POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI planinski vestnik 2 1962 glasilo planinske zveze slovenije letnik xviii februar VSEBINA: TRIJE OBISKI V SFINGI Aleš Kunaver.........49 TIK-TAK Ludvik Zorzut ........57 SPD IN SKALA Pavel Kunaver ........58 NAŠ VIŠINSKI REKORD Tone Skarja .........60 KOPITNIK VABI Vitko Jurko .........65 ZGODOVINA ALPINISTIČNEGA KLUBA SKALA Dr. Vladimir Skerlak .....68 OB 60-LETNICI TRILLERJEVE KOČE Ivan Savli .........75 SPOMINSKE PLOSCE OKOLI TRIGLAVA Stanko Hribar ........77 DRUŠTVENE NOVICE.......80 ALPINISTIČNE NOVICE .....8G NOVICE IZ MLADINSKIH ODSEKOV 87 IZ PLANINSKE LITERATURE ... 88 RAZGLED PO SVETU.......91 NOVE SMERI ..........96 NASLOVNA STRAN: Pogled na Kredarico — Foto Jože Balant »•Planinski Vestnik« je glasilo Planinske zveze Slovenije Izdaja ga PZS — urejuje ga uredniški odbor. Odgovorni urednik: Stanko Hribar; glavni urednik: Tine Orel. Revija izhaja dvanajstkrat na leto. Članke pošiljajte na naslov: Tine Orel, Celje Gimnazija Uprava: Planinska zveza Slovenije, Ljubljana, Dvoržakova 9. p. p. 214, telefon 32-553 / Tu se urejajo: reklamacije (ki se upoštevajo dva meseca po izidu številke), naročnina, honorarji, oglasi, razvid naslovov / Tiska in klišeje izdeluje Tiskarna »Jože Moškrič« v Ljubljani / Letna naročnina znaša din 900.-, ki jo morete plačati tudi v štirih obrokih po din 225.— (naročnina za inozemstvo din 1600.— / Tekoči račun revije pri Narodni banki 600-15-3-121 / Spremembo naslova javljajte na Upravo Planinskega Vest-nika, pri čemer navedite poleg prejšnjega vedno tudi novi naslov, po možnosti s tiskanimi črkami. Odpovedi med letom ne sprejemamo. Upoštevamo pa pismene odpovedi, ki jih naročniki izroče Upravi do 1. decembra za prihodnje leto TRGOVSKO PODJETJE NA DEBELO TEKSTIL LJUBLJANA CIRIL METODOVA 1 Ima na zalogi kvalitetno domače in uvoženo blago v specializiranih oddelkih za svileno in bombažno blago, za volneno blago in tekstilno galanterijo PREDSTAVNIŠTVA IMA PO VSEJ DRŽAVI M , . .. feb. 1962 62. letnik Trije obiski v Sfingi ales kunaver Prvič Ko sva prišla v Amfiteater, je Sfinga zopet enkrat risala svojo senco po triglavskih skalah. Poteze njenega profila se niso prav nič izprememle. Najine vrvi in železje so bile premajhna nevarnost zanjo, - njena veličina prevelik problem za naju. Desetine klinov so sicer precejšnja moralna opora, toda njej nasproti stoji skalni steber s svojimi platmi in previsi, z nerešenimi vprašanji. Ko se na podstavku navežeš na drugo vrv, je tako, kot bi podpisal vojno napoved ali pa morda le prošnjo za vstopno vizo. »Si pripravljen?« »V redu. Lahko greš.« Mikčev obraz je kmalu globoko spodaj. To je torej prva dolžina; pravzaprav je lahka, toda začuda homogena skala ne kaže skoraj nobenih razpok. Bo tako tudi zgoraj, kjer je navpična? Na stojišču sva brez klina in sele ko je Mikec pri meni. zleze skromen klinček v skalo; bolj za moralno kot za fizično oporo. Od tu naprej gre torej zares. Skala je modrikasta, znotraj homogena, po vrhu pa včasih kar neprijetno drobljiva. Vodilne razčlembe ni, zato opisuje vrv na svoji poti prav čudno krivuljo: navzgor, desno, gor, levo, pa malo postrani in vmes se najde nekje celo razpoka za varovalni klin. Potem zopet naprej po prejšnji formuli, dokler končno ne zmanjka vrvi. Vse skupaj je včasih precej podobno grajskim Šancam. Naprej je nekaj časa lahko in novo stojisce imava na začetku zajede. Ta se vleče po levem boku Sfinge in končuje na stebncu kjer pričakujeva prostor za bivak. Mikec se baše v luknjo v dnu zajede m ko končno občepi na varnem, grem lahko naprej. Razkorak pomaga navzgor čez previs nad luknjo, pa umik v desno in zopet nazaj v zajedo. Nova luknja in nad njo globoka zajeda. Težave so kratke in zajeda se lomi v zlebic, ki dizi na steber. »Je kaj prostora?« čujem od spodaj, ko je vrv iztegnjena. »Za celo četo, pa voda iz pipe!« se baham in pri tem niti preveč ne lazem. Stebrič je na vrhu pokrit s strmim peščenim drobirjem in vanj lahko izkopljeva sedeže. Tisto o vodi tudi drži, ker drži z vrh stebra polica v kot med Sfingo in steno. Tam se cedi voda, ki je doma na snegu na Plememcah. Vzpodbudne štorije o sedenju in vodi spešijo Mikčev tempo in kmalu sva skupaj. Oba sva seveda pozabila ure spodaj v Vratih pa sedaj ugibava, koliko dneva je še ostalo. Časovna orientacija je šla po zlu, pa ^ odločiva kar za sedenje. Voda na koncu police je le preveč vabljiva; medtem ko Mikec okopava stebrič, imam čas, da napolnim čutaro. ^J*lvtebrUJeVe?n° bolj izrazita v pesku. Končna oblika in varo- valni klini nad njo dajejo vtis precej idealnega bivaka v steni krepkonuštelakar *** ^^ V ^^ in kmalu nama je jasno> da sva se In, >SiceLpa SlimKim' ?a bova še vesela, da nisva previsoko. Megle vleče, čez Luknjo.« To je slaba tolažba za napako, pa vendar vsaj nekaj Spodaj v Vratih je videti kar živahno. Bele in rdeče luči migotajo na cesti m nama vzbujajo asociacijo na kislo mleko pri Tinci. S tartuffovskimi vzdihi llfZl Vrec! b2vak,čez glavo- Dan je končan in na vrsti je presedanje po peščenem sedežu. Pravilo velja, naj spi, kdor le more. Pomladi je noč kratka in že zgodaj se dani. Svetloba nama izdaja oblake ki se spuscajo vedno nižje. Za naju bo stvar menda kmalu končana, lahko pa poizkusiva se kak raztežaj. Torej! Na levi se dviga poševna poklina. Rahlo je usločena in tvori nekak kot bpodaj je lahek, potem pa me ustavi kar nenadoma. Kot da ne bi mogel verjeti poizkušam nekaj časa to in ono, potem šele se odločim za klin. Luske v poklini donijo kot zamorski bobni, ko jih previdno otrkujem; pa se je treba prijeti zanje m potem za čuda celo drže. Spodaj na stebru poskakuje Mikec, da se ^ Pa ™hata v istem taktu. Vzdolž njiju hite valovi, se pri klinu obrnejo in zopet drcijo nazaj. Sama fizika. Kamor pogledaš, je je polno ■ ,Vr\P°j; jeJreba na levo; komaj kaka dva metra, pa mi nič kaj ne gre izpod. rok. Stojišče je na kratki polici. Dovolj je prostora za oba. Polica drži Lit ° ^ f t0rej Z°pet d° Vode' le da mi ^rat ni prav nič zanjo. Zgoraj je bo v kratkem se preveč. Novi polici slediva zopet nazaj v sredo stebra, bprva je ozka, potem pa se razširi v majhno gredino m^tfi^ ST V.SfingiJ°pazovali bel in kompakten pas,, ki ni obetal dosti Z U S/a- ° P°d njim; toda tudi prve kaplje rišejo sive madeže na skalo m zadnji cas je, da izgineva. Skala je drobljiva in prav ponosen sem, ko sedi v njej klin za spust. Za tokrat sva končala in vrvi zletijo v loku navzdol. Svitek se v zraku razvija; zanka za zanko in na koncu še rahel sunek - signal da J! 1tT3eTuiGrem 23 P0&kusnega zajca" Ce klin drži mojih osemdeset kil se bo Mikec lahko mirno peljal po vrvi. Petkrat letijo vrvi navzdol in petkrat se peljeva po njih do podnožja, od koder sva prišla. V pesku je še najina sled; dodajava ji drago v obratno smer. Drugič »Kaj če bi se peljala v Sfingo po zraku?« »Misliš od vrha?« »Zveževa dve vrvi. 80- in 40-metrsko pa bo dovolj za previsne pasove. Si zato?« »Sem. Torej rabiva debele hlače!« Ce stopiš nenadoma na rob velike stene, je pogled v globino čisto drugačen, kot ce se vstop raztežaj za raztežajem počasi odmika Kot frkolma leživa na trebuhu na robu in oprezujeva čezenj kam bi spustila vrvi. Ze trije klini sedijo, trdno kot redko v steni, pa nama ie vse skupaj komaj dovolj dobro. Se sva na ravnem in zato še veljajo »civilna« var- strw +!nl fn d°ber Uin dovolj- Redk° kje je rob stene tako strmo odrezan kot tu. En korak in vrv je napeta. Tu še niti meter poti ni »¿s. sr.wrz sezss^^SB strasr.wri tja spat. Oblaki so zaposleni drugod m nebo je cisto. Voda v žlebu teče in nič ni treba štediti z njo. . ogled Bivak kot vsi in hkrati kot nobeden; saj so si vsi enaki na prvi pog , r--=rr.r=: sr-r^s^ -t- pa še to skriva bivak-vreča in hrani njeno toploto za naju. beaezi in kmalu vlečeva dreto. teoretiki, ki pozabljajo, da s3^ z skale. da „ to malo ^t^Jl Strto, in po dolgih nama. Okoli 60 približno .ako tm^bh n.etrov k ^^aTrtaSh. Ni šlo srJr»: reTeS/rfo s ^ ^ V lepi steni lepo smer? Jim daste odpustek?« zabila, Debata ie vedno tišja in morda je prav, da je. ium imu -T^r-sr »ras sir ss-- dva dni izpit. »Zopet se bova peljala!« $ SiSTn^T^nr ie Ante pu.il malico in o«, da nisva bila sama. V tretje gre rado Spet enkrat pf v Vrata, ^-^«^ri ^Svemd^ ^-^p^vMi obletnica Skal. Pa bi labko pis.o Teleobjektiv naju je našel Foto Gostinčar tudi 50. Takrat je bila ustanovljena skupina plezalcev in jamarjev »Dren«. Naš alpinizem je torej že kar precej star, pa čeprav je imel spočetka pod kolesi co-klje k. u. k. Ob uri strahov trkava na Tincino okno, ker ne bi rada že danes bivakirala. Jutri bo zato še dovolj priložnosti. O mraku zapuščava dom. Opoldne pa že vstopava v beli pas. Toda samo stopava! Nanagloma so se pripodili oblaki in po nekaj metrih plezanja se spuščam nazaj na polico. Kaplje padajo še leno, toda vse diši po nevihti in na Koroškem se že bliska. Nevihta v Sfingi ne bo šala in skrbno kot malokdaj pripravljava bivak. Vse železje spuščava na vrvi pod previs, pedantno razpenjava bivak-vrečo in naglo zgodaj večerjava. Vžigalnik in vžigalice potikava po opremi na mestih, kjer bodo najdalj suhe. Potem čakava ... Siva zavesa obrobljena z bliski leze vedno bliže in v naletu zajame steno. Nic vec ne gledava izpod nylona; le bliski vztrajno svetijo v najino zavetje. Nekaj casa od dalec, potem ropota po Plemenicah nad nama. Vse skupaj neprijetno spominja na Dru, kjer naju je v eni noči streslo pet električnih sunkov zgoraj Pa ^ ^ P°rCij0 kamenja na glave- Udaril° Je le malo bolj' voHnP°v S!deŽi teČe-P°toČek ~ Vzrok za obešenjaške pripombe o lasnem vodo-firmenia T^ČT * ^.^ slapičev in v njem počasi izginejo odmevi Z nmt R H n ;j pnšla, tako nenadoma se nevihta sedaj umika naprej "t™ 1 BrhunjU- I naj!n bivak vdira Prijeten vonj Po ozonu. Bivak-vreči De naenkrat mlahavo obvisela in nič več divje ne plahuta v sunkih vetra a> Polnoč je in pošteno sva mokra. Pa ne od dežja; od vlage, ki se v mrazu pospešeno kondenzira na bivak-vreči in se v majcenih potočkih cedi po njej. Pa mraz? Štori je in spomini na dolgo vrsto podobnih noči v stenah so najboljše zdravilo proti njemu in tiho klepetava do jutra. Da, tiho! V steni je po nevihti zavladala taka tišina, da si je skoraj ne upava motiti. Jutro vedno oživ- Mfckjrflp • - ¿^fl ■ -j* lja megle, da se prično HHjn, ' * ^IjSH^B preganjati sem in tja, ' -- t*Jjj in tudi midva leževa na piano. Pogled je ; prav zabaven ^ na- smeh. »•Ti, treba bo pošteno posušiti opremo. To nama bo pobralo »Prava reč; tu sva že skoraj doma; pač ne bova mogla še danes iz ■ stene.-« * i F°to A. Kunaver Sele pozno dopol- sfinga dne Pa^Ie ^posebno ugodje, ko se vzpenjaš po poti, ki si jo sam utrl. Najini klini so od pomladi že Lr^eli, vendar natančno vev, kako » dobri in pri katerih je skala votlo odmevala m pokala. Na ene se obešava kot na stare Lance; mimo drugih je treba po mačje To poznavanj e^e pr=av le najtočnejši opis, ki ga lahko napiše naveza le sama sebi. Pod^rtomi klini čaka ptičje stojišče'; tisto kamor pomladi sije sonce celih pet konec avgusta Pa niti malo. Sončni žarki so ostali zgoraj, pa greva zate, k: njun. Samo J\miesso še oblaki. Taki, pravšni za nevihto se Preganjajo pziaku.C*ze mora naj pada ponoči; dan želiva imeti zase. Sred, belega pasu si sveziva Tomlne L Grand Capucin. Stojišče v stopnih zankah je za kako minuto ali dve prav zabavno, nikakor pa ne za celo uro. Mesec preje se nama je tako godilo poldrag dan v Capucinu. Stojišče v stopnih zankah (tele-posnetek) „ . „ ' Foto Gostinčar oost™ Tn* n P jama V ZraCn° PreČnic°' 86 zgane na robu stene drobna OT Gostl,nca; "Jegov teleobjektiv. Najprej ugibava, kdo od obeh e večji, potem pa celo do naju priplava tlesk aparatovega sprožila. Spodaj ve- i 6 pdp0?be ° Str°jnici' Pa Profesionalna vnema. Na najvišji točk! zadnjega poizkusa začujeva zadnji »Srečno« in zopet sva sama. cas dVL/odno , i1Vakh"ala ^ tU' kCr drUgod Petera, lato pa imava EScp™ lil aVa SG 611 raZteŽaj in Se &PUstiva nazaJ na Palico. Po ^Z. ^ T m,preft°1panju 150 zankah so metri prostega plezanja pravo olajšanje. Kaplje vedno bolj vztrajno lete z višine, pa zaenkrat ni še ni? hu- rWh, P"a jam 86 V l6I° naVZg°r ČeZ plati' ^ se začne nekaka razčlemba m z njo previs. Tista razčlemba potem raste in se razširi v tri strehe in izgine v belih plateh. Tam mimo bo treba. »Ti, kaj pa počneš?« potihem je^rlf"' ^ ° ^ * ie NiSem je niti °Pazi1' tako »Se malo, pa bom na stojišču. Tako, za pol čevlja in eno stopno zanko je Potem, pndem dol V tej megli ne bom šaril tu okoli; sicer pa je vse jasno Jutri bova zopet klepala. Si že moker?« »Malo; lahko prideš dol jest.« tako^fdlh^^ V!7S me,SPUŠČa naZ3j na polica Mikec tam Popravil dva udobna sedeža, da se kar mč ne podajata ozkemu prostoru. Dodeljuje mi S^S U/,tneJS1 PrOSt°r' ČeŠ' ^ V6lja d6liteV P° učinku- z«ven dobim še fn nTm lTr ^ njeg07ef kolenu" Za revanšo dobi moj hrbet za blazino Jutro si grejeva s svečo in kuhalnikom. Foto Drašlar Beli pas S krepkimi potegi vrvi podprt sem kmalu na včerajšnjem stojišču. Mikec v megli pospravlja najino imetje. Dosti ga m pa bo venda krepko tovori! ko kategorično pobira vse težke stvari v svoj nahrbtnik. Moj je potem že skoraj samo za reklamo. . , . . . , Najina razčlemba je prav posebne vrste. Krusi se m dvob kUni pa le nekako prijemljejo. Zraven je vse bolj očitna ugotovitev, da je vse skupa s strehami vred le ogromna prislonjena luska. Zvok je pn vsakem udarcu bolj čuden in šele dosti višje v belih ploščah mme nepnjetm oMutek. Midva v vidiva boli malo Kar jaz zabijam, Mikec potem urejuje. Izbija slabe kline, d2e rfočneje, Ljboljše med slabimi, kajti mnogi gredo >z razpoke Že" Po^m direndaju s klini, vponkami in drugo tehnično šaro sva končno na -polici 50 metrov pod izstopom. »Kie bova izstopila?« , . , »Lahko bi šla na raz, pa bo menda zajeda na levi bolj naraven izstop Sfinga je tu odrezana od skalnega ozadja mnogo bolj, kot sem s k aj ^d-stavljal Navpična razjedena poklina se Poč?i širi v prav tako srm,gladek kamin, ki sega mnogo globlje v notranjost. Zamišljam si, ka^ b bdo ce bi to vse skupaj zgrmelo navzdol kot odlomi, ki sva jih gledala v Dmju Za cloveske Polme strašanski polom bi bil v resnici le majčken korak v življenju stene FP:3 kaminu se cedi" voda in vztrajno gloda, gloda ... Vse do Ustega ^e ko bo delo končano. Naju v razpoki že dosegajo kratki sunki vetra. N ^ znanilca vrha, kot so ti sunki. Pojavljajo se povsod, pa naj bc»oz,^acje se Jako mirno. Nenadoma, da se komaj zavedam, pogledam skozi lukn o med skalami na ravno. Potem korak, dva trije... in vsi so tako čudni. Kot bi noge se ne spoznale, da tu lahko stopijo kamor koli. Konec torej in z njim cel kup zadovoljstva; zame že, Mikec pa šele leze S tako naPetOSt M hCU mU Vidn° ^^ Mmda * b*> tadi Pri poglfdat^ in ni8n °braZ? Se je tam kaj Stopava na rob Je kaj drugačna? šibkejši Ni ^ ^ b° VSe d° takrat' k° J'° b° izpremenil «* ^a in prav nihče SFINGA — tehnični opis TriS2vaVSs37-Stfe; Sfing° Sledim° ^>rusz^-Szalayevi smeri v severni steni Triglava Smer je treba zapustiti na robu Amfiteatra. Od tu je treba prečit mehsca in snežišča Amfiteatra do podnožja Sfinge P teatr^To^kf XZ"3 P°dstavku' ki «^arkantno zapira zapadno stran Amfiteatra Spočetka sledimo zunanjemu razu. Skala je masivna in nudi le maihne kSTSdiutr,•Drr d°1Žin° VrVi 'nekoliko levo od stojiščnega nit.♦ J V naVZg°r d° kHna' nato prečka desno okoli 4 metre nato zopet navzgor, najprej s tendenco v levo in nato v desno do stoiSa' Lažja dolžina drži v vznožje neenakomerne zajede, ki se vlec^trtn v le^i s^di« d:tlaStkni StebraSe giWje °d tU ^ —• do» Zajedi sledimo vse do vrha, kjer pripelje na peščen stebrič (udobno mesto za bivak- ^Z^lrJl^Z Vt VeIik° Zfd°' kjer je -da)TsVb™' kmira rp poJahkem terenu> nat° navzgor ob daljši usločeni poči do njenega konca. Tu prečka dva metra levo na kratko, široko polico, ki je že v obm Ju ^MvT o/; n metl": &P1>Va OZka P0lica na * l P~ Z naravnost navzg°r d<> majhne strehe. Obplezamo jo na desni (k) naVZg°r' nat° Sledeč razčlembam v levo okoli 'pet metrov in naiavnost navzgor na »ptičje stojišče« (k). En meter desno je vrsta zawtln h S nakac+ni- aŠti PrOSt° v desn° tri metre- nat<> navzgor v previs (k m preko njega. Stojišče v stopnih zankah. Sledi prečnica v levo pet metrov pod previs m navzgor preko njega. Od tu naravn J navzgor 20 metrov z enim majhnim odmikom v levo. Stojišče je na novi polici. Oba zadnja raztlžaja sS tehnične narave. Prečka po polici v desno do izkopanih sedeL d pa 7 tra navZ??r in "ato P°ševno v levo navzgor po večini prosto preko plat! ki ^ naravn°St —sproti trem mit sim streham. S tehničnim plezanjem sledimo razčlembi in obplezamo strehe na ™ r^bU,V rahem P- Previsni beli skali navzgor v dno kratke zajede Po njej do konca tri metre in nato ostro levo po lahki drobljivi skal do iZTna^oan St°jiini Hfa):.Pttsa® ca- ** metrov levo, nato mimo dveh k M h gredm°- Na l6VO P° gredini do mai"kantne zajede, ki se po 25 metrih spremeni v navpičen kamin. Naravnost po zajedi in kaminu t na/lemeniCe- V Pdmeru nevihte vode v zajedi je možna prečka po gredmi v desno na raz Sfinge in po kotu za njim na vrh. Sest°P- Ali «ez Kugyjevo polico na Kredarico ali pa po Bambergovi poti v Luknjo in v Vrata. Bambergova pot je okoli 70 metrov od izstopa ^Hr"' Steber Sfinga je visok okoli 400 metrov. Skala je na več mestih stebra SmeHe biT T «ytreh" okoliščina je voda v viš!ni v trih HnT J , preplezana zadnjič v treh dneh. Cas plezanja je 23 ur v treh dneh zaradi neugodnega vremena. V smeri so tri mesta za bivak, ki smo jih uporabili pri poizkusih. Udobni ^ spodnji dve. Smer odlikuje zelo slikovita lega nad Amfiteatrom in zelo lep razgled po zapadnem delu stene. Smer preplezala Mikec Draslar m A Kunaver 22., 23. in 34. avgusta 1961. V opisu ne navajam težavnosti, ker je zato potrebno tudi mnenje ponavljalcev Najtežja mesta bodo verjetno obdržala oceno A 3, E. Oprema: 1 vrv 40 metrov, 11 mm (Edelweis), 1 vrv 80 metrov, 8 mm (Edelweis), 2 nahrbtnika, 50 klinov, 30 vponk, 5 stopnih zank (nylon), sveder, svedrovci (10 mm), pomožna vrvica, bivak-vreča, kuhalnik (Enders), posoda, čutara, 4 kg hrane. V steni je ostalo 30 klinov. Za ponovitevzaenkrat potrebnih kakih 20-30 klinov in 4 svedrovci 10 mm. Tik■ tak Bratec pij')e zadnja kaplja, staro leto se potaplja. LUDVIK ZORZUT Tik __ tak, tik — tok- Sestra pij - je zadnja časa, staro leto že ugaša. Tik — tak, tik — tak. Se sekunda, hip, migljaj. Zdaj! Tik — tak, tik — tak. Kaj je novo, kaj je staro.' Skoz življenje, up, prevaro ura teče kakor prej, včeraj, lani, osorej, v dan, v večer, v isto smer. Staro, novo skoz spomine pride, zgine kot oblak... Tik — tak, tik — tak. SPD in Skala PAVEL KUNAVER üh rl/ŠrRa^e SPDTsSrseklUbUk T " ^ ki M bil nekoliko časa ob ustanavljanju Skale sfS°VraŽn0' razmere v društvu znane. PoznTpfsemZ, T? SPD, so mi nekatere odbornikov, od katerih so mnogi fe ™rii ta W ihTk mn°gih takratnih člankih bolele. Nekateri od M Jjih^JJZ "^í"! beSede v <™™jenih ■n ljudje, ki so morali polagati temelie v blb Se ust""ovitelji SPD »Mi zelo pogumni ,judPje, f^ Lt it ms tS V nekem ozi™ pot za potjo iz rok tujcev Id so šteH slovel tak°rekoc trgati vrh za vrhom, naših gorah svoje koče m^rkiraU m a 1 T, ^ Z* SVOi°' Povijali na svoje. Do leta 1918, toiej le ma Ó le Dr Jt í™1 taWami ozna^vali kot trd boj za lastno zemljo. Saj smo cío iX^ T^ SkaIe' S° biH «^je ■n nemških armad doživeli da nam v hotel , avstrijskih jezeru na slovensko zahtev; niso p^stre»^ Več ' ^^ °b B°Wnjskem v opombi na strani 372 PV 196? sTzaSÁ J^T^' * jih "avaja fiIa"kar »svoje« in ni jim bilo lahko razumíti zaÍai se n» IZ ^ SPD nekako za narodu poraja želja po drugem podobnem H V malem ^venskem Se drugače navezani na drulvo Kot> poTtav r™' °d teh mož 50 zbirali denar za postojanke. PosojiMce pf S m^ ^ ,ko&- » * s težavo bile varne, saj smo šteli takrat ohilt t T P080^8 zavarovati, da so na desettisoče, in zopet le „ÍS^f^ in k~ j* - stotine in £ f> mnogi od bolje situiranih^dborrlov ^n P VSem letU' In hoieš ce so hoteli graditi koče v plačah Kdo h " m°rali P°dPisa« menice, objekte, ki so jih zgradili de" tfm da loV?"™' f 80 " bab za plačilo dolgov, ki jih je imelo društ™ ve^ ta d°lgo iam{ili za zaupali, Pa niso odrekali klTučev do ni,h ko "" ^ LjUdem' ki *> ^ svetovno hoditi ob vsakem čiu v „ore M V letih Pred P™ druščina, smo znali to ceniti Ce pf S Mi ™ ? Sm° biU Ie prijateljska >meU vzrok! Zaporedoma so pSajL „b^tUa ** Pr6Vidni' al. ono kočo. Da so bili to turisti ie hilo ' »neznanci« vlomili v to vlomilci kaj odnesli, ostala e o"wa n !r ™° "¿S» ker le redJ«>krat so kaj žrtvoval, se ne bi bal, da bi o^njSrif^1! kd°> ki * koče ostal neznan! g 1 umcl1 Plinsko kočo — storilec pa bi V ^Z^^^^Zsl^ rW ^ * - b»° Odbor pa si je moral naloži« teZ ^ Prusko kakor vsako drugo. Planinskih postojank. VsSzie *?**> VeČjega ^ m Plezal po težjih smereh. Srca eh S/ W- d°ber planinec' če gore. In zaradi njihove lastne prooaLdf" T'" S° g°rela za naSe lepe vedno večje množice ljudstva v gore PolaSma ' T-?* Pose'3no P« vojni na zadeva in postojanke je bio Lhf f ,planmstw> Postajalo »k, in zalagati. Toda denLja n i bUoskrb^ 't zijati so se tega izogibali, le siri so noSlit-eminTri ^ ■'""V^ mIadi ^ da so preveč gospodar ji. A to je bilo p™ t f56*"10 mn°ge o4itke' kmalu je bilo preveč postojank in za vs^o if K , ^ je postal° m* dar, ki jo je moral obiskova i, skrbe Jvsebll,u1en °d ^^'kov gospo- za vse' tudl za obračune. Mi mladi pa , -U 1 X Tudi iaz sem bil kolikor toliko med smo uživali gostopnostt paskih ¿„fl*. kot tajnik kaj hitro takimi nehvaleznezi in sem za. a zapustil odbor. . „stote število smrtnih nesreč v goran Pri planinskem društvu je Mrojast^e nesre- je dognaia, povzročilo hudo zaskrbljenost, » * KJkatere osnovne zahteve ple- da bi se dalo mnogim izognrti, «¿¿f^S» starejši poudarjali, da človek zanja v stenah. Upravičeno so odb«n*i, P^ graja tudl cez to, kar živi za dražbo, ne samo zase. Tu pa je zeve p pa se ]e kmalu bi danes imenovali »kult osebno^« spisih, ki ni» bila povsem nonesrečil. Kazali so na nekatera mesta v njeg f ko je Sna s planincem-človekom. ^sadove, če tudi so bili vsaj ^kazala posebno pod vodstvom prot tudi v okviru društva tako v "fiii in £P1S - ^gfsP^ vse^ečje « koče^so bile do tedaj ^^udT ^ P^ vojakov, in mlachna treba povečevati in popravljab. Ljudje Ki ^ markiranjem zanemarjenih so kar udrli v gore in vsem je bilo treba ®tr« n navdušenja za "otov, s popravljanjem planinoev, ko so bili odborniki planinstvo. Težko je bilo "streci mn^icam nov P ^ preobremenjen^ z nalogami, ki jih je novo zivl en e po ^ ^^ prvega Želeli so mnogo več razumevanja in dobno. ni bilo, preveč pa so želi očitke ieprf njem iskal, pa še tole. D je SPD rado nudilo pomoc v^kemu k l^e p ^ ^ ^^ V istih letih, ko je nastajala Skala so tudipnin dejstTOVanja na vzgoj- strogi zakoni so nudili vsakomur roko .^ ^ ^ tedaj nem polju in mene je pokhc takoj pm'edel v K biia namenjena pred-Z svTtu okoli poldrug milijon članov. Olgam y glavnem na v- vsem mladini od 10 do 14. 15 let m ^»«J in lepo vedenje, posebno S, v naravi, taborjenje, idete, ^^^"^stoveniji hitro narastlo na vec nasproti slabotnejšim. Od ^"in —rstno naravo pa je bila kakor kakor tisoč. Slovenija s svojo pre epo m r bno za planinstvo. To nalašč ustvarjena za in nob^letni čas nas m ustavil pa sem temeljito izrabil v skav^ organ zaa lahkQ vzgajatI mlade Po skavtskih zakonih in navodilih pa je bi o P°« dlji naših pohodov, planince. Zato so gore posebno^ vedno nudile „« ugodnosU IpD in vse njihove podružnice Pf » ™^^ je bila vključena v skavteko ki so jih premogle. Nikdar se od te n^e K ' uživala ugodnost, tega ne pozna trnovega .ta spdt: ^ ^¿g *s—-sTč^ pačno ženiti zaradi uvodoma «^^^o društvo vedno le napr*- Naš višinski rekord tone skarja —f £ ~ t* d~ Stri&ega "T* « ™ — Nasmeje. V spomin in v fotografski anarTt S? kajti nihSe se nam ne ki hite mimo v svežem jutruIZlenZZT'' ^ ČUdwitih Priz°«>v sproti napenjam film. Streljam kT,> hr tre"U*ek ln že sem prepozen. Komaj sotesko pripeta vasica, potJ" k.p^z/ei ^^ ^ Postaja z rožami na oknih in debelim nromeL^ T ,P°m°la' pa železniška temne soteske in končno prvi odbl™k 'k°m' letanje rečice na dnu temnozelenih gozdov. V daljnogMu« nJSt?, , ^ * Se pokaže iz"ad Cisto majčken se zazdim sam ¿Mta siZftS**™ in razPoke strašni, skovanimi na nadmorski višini tri stometrTZ ^f™^ »a« vred, ko so pa vse stene obdane s temib^T^hV* "Pl°h mogoie kaJ ^riti kmalu skrije za ostre grebene kina vzhZ' Zahrbtami stražarji? Ledenik se here. Gora se vrsti za goro, drnga vilja od dm^? ^ ledenika urjenje po prvem šoku, že se dvlml SL 1, 'u g6' K°maj se - J6 deI "^vega grebena, vrhom je šele zaključek ledenika BoLns v siedl0™ ^ ^Šinske razlike P°d njegov razsekani jezik, ki bruhaT«^ najlepših gozdov je vrinjen odtekata led in sneg Mont H» Ldai semT^T' mIečnoM<> vodo. Tu so zaloge neizčrpne se mi zdl> ko pogledam navzgor da Avto^^ kot čebelni panj. nicami, razdivjana Arva, blešče^Lo^ n^' ® ™6 S sP°min«ki in razgled-to je Chamonix v lepem vre" , edi ^ * " biti llpše, STT - Potrebno moramo še kup drobnarij, na katere se spodimo š eL l „ ^ in «1 jezika ni problem, s pomočjo frankov"^ t J T"*"™ v izložbi- Znanje Pozno popoldne je, ko se s^deč nfl f ™ kaj lahk° Pomeniti-zobato železnico na tisoč metrov^išri MontenwrQ v" k"PU PrtIjage 2 kupom sredi prehoda smo spljen prebS^T^ Va«?".je naMt i" mi z našim bi lahko gledal skozi okno, pa moiaš tečeš w-lm° k"! Previsoko sedim, da Na postaji smo predmk gtone po^oSTf SOP°tnike- Prtljago, ki kot jez zadržuje nfrvoz^^T^ Mont Blanc se odraža od temnamodrega neta (desno zavetišče Vallot) Foto Tone Skarja S*VVttSl:» azfSSSSttSi lahko turisti spet prično ogledovati gore - ng čutim0. Pa ne traja Dobrih dve sto metrov poti je vzrok, da lok skoiaj ne cu predlo in vse je v redn, ko — b-me ™ hitro postavimo nase tn platnene nisice * Arffo-iuh sladkorja in skladovnice čokolade, ovsenih kosmič,Si/karabinerji, podobnih dobrot roma v ^ Storc nataknemo zastavice cepini, konserve butana m vrag vedi kaj se vse. in« Najlepše in ko se dekleti spravita ^hat večerjo sivzamemop™ ]Jie smo zamudili; v« = ^"^^"e^kolikor 'je gleda pobeljeno severno steno Spodnji del iJrujev ^^ nam izpod megle, je lepo pobeljen ,"pa|lo dober meter novega pripoveduje, da je v visim nad 3000 metrov včeraj zapa . , Nebo ka^se"mm j?e prasketanje pohlevnega dežka po platnu. Zjutraj »potegnemo« tja do devetih£ ^ZT^P IZt^^^J1^:^ zadovolji; sicer bi na pCi H» ™Šekal°' P° kpi drug za drugim Ne mudi se nam; za danes imamo v načrtu le Grands M„l«+C «o + gWo la PnleZe Se' Prazen želodec ™ Povzroča pravo vrto- noH ^inPOSt?VOPUoene ŽiČnke Smo- Bossonski ledenik se divje razbit spušča pod nami v dolino. Brez števila ogromnih serakov s svojo lego vzbuia v?Fs 1 nasprotujejo vsem zakonom težnosti. Od časa do J ' wmmzsm s iëMPm^s— nI t, T p°jasni' da je bivak alpiniste ona velika koča in ne ta. Kot nejeverni Tomaži se počasi približamo. V predsobi odloŽmo nre močeno vrhnjo obleko. Zunaj veter pometa z drobnimi snežinkami P Ugotovimo, da to ni bivak, da te pa ne eledaio ovr?^ z* Francoska počitniška zveza plačuje po 4 60 vsi ostali w ' nanfca. S IS!Sv* sfflasi« T skomignem z rameni in jo tudi sam vprašujoče pogledam. Odhiti nazaj k oskrbniku, se takoj vrne in pokaže na 9 fin ™ o, mi Pade tak kam™' ^ bi zaropotal po stopLcah ¿ba^e nas^hn'eva besedVdTSeda! fo^V^ °Skrtoik' k' "" je Zaradi n^kih ™ ,grao gIedal » Sprašuje, kdaj nas naj^udiSUŠal ^e navada ^ ff*«.?Ua dvigniti vsaj o. dve, PraViuPnaa]"hnovega snega je že nekaj centimetrov. S skrbjo v srcu zaspim. Ob po! treb zapustim,^^ « dami. Nad dolino so nizki oblaki vendar smop J razpoke pa so v vrsto lučk, ki se pomikajo vendar brez hujših posledic. Višje zgoraj tamnad široko odkrito teau, nas zadrži ^^ ' treba čakati na mrazu, predolgo ^r^r^^e^l^o pobočje nad tem ozkim grlom, prvimi sončnimi žarki. Ustavimo ^"^oge - in iotografiramo. Mont isTk^ — Si VS— — - —objek" 63 Z grebena se odpre razgled p^oti toadu Ohi?^ ^ P°PIavi odePeli-se blešče v soncu. Kljub tel na™! , objemajo gore, le vrhovi nam vliva optimizem ° 23 daneS ne skrbi> ^oblačno nebo Zavetišče Vallot — aluminiiasta škatla po tleh led in sneg, sten se držMvfe V nJ T*3™' k° vstoPim<>- Mrzlo, ostalimi. Marko in MiM ^ le e ^ 89 Z J<>ac0 naP°tiva za dosti nižje jima slede Metod Pavle ™ h T g°ri m grebenu in popravim dereze ' ® m Helena' Med vzponom si še dvakrat in po zadnjem zares ostrem grebenuTreT^hom h-ir ^ ^ " prehudo Rez se konča v podolgovatiS "s^vrhT™^ ^k01"' pozdfafX ^tZrŽŠts d^Skilil — cepine v sedaj ga je " ^ ^rs^šefni e^gos^a-vrba— ^ navdušujejo ^S^ ^^ V ^ bi bil Pa * že lep uspeh,« se na ¿S.1" ^ COUtUder' PS C>" s —ra,U. Načrti kar sami prihajajo izdai^-ni^r bOSfe ^ * ^ * 2 jezikom bole^Srr g,rod°VPV ^benU' Mfna SVetIoba- P™a ** meglo, veti sPet napotimo navzdol. Prijetno je ustaviti oko na zelem preprog, k ki so se zrušill neki SMS'«- — v za- -^'tSSmflt^rrli, ki se v^ na D«- ponosnegiTvrha, sedaj vsega obzidanega in okovanega.Sk. Najaktivnejši delavci alpinistične dobe pa so bili (po abecedi): Babinek Emil, Bernik Janez, Biber Milan, Biško Leopold, Bizjak Miha, Bizjak Jože dr. Brecelj Marijan, Brezovšek Mara, Burger Ivan, Dolničar Lojze, ing. Dro-fenik Herbert, Gamberger Herbert, Gartner Ivan, dr. Gerzinič Leo, Jordan Bogdan, dr. Kandare Albin, Keržan Adolf, Keržan Edvard, Kham Milan Koprivec Drago, Kovač Saša, Kraigher Ciril, Krč Viktor, dr. ing. Krofta Miloš' Kveder Janez, Marinko Cene, ing. Mikuž Milan, Planinšek Egon, Pleterski Miroslav, Ravnik Janko, Resnik France, Resnik Jože, Romavh Peter, Skerlep Janko, Snoj Janez, Šenk Marjan, Škerlak Ivana, dr. Škerlak Vladimir, Škof Drago, Sporn Milan, Trpin Jože, Torelli Albin, Turna Anka, Virens Viljem Zigon Uroš, dr. ing. Zumer Matija. K tem moramo prišteti od novincev še zlasti tele: Guček Svetozar, Prosenc Zivojin, Jamnik Peter, Mihelič Franc, Muačevič Petar, Polič Ivan, Rot Oskar, Pavšič Lado, Gaspari Sergej, dva brata Tomšič, Kandare, Cesnik; jih je pa še bilo precej, toda, ker so bili novinci, si jih niso starejši člani zapomnili, članski imeniki za čas po 31. XII. 1940 so pa uničeni. Odbor je bil sestavljen takole: Predsednik je bil dr. ing. Matija Zumer Načelnik alpinističnega odseka od 19. X. 1939 do 9. IV. 1940, od tedaj pa podpredsednik kluba je bil dr. Vladimir Škerlak. V njegovo pristojnost so razen tega, da je v odsotnosti nadomeščal predsednika"' spadale: ideologija, propaganda, pravila kluba, organizacija dela m ^ fcrtr^as a, MtS;aS:predsednik dr. ing. Matija silfiispiS 3= j-s.srjrrr.msffi« t kritiko slik za estetski album in člani so ga zelo radi poslusali. Nasprotia med njim in ideologi kluba so se reševala zelo mirno. Že ko se msm§msm f. >!vt dkognarnSo:,3tako so? tidl predstavniki tega sistema vldelT v niem predvsem človeka in ga kot takega spoštovali. =.,PkTr ^^o^^if^-vea tadi osebo, ° ^e^^ —. Resnica je kake dvomljive trditve o tem, da je bil »steber«. B. PROBLEMATIKA V opisu krize je bilo navedeno, da je bila morala leta 1939 v Skali slaba fe bi oG WaToeP£ub ie^1*'¿T«* ^ ^^ klubom Podružnicami ne obsta ala i'e n SPn l "t ' VZP°n°V je bQo mal°' Prvenstvenih sploh Obstajata ^e i^azrtn nas " en^na organizacija, ideologija je bila zastarela. d^imi metodami v kCu^ ^ alpi"m * birokratskimi SkalaTetrav^^Z^™* ™ ali ima Skalaši so v jeseni 1939 odgovorili na to vprašanje tako, da ie Skala že n^deir^ T "t b° ;melf i več dolžnost do obsto a nrnora izvršitev številnih nalog, ki so del slovenskega alpinističnega k iTt ' JG "amreč+razen take sPl°šne gorniške organizacije kot je SPD pa kljub temu, da ima ta svoje posebne odseke, potrebna še ena organizacija z ideološko enotnim, delavnim in discipliniranim članstvom oršamzaciJa * . J -7? Je.torei bil° treba tako organizirati, da bodo odstranjena nasprotia metodami° Treba t^ STffiSS Tieba JO Je bll° tako Preurediti, da bi tvorile ideologija, program - ^Zt^T^ ^ in P° ^ 8istemu * ^ treba tudi .InJncT10^3, Plezalnih Problemov je prišla do kritične točke. Pred vsemi slovenskimi stenami so stali nevidni napisi: »Pozor! Rešen problernl prSop se kaznuje s proglasitvijo za šodrovca«. pristop Kaj sledi iz tega? To gotovo ne, da bi morali strugati s sten prstne odtise T° dVe m°Žn0Sti Sta biH aH P-usmermalp^! nekaj^ zastarelega ^ P* ^ tekm0 23 Prvenstvenimi vzponi kot Za ekstremizem kot program Skale se leta 1939 ni bilo mogoče odločiti Ne samo zaradi tega, ker je bilo v Sloveniji takrat veliko prSo kadra ki bi se mogel in hotel lotiti skrajnih možnosti v Alpah, temvTč veHko iol zaradi tega ker je ekstremizem stvar, ki se lahko organ čno rlzvijl v alpin stičnem klubu, toda ekstremizem kot uradni program ali ideologiia katere" tak:°metl0bfoabnsrirrih m°Žn0Sti' M ^ Področje Skale zožfl do take meje, da bi obstoj kluba res postal problematičen, skrčil bi število članov na pescico skoraj že poklicnih plezalcev; ti bi bili prisiljeni, da se stalno uri^ da sta no trenirajo za to, da ohranijo »kondicijo« - s tem bi pa ravno J sS Alnin?t-f rKStitVe' ? * bi§tVen Za Etičen pohod v naravo izg S gani Čas3tedaf nit?"1* V ^ rekordi» Po1" hudih R ganj, Cas tedaj ni bil primeren za iskanje tehničnega koraka »naprei« od dotedanjih alpinističnih dosežkov, saj je bila že vojna in se nTtedelo ka 'bo lSf°ah -ozno ustvariti. Veliko bolj važno je bilo tedaj, da si ustvari Skala tSl°hnela ^ dGjanSkem razP«" slovenskih alpnSol! . Je Pa bllo treba prodreti v psihološko jedro alpinistike tn Ji7inJ vse tiste subjektivne momente, ki so (v nasprotju z kalili cistoto alpinistike. Taki subjektivni momenti so zlasti stremeni a no sTetm vTpeo3nuVljanjU ^ ^ — ^ S° ~ s hotei^enTpo prven- vJnt°diŠČe Za to teologijo je tvorila misel, da so gore same po sebi neka vrednota ne glede na to, ali so bile preplezane ali ne. Goram a Jnisti niti ne dajejo niti ne jemljejo vrednosti. P 6 C. IDEOLOGIJA ALPINISTIČNE DOBE Ustvarjalec te ideologije je zgradil svoj sistem na teh treh temeljih: — na opazovanju, kako učinkuje stik z gorami na druge osebe; — na opazovanje svojih lastnih doživetij v gorah; — na naukih psihoanalize. Leta 1936 je šel s tovarišem iz Kokrske doline plezat v Kalško goro. Pred prihodom na Kokrsko sedlo sta se odločila, da ne gresta v kočo, temveč da bosta prespala kar v grmovju. Tako sta tudi storila. Naslednjega dne mu je tovariš rekel ob začetku plezanja: »Le da prijemam za ta kamen, pa sem že srečen.« Drugič mu je nekdo drug rekel: »Naj napravijo karkoli, v gore bom pa le hodil, ker brez njih ne morem biti.« Takih in podobnih izjav je bilo in je še danes slišati veliko. Iz vseh zveni močna želja po stiku z gorsko naravo, ne da bi oseba, ki to govori, mogla pojasniti, kakšen pomen ima to njegovo stremljenje. Izlet na Šmarno goro mnogim izletnikom ne nudi zadovoljstva, medtem ko je prijateljem narave silno všeč Vrbica v Iškem Vintgarju. Še večji vtis pa napravlja na vsakogar na primer prehod s Slovenskega stebra v Nemško grapo v severni steni Triglava ali potikanje po obronkih Široke peči. V čem je razlog za to razliko? Stvar je očitna. S Šmarne gore se odpira pogled na naselja, ceste, železnico, torej predmete, ki spadajo k stvaritvam civiliziranega človeka. V nasprotju s tem tvori Vrbica s svojo okolico zaključeno celoto čiste, takorekoč nedotaknjene narave, severna stena Triglava s svojo okolico, Široka peč s Krnico Za akom ali Za Široko pečjo pa tudi, le s to razliko, da so oblike v gorah ustvarjene od veliko močnejših naravnih sil in je za to, da se jim človek približa, potreben veliko večji napor kakor n. pr. za Vrbico. Za skalaše alpinistične dobe ni bilo bistveno »čustvo pijanosti od občutka zmage ob koraku na teme premaganega velikana«, temveč doživetje ob samem bivanju in plezanju v steni, v gorski naravi, v kraju, kjer vpliv naravnih sil ni omejen s človekovimi stvaritvami. To, kar se občuti ob alpinističnem vzponu, je alpinistično doživetje. Pri ideologiji prvenstvenih vzponov je bila osrednja točka alpinistično dejanje. To je dejanje, opravljeno z namenom, da bo alpinist, ki to dejanje izvrši, kot prvi prešel to smer in kot zmagovalec stopil na teme premaganemu velikanu. Pri ideologiji alpinistične dobe pa je alpinistično dejanje samo izraz stremljenja po alpinističnem doživetju. K temu doživetju pa stremi alpinist zato, ker ga k temu žene nepojasnjena duševna potreba. Razlika je torej ta: bistvo ideologije plezalnih problemov je namen, rešiti določen problem, bistvo »nove« ideologije pa je bila vzročna zveza med podzavestnim stremljenjem in alpinističnim dejanjem, ob katerem nastopa alpinistično doživetje. Razlika je torej, s tujim strokovnim izrazom povedana, tam finalnost tu kavzalnost. Psihoanaliza uči, da se človekova duševnost deli v človekovo osebnost, v njegov »jaz« (das Ich) — ta se razvija od rojstva do smrti — in v pračlo-veški del, podedovan od pradavnih prednikov, v neosebno »ono« (das Es). V tem podzavestnem, brezosebnem delu je skrito vse tisto, kar je doživljal pračlovek: življenje v naravi, uživanje naravnih dobrot, boj zoper naravne sile, boj za ohranitev samega sebe, svojega rodu itd. To »ono« v človeku ni napredno, ne prilagaja se rado spremembam, ki jih ustvarjata napredek in civilizacija; zato pa je v tem pračloveškem delu človekova življenjska sila, njegova odpornost, so njegove naravne sposobnosti, in čim močnejše je to »ono« v določenem človeku, tem manj je ta degeneriran. V stremljenju po alpinističnem doživetju prihaja do izraza pračloveški del človekove duševnosti. Ta se hoče vrniti v razmere, ki jih je »vajen« od pam-tiveka: hoče se mu napora, boja, življenja v divji naravi. V tem človekovem pračloveškem delu in v silnicah, ki iz njega izhajajo, je razlaga, zakaj nam je ljubo, slišati zgodbe o Robinzonu, o Indijancih, o mostiščarjih itd. Takoj se pojavlja vprašanje: ali je torej bistvo alpinizma povratek k naravi? Ni! Saj, kdor se hoče vrniti k naravi, lahko to stori. Nihče mu ne brani, da se ne bi odrekel stanovanju, službi, obleki in se preselil v kakšne jame. Ampak tega ne stori nihče od prerokov povratka k naravi! Njihove pridige so torej laž. Alpinist ni dogmatik in ni prismuknjen. V njem deluje tudi njegov »jaz«, ta pa pravi: mar smo zato skozi tisočletja stremeli k napredku, da ga sedaj zavržemo? Mar nismo člani človeške družbe, organizirane človeške družbe, mar nimamo svojih pravic, in obveznosti do nje? Ali niso znanost, tehnika s svojo standardizacijo, racionalizacijo, organizacijo itd. ravno sredstvo za ohranitev življenja, življenja, h kateremu je stremel človek tudi še takrat, ko je bil pračlovek? Ni torej povratek k naravi tisto, kar naj bi bilo bistvo alpinizma, pač pa vračanje: v naravo, to se pravi, vzpostavljanje skladnosti, ravnotežja med obema deloma človekove duševnosti, med civiliziranim, osebnim elementom in divjim, pračloveškim. To, v enakomernem ritmu se ponavljajoče vračanje v naravo in iz narave zopet v človeško družbo, to je normalen, zdrav način alpinistovega življenja. S sodobno besedo povedano: rekreacija, osvežitev za nadaljnje delo v človeški družbi. Pri vsem tem, seveda, ni odločilen estetski moment. Ne gre za iskanje lepot gorske narave, temveč gre za telesni napor, za boj zoper silo težnosti, torej je športni moment bistven. Ce se temu pridruži še estetski — to se dogaja takorekoč stalno, je v redu. Toda vedeti je treba: vzpon brez fotografije je še vedno alpinistično dejanje, fotografija brez vzpona pa nima z alpinizmom nič skupnega. Slika o Jalovcu iz Planice ima lahko veliko estetsko vrednost, alpinistično je pa vsekakor pomembnejša slika o Planici, napravljena z vrha Jalovca. Še dve razmejitvi. Prvič, katera sredstva sme uporabiti alpinist, da se še lahko šteje njegov vzpon za alpinistično dejanje? (ena skrajnost je: plezati slečen in brez vseh sredstev, druga skrajnost je vožnja z žičnico). Po mnenju tedanjih skalašev bi to mejo tvorila zmogljivost ene naveze. Naveza sme vzeti s seboj vse, kar zmore. Ne sme pa en dan zabijati kline, pa se vrniti, kak drug dan pa po teh klinih nadaljevati vzpon. To bi že bil vzpon po nadelani poti, ne pa več alpinistično dejanje. Drugič, do kdaj, to se pravi, do katere starostne meje naj zahaja alpinist v stene? Odgovor: do smrti. V tem je ravno bistvo te ideologije. Pristaši prvenstvenih vzponov so po nekaj letih, točneje, potem, ko so mislili, da so si nabrali zadosti lavorik, prešli v likvidacijo in opustili alpinistiko. To pa je po ideologiji alpinistične dobe bilo nezdravo in sramotno. Stremljenje po alpinističnih doživetjih je izraz človekove življenjske sile, zato, dokler ta življenjska sila traja, toliko časa tudi vzponi ne smejo prenehati. C. ORGANIZACIJSKA NACELA IN DELOVNE METODE 1. Načelo enotnosti, discipline in aktivizacije Klub Skala mora biti zaključena skupina ljudi z istimi nameni in enakimi nazori. Med seboj morajo biti te osebe povezane v disciplinsko celoto. Do tod se načela te dobe ujemajo z nazori profesorja Ravnika iz let 1926 do 1928. Razlika je pa v tem, da alpinistična doba ne pozna groženj, ultimatov in kazni, temveč se ustvarja disciplina in enotnost z delom. Razmerje med vodstvom oziroma vodilnim funkcionarjem ter člani sloni na delovnem programu. Prva dolžnost vodilnega funkcionarja, n. pr. načelnika tehnične sekcije, je, da izdela tak delovni program, ki bo v skladu z namenom kluba in ki bo pritegnil tudi člane. Odbor, funkcionar, ne sme spraševati članov, kaj naj se dela in kako naj se dela (kot se je to v prejšnjih časih ponovno dogajalo), temveč si mora biti na jasnem, kaj hoče in kako bo treba to izvesti. Ce tega ne ve, naj odstopi. Program naj bo tak, da zajame (v načelu) vse članstvo in zato je tudi treba delo razdeliti med vse člane. Prav pri prevzemanju in izvrševanju posameznih delnih nalog, ki v svoji celokupnosti sestavljajo celotni klubov program, se ustvarja enotnost v klubu, delovna disciplina in organizacijska morala. Pri vsem tem je glavno sredstvo aktivizacija vsakega posameznega člana. Skladno s temi načeli je bilo v alpinistični dobi toliko akcij, da so člani bili enakomerno obremenjeni, pritegnjenih je bilo v enem letu 55 %>, pozneje še celo 80 %>. To so tako visoka števila, da se v prejšnjih dobah o njih niti mislilo ni. Zato, da odstotek ni dosegel 100 %, je, kot smo že povedali, razlog v tem, da so nekateri člani živeli izven Ljubljane, celo izven Slovenije, drugi n. pr. žene aktivnih članov, so pa bili takorekoč nedotakljivi, to se pravi, bilo je primerno, zadovoljiti se s tem, da delajo vsaj drugi člani — njihovi možje. V tej dobi je Skala opravljala vse akcije skoraj izključno z lastnimi močmi. Ne toliko zaradi varčnosti kakor bolj iz vzgojnega razloga. Kdor je bil n. pr. določen za predavatelja na alpinistični šoli, se je dobro pripravil vnaprej. S tem je klub imel tri koristi: prihranil si je izdatek, član se je poglobil v določeno področje, zrastla je pa še samozavest članstva ter njegovo zaupanje v klub. Delo se je opravljalo kolektivno, to se pravi: predvsem je veljalo načelo, da so vsi člani enakopravni in enakovredni. Zato se je zelo pazilo na to, da pri debatah nihče ni drugega »zabijal« ali ga drugače podcenjeval. Naj je debater govoril še tako slabo, poslušali so ga in na glasovanje se je prišlo šele, ko so bila mnenja že razčiščena. Večinoma so si pa že bila mnenja tako enotna, da glasovanje niti potrebno več ni bilo. Med člani so bili nekateri slabi govorniki. Te so večkrat določili za voditelje sestankov in poročevalce, prej jih pa poučili, kako naj nastopajo. Vse to zaradi tega, da se ti člani otresejo občutkov manjvrednosti ter da si pridobijo rutino pri organiziranem delu. Dalje se je kolektivizem kazal pri opravljanju del, na primer predavanj. Za isti dan in isto snov so bili določeni celo po trije predavatelji (n. pr. za ideologijo: Šenk, dr. ing. Zumer in dr. Škerlak). Vsak je povedal svoje, nato je sledil pogovor. 2. Kadrovska politika ali načelo stotih članov. Stališče do novih članov je bilo ravno nasprotno kot pred desetimi leti. Svoj čas je veljalo geslo: pozor pred novimi člani, sedaj pa je povprečen novinec postal celo središče klubskega dela. Izkušnje so pokazale, da je vsak član spočetka neroden, potem se razživi, organizacija se oplaja ob njem, nato se izčrpa in postane zavora. Zato je stalna fluktuacija, izmenjava članstva, postala načelo. Osrednji klub naj bi imel stalno sto članov. Seveda, če je kakšen več ali manj, to ni nič hudega, ampak v načelu naj bi to število bilo stalno, to se pravi, kolikor pride novincev, toliko se starih črta po načelu: delaš ali greš. Kajti to naj bi bil kriterij: sodelovanje v klubu, izvajanje klubskega programa. Seveda je prvi, pa tudi drugi korak, vabilo k sodelovanju; če pa le ni odziva, potem ni popuščanja; zato so bile v tej dobi najhujše čistke v zgodovini Skale. Na eni sami seji je bilo črtanih 25 oseb, to se pravi, skoraj četrtina vseh članov. To seveda ni bilo nevarno, ker je zaradi velike propagande bil priliv novincev, in sicer odličnih novincev, zelo velik. Take občasne čistke po vedno strožjem kriteriju so bile v načrtu vse dotlej, dokler se ne bi dosegla izločitev vseh tistih članov, ki se za delo več ne zanimajo. Značilno za razmerje do novinca je bilo tole: Dokončno so bile odpravljene turne kontrolne pole (3. maja 1940). Takoj ob nastopu novega načelnika (19. X. 1939) je bila odpravljena zahteva, da morata za novinca jamčiti dva člana. Sprva se je ta zahteva prenesla na konec preizkusne dobe, to se pravi, dva člana sta morala potrditi, da se je med preizkusno dobo obnesel; pozneje je bilo opuščeno tudi to. V nova pravila je prišel samo stavek: »člane sprejema upravni odbor«. Formalna preizkusna doba je bila odpravljena, namesto nje pa uvedena dejanska preizkušnja in zlasti vzgoja novega člana v določeni smeri. Pač pa sta bili uvedeni dve novi obličnosti: prvič, novega člana je na občnem zboru predstavil tajnik kluba, nato mu je predsednik javno pripel znak. Če je pa od sprejema do naslednjega občnega zbora bilo le predaleč, je lahko pripel znak predsednik vpričo vsaj treh starih članov. Skala je v alpinistični dobi bila predvsem vzgojna organizacija. Zato med sebe in novinca ni postavljala nobenih papirnatih ovir, nobenega matrikularja niti personalne mape. Pač pa je novincu dala roko, toda njegove roke ni več izpustila: vodila ga je, dokler se ni vključil v kolektiv kot enak med enakimi. Predvsem je bil novinec poslan takoj v alpinistično šolo. Če pa te trenutno ni bilo, so ga dodelili starejšim članom, da je hodil z njimi v stene, hkrati pa sodeloval v kaki akciji. Vendar to sodelovanje ni bilo obvezno, raje so videli, da se novinec izživlja v gorah in v alpinistični šoli ter se podaja v organizacijsko delo šele, ko je bil v gorah že primerno vzgojen. 3. Načelo brezplačnosti V organizacijah z idealnimi nameni je pohlep po denarju največji sovražnik delovne discipline. Tega so se v Skali te dobe dobro zavedali, kakor tudi tega, da je največje bogastvo vsake organizacije volja članov do dela. Zato je veljalo načelo, da je najlepše plačilo za delo v klubu veselje nad uspehom. Temu se lahko doda javno priznanje, včasih celo kako skromno darilo s pisanim posvetilom. Dajali so, pa le redkokdaj, posamezne izvode Našega alpinizma. S tem načinom so bili vsi zadovoljni. Vsakogar je veselilo, da so njegovo mnenje in njegovo delo upoštevali, na denarno plačilo še pomislili niso. Ob 60-letnici Trillerjeve koče IVAN SAVLI BSlSSSSSS velikih gozdov se ta kraj ^ s^^Snrev^^P^ekalT dve bukvi nekoliko od ^ ZaPlel z dračiem in vejevjem ter ometal z blatom. Zavetišče je bilo gotovo ^rsenčanl niso vedeli, kam je izginil vsjlj^i^^^ nestrpno čakala na *P°r"apust^S^V^^^U^^o gorski škrati čredo in šla za njim v samoto kjer gospoaanjo a j ^ ^ g.nov in zale vile, v kraljestvu gorekih duho^^¡^^ron^ hriba. Trebili in Ko so sinovi dorasli, so napravili vsaK svojo kucu J ne čistili so goščavo, požigali dolgih letih gosposka in ne biriči, ne davki in ne desetina dokler £ £ | na Kobarid Ša?cdhfSe SE?« S^tvo^V^i gSSU.. .sirarna«» ^S^LS^s^a^Tarr^ince poročilu podnje v ljG' kjf S° posekali les za novo planinsko kočo na Krnu. Sredi septembra so bila ze bruna otesana in na mestu zložena na kupe Konec oktobra Sa^ Sfi? Ivan m Sivec Jakob iz vasi Krna znosila na planih pSje^ Pozhni 1899 1/1900 ko ie mmrnmmmi mmmmsmm hrih h C.1KI J bila koča popolnoma dogotovljena. Postavljena ie bila tesno ob mmmwxm smmMmm ?lanini Duplje" Anton Stres iz Kobarida fh je pripel al dopoldne. Planinci so se pred proslavo podali na vrh Km Hl?e iif SS prXase„Tazlled° ST" S P1™**™, drUgim ^ «S melfso navdušenih besedah pozdravil češke goste v češčini. Dr. Chodounski se mu Te toplo zahvalil za gostoljubnost. Se Milan Ivančič je podal zgodovino svo e podružnice in poudaril: v zahvalo dr. Trillerju za njegovo požrtvovalnost imenujemo to Sčo £ smo jo danes otvorili, Trillerjevo kočo. Dr. Triller je ob pogledu na zveTte zadovoljni in navdušene planince v svojem prisrčnem govoru med dfugim deial Liub S^ da3je našC— gostili ne—0gf^Podar^S0*0 ^ ^ « - ~ so S- je oglasila. Sledile so pesmi in napitnice. Vseh obiskovalcev je bilo "¿d sto petdeset v,o„.i!lhCe -ni- VGdel takrat' da lePa Triller jeva koča ni postavljena tako, da bi kliu-bovala snežnim razmeram in da se bo že čez štiri leta zaradi slabe konstrukciie ter zaradi globokega snega zrušila pod silno težo. V zimi 1. 1905 je bUa takopodi nelom iHeo ]ep s.ele pomlad! prikazala iz njega. Oskrbnik in imenovani gospodar koče fS sZdomv^? Krn pT P.^etaval sneg, reševal in spravljal invenfar koče na ^^ P°gUma ni bil° v* otvoritvi so V tem času je delokrog podružnice obsegal okolje od Triglava, Mangrta čez Kanalsko do Brd in Krasa. Tod je tudi deloval D. u. OE. A. V V b%u p?o i Aem-^vuin i talij anizmu je bila koča na Krnu prava trdnjava. SPLSv§oteko^e so jim Slovenci prekrižali marsikateri račun. V letu 1906 so se po nesreči že nekoliko opomogh. Poravnali so dolg, ki so ga imeli na koči. V naslednjih S je podružnca zbirala prispevke za novo Gregorčičevo kočo. Določili so novo lokaciio in ^odnl ¡SSSE?V V°jaŠi° °blaStj0' t0da d0 ^alizacije ni prišlo Svetovni dogCdS so l h ievo kočo Svet°vna VOjna ^ zadušila in uničila vse, kar je spominjalo na Tnllir- Nihče ni slutil, da bo postal naš Krn središče vojnih grozot, da bo njegov častitljivi vrh znižan in oropan svojega bogastva. Zaradi fronte na Krnu 1. 1915 je morala Sivčeva (p. d. Humarjeva) družina oditi v begunstvo. Pustili so polno skrinjo inventarja iz Trillerjeve koče. Vojna ga je uničila. Pri zbiranju tega gradiva nam je največ pripomogel s svojim izročilom Simon Rutar — kot pomočnik Ivana Sivca, graditelja koče. Umrl je 4. IV. 1961 v starosti 80 let. Planinsko društvo Tolmin je proslavilo 60-letnico Trillerjeve koče dne 6. VIII. 1961 z otvoritvijo novega planinskega doma na planini Razor. Spominske plošče okoli Triglava STANKO HRIBAR Plošča Marka Pernharta je vzidana ob poti med Malim in Velikim Triglavom, na vznožju grebena Velikega Triglava. Vzidalo jo je Nemško-avstrijsko planinsko društvo (DOAV) v 90 letih prejšnjega stoletja. Napis se glasi v slovenščini: »V blag spomin Marka Pernharta, ki je prvi naslikal panoramo Triglava — 6. VII. 1821 do 30. III. 1871«. Marko Pernhart se je rodil kot kmečki sin v Brankovicah nad Tinjami (okraj Velikovec), taikrat še docela slovenski vasici vzhodne Koroške. Zaradi svoje nadarjenosti, zlasti za risanje, je vzbudil zanimanje svojih učiteljev in po njih poznejših mecenov, celovških veljakov Moroja in Rainerja, ki sta ga vzela k sebi v Celovec ter mu omogočila obisk gimnazije in kasneje slikarske akademije. Od zgodnje mladosti je živel Pemhart zvečine v Celovcu in užival njuno naklonjenost vse do svoje smrti. Pernhart se je posvetil skoraj izključno upodabljanju gorske pokrajine. Razen drugih slik je naslikal nič manj kakor 27 gorskih panoram, od teh 17 v olju. Tri panorame je naslikal Pernhart na vrhovih visokih nad 3100 metrov, štiri nad 2800 m in trd nad 2500 metrov nadmorske višine. Njegovo največje delo je panorama Velikega Kleka (Grossglockner), ki je merilo v dolžino skoraj 20 metrov, v višino pa nekaj manj kakor 3 metre. Z vrhov, ki leže danes v Jugoslaviji, je naslikal Pernhart panorame s Triglava (dolga približno 6 in pol metra), enako veliko panoramo z vrha Stola, samo nekoliko manjšo, z vrha Mangrta (dolga skoraj 5 metrov) in Šmarne gore, manjše pa z Velike Kope na Pohorju (dolga približno 2,75 metra), s Kanina in z Rožce. Od vrhov v neposredni bližini današnje državne meje in na etnično slovenskem ozemlju je treba omeniti še panorami z Dobrača in Višarij. Za vsako panoramo je moral opraviti Pernhart več vzponov. Tako je bil na triglavskem vrhu 5-krat, na Mangrtu 7-krat, na Stolu celo 9-krat in na najvišjem Velikem Kleku tudi 8-krat. Pri tem je treba posebej poudariti, da pristopi na posamezne vrhove vsaj v glavnem še niso bili zavarovani. Triglavsko panoramo je slikal Pemhart v letih 1864—1867. Leta 1867 se je pri sestopu težje poškodoval in je morda tudi ta poškodba pospešila njegovo bolezen na pljučih, zaradi katere je umrl. Slikanje panoram je stalo Pernharta ne samo mnogo telesnih naporov, ampak tudi mnogo denarja, ki se mu je le počasi in skromno vračal. Poln navdušenja za lepote gorskega sveta, kateremu je posvetil svojo umetnost, je doživljal Pernhart razočaranja ne samo zaradi nerazumevanja, ki se je kazalo v pičlem plačilu njegovega dela in premajhnemu zanimanju za nekaj razstav, katere je priredil. Vendar je vzdržal do konca in ostal zvest svojemu, nekoliko bohemskemu življenju. Sele po svoji smrti je dobil Pernhart priznanje, ki mu ni moglo več koristiti. Takšna je bila usoda mnogih umetnikov. V Celovcu so mu postavili spomenik, Avstrijski turistovski klub (OTC) je izdal 1878 reprodukciji njegovih panoram s Triglava in s Stola. Ni povsem točna razlaga, da naj bi Pemhart prvi objavil svetu, da je videl lepote Triglava in osvojil njegov najvišji vrh. Res je bil Pernhart prvič na Triglavu že leta 1849, vendar so bili pred njim drugi, ki so opisali lepote Triglava in razgleda z njegovega vrha. Kolikor je doslej ugotovljeno, so bili prvi, ki so pi-išli na vrh Triglava trije domačini iz Bohinja in padar (ranocelnik) Lovrenc Wi!lomitzer. Na njihov vzpon spominja spominska plošča, ki jo je odkrila avgusta 1958 Planinska zveza Slovenije in katere besedilo se glasi: NA NAJVIŠJI VRH SLOVENSKE DEŽELE SO PRVI PRIPLEZALI DNE 26. AVGUSTA 1778 RUDAR LUKA KOROŠEC S KOPRIVNIKA RUDAR MATEVŽ KOS Z JEREKE LOVEC ŠTEFAN ROŽIC S SAVICE IN PADAR LOVRENC WILLOMITZER — NJIHOVA SRCA SO PREMAGALA STRAH PRED VRHOM GORE IN PRED NEVARNOSTJO NEZNANE POTI OB 180-LETNICI ODKRILA PZS (besedilo sestavil Stanko Hribar) Luki Korošcu, ki je bil vodilni mož med domačini, so že leto prej (1957) odkrili spominsko ploščo na njegovi rojstni hiši na Koprivniku z navedbo, da se je rodil v tej hiši. Med nasledniki teh prvih pristopnikov je prišel na vrh Velikega Triglava tudi prvi slovenski pesnik Valentin Vodnik. Njemu na čast je vzidana v skalo blizu vrha Velikega Triglava spominska plošča, na kateri je zapisano: V SPOMIN VALENTINU VODNIKU KI JE BIL NA TRIGLAVU DNE 20. AVGUSTA 1795. LETA SKLAD NAD SKLADOM SE VZDIGUJE GOLIH VRHOV KAMEN ZID VEČNI MOJSTER UKAZUJE PRID ZIDAR SE LES UClT OB 100-LETNICI POSTAVILA ALJAŽ IN MATJAN (verzi v besedilu so Vodnikovi) Aljaž je bil znani »triglavski župnik«, ki je postavil istega (1895) leta že omenjeni stolp na vrhu Triglava na svoje stroške in ga opremil, kakor tudi Staničevo zavetišče, imenovano po prvem slovenskem alpinistu Valentinu Staniču, ki je bil na Triglavu že pred Vodnikom. Zavetišče je skalna votlina, katero je dal Aljaž izstreliti malo pod vrhom. Predvsem po Aljaževi zaslugi je bila postavljena leto kasneje Triglavska koča na Kredarici. Leta 1904 je bil zgrajen po Aljaževem prizadevanju in ob njegovem sodelovanju Aljažev dom v Vratih in ko je tega podrl 1909. leta plaz, že naslednjega leta novi Aljažev dom tam. kjer še danes stoji. Leta 1909 je bila povečana Triglavska koča in preimenovana v Triglavski dom. Ko je Aljaž leta 1927 umrl, so mu še isto leto odkrili spomenik na pokopališču na Dovjem z napisom, ki je tudi »triglavski« VSAKO JUTRO V ZARJI NOVI NASl ZAŽARE VRHOVI — ČAKAJO — KDAJ PRIDEŠ SPET — KI SI BIL JIM VARUH SVET: NAS TRIGLAVSKI KRALJ MATJAŽ — ŽUPNIK Z DOVJEGA — ALJAŽ (besedilo sestavil Silvin Sardenko). Ob 90-letnici rojstva Jakoba A,aža je Aljažu, ki je bil-tudi komponist - najbolj znan,i nj«*o i p __ vrhu Šmarne r^So^Sl^r^.lSs kipom ta napisom 3 PREMNOGO SRC ZA NJIH LEPOTO VNEL -5 ZDAJ TI HVALEŽNO HRANIJO SPOMINE (besedilo sestavil Oton Župančič). liente do Loga v Trenti in je vklesano vanjo tole besedalo. JOŽE KOMAC - PAVR 15 9.1862 - 22. 5. 1939 ^KKR°AMV1SJA ^^KOPlSČAR 6. ^ fvanrfrginc — štrukelj 20. 4. 1867 - 26. 5. 1926 ssh - spik oce 3. 1 1835 22. 12. 1891 anton tožbar - spik sin 11. 11. 1874 - 5. 9. 19o2 ZRASLI V TRENTARSKIH STRMINAH KI SO BILE PESEM NJIHOVEGA ŽIVLJENJA IN KATERIH MOJSTRI SO POSTALI SO Z NEZMOTLJIVIM POGLEDOM Z DRZNO ODLOČNOSTJO IN Z NEUPOGLJIVO VOLJO VODILI TISTE KI SO ODKRIVALI ČUDEŽNE LEPOTE SLOVENSKIH GORA UTRLI SO POTA PO KATERIH HODIMO ZA NJIMI MCMLVII PZS (besedilo sestavil Stanko Hribar). Od teh šestih trentarskih_ gor-dh —^^^^^^va^o pesnika Julijskih Alp dr. Julija Kugyasekot ¿|lavsko steno. feKug? iskal čudežno rože> »Scabioso Trente*«ta^nato^ajši. Andrej Kasneje je bil ^^em Stenju Triglava na vrh, Jože najtežjih prvenstvenih vzponih. Ivan Bergmc __Strute^e^ Kopiščar je plezalnih poti in kot Triglava na„ j^e ^¿¡¡f"^ izdala Planinska zalozba: »Jakob Aljaž ti gia\ sw zup , predvsem pa slovenski alpinist«, »Baltazar f^f^1'JfiSSSS »Gozii vodniki v Sug^i S, ~ iiciSf s^Sa&tva pa v knjigi Borisa Režka, ki je izšla pred dvema letoma, »Stene in grebeni«. društvene novice PAVLU PETERNELU V SPOMIN Kruta usoda je v juliju iztrgala iz vrst mojstranškega alpinističnega odseka mlado življenje. Pavlu Peternelu je kamen z Mojstrovke pretrgal nit življenja, ko mu je bilo komaj 18 let. Moj-strancanom je bil poznan kot dober planinec, alpinist in vesten učenec Tehnične srednje šole na Jesenicah Dovršil je drugi razred omenjene šole. Bil je priljubljen tovariš tako v steni kakor v šoli. Pavel je bil velik ljubitelj gora in njihovo lepoto je spoznal zelo zgodaj S petnajstimi leti je bil že pripravnik AO Dovje-Mojstrana. Takrat je začel tudi redno zahajati v hribe. Vsak prost dan je preživel v stenah in grebenih. Zato m čudno, da je v treh letih preplezal vse smeri v Triglavu, Stenarju, Debeli peči, Kukovi špici itd. Na turah si je pridobil izredno kondicijo, kar mu je pozimi kot smučar j u-tekaču dobro koristilo. Pavel je zelo dobro poznal gore Poznal je vse plezalne smeri pri nas njihovo težavnostno stopnjo, ime prvega plezalca in leto vzpona ljakovo smer v veliki MofetovkiS mS t!' Jf-,' S°t nameraYal1 Preplezati Debe- »¿sir- «¡rasa smrti»MSLS^^1» ^ ** ^ - «"> Prva Nikoli ga ne bomo pozabili. DR. ANTONU MRAKU V SLOVO Samo nekaj starih osamljenih goro-hodcev nas je tedaj sivega deževnega 7 novembra stalo ob njegovem grobu Ce tudi je dosegel 78 let, se nam je zdelo prezgodaj, da je zavratna bolezen iztrgala iz naših vrst moža, ki je pred nekoliko leti brez truda hodil po naših gorah se bivakiral in znal uživati lepoto naše zemlje kakor malo kdo. Ljubezen do vi- šokih gora se mu je rodila že v zibelki ki mu je stekla pod samim Triglavom, na Dovjem Svoje študije je kmalu dokončal in postal sodnik že v stari Avstriji, kjer pa kot zaveden Slovenec ni živel lahko Na srbskem bojišču je bil v prvi svetovni' vojni težko ranjen. S to vojno mu je Avstrija prizadejala še drugo nezace-ljivo rano. Tik pred izbruhom vojne je imel ze vse pripravljeno za odpotovanje na Kavkaz, kamor si je želel že v mladih letih. Do zadnjega ni mogel preboleti, da se je moral za vedno odpovedati potovanju na visoke gore Kavkaza. Zato pa je med obema vojnama tem bolj vneto po-sečal Zahodne in Vzhodne Alpe. Pred menoj so njegovi zemljevidi Dauphineje, Ortlerjeve skupine in drugih izbrano lepih gorskih predelov Alp, kamor je zahajal in mi o njih vedno iznova pripovedoval. Ko je v zadnjih letih omagal, mi je odstopil te zemljevide, a ob njih še vedno sanjal o velikih doživljajih tam gori, obenem pa večkrat deklamiral znamenito Lermontovo pesem o pogovoru Finsteraarhorna s sosedi. V stari Jugoslaviji tudi ni imel sreče. Kot zaveden in napreden Slovenec je bil prezgodaj upokojen, goram pa je ostal zvest, in malo je bilo nedelj in prostega časa, ki ga ne bi prebil v visokih gorah ali pa vsaj na hribih v okolici Ljubljane. Posebno je ljubil Julijske Alpe, tam pa posebno Triglav. Vsako jesen, ko so zaprli koče, je odšel na Velo polje, od koder je hodil na jesensko obarvane vrhove in užival gorsko samoto. Posebno je ljubil bivakiranje. Le malo je naših goro-hodcev, ki bi prebili toliko noči v gorah na prostem, pa naj bo to poleti ali pozimi. Kdor ga ni poznal, se je posmehoval njegovemu ogromnemu nahrbtniku. A tam notri je bilo vse, kar je bilo treba, da je človek lahko kljuboval vsem naravnim neprilikam in mu ni bilo treba zatekati se v koče ali celo bežati v dolino. Ob ognju in v spalni vreči, včasih v lahkem šotoru je ostajal sam visoko v gorah dneve in noči. Povedal mi je, da je okoli dvestokrat tako bivakiral. Po drugi svetovni vojni sem bil sam deležen takih bivakov v njegovi družbi. Nepozabni mi bodo bivaki z njim, posebno oni na gozdni meji na Mokrici meseca aprila, ali tedni v 1800 visoki plitvi jami Lopi nad Bržotnovim rovtom v Vratih, kjer naju je zjutraj obsijalo sonce ali pa je vihar nosil snežinke na naše spalne vreče. In tisti bivak ob vrhnjem Križkem jezeru! Tedaj se je sprostil v duhovitem pogovoru. Bil je estet v uživanju gora. Tja pa je zanašal tudi poezijo in rad deklamiral Puškina in druge ruske pesnike. Cvetice je rad gledal, a pustil jih je v miru. Posebno je občudoval lepo razprostrte liste teloha. V dolgih zimskih večerih sva večkrat sanjarila o lepotah gora vsega sveta. Delala sva načrte, a prišla je nenadna bolezen. Trikratna zaporedna operacija mu ni vrnila zdravja in leta dolgo je polagoma hiral. Še je sanjal o bodočih izletih, o prijetnih počitkih visoko gori nad gozdno mejo, a končno je prisanjal le zadnji počitek na ljubljanskem pokopališču, kamor gleda iz daljave njegov Dr. Anton Mrak ljubljenec Triglav. Sem bom na njegov zadnji griček usadil teloh, ki ga je pokojnik tako ljubil. _ T. P. Kunaver PLANINCI SLOVENSKEGA PRIMORJA OB 20-LETNICI REVOLUCIJE Ko v letošnjem jubilejnem letu 20-let-nice naše revolucije razna podjetja, organizacije, ustanove, društva in mnogi drugi ocenjujejo in pregledujejo pot borbe in dela, tudi planinska društva Slovenskega Primorja nudijo sliko svoje dejavnosti in uspehov. Po številčnem stanju članstva, prav posebej pa še po planinskih postojankah, ki so jih naša društva doslej postavila in jih upravljajo, je moč dobiti precej točno sliko o našem delu v povojnih letih in o doseženih uspehih. 30 planinskih postojank v vrednosti 147 milijonov dinarjev so važna osnovna sredstva, s katerimi naša društva skrbno gospodarijo. Ob otvoritvi lepega in prostornega planinskega doma na planini Razor nad Tolminom julija 1961. leta se je porodila ideja o solidnejši povezavi planinskih društev Slovenskega Primorja. Dne 29. X. 1961. leta so se že zbrali zastopniki PD Slovenskega Primorja v planinskem pionirskem domu »Kekec« v Novi Gorici. Sestanek je bil zelo živahen, saj se je bilo potrebno pogovoriti o toliko stvareh, ki se tičejo vseh društev. Čeprav je bila povojna dejavnost PD usmerjena v veliki meri na gradbeno področje, razprava na tem koordinacijskem sestanku ni šla v to smer. Zastopniki PD so se lotili širokega akcijskega programa, ki je zadeval vsa druga področja planinske dejavnosti. Kaže, da se planinci Slovenskega Primorja sedaj usmerjajo predvsem v organizacijsko utrjevanje svojih društev. Današnja materialna osnova planinstva Slovenskega Primorja je solidno poroštvo za lepe perspektive. Društva so naslednja: Ajdovščina, Bovec, Cerkno, Idrija, Ilirska Bistrica, Kobarid, Koper, Nova Gorica, Podbrdo, Postojna, Sežana, Tolmin in Vipava. Društva imajo skupno 30 postojank z 240 posteljami in 502 skupnimi ležišči. Ciril Zupane ZBOR PLANINCEV PTT Vsako leto se planinci vseh planinskih PTT društev zberejo na določenem planinskem kraju. Letošnje leto se je ta zbor vršil na Poštarskem domu pod Plešivcem. Udeležili so se ga člani planinskih društev PTT Beograd, Zagreb, Ljubljana, Niš, Novi Sad, Rijeka, Sarajevo, Skopje, Split in Maribor. Zbor je trajal od 2. do 4. julija 1961. Planinska društva so bila zastopana po 339 članih. Dne 2. julija 1961 so že popoldne začeli prihajati udeleženci zbora iz slovenjegraške in ravenske s-trani. Poštarski dom pod Plešivcem je razširil svoje delovanje, saj je bilo treba zgraditi nove paviljone za jestvine, za pijače, za informativno službo, posebno važen pa je bdi paviljon s kuhinjo. Malo višje od doma pa so bili postavljeni šotori. Zvečerilo se je, vsi planinci so se zbrali okoli tabornega ognja. Planinski oktet je odpel prvo pesem, ko se je pojavila prva planinska patrulja, to je iz Maribora Poštarski dom pod Plešivcem — IX. Zbor planincev PTT odnesla venec * spomeniku P^« nadaljevala pot preko Pohorja m Slovengradca^or ]co ^ rojstnega doma kmalu nato je P^a^f P™rov, deMamaoje Prežihovega Voranca S^dih w ^tomta jugoslovanskih planincev PTT, m petje. Naslednji dan je -bol glavm A«imova j > pravil predsedmk p^mn-ob 20. obletnici vstaje ^^^^^T^J^Mcev & predsednika skega društva PTT Maribor. ^ gwoiu je skuj? ^ k dlih partizanskih borcev društva PTT Maribor venec .S^^e odnS venec pod Plešlvec s spomeniku v Koti je, druga skupina planincev pa je oonesia ponesrečenega planinca Ajleca zastopnikov posameznih planinskih društev. Zborovanje se je nadaljevalo z ^ iz Maribora. Po koncertu popoldne je bil koncert godbe na pihala Kuu a ^er je zmagalo PDSPTT^Novie^^VD^^eVje>^^s^eljanje ^zračno puško, kjer je zmagalo Planinsko društvo PTT Maribor &laVnostna seja vseh planinskih PTT društev, Ing. Tone Gosar PARTIZANSKA KURIRSKA POT točko 2863 m vrh Triglava. i™elialo Planinsko društvo Kranj s so- To pomembno nalogo si je nadelo m jo izbijalo r- jeseniških tabornikov. delovanjem kamniških? ^^^^^^Lpdna mladih planincev V soboto 17. junija 1961 se Je c^piaviia Brovča na to veličastno pot in tabornikov pod vodstvom prv^obmca tov Andje^ ^ ^ ^ k L^oVvoreT« 20"letn5CO VSt3Je ^^ se je pričela v ~ ~^ ^»M S^rmSS ^ peljali do Smrečja v 0™, kjer stezo proti Veliki planini. Tukaj pridemo tudi do P e P« ^ narodni minja na peto državno'konferenco SKOJ-a nag 3Konjščice, Doia po južnem Ivo-Lola Ribar. Od tod nas lepai steza^ ^^^jeno partizanu _ gorniku. s hs^v, * _ upe.«« zove koče na Kokrskem sedlu prekoGrebenaDolgin ] ž d žičnic0 Pred nami je dan, ko bomo l JSov II. grSpe dolenj- se srečamo s spomenikom, saj je na^tem kraju gu»o <»pe v partižansko vas Kokro skih in štajerskih odredov. Neh^mošeuro P * ^ telcev in par- k spomeniku, ki stoji na ^^'nastikajob^čSo člani PD Kranj, med njimi tizanov. Na veliko presenečenje nas tukaj omsc nam pripravijo dobro predsednik Fran* Klojcnik ini čteni ostalih mgan J ^^ ^ Ka iše, zakusko. V najhujši vročim «»dajemo pot P™ ■ ^ ^ naša pot Se kjer ie bil ustanovljen Kokrski odied Sto kdometro ^ Grebenu navzdol nadaljuje mimo plošče odtod ne daleč od doma pod na Polane - nekdanje ?35£ih partizanov. Pot pa nas pege Storžičem, kjer je bila preloto kri P™tudi dobro znane iz NOB. čez Javorje v Jelendol m odtod P^ ^cam k spomeniku, kd spominja na kZuSS^" gOdtod zopet navzgor do planine Na grobovih talcev v Dragi pri Begunjah Foto Franc Ekar Kamna skozi Begunje® skSflS fjer^a gladu kjer^™ l^f S^ga^r^ * ^«vega ^ Pristavi in znanih arni« J ; ^ organizacij mimo koče na kjer sta dva pomemtaS, pomenil« " sCust™° ™ Planino pod Golico, Tukaj nas čaka zajet vefc S^ečmie^.^^0 Z- iS? navzdo1 v Ra™<=- mimo doma Planike Jpo novi gtjSsk?p^na^F*"** ^^ WhOVi morsko. Naša prva tcčka je ™Sa12 ^mgerjeve Me na Pri- planinsko transverzalo, po ¿teri gre™ do^inSnlce Fr^f Zd™° S Sl°™Sko slovenskih spomeniko-J ntmenjenSdlto nriSfnr č " P™3 ie cden najlepših se spuščamo navzdol p,WSScf SI^i partizan°m Z vrha Porezna v Zali log mimo Prtovča .a i«Tf S ** "a ™ vrh Blegoša, planine. Tu je spomenik ilar5<* 'eta 1958 dalje izvršeni so bili treningi, med temi na Muztagh Ata (7546 m), kjei' s^ ženske dosegle svetovni višinski rekord (uredništvo pravi, da to ni res, ker je Claude vSld°Segla VeČjo viši™ na Co-Oju) uiSnik°r^a morda Pavlino zaključuje h Kn ^-. -PraV1' da ni dokazano, da S«£ KltVC1 Prišli na vrh- a da tudi ni dokazano, da niso bili tam. V skupino Mt. Blanca vodita L R MrBlano.f ^ TT "a jUŽni ^ Mt Blanca) in A. Smythe (Okrog Mt feZCaJ Stlnh dneh)" °d <«telih člankov je se danes zanimivo poročilo E. B Wa- 1QM il ° POtOVa,nju v za hod nem Tibetu pr?jel nalogo- da obišče britansko trgovsko agencijo v Gartoku, dLi in ^'5eStU ^^^ Tibeta. do te-Ta snopič ugledne revije je tedai S Dr. Pr. NA™fQ6,AMESICAii ,ALPINE JOUR-XVAU 1961 — Nev York. — To ie letni zbornik American Alpine Cluba, obsežna knjiga nad 200 strani ne vštevši 'številnih ilustracij, ki prinaša v brezhibnem tisku alpinska poročila vedno le iz prve roke Tudi tukaj še vedno prevladuje Himalaja, dasi nima izvirnega poročila o kitajski odpravi na Everest, ker ga tej ameriški reviji iz raznih razlogov pač nihče ni poslal. V letu 1960 so Američani dosegli csemtisočak Mašerbrum. Potek odprave opisuje W. Unsoeld, navaja zgodovino prejšnjih odprav, pritožuje se nad hrano, ki jo je dobavila Švica (v piščančevih konservah je bilo nad 30 °/o kosti, oranžni sok ni bil dovolj koncentriran, čaji so so bili za Američane eksotičnih vrst »►Lindenblüten, Hagebutten «itd.). Vzpon sam se je izvršil po starih receptih: Temeljno taborišče in še nadaljnih sedem. Vrh je bil dosežen brez kake nesreče in tudi ob še dokaj ugodnih vremenskih razmerah: imeli so dovolj hrane in časa, da so mogli počakati v taboriščih ugodnega vremena. Prva dvojica je stala na vrhu (25 660 č.) dne 6. 7., druga pa 9. 7., med njimi tudi pisec članka. Goro viharjev imenjuje Norman G. Dyrenfurth Dhaulagiri, ko podaja poročilo o švicarskem vzponu na ta vrh. Drugi vzpon na K 2 v Pakistanu se ni posrečil. Hotela je priti nanj odprava, sestavljena od Američanov in Nemcev in je sledila potom Italijanov iz leta 1954. Ni imela težav s štrajki nosačev, ki so delali težave skoraj vsem ekspedicijam v Pakistanu, našla je sledove Italijanov (viseče jeklene vrvi), a se je morala s taborišča v višini 23 175 č. zaradi slabih vremenskih razmer vrniti. O svojih razpravah v Himalajo v letih 1958—1960 obširno poročajo Japonci. Ker je zmanjkalo osemtisočakov, so sedaj dobri tudi sedemtisočaki, poleg tega pa se odprave obračajo bolj k znanstvenemu raziskovanju, o čemer priča članek o odpravi v kraje severno Dhaulagirija, ki je raziskovala geološke in glaciološke razmere v teh krajih. Celo nekaj folklore s krasnimi posnetki pa prinaša članek Dave Bohna, ki se je mudil sedemnajst dni v Askoleju, ki je izhodišče za K 2 kakih 10 000 č. visoko v zahodnem Pakistanu. Prebivalci se zaradi višine svojih bivališč štejejo kot nekaj več nad do-linci, skrajno prijazni so in s svojim položajem povsem zadovoljni brez želje po šolah in drugih kulturnih pridobitvah. Suhi angleški humor ta članek prijetno odlikuje. Z Nove Zelandije je odšla odprava v Cordillero Blaco v Peruju, izvršila prvenstvene vzpone na Condor Peak (17 075 č.), Nevado Cayesh (18 770 č.), na Huascaranu pa je prišla samo do višine 21 900 č. v juliju 1960. Sledijo poročila o prvenstvenih vzponih na Longs Peak v Coloradu in v gorovju Logan Mountains na Aljaski. Opremljena so s krasnimi posnetki, ki dokazujejo, da so tam gore z ledeniki in šivankastimi vrhovi, ki bi tudi Himalaji ne delale sramote. Končno podaja revija pregled vseh pomembnejših podvigov v letu 1960 ši-rom po vsem svetu, ima svojo literarno rubriko, ki pa upošteva samo angleško, nemško in italijansko vodilno planinsko MOUNTAIN CRAFT. — Pomladna številka 1961, London. O Tatrah poroča Poljak Anton Wala, ki pravi, da je napisal članek glede na to, da je v prošlem poletju v Chamonixu mogel ugotoviti, da je ta svet na zahodu popolnoma neznan. Članek je strogo informativen in brez vsake politične primesi. Opisuje Tatre v geološkem smislu, njih formacijo, višino in izhodišča zanje, poudarjajoč, da nudijo krasna smučišča in lepe prilike za plezalne ture. Pri tem se spominja tudi za nas nespornega dejstva, da je poljski alpinizem med obema vojnama zasedal važno mesto v svetu, in pravi, da pomenijo Poljakom imena Birkmajer, Kupczyk, Stanislavski, J. Wala in drugi toliko kolikor zahodnim alpinistom imena Hunt, Hillary, Herzog, Rebuffat, Buhl in dr. Kurt Diemberger opisuje znani prvenstveni vzpon na Dhaulagiri, Wilfrid Noyce pa priobčuje članek Neznana gora. Anglo-ameriška odprava v Karakorum leta 1960 si je namreč kot svoj cilj izbrala Trivor (25 370 č.) zato, ker je ta zavrnil že dva poskusa vzpona. Pakistanska vlada pa je na prošnjo za dovoljenje odgovorila, da kak vrh s tem imenom ali višino v njihovih kartah ni nikjer označen in da gre najbrže za zve-riženo ime Thale Var. Odprava je vrh dosegla, imela pa je težave z nosači iz rodu Hunza kot skoraj vse odprave v Pakistanu. Članek Novozelandca H. Mc Innesa, ki se je sedaj naselil na Škotskem, o vzponu na Mt. Green na Novi Zelandiji, dokazuje, da so tudi tam gore z večnim snegom in ledom. Dr. Pr. MAZAMA — Portland, Oregon, USA, december 1960, je letni zbornik istoimenskega kluba, ki šteje 1088 članov, osem več kot lani. Vsebina je to pot dokaj skromna, ker obsega v glavnem poročila o izvršenih outingih, le poročilo o spremembah ledenika Colliera je zanimivo zato, ker jih je avtor predočil s fotografijami v mesecih avgustu ali septembru vsako leto od 1934 do 1960. Ob- širna so tudi poročila o gradnji koče na Mt. Hoodu v državi Oregon in je to dejstvo za ta klub zato značilno, ker se ameriške planinske organizacije, ki med seboj sploh niso povezane, z gradnjo in upravo koč v splošnem ne pečajo. Stroški za kočo so preračunani na 50 000 dol. Dr. Pr. OESTERREICHISCHE BERGSTEIGER-ZEITUNG — Dunaj 1961. — Podnaslov lista pravi, da je namenjen potovanju, zimskemu športu in tujskemu prometu. Temu odgovarja tudi njegova vsebina, ki je pestra in je v prvi vrsti namenjena avstrijskim razmeram, zlasti bližnji dunajski okolici. List izhaja v obliki avtstrijskih dnevnikov, a na lepem papirju in čednem tisku. Našo pozornost vzbudita v tem letniku dva članka iz naših gora. Prvi je od dr. Ludvika Krenmayrja pod naslovom Na najvzhodnejšem ledeniku Alp, pri čemer je mišljen ledenik pod Skuto v Kamniških planinah. Opisuje turo Jezersko, Češka koča, Kočna, Cojzova koča, Skuta, Jermanova vrata, Planjava, Ko-rošica, Ojstrica, Frischaufov dom, Savinjsko sedlo, Češka koča, Jezersko. Zanimivo v tem članku je to, da piše avtor imena v naši državi v našem pravopisu in tudi tiskarna z našimi šumniki, a se pri tem primerijo nekateri spodrsljaji n. pr. Kamensk namesto Kamnik Frischmann-Hütte mesto Frischauf-H ... Slednje kaže na to, da avtor o zgodovini planinstva ni baš dobro podkovan. Pri nekaterih imenih daje slovensko v oklepaju n. pr. Jezersko za nemško ime, za Kamniško kočo pa v oklepaju nemško Hütte am Steiner Sattel. — Članek je pisan zelo simpatično, pravi da je zaključek Logarske doline podoben Cirqüe de Ga-varnie v francoskih Pirenejih, da so bili koruzni žganci v Češki koči čudovitega teka. Vse je res, kar piše, samo to dvomim, da je bila Štularjeva »matka« res vsa blažena, ko je mogla zopet enkrat nemško govoriti, ko sin tega ni več znal. — Vse priznanje uredništvu in tiskarni, ki si je nabavila tipe za naše šumnike. Kari M. Schürz nas pelje v Jugoslavijo, »deželo hrepenenja desettisočev morja in sonca lačnih«. Tudi ta pisec porablja dosledno naša imena, a brez strešic na šumnikih. Piše včasih pravilno, včasih z napakami: Jesenice, Kranjska Gora, Mojstrano, Vrata- Tal, Aljazew Dom, Luknja Pas, Prag-Weg, Tolminsek Weg, Planika-dom, Koča Dolic, Komarca, Stara Fucina, Koča pri Savica, Bochin Bistrica. Iz teh imen je razviden tudi potek ture. Članek je pisan skrajno simpatično in objektivno, hvali vljudnost carinikov in železničarjev na Jesenicah, očaran je nad Triglavom in njegovimi stenami in neskončnim mirom, ki vlada na Luknji, ko pravi »toliko se je že pisalo o miru, vendar mir sam s seboj najdeš samo tu«. — Ob studencu nad Pragom se srečajo Slovenci, Angleži, Nemci in Avstrijci, pa se kljub različnosti jezikov vendarle razumejo. »Zakaj se veliki, stari pač ne morejo?« se vprašuje avtor. Izpostavljenost na Triglavu je tako impozantna, da mi ni prišla na misel nobena pot v Avstriji, ki bi zadostovala za primero. Koča pri Triglavskih jezerih pa je »najlepša, kaj jih je videl v Jugoslaviji, da, morda se da primerjati z alpskim hotelom Weisse (Rudolfshütte)«. No in končno: Jugo kokta ima to prednost, da ima boljši okus od avstrijske coca-cole in da je tudi — cenejša! Dr. Pr. SIERRA CLUB BULLETIN. Zbornik dec. 1960. S. Francisco, Cal., mesečniki istega imena za nov. 1960, jan., febr. marec, april 1961. — Klub izdaja mesečno revijo in letni zbornik. V mesečniku se obravnavajo v prvi vrsti notranja klubska vprašanja, izletništvo in taborjenja, zbornik pa vsebuje tudi druge članke splošne vsebine. Delovanje tega kluba je, sodeč po vsebini navedenih publikacij, v prvi vrsti namenjeno varstvu prirode posebno v negi različnih in številnih narodnih parkov in zunaj njih. Poleg tega prinaša tudi članek o ameriški odpravi na Mašerbrum 1960, o kateri so poročale že druge revije. — Kakor vsako leto prinaša zbornik tudi letos serijo odličnih pokrajinskih fotografij v prvovrstnih reprodukcijah izpod rok Phi-lipa Hydeja. Vsaka od njih je opremljena s pesniškim tekstom. Dr. Pr. razgled p o svetu LE »CENTO« se kratko imenujejo ženske ki jih je Campiotti povedel na Monte Roso. Med stotimi in v^ « šle za njim, so bile tudi Ida Esposito 7anotti in Piotti iz Brescie. Ida Espo Sto v hudomušnem tonu popisuje v »Adamellu« 1961/16 ta ženski pohod, za katerega j e Campiotti mobiliziral zan-darje alpiniste, žurnaliste, fotografe, reševalce in letalce (samo mornarjev m bilo zraven, se šali avtorica), pri tem pa zabičal ženskam, naj ne gledajo po moških. V koči Gnifetti so moški spali pod mizami, na hodniku, sa je bilo žensk dvakrat več kot postel in lezisč v koa Naslednji dan je marsikateri od moških obnemogel in ni prišel na vrh V vsen kS kamor so prišle, so na komando oile čaj, a prav tako povsod, kjer so počivale. Po turi v Milanu častno ko Slo nato ples, naslednji dan slovo, solze, objemi in nato seveda nekaj problematične slave. KOMERCIALIZIRANI ALPINIZEM bi tudi lahko imenovali Hiebelerjev zimski vzpon v Eigerju 1. 1961. Nekaj dni po vzponu so švicarski časopisi že prinesli oglase z imenom vodje eigerske naveze češ da bosta o vzponu predvajana dva filma, da bo izšla Hiebelerjeva knjiga o Eigerju in podobno. Vzpon so primerjali tudi z Buhlovim pohodom na Nanga Parbat. Časopisni hrušč se jeizjd, ko je bilo Hiebelerjevo moštvo še v steni Kdo naj verjame, da po naključju, saj ni nič lažjega kot pozimi ostati neopazen v Eigerjevi steni. Najbrž tudi n naključje, da so se za vzpon odločili takrat,' ko je bilo v bližini na tisoče gledalcev pri kandaharskih zimskih tekmah. DAV je do Hiebelerja zavzel zelo strogo stališče, posebno zaradi izjav o etapnem vzponu. Očitki so naslednji. Toni Hiebeler je trdil v »Quicku<<, »Bergkameradu«, -Life« in v »Dolomi-ten« (v zvezkih od 2. aprila do 10. aprila 1961), da je preplezal Eiger od 6. do 12. marca 1961 od vznozja do vrha v enem samem vzponu. To ni res. Pri isti izjavi je vztrajal Hiebeler tudi v bavarskem radiu 30. marca, pod tezo proti-dokazov pa je 6. aprila v bavarskem radiu v posebni alpinistični oddaji pn-znal stvarno stanje. DAV sicer prizna alpinistično vrednost Hiebeler jevega vzpona, obsoja pa poskus, da se alpinistična javnost vara. PRAVNI PROCES O EIGERJEVI STENI je po 12 urni razpravi obsodil Toni ja Hiebeler j a na 300 mark globe, ker e žalil svojega nekdanjega plezal-skega tovariša Grunleitnerj a Hiebeler mora plačati tudi sodne stroške in se nekai drudih stroškov. Več ur je bila Razprava podobna kolegiju o strokovnih SpSičnm vprašanjih. Meteorologi so Stavili da je bilo 30. avgusta 19»9 za vstop v Eiger j evo steno vreme. Griinleitner je ob veliki skici opisal svoj vzpon s tovarisem Stiegei ipm strokovnjaki so ga večkrat pieKi Si in terjali od njega dodatna po^as- SkS« •evo tezo Zaprisegli ju niso. Predsednik sodišča je izjavil, da ni možno brez vseh pomislekov trditi da stena 30. av eusta 1959 ni bila preplezana. Toda tuai ffiebelerjevi dokazi zoper Griinleitnerjev vzpon ne zadostujejo. Stiegerjeve pn-sese ne morejo spodbiti niti Hiebelerjevi dokazi nTti negotove izjave ekspertov. Pred razpravo je trajal šesturni poskus, da bi se obe stranki poravnali. Poskus ?e vodila posebna komisija baselske sekcije SAcf katere člana sta Grunleit-ner in Steiger. Obe stranki sta tudi prijavUi priziv. Stvar obravnava sodisce v Lorrachu. AEROTURIZEM v Alpah se po pisanju Ivicarske revije »Priroda in človek« ne obnese kaj prida. Kraji, jer - cionirana mala letala m helikopterji, i7-kazuie vpadanje števila obiskovalcev. iSSSLST je morda vK «tat»» snobom maso turistov pa odbija, ua važanje debelušnikov v svet ledenikov je bumerang (pisec se je nerodno izrazil). »Švicarska liga zoper ropot« je ze 1.1957 oDozorila oblasti na nevarnost tega raz-voja. Zaradi redkih petičnikov ne gre, da bi zagrenili oddih tisočim. V Arosi imajo helikopter, ki redno odnaša goste na Planino Carmenta. Dolina Arose je polna grmenj a, ki ga povzročet to. z^cno strašilo, iz Arose pa turisti beze, hote-lS kiso prej zahtevali helikopter zdaj prosijo, da se odstram iz Arose V Gsta-adu imajo helikopter ze vec let Odna al ie smučarje, seveda bogatejše na višja smučišča. V Grindelwaldu helikopter - taksi v nekaj minutih postavi smučarja na višino, na katero se je bilo treba prej pehat, ure in ure. V St. Moritzu prirejajo redne polete s helikopterji in malimi n dostavljajo turiste celo na Piz Cor- svet v St ŽrZtUP° V Bernini" °bči^i svet v St Moritzu se je žolčno pritožil sobe r?1 letflskl Urad- ^jti hotelske s?alno v „S616 P1'aZniU' Ce so motorji stalno v zraku, ni možno več govoriti o zdravilišču Hudi protesti ¿JZZdi proti »coctail parties« na ledenikih pI-jacevanje pač lahko ostane v dolini s Pijanci vred - Turistična kupčija se je hotela se bolj okoristiti, zato je vpeljala vZTJ,'Z:T- TOdAt0 ji je P-nesloikodo Vsaj glasilo zaščite prirode to ugotavlja Nedvomno: Človek gre v hribelato da fn ^J-i ČaSa Znebi mestneSa hrušča m tiusca, da se naužije miru in tišine. zala E m Walter iz Amstettena, ista nhf o • ?everno steno Paternscharte SikP?1 k°ne^ februarja- Gorski vod- ler sta nr'Zi Kfsteina in Wiechentha-ler sta preplezala znani severni raz fhraWgtiUhIa'^achsenmaier in Wiechen-thaler sta prečila Wilder Kaiser od Zet- ori tem?? ^ Fleischbanka in prelezla k m v LVrh°V',,SeVeda 2 dvema biva-1,7 Karwendlu so alpinisti iz Mit-tenwaida z dvema bivakoma zmogli se- nfarsikaj Vi™Ze s-da % dr PH^f7NSSE GLADIATORJE imenuje di. Hans Ziegler iz Münchena zimske ei-gerjevce okoli T. Hiebelerja. Skozi München so sli kot »junaki iz Eigerja,« dobili so medalje, sprejel jih je župan skratka »publicity«, ki je zelo podobna oni pri množičnih športih. Eigerjeva stena pozimi je nov svet. Kdor ga je odkril vsa cast njemu in njegovemu pogumu' izkustvu, opremi! 6 ' Vpraševati se za smislom takih po- nSKT' lG "esmisel- Vedno se bodo našli Ä ' t1 h?Cej° ^ti nekaj novega, dos«*,, kar drugi še niso dosegli. Takim i*?* blti človeštvo hvaležno za napiedek. Brez takih ljudi ga ne bi bilo. Toda pravi Ziegler, za taka dejanja ?a°h£TeibK- "et* nagibi' lahko «> dobri, lahko slabi. Slavohlepje, vzbujanje nepotrebne pozornosti, triumfalna vrnitev v shlu nogometne ekipe in poceni hrup okoli Eigerja, vse to je vrglo na veliko dejanje čudno luč. Napačna informacija -Č V? 5?1 ,VZpon izvršen, je in ostane škandal. Poskusi, da bi se ta omilil, nič ne spremene, raje poslabšajo. Poleg tega je prišel zraven še business, kupčija in i sIaba- Ena največjih nem- ških Illustrierte je gotovo plačala lepe denarje za izključno pravico objav o vzponu, »Life« iz New Yorka najbrž tudi dobro plačuje. Nikjer ni rečeno, da se z alpinizmom ne sme zaslužiti denar vendar mora alpinist vedeti, da so neke meje in neka pravila, kako se zasluži. Alpinizem ne sme postati stvar bulvardskega tiska niti ne njegovih metod. ZiMSKf VZPONI V ZAHODNIH . ALPAH so bili 1. 1961 tudi številni zima je bila tudi tu ugodna. Severno steno Rosskuppe v Gesäuse sta preple- JiriSKhLSeJmtnUieu V Nepalu Področje Jm Khola, Kimti Khola in Liku Khola s°Zn3CTn JZ ^ • Z Ea§t * in st 3 To področje in še del Dudh Kosi od Caunnkharka do Pangu in Thamba Kosi je raziskala od decembra 1960 do deni ¿'UfJa- 1961- ekiPa ing-E.Schnei-t nt'nf^rOCJl I"™0 °d Gaurisankarja se ni moglo načeti zaradi zimskega mon- tUI^?radi1^dIiČ,nih raz^edov so delali v Podgorju Himalaje do višine 4800 m I^J*'1™13 C 111 Pri orkanih s severi Ulrich Gruber je bil v glavnem geodet, ukvarjal pa se je tudi z biologijo predvsem z mammologijo. Prvi plen je ze 15. marca prinesel Schneider v Inns-bruck. Da so toliko časa delali, je omogočal mednarodni Rdeči križ, neko švi-d™štvo in dr. Toni Hagen, znani geolog. Gruber je ostal v Nepalu, kjer bo nadaljeval s svojim študijem in spre- i , dru.g(? ekiP° Ji že kot poznavalec dežele sel na roko. Gruber je mlad človek Drugo grupo so finansirali DAV in nemški industrijci. V Nepal je odšla konec marca 1961. V ekipi so univ. prof. dr. Janetschek iz Innsbrucka, munchen-ski geolog dr. List in dr. ing. Wupper-mann iz Wipperfiirtha. Slednji je pri ekipi svetovalec za radijske in letalske zadeve. Dr. Janetschek se bo specializiral na favno ledeniških grobelj, dr. List bo študiral geološki sestav Everesta in ustvarjal osnovo za kasnejše tektonske študije, ing. Wuppermann pa bo preiskal možnosti, kako uporabljati letala in brezžične zveze med kasnejšimi delovnimi skupinami. Ta skupina bo delala predvsem na področju znamenite Schneider-jeve karte Everesta. Pred odhodom so skupino sprejeli von Bombard, predsednik gospodarskega odbora DAV prvi predsednik OAV univ. prof. A. Kinzl in vodja tega raziskovalnega podjetja dr. W Hellmich. V 1. 1961 je šla v Nepal še tretja skupina, sestavljena iz geodetov. Kakšen ambiciozen prodor v daljnji svet je to. Kaj to pomeni za mlade znanstvenike. strokovnjake, sploh pa ljudi z raziskovalnim duhom! NESREČA V SEVERNI STENI WATZ-MANNA 18. marca 1961 je močno odmevala v nemško-avstrijski javnosti. Nesrečo je najverjetneje povzročil plaz in vzel s seboj sodnika dr. Schimkeja, Jung-\virtha in Bogla. Vsi trije so bili izurjeni alpinisli, dr. Schimke, star 35 let, je imel za seboj Pallavicinijev ozebnik, prečenje vsega grebena Glocknerja, jugovzhodni raz Velike Bischofmiitze, več zimskih vzponov v Dachsteinu,, sam je pozimi večkrat preplezal Steinerjevo smer v južni steni Dachsteina, samo v Gosau-kammu je imel za seboj 40 vzponov, med njimi več prvenstvenih. V Cinah je poznal skoraj vse smeri, preplezal sam Dibonov raz, bil v severni steni Velike Cine, v Rumenem razu, imel pa je za seboj tudi vzpone največjega formata: Peutereyski greben, greben Moine, Hi-rondelles, prečenje Mt. Blanca, z Mont Maudit je s svojim tovarišem spravil v dolino tri težko ranjene Italijane. V metežu je prišel na Matterhorn po grebenu Zmuttu. V severovzhodnem razu Piz Badile je postavil dober čas, v Watz-mannu je poznal vse smeri, bil je kandidat za eskpedicijo v Karakorum. Jung-wirtha (27 let) smo večkrat imenovali med najvidnejšimi nemškimi plezalci. Imel je za seboj severno steno Matter-homa, severovzhodno Wiesbachhorna, severno steno Velike Cine, Dachl in mnoge druge. Tudi 20 letni Bogi je dobro poznal Watzmannovo steno. Osem dni pred turo so bili vsi trije pod steno, pa zaradi neugodnih razmer niso vstopili. Nekaj dni pred vstopom sta Schimke in Jungwirth s Hochecka še enkrat pregledovala steno. 17. marca sta iz St. Bartholomaja še enkrat tele-fonično klicala Salzburg zaradi vremenske prognoze. Temperatura je ustrezala in vstopili so ob enih ponoči, ob 10 dopoldne so bil že na tretji polici. Naslednji dan so napovedali vremensko spremembo, plezalci so morali biti tedaj že blizu bivaka. Bili so tako dobro opremljeni, da bi lahko vzdržali v steni tudi teden dni. Vremenska sprememba je bila tako huda, da so iz Salzburga začeli pozvedovati za navezo in sprožili so eno največjih reševalnih akcij v bavarskih Alpah že v ponedeljek zjutraj. Reševalci so nastopili v najslabšem vremenu, prišli na vrh Watzmanna in se od tam skušali spustiti do bivaka. Vendar se jim to ni posrečilo. Nato je v torek helikopter na jekleni vrvi spustil vojaškega gorskega vodnika Hillebranda na bivak. Ugotovil je, da plezalci niso bili v bivaku, pač pa so ameriški, avstrijski in nemški helikopterji ugotovili, da je še v nedeljo, pri lepem vremenu z vrha Watzmanna potegnil velikanski plaz, čigar žrtev so najverjetneje postali vsi trije plezalci, ki so morali tedaj biti že pod vrhom. Sprememba vremena je verjetno zmehčala sneg. Nemška frank-furtska meteorološka postaja je tako spremembo napovedovala, salzburška pa ne. Tisk je seveda pahlepno planil po dogodku in v alpinizmu nepoučeni časnikarji so seveda streljali mimo cilja, samo da je bila senzacija še večja. WATZMANN ima eno najvišjih sten v Alpah. 6. junija 1961 je poteklo 80 let, odkar je bila ta vzhodna stena prvič preplezana. Je ena od klasičnih velikih tur v Vzhodnih Alpah, ki terja od plezalca predvsem odpornost, vztrajnost, orientacijo, poznanje vremena in sigurno hojo v skali in ledu. Med prvimi, ki so se spuščali v steno, je bil vodnik Johnn Grill, imenovan Kederbacher. Z Dunaj-čanom Ottonom Schuckom, ki je imel za seboj dva vzpona na Ortler preko vzhodne stene, je Kederbacher 1.1881 izsilil pohod čez Watzmannovo steno. Smer se še danes imenuje po njem. Purtschel-ler je smer 1.1885 ponovil in uvedel v literaturo tudi napačen datum prvega vzpona (6. maj 1881, v resnici pa gre za 6. junij, kakor je ¡razvidno iz Kederbacherjeve vodniške knjige in iz OAZ od 17. junija 1881). Purtscheller je hotel smer ponoviti že 28. oktobra 1883 in to s Kederbacher-jem. Prišla sta do višine 2000 m, 12. junija 1885 se mu je vzpon posrečil z vodnikom Punzem iz Ramsaua. Purtschellerjev opis iz 1. 1886 (Zeitschrift des Du OAV) je še danes zanimivo branje. Od St. Bartholomaja do vrha je rabil 11 ur. Se pred Purtschellerjem je šel v steno Scholl-horn pa se je ponesrečil. Mesto, kjer se je to zgodilo, se ves čas imenuje po njem. V steni so bile nato speljane še druge smeri. Najtežja je salzburška, imajo pa svojo tudi Monakovčani in Berchtesgaden. Marsikje potekajo smeri po istem svetu. 7. in 8. decembra 1930 je bil Watzmann prvič preplezan pozimi. V zgodovini alpinizma Watzmanna bo za vse čase neizbrisan vzpon Herman-na Buhla — ponoči sam v mrzlem februarju v nekaj urah preko stene Watzman-na, z eno pomarančo v žepu, ne da bi komu o tem kaj črhnil. Toda Buhl je bil enkraten fenomen. Za vse ostale pa je Watzmann ostal še vedno krepka preizkušnja. Če je ta prevelika, če nastopijo prehude objektivne težave in nevarnosti, potem tudi izurjenost in sposobnost nič ne pomagata. TRIGLAV JE v majski številki 1961 revije »Bergsteiger« predstavljen v mračnem fotoportretu Slavka Smole j a, enem od najimpresivnejših posnetkov severne triglavske stene, kar jih poznam. Posnetek ponazarja sestavek Ingrid Aignerjeve iz Gradca, ki je iz Kanalske doline prišla v Mojstrano in Aljažev dom in v maju preko Praga dosegla Kredarico, kjer so njo in spremljevalca sprejeli meteorologi. Naslednji dan popoldne sta odšla na vrh, tretji dan pa sestopila skozi Krmo. Spis je poln hvale, Avstrijcema je bilo vse všeč, priroda in ljudje, lepota in veličastnost Triglava, encijan v Krmi in gostoljubnost meteorologov. ŽENA IN EKSTREMIZEM je naslov članku Gabriele Scherlove v isti številki iste revije. Zavzema se za to, da ima tudi ženska pravico, možnost in sposobnost, da se uveljavi v najtežjih turah. Kar ji manjka moči, lahko nadomesti s tehniko, premislekom in z vnemo za stvar. Hans Gselmann je mnoge najtežje vzpone izvršil v damski družbi in pravi, da je ena najboljših lastnosti ženska ta, da se ne precenjuje. Avtorica odklanja sufražetke, emancipiranke v gorah, »fanatične plezalke«, ki zaradi svoje kaj malo ženske ambicioznosti učinkujejo mučno ali smešno. Ženska mora poznati svojo mero in mora imeti okus. Ena od znanih alpinistk Liesl Buchenauer iz Graza občuduje zato našo Pavlo Jesihovo, ki ima za se-bolj mnoge težke ture. Tudi Hema Schim-ke, žena sodnika Schimkeja, ki se je ponesrečil v Watzmannu, spada med žene, ki niso prenehale biti ženske, čeprav so dobre alpinistke. Schimkejeva je spremljala moža na najtežjih turah in pravi, da bi tega ne zmogla, če bi gora res ne ljubila. Ni treba poguma, dovolj je ljubezen. Če je vodstvo dobro, je ženska kos tudi najtežjim modernim smerem. Če med ekstremisti ni mnogo žensk, je to pač zato, ker ima ženska v družbi še vedno drugačen položaj kot moški, ostanek preteklosti, ki je ženi kratila uveljavljanje v življenju. JAPONSKO PAMIR-HINDUKUŠ EKS-PEDICIJO 1960 so sestavljali: vodja dr. H. Sakato, star 54 let, dr. R. Yosii, 46 let dr. H. Savata, 43 let vsi člani Academic Alpine Club Kyoto, ki je organiziral tudi ekspedicijo na Čogoliso. Ekspedicija je 2. julija 1960 odšla iz glavnega mesta Afganistana Kabula in se preko krajev Kunduz, Taliquan in Faizabad z jeepom peljala v Iškašim na afganistansko-ruski meji na severovzhodu. Od tu se je s tovornimi živalmi obr- nila proti vzhodu ob Amu-Darji navzgor, nato po dolini Quazi-Deh proti jugu. Tu so 17. julija postavili bazo v višini 3080 m ter se povzpeli na Noshaq, 7450 m, kakor smo že poročali. Noshaq je za Tirich-Mirom, 7750 m, najvišja gora v Hindukušu. Če je Noshaq še v Afganistanu, je potem najvišja gora v državi. Iz zemljevidov to še ni razvidno. Dosegli so ga s štirimi tabori v višinah 3800, 4500, 5500 in 6300 m. 24. avgusta so se obrnili in 17. septembra prispeli spet v Kabul. Ekspedicija je imela tudi znanstvene naloge, predvsem s področja biologije. GERLOSBACH V ZILLERTALU so izrabili za akumulacijo vode pri veliki elektrarni, potok je zato tako oslabel, da ne odnaša več proda, posebno kadar so vodostaji nizki. Za normalno življenje je to tako pomembno, da so morali zdaj narediti obrambni zid 5 m visok, za katerim so bo težko nabralo do 40 000 m3 proda. Toda to bo zadostovalo komaj štiri leta, nato bo treba prod odvažati z bagri in kamioni. Premišljajo o braniku, ki bi zajel 260 000 m3, toda na kraju, odkoder ne bi bil mogoč odvoz, ker ni ceste. Ker pa bodo »Tauernske elektrarne« pri Durlassbodnu zgradile še eno veliko elektrarno, bo vode v Gerlosbachu še manj, proda pa še več. Narava ima svoj prav. Pri regulaciji gorskih voda je treba to še posebej upoštevati. Delna regulacija nekje škodo preprečuje, voda pa dobi moč in dela tem večjo škodo drugod. Tako se je pokazalo tudi pri regulaciji Kotovca (Savinje) v Logarski dolini. KANADSKI ROCKY MOUNTAINS imajo ogi'omne površine narodnih parkov. Samo odseka Jasper in Banff merita 18 000 m2. Skozi oba parka drži 300 krrf dolga avtomobilska cesta po gorskem svetu. Divjačina v tem paradižu je zaščitena in se giblje v prostosti, samo bizon je za ograjo. Že 75 let je lov v Banffu prepovedan. Zato tu ni nič čudnega, če srečaš črnega medveda — grizlija, gorskega karibuja, vapiti, goi'skega leva, kojota in bobra. 90% obiskovalcev pride z avtom, v Kanadi je pešec sploh bela vrana. Izletniki se ustavljajo v bungalo-vih, ki so v parku združeni v cele vasi, ali pa v luksuznih hotelih Park Lodge, Springs ali Lake, nekateri pa imajo s seboj šotore. Promet je odprt samo poleti, pozimi se zapre, odprte so le »fire roads«, požarne ceste za zator gozdnih požarov. Pač pa so možni izleti na konju v nižjih predelih. Dovoljeno je loviti ribe, tu je pravi ektorado za ribiče. Planinar-jenja uprava parka ne pospešuje, v gorah ni koč. Samotnemu planincu bi utegnil biti nevaren grizli, posebno medvedka z mladiči ne bi pobegnila, ampak naskočila. Tudi bizon in bivol sta nevarna. Uprava parka prevzame odgovornost za življenje samo, če se turist ne oddaljuje od ceste, od avta, kakor v afriških rezervatih. Plezalci se udejstvujejo le v skupinah, izhodišče je Banff ali Lake Louise, z vodniki. Zimski šport, smučanje, je še v povojih. Imajo pa že skakalnico in žičnico. BELVEDERE, stolp v skupini Pala v Dolomitih, se je zrušil. Arhitekt Zima — mraz je odstranil 100 m visoki rogelj in popolnoma spremeni veduto doline. Dva italijanska plezalca sta se namenila nanj, pa ga nista več našla. Seveda nista mogla verjeti. Zdaj je sprememba »uradno« ugotovljena. NARODNI PARK V VISOKI TATRI je povečini v ČSR, del pa sega v Poljsko. V predgorju je značaj vegetacije sub-alpinski, klima pa je ugodnejša kot v Alpah, pozimi je manj oblačno kot v Alpah. Visoko Tatro obišče letno 1 milijon državljanov. To seveda prvobitnost gorske prirode zelo ogroža, treba jo je bilo zaščititi. Napori za zaščito so stari pol stoletja, vendar ni bilo pravega uspeha. Leta 1949 je izšel zakon o zaščiti Tatre, TANAP zakon (Tatrski nacionalni park). TANAP obsega 50 000 ha, od katerih je 34 000 ha gozda. Okoli parka je še 70 000 ha zaščitenih s posebnimi odredbami. Istočasno je Poljska proglasila svoj del Tatre za zaščiteni teren, tako da je režim enoten. Vsak objekt v Tatri gre skozi upravo TANAPa, ki ima vrhovno besedo nad 260 km2, na katerih je 20 vrhov nad 2500 m, 35 dolin z jezeri, najdaljša je 14 km dolga. Med rastlinami jih je 25 iz ledene dobe in se nahajajo samo v Tatri, nikjer drugod po svetu. Gozd sega 1500 do 1700 m visoko, ruševje (burje, Pinus mug-ho) čez 2000 m. Gamsov je 800. medvedov 20, risov 25, jelenov preko 1000, celo bizon je tu v ogradi. Alpinizem se je močno razvijal med obema vojnama, po vojni pa so bili rešeni vsi alpinistični problemi, posebno zimski. Zaščitne odredbe TANAPa niso brezdušne, niso proti človeku, ampak zanj. V SKARDU, v Pakistan, ni več možno priti po cesti, odkar so Kašmir razdelili med Indijo in Pakistan. Zato je pakistanska vlada organizirala zračni most. Avstrijska ekspedicija v Karakorum 1961 se ga je že poslužila. Člani te ekspedicije, ki jo vodi eigerjevec Erich Waschack, so člani sekcije ÖG, (österreichischer Ge-birgsverein, ki je zdaj včlanjena v ÖAV: Heinzel, Ambichl, Obermüller, Axt, torej bolj skromna imena, izvzemivši vodjo Waschacka. Iz Dunaja do Karačija so rabili 14 dni, do Ravalpindija še dva dni. S seboj so vzeli 2500 kg tovora, imeli so 120 nosačev, ki so jim ta tovor prenesli 200 km daleč po dolini Indus, Shayok in Kondus do Karmadinge v višini 3000 m, zadnjo vas pred ledenikom Kondus. Cilj je Saltoro Kangri, 7742, m, glavni vrh okoli ledenika Kondus, kjer je venec sedemtisočakov, še neosvojenih. Na Saltoro Kangri so skušali priti po vzhodni strani, medtem ko so Avstrijci štartali z ledenika Kondus in Likah. V ta predel sta 1. 1912 usmerila svojo ekspedicijo Bullock in Workmann, vendar sta samo fotografirala in napisala interesantno poročilo. L. 1935 je bil tu Sir John Hunt, vendar zaradi slabega vremena brez uspeha, čeprav je prišel do višine 7400 m. L. 1957 so bili tu spet Angleži in so raziskovali zgornji del ledenika Siachen. Leta 1960 je prinesel v Avstrijo znani alpinist Ernst Senn poročila o področju Kondus, da je tu še dovolj neraziskanega sveta, fte mine leto in že se Avstrija odpravi še v ta konec mogočnega Karakoruma. V ZAHODNEM PAKISTANU je plaz odnesel belgijsko alpinistko grofico Françoise de Grunne, hčerko znanega alpinista Yaviera de Grunne. Bila je tam v fotoakciji. HERMANN GEIGER famozni alpski letalec in reševalec, je izdal knjigo z naslovom »Der Gletscherflieger«, lede-niški pilot. Izšla je v založbi Universitas v Berlinu 1. 1961, predgovor ji je napisal znani Luis Trenker, pred izdajo jo je obdelal še André Guex. Svetovno znani pilot popisuje svojo življenjsko pot, opisuje težave ledeniških poletov, svoje izboljšave, s katerimi je naredil gorske polete iz leta v leto varnejše. Z letalom preskrbuje visokogorska zavetišča in divjačino, predvsem pa rešuje ljudi, ki pridejo v gorah v stisko. Reševalne metode, do katerih se je povzpel Geiger, se označujejo kot višek človeških zmogljivosti. Neznani vzponi Severna stena Velike Mojstrovke Črni kot Prva plezala 2. avgusta 1959 Jože Hudeček in Ljubo Ju-van (oba AO Ljubljana matica). Dostop: z Vršiča ali iz Tamarja po zaznamovani poti na Sleme do studenca in po meliščih na gredino pod steno, l in pol ure. Opis: Vstop po kaminu v kotu stene. Po njem navzgor v kotanjo. Levo ob previsu pod prvo veliko streho. Po polici desno na rob belih žmul. Po robu dva raztežaja navzgor pod rdeč kamin. Po njem krušljivo (VI-) v lopo (k). Iz nje prečnica pod velikimi strehami levo preko plošč (k) na strmo polico in po njej do kraja. Od tu desno navzgor delikatna prečnica (VI—, k) v gruščnato kotanjo nad strehami. Po kotanji do vrha in po kaminu rahlo proti desni na nagnjene plošče in preko na krušljivo polico. Levo navzgor po počeh 2 raztežaja v kotanjo pod kaminom. Po kaminu (k) navzgor na greben. Ocena: IV+ z dvema mestoma VI-. Višina 450 m. Cas prvih plezalcev 12 ur. Sestop: Po grebenu na Malo Mojstrovko in po zaznamovani poti na Vršič. 2 uri. Foto Jaka Cop Severna stena Jalovca Direktna smer \ i : V. ... 1 ■ ■ ■ .i ' vaii (oba AO Ljubljana ma- jH^mMK1, ! Dostop: po poti, ki pelje i? -^¿iv. ■ • ]:::■.■■.■.■■.< .-... K. .•■■•... do vstopa 2 uri. Opis: Vstop v steno malo pred koncem snega v grapi, ki vodi na severozahodni greben. Tri raztežaje levo navzgor na gredino. Po gredini pod vršno steno. Po polici levo. preko previsa (k) nato desno navzgor pod zajedo. Raztežaj po za- : jedi pod lusko (k). Ob njej po poči do vrha, nato levo na pomol. Nad njim po gladkem kaminu in desno preko plošč na stojišče. Se raztežaj navzgor po krušljivi rumeni steni na Jalovčevo streho 20 metrov pod vrhom. Ocena: IV z dvema mestoma V. Višina 250 metrov. Cas prvih plezalcev 7 ur. Sestop: Po zaznamovani noti po severozahodnem grebenu na Kotovo sedlo in v Tamar. ^ ^ Foto Franci Savenc Tovarna dokumentnega in kartnega papirja Telefon: Radeče 81-950 Tekoči račun pri NB Trbovlje 600-29/1-11 Brzojavi: Papirnica Radeče Železniška postaja: ZID ANI MOST PROIZVAJA : vse vrste brezlesnih papirjev in kartonov specialne papirje surovi heliografski in foto papir paus papir kartografski specialni risalni »Radeče« papirje za filtre itd. IZDELUJE : vse vrste kartic za luknjanje v standardni velikosti in tisku Po želji izdeluje kartice v posebnem tisku v rdeči, modri ali sivi barvi RADEČE PRI ZIDANEM MOSTU GROSISTIČNO TRGOVSKO PODJETJE LJUBLJANA, TRUBARJEVA CESTA 1 NUDI PLANINCEM IN PLANINSKIM POSTOJANKAM RAZNO TEKSTILNO BLAGO, KONFEKCIJO, GOSPODINJSKE STROJE IN POTREBŠČINE TER RAZNE UVOŽENE PREDMETE Ventromerkur © > hap&oifie • i podplatno usnje fl komerčno in goodeyar vse vrste boksov črnega in barvastih dullboks cs za specialne smučarske čevlje mastno, cugovano S in nekrišplovano kravino ter svetovno znani likanec Stl kupite najceneje v tovarni usnja v Šoštanju o POSTREŽBA TOČNA IN HITRA! Miliš lovomi dušika hde i I i i i ! i j j i i i PROIZVAJA IN DOBAVLJA: Karbid za avtogeno varjenje, razsvetljavo In acetilensko kemijo Apneni dušik in nitrofoskal — Ruše za gnojenje Ferokrom suraffine za jeklarsko Industrijo Elektrokorund za bruse in brušenje Kisik in acetilen za rezanje in varjenje kovin Taljeni magnezit . za elektroizolacljo Brzojavni naslov: Azot Maribor, telefon: Maribor 35-48 in 36-48, teleprinter: 03312 604-11 Železniška postaja: Ruše — Industrijski tir. TekočI račun: NB Maribor "pfgs Naši glavni izdelki so: ISKRA - visokofrekvenčne telefonske naprave ISKRA - kinoakustika, prenosne ojačevalne naprave ISKRA - radio in TV sprejemniki ISKRA - električne stenske ure ISKRA - avtoelektrika ISKRA - selenski usmerniki in stavki ISKRA - instrumenti in električni števci ISKRA - preklopniki, rotacijski stroji ISKRA - industrijska televizija ISKRA - elektronski merilni instrumenti ISKRA - oprema za laboratorije ISKRA - kontaktne naprave ISKRA - signalne naprave Železarna Jeseni lce Proizvaja cevi: vodovodne, plinske, parovodne, konstrukcijske, pohištvene, pancirne v dimenzijah 1 /8 »—3«, spojke za cevi, loki za cevi Zahtevajte katalog proizvodov Železarne Jesenice