrožič, UPORABA METODE „SKYLINE" V IZRAVNA VI GEODETSKIH MREŽ Goran Turk: USE OF "SKYLINE" METHOD IN ADJUSTMENT OF SURVEYING NETS, GV 2, 115-119. Mateja Debelak: OBDELAVA DIGITALNIH SLIK V RAČUNALNIŠKO PODPRTEM SENČENJU, GV 3, 173-178. Mateja Debelak: DIGITAL IMAGE PROCESSING IN COMPUTER-SUPPORTED HILL SHADING, GV 3, 179-184. Zmago Fras, Tomaž Gvozdanovič: DIGITALNI ORTOFOTO - DIGITALNA ORTOFOTOKARTA DIGITAL ORTOPHOTO - DIGITAL ORTOPHOTO MAP, GV 3, 185-188. Zvonimir Gorjup: DEFINIRANJE PROSTORA IN PRETOK INFORMACIJ Tomaž Gvozdanovič, Mojca Fras: Marjan Jenko: Božo Koler: SPACE DEFINITION AND INFORMATION FLOW, GV 2, 101-107. ZGODOVINSKI ATLAS - TEMATSKA RAČUNALNIŠKA KARTOGRAFIJA HISTORY ATLAS THEMATIC COMPUTER CARTOGRAPHY, GV 3, 189-192. SANIRANJE OBSTOJEČIH TOPOGRAFSKIH IN KATASTRSKIH IZMER REMODELING OF EXISTING TOPOGRAPHIC AND CADASTRAL MEASUREMENTS, GV 1, 20-26. IZMERE NIVELMANSKIH MREŽ VIŠITH REDOV NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE HIGH ORDER OF LEVELLING NETS' SURVEYS ON THE TERRITORY OF REPUBLIC SLOVENIA, GV 4, 274-281. Miran Kuhar, GPS - PSEVDOKINEMATIČNA METODA IZMERE, GV l, 7-12. Janez Oven, GPS- PSEUDOKINEMATIC SURVEY METHOD, GV 1, 13-19. Simona Savšck-Safič, Bojan Stopar: Miljenko Lapaine,VPLIV POGREŠKA ENE TOČKE NA NATANČNOST AFINE TRANSFORMACIJE Nedjeljko ONE POINT IMPACT ERROR INFLUENCE ON AFFINE TR.ANSFORMATION Frančula: ACCURACY, GV 3, 193-197. Božena Lipej: MOŽNOSTI VZPOSTAVLJANJA TOPOGRAFSKIH PODATKOVNIH BAZ V SLOVENIJI POSSIBILITIES OF SETIING UP TOPOGRAPHIC DATABASES IN SLOVENIA, GV 1, 33-38. Janez Oven: DOLOČEVANJE FOTOGRAMETRIČNIH OSLONILNIH TOČK Z GPS-jem PREPARATION OF PHOTOGRAMMETRIC CONTROL POINTS BY THE GPS, GV 1, 27-32. Geodetski vestnik 37 ( 1993) 4 Miroslav Peterca: DRŽAVNI SISTEM RAVNINSKIH PRAVOKOTNIH KOORDINAT, GV 2, 89-94, GV 4,289. Miroslav Peterca: STATE SYSTEM OF PLAIN RECTANGULAR COORDINATES, GV 2, 95-100, GV 4, 289. Marjan Podobnikar: Anthony A. Preston, Peter Twaites: KARTOGRAFSKI SISTEM SLOVENIJE SLOVENIA'S CARTOGRAPHIC SYSTEM, GV 3, 198-204. SISTEM UPRAVLJANJA Z LASTNINO S POMOČJO GIS-A NA BRITANSKEM KOLIDŽU GIS ESTATE MANAGEMENT SYSTEM AT A UK COLLEGE, GV 4, 282-288. Dalibor Radovan: DIGITALNA TOPOGRAFSKA BAZA SLOVENIJE DIGITAL TOPOGRAPHIC DATABASE OF SLOVENIA, GV 3, 205-208. Dalibor Radovan: DIGITALNA EVIDENCA ZEMLJEPISNIH IMEN V GIS OKOLJU DIGITAL EVIDENCE OF GEOGRAPHICAL NAMES IN GIS ENVIRONMENT, GV 3, 209-212. Roman Rener: TAKTILNE KARTE - KARTE ZA SLEPE TACTILE MAPS- MAPS FOR THE BUND, GV 4, 264-268. Branko Rojc: IZOBRAŽEVANJE NA PODROČJU KARTOGRAFIJE EDUCATION ON THE FIELD OF CARTOGRAPHY, GV 4, 269-273. Maruška Šubic UPORABNOST PODATKOV O LOKACIJSKIH NAMERAH INVESTITORJEV V Kovač: PRETEKLEM OBDOBJU INVESTORS' LOCATION INTENTIONS DATA APPLICABILITY IN THE PREVIOUS PERIOD, GV 2, 108-114. Radoš Šumrada: GIS/LIS PODATKOVNI MODELI IN SISTEMSKA ARHITEKTURA GIS/LIS DATA MODELS AND SYSTEM ARCHITECTURE, GV 2, 120-125. Aleš Šuntar: Viktor Zill: Viktor Zill: Lojze Čampa: METODE KARTOGRAFSKE GENERALIZACIJE IN PROBLEMATIKE MERIL V GIS-u CARTOGRAPHIC GENERALIZATION METHODS AND SCALES PROBLEMS IN GIS, GV 3, 213-217. MOST RECENT HAPPENINGS IN AUSTRIAN CARTOGRAPHY, GV 4, 253-263. NAJNOVEJŠI RAZVOJ AVSTRIJSKIH TOPOGRAFSKIH KART, GV 4, 243-252. KNJIŽEVNOST - NOVE KNJIGE LITERATURE- NEW BOOKS, GV 2, 141-142. Miroslav Črnivec, PROBLEMATIKA TRŽENJA KART V SLOVENIJI Jurij Hudnik: PROBLEMS OF MAP MARKETING IN SLOVENIA, GV 4, 290-294. Božo Demšar: DIGITALNI MODEL GOSTOTE POVRŠINSKIH ZEMELJSKIH MAS ZA OBMOČJE SLOVENIJE DIGITAL MODEL OF SURFACE EARTH'S MASSES DENSITY FOR THE TERRITORY OF SLOVENIA ELABORATED, GV 4, 296-298. Božo Demšar: GEODEZIJA - TRENUTKI ODLOČITVE SURVEYING - DECISION-MAKING MOMENTS, GV 1, 39. Božo Demšar: PREOBRAZIMO GEODEZIJO LET'S TRANSFORM SURVEYING, GV 2, 140. Gregor Filipič: PRIHAJA ČAS GEODETOV? SURVEYORS' ERA APPROACHING?, GV 1, 55-57. Gregor Filipič: PRIHAJA ČAS GEODETOV - II. DEL SURVEYORS' ERA APPROACHING - PART II, GV 2, 132-135. Geodetski vestnik 37 (1993) 4 Erwin Horak: PREDSTAVITEV KNJIGE: GEOINFORMACIJSKI SISTEMI BAVARSKE BOOK PR.ESENTATION: GEOGRAPHICAL INFORMATION SYSTEMS OF BAVARIA, GV 4, 307-308. Matjaž Ivačič: UDELEŽBA NA TEČAJU GIS/LIS V VARŠAVI IN DELFTU GIS/LIS SEMINAR PARTICIPANCE IN WARSZAW, POLAND AND DELFT, THE NETHERLANDS, GV l, 53-55. Milan Katič, STATISTIKA IN GIS Miran Miklič: STATISTICS AND GIS, GV 4, 302-304. Matjaž Kos: RAČUNALNIŠKA PODPORA KLASIČNI KARTOGRAFSKI PROIZVODNJI NA GEODETSKEM ZA VODU REPUBLIKE SLOVENIJE COMPUTER AID TO CLASSIC CARTOGRAPHY PRODUCTION AT SURVEYING INSTITUTE OF THE REPUBLIC SLOVENJA, GV 4, 294-295. Miran Kuhar, GPS PROJEKT AGREF '92 Bojan Stopar: GPS AGREF '92 PROJECT, GV 1, 47-50. Miljenko Lapaine, PRIKAZ SOFTVERA ATLAS MAPMAI