Občinski svetniki ali koritniki? Novomeške pozidave: Nič več ni sveto Intervju: Nataša Brajdič Slivšek, romska policistka Potlač: Na županski prestol se vrača Boško don Kova Novo mesto, 27 oktober 2007, številka 3, letnik 11, cena 2,50 EUR KNJIŽNICA MIRANA JARCA Rozmanova 26 8000 NOVO MESTO Poštnina plačana pri pošti 8101 Novo mesto ___________________________________________j niici L 1 A Io|g|l|a|s| i ■ Forex Commerce d.o.o. Smrečnikova ulica 19 8000 Novo mesto I boplo/t PVO RIU ICI ■ OKU« m VRATA IA VAJ DOKI Mrko 57,8000 Novo mesto / Ti 07 5S71570, F107 5371571 W MARJAN ŠMALC s.p. • *JT 041/671-461,fax:07/33-25-968 rROV A e-mail: marjan.smalc@siol.net VARNOST PRI DELU - POŽARNA VARNOST ARO ■ raiunomdske m kn/igmvdske storme ■ čuvanje m nadzor gradbenih instalacij |ŠT|;M Rozalija judei s.p. Velika Cikava 12B 1000 Novo i tel./faks: 07/33 72 930, mobitel: 031 2' delovni čas: od pon. do pet. od 8. do 1! lovo mesto 293 661 pon. do pet. od 8. do 15. ure e-mail: darabiro®siol.net ARHITEK Novi trg 9, 8000 Novo mestol tel.: 07 33 71 520 fax: 07 33 71 521 y gsm: 041 671 338 euca Kriz Aurora hobby & art Breg 1, Novo mesto tel.: 07 33 23 055 HOBI & ART AURORA priooBivarue upravne in craDBene ooicumenTaaje Laikmoms cesra 4. 8000 novo mesto *586 7 352 48 51 euca«rizevoua.nei +386 40 439 677 Gradbeno projektiranje ^ I in inženiring d.o.o. rT m Ljubljanska cesta 26, Novo mesto tel.: 07 33 77 630, www.gpi.si — avtohiša adpia Avtohiša Adria Plus Podbevškova 13, Novo mesto <•------------------> Avtohiša Berus Podbevškova 1, Novo mesto Servisno prodajni center 07 ^ aq vozil Volksvvagen in Audi U/ O I I Uo UU (Tn H N a) Avtošola Riba Ulica stare pravde 15 Novi trg 11. Novo mesto tel: 07/ 33 26 722 m-tel: 041 671 480 AVTOŠOLA v >v >v • a a a • topli sendviči, čokoladni žepki, rogljički • ob četrtkih salsa ečeri • glasba 70., 80. let • urejena ogrevana terasa za kadilce • • brezplačna uporaba interneta Iščemo pomoč v strežbi \ Vsi interesenti \ \ BAR BOTER GSM: 040/625-585 \ Novo mesto ija za mlad večja potovalna mskrtcN* AACNcm) twy\wrcgiiegiurfflsi vSJoMatmesto} PRAGA od 139C SARAJEVO od 99€ BRNO od 99€ KRAKOV od 109C PARIZ od 99€ AMSTERDAM od 181 € k BUDIMPEŠTA od 123€ J SOFIJA od 165C lf BANJA LUKA od 89€ URNA OBALA od 119€ Z vlakom na silvestrovanje v BRATISLAVO, BEOGRAD, BUDIMPEŠTO Novoletni odhodi tudi iz Novega mesta! rvmrrč*« »r-\ JP?' gl ■ JL* - v 1 i /fJB RB ^ / '11 w M 1 I I ZIZEK, Simon Simon Žižek, vodja svetlobne in zvočne tehnike Anton Podbevšek Teatra, prijaha iz družine treh bratov. Rodil se je leta 1974, po srednji ekonomski šoli ni nadaljeval v tej smeri. Zapletel se je v štrene glasbe in zvoka. Njegova glasbena izkušnja se je začela na morju. Star je bil šest let, vsak večer ga je vleklo, da je hodil opazovat priprave in nastop skupine, doma pa mu je uspelo priti na tonsko vajo Šank rocka. Potem je brat začel bobnati, kar se je lotil tudi Simon. Prišlo je do skupin Proteus in Društvo mrtvih pesnikov. »Pri sedemnajstih in osemnajstih letih sem prišel v tazo, ko sem bil najbolj pameten in samooklicana rock zvezda. Vse sem vedel in vsi so bili slabši od mene. Bil sem trmast in sem skupino zapustil. V bistvu se je v tem času vse obrnilo. Namesto da bi delal in vadil, sem bil samo pameten. Jasno, da tako ni šlo naprej,« pravi. Devetnajstleten je šel v London, kar danes označuje za rehabilitacijo. Brat Primož je imel v londonskem študentskem stanovanju nekaj prostora, ki sta okupirala skupaj z Igorjem Lumpertom. Po mesecu dni je spoznal, da je treba v življenju vendarle delati. »V Londonu na Victoria Station najprej srečaš brezdomce. Vrnil sem se domov in se zaposlil prek študentskega servisa. Takrat je tam delal Marjan Pirnar, ki je ravno začenjal z ozvočenjem. Povabil me je k sebi, tako se je začela zgodba z ozvočevanjem. Sprva sem zgolj prenašal opremo, potem se je enkrat zgodilo, da ni bilo nikogar za mešalno mizo.« Naslednjih pet let se je ukvarjal z monitorji in zvokom na odru. Ko je začel delati še zunanji zvok, je ugotovil, da ga delo več ne veseli. Odločil se je za presek in odšel v Glasgovv, kjer je leto dni obiskoval School of Audio Engineering. Zatem je doma še nekaj časa delal pri Marjanu, nakar se je odločil za nevezani poklic. »Tako se mi je svet odprl. Prej sem delal za največjo firmo, z najboljšo tehniko in največjimi zvezdami, vendar sem delo opravljal za nekoga drugega. Po drugi strani je osnova našega dela neko veselje, saj opravljamo delo, ki ga imamo radi. Tako nas navadno vidijo tudi ljudje, čeprav je zadaj veliko trdega dela. Smo del ustvarjalnega procesa. Za preživetje moramo vsi delati, ampak če to počneš z veseljem, je to prava pot.« Dve leti je sodeloval s skupinami, za katere pravi, da jih izredno spoštuje, vendar je težil k novim izzivom. Srečal se je z gledališčem. »Našel sem širino. V gledališču ne gre samo za zvok, poleg so oder, luči, dvorana.« Kdor vse to krmili, se zdi kot gospodar luči in zvoka. »Točno tako,« prikimava Simon. »Vedno sem menil, da lahko tonski mojster zvok skupine izboljša za deset odstotkov, več ne. Lahko pa ga popolnoma zmaliči. Marsikdo tudi ne ve, da je veliko odvisno od znanja in staža skupine. Pogosto ni težava v tonskem mojstru, temveč v skupini.« Simon povzema, da je šel skozi štiri razvojne stopnje, Pirnarjevo, škotsko, svobodnjaško, sedaj je v gledališču, kar se mu zdi nekaj izjemnega. Poleg gledališča ga občasno vidimo tudi za mešalnimi mizami zvočno zahtevnejših prireditev, kar mu še vedno veliko pomeni. Ob obiskih novomeških koncertov smo pogosto deležni slabega zvoka. Če se ob takem zvoku ozreš za mešalno mizo, navadno tam najdeš mladca, ki se mu zdi, da se vse vrti okoli njega. »To je narobe. Osebno mislim, da je v Novem mestu največja napaka, da greš koncert pripraviti v Športno dvorano Marof. Tam lahko pride najboljši mojster, pa bo težko opravil kaj poštenega. Mladi pa so ujetniki lastnega ega. Sebe ne smeš videti kot glavne zvezde. Si le del sistema, ki ga sestavljajo skupina, ozvočenje in občinstvo. Tega se moraš zavedati. Pri nas je pogosto ozvočenje preglasno. Tudi jaz sem šel skozi tako obdobje. To je prepogosta napaka. Nastopi resnih tujih skupin, recimo Metallice, Bryana Adamsa, so bili prej tihi kot glasni. Med koncertom skupine Eagles si se lahko pogovarjal. Naša težava je tudi slaba zvočna oprema, predvsem klubska, kar pripomore h glasnosti. Čeprav je osnova vsega lastna prečiščenost pojmov.« Simon tudi meni, da je tonski mojster največji zaveznik skupine. Sliši jo, vidi, stvari, ki jih glasbeniki večkrat ne zaznajo. Te stvari je po njegovem bolje obdržati zase. »Narediš pač svoje, poveš mnenje in se posloviš. Treba je ločiti. Nekdo gre na oder in se pred občinstvom izpostavi, ti pa si skrit za mešalno mizo. Nastopati se mi ne zdi preprosto. Za uspešnimi glasbeniki so leta vaj in koncertov.« Po štirih razvojnih stopnjah Simon napoveduje peto. »Že pet let razmišljam o plošči avtorske glasbe. Prihodnje leto nameravam s prijatelji posneti ploščo. Na Škotskem bomo poskusili narediti neko slovensko škotsko akustično varianto. Plošče ne bom izdal, to bo le glasba za prijatelje,« je zaključil Simon. |s|t|r|e|l|a|d| i| j|a|š|k|a| BHC Ustvariti občutek resničnega in fizičnega Tekst in foto Marko Pirc “Nismo otroci betona, ta prostranost in hkrati umirjenost narave, ki nas obdaja, je na nas vplivala verjetno blagodejno. Stilsko smo se umaknili od agresije in hrupa.” k Prihajajo iz okolice Šmarjete. Skupino sestavljajo Jernej Darovec na vokalu, Jaka Darovec na bobnih, Uroš Turk na bas kitari in Borut Perše na električni kitari. Poznanstvo med člani sega veliko dlje nazaj od nastanka benda BHC, saj eno polovico tvori bratovska naveza, drugo polovico in celoto pa povezuje prijateljstvo še iz predšolskih in osnovnošolskih let. Pravijo, da jih je skupaj pripeljala želja do igranja in predvsem izražanja. Čeprav sem z njimi dober prijatelj in sem jih spoznal že tako rekoč do obisti, resnično težko enolično napišem njihovo predstavitev; z zrelimi besedili, katerih pomen včasih nezavedno premlevam v najbolj vsakodnevnih opravilih, kvalitetno glasbo in rastočo karizmo so dejansko celota, katero je težko opisovati le v dveh dimenzijah. Za vtis celostne podobe je potrebno mnogo več. Pri pogovoru se mi je v imenu zasedbe pridružil bobnar Jaka Darovec. Začetki, čas obstoja? Meniš, da je to velik del vaše zgodovine, ali je le delček poglavja v vaši karieri? Zasedba obstaja od poletja 2005, člani pa smo izkušnje in koncertno kilometrino nabirali že v nekaterih prejšnjih zasedbah. BHC ne predstavlja velik del naše zgodovine, je pa bilo to obdobje plodno in uspešno, saj smo v tem času pripravili material za ploščo, odigrali kar lepo število uspešnih koncertov ter si skozi razne natečaje priigrali nastop na Rock Otočcu in postali eni izmed zmagovalcev Youngunz turneje. BHC - kaj pravzaprav pomeni ta kratica? BHC je, kot je verjetno razvidno, kratica, ki jo sestavljajo črke B ter HC. B kot Brezovica ter Bela Cerkev, ki predstavljata prostor našega odraščanja, HC pa v glasbenih krogih zaznamuje pojem hardcore. Je na muziciranje vplivala tudi klima domačega okolja? Glasba nam nikoli ni bila vsiljena. S tem mislim predvsem to, da nismo bili žrtve nadebudnih staršev, ki za vsako ceno vpisujejo otroke v raznorazne glasbene šole, ne glede na to, ali otrok ima glasbeni talent ali ne. Vsi smo potrebo po ustvarjanju najprej začutili navznoter, šele potem smo jo začeli vztrajno uresničevati tudi navzven. Mogoče smo zato dokaj pozno prijeli za inštrumente, to se je namreč zgodilo šele na začetku srednje šole oz. koncu osnovne. Prav tako bi zagotovo lahko rekli, da je na tok našega ustvarjanja vplival naš okoliš. Nismo otroci betona, ta prostranost in hkrati umirjenost narave, ki nas obdaja, je na nas vplivala verjetno malce bolj blagodejno, saj smo se stilsko umaknili od agresije in hrupa, ki sta dandanes zelo močno prisotna pri mlajših ustvarjalcih. Kako bi se uvrstili po žanru, stilu? Katere stvari so se največkrat vrtele na domačih radiih? Danes je zelo in, če se bend v intervjujih ne opredeljuje, če pa se že, pa navede najmanj pet različnih žanrov, s katerimi se identificira. Ko pa poslušaš skladbe te skupine, ugotoviš, da je vse skupaj zelo enodimenzionalno in daleč od raznoraznih možganskih puhlic. Obstajajo seveda izjeme, toda tudi glasba na neki način odraža družbeno stanje duha, ki se ne poglablja, je velik navzven, toda prazen navznoter. Rdečo nit našega stila so najbolj zaznamovali Jimi Hendrix, James Brown in pa skupina Sex Pistols. Kaj dandanes ovira izvajalce zvrsti popularnih v prejšnjih desetletjih? S čim se mora bend soočati? Se ti zdi kvantiteta dobra podlaga za kakovost? Kaj je recept za preboj? Govoriva o slovenski sceni. Trg je prenasičen. Imamo opravka z velikim številom posameznikov, ki se jim igranje v bendu ali izvajanje glasbe nasploh enostavno zdi kul oziroma priložnost za slavo, promocijo. Seveda to prinaša tako pozitivne kot negativne posledice. S tem ko raste število glasbenikov in bendov, raste tudi število kvalitetnih izvajalcev. No, ne nujno sorazmerno, toda po neki osnovni logiki bi to moralo držati. Problem nastane takrat, ko poslušalci ne znajo več ločiti zrnje od plev in zadnje nevede povzdigujejo na piedestal. To privede do situacije, kot jo poznamo danes, ko sceno obvladujejo dekolteji in ponekod že obsceni izvajalci. Na drugi strani pa imamo veliko kvalitetnih zasedb, širšo pozornost si žal izborijo le redki. Tako majhen trg in poslušalstvo, kot je slovensko, velikega števila kvalitetnih izvajalec enostavno ne more sprejeti, saj za vse zmanjka prostora. Recepta za preboj ni, če bi obstajal, bi se verjetno prodajal po dragi ceni v malih stekleničkah. Treba je zaupati v svoje delo, delati čim bolje in se na ta način nadejati uspehov. Če ne verjameš v to, kar delaš, to poslušalci hitro opazijo. Vaša vizija? Je to morda igranje za vsakdanji kruh? Vizija je naslednja: čim prej dokončati snemanje plošče, potem pa upamo na čim več koncertov po celi Sloveniji, morda snemanje spota, o slavi in služenju kruha na račun glasbe pa si vsekakor ne delamo utvar. Želite kakšne nove obraze? Želje po novih obrazih ni. To vsekakor ne pomeni, da se omejujemo. Na ploščku, ki ga snemamo, bomo s pomočjo gostujočih glasbenikov razširili paleto zvokov in inštrumentov, vendar se nam zdi, da predstavljamo nekakšno zaokroženo celoto, v kateri bi se v tem trenutku težko našel prostor še za dodatne člane. Morda v prihodnosti. Je kozarec napol poln ali napol prazen? Če ga toči naš basist, je poln, če pa kaka druga oseba, pa odvisno, kdo pije in kdo plača. Kakšen odnos imate do politike? Že hodite po kakšni politični strani? Je možno, da v prihodnosti postane del vaših besedil? Hodimo po tisti strani, ki se nam zdi najboljša. Besedila so po večini napisana na humoren in domiseln način. Bolj kot sporočilnost prevladuje izraznost, saj je ta pomembnejša za zlitje besedila in glasbe skupine BHC. Politika v besedilih tudi ni več to, kar je bila še recimo 20 ali 30 let nazaj, ko so se glasbeniki bojevali z zahtevnejšo družbeno situacijo. Iz nekakšnega družbeno ozaveščenega besedila lahko zelo hitro nastane banalni kič. Tople vode raje ne odkrivamo. Kaj pa religija? Večina članov zasedbe verjame v obstoj nadnaravnega. Človek še zdaleč ni tako mogočen, pameten in neodvisen, kot si misli. Se čutite kot umetnike ali trezne realiste? Je realist lahko dober umetnik? Ponavadi je zdrava mešanica raznoraznih sestavin tisto najboljše v vsaki stvari. Takole na hitro bi ocenil, da je polovica benda umetniška, polovica trezno realistična. Realist je vsekakor lahko dober umetnik in tudi obratno. Je pa v današnjih časih, ko je glavna družbena norma tekma za denar in uspeh, zelo težko uspeti kot »samo« umetnik. Ostalo je le malo prostora za romantiko. Bo nov plošček kakšna velika prelomnica ali le stopnička, ki vas bo dvignila nekoliko više? CD bo zagotovo prelomnica. Kako velika bo, bomo lahko razpravljali po tem, ko bo izšel. Ne pričakujemo veliko, toda če bo odziv med poslušalci vsaj približno tako dober, kot so odzivi na naših koncertih, se ne bojimo za prihodnost benda. Bi pa poudaril, da smo se navkljub izjemno slabi prodaji CD-jev, ki je sledila popularizaciji interneta in mp3 datotek, še vedno odločili za to, da bomo plošček posneli in izdelali kar se da profesionalno, saj po našem mnenju predstavlja nekakšen mejnik v ustvarjanju benda. Če ne drugega, lahko CD primeš v roke, si pregledaš knjižico in prebereš besedila. Ustvarja tisti občutek resničnega, fizičnega. Računalniški biti in bajti ter nasploh današnji svet ima probleme z ustvarjanjem teh občutkov. iMJMU mm IH ai .•stavaM_ mm M . -v >^?55že8HHI •' ,;* ■ X m “Eift : < •'.- Radio rUa 106m6'MHz www. radiokrka. com Luminus VRTEC CICIBAN NOVO MESTO \ Ragovska ulica 18, 8000 Novo mesto DOLENJSKIMČ/Z£7 v___Muzejska 7, Novo mesto KNJIŽNIC Rozmanova 26/28, Novo mesto tel: 07 393 46 74 m i n a a JR J A 'R C Zarja d.d. Stanovanjsko podjetje Prešernov trg 5 Novo mesto |R59 GIMNAZIJA NOVO MESTO Seidlova cesta 8 llJ-JPgJ 8000 Novo mesto Srednja šola ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM Ulica talcev 3 Tel.: 07 332 15 27 GOSTILNA IN SLAŠČIČARNA JAKŠE Drska 44, Novo mesto tel.: 07/33 77 310, 33 77 311 v_______GSM: 051 311 331_____y h gostisce-kos@siol.net kos gostišče ZIDANICA KOS NA TRŠKI GORI Šmarješka c. 26, Novo mesto, Tel.: 07 33 70 540 Bistro in pizzeria Kaval Panda d.o.o. Velike Brusnice 13 tel.: 07 30 85 623 Tl. E P O T IM I A T E L. J Frizerstvo, solarij, ličenje, pedikura Milana Majcna 9, Novo mesto 07 332 45 10 lesto 07 33 telefon Frizerski salon Jure Kandijska 19, Novo mesto SAKS 1 mednarodni transport, logistika, inženiring in storitve Novo mesto d.o.o. tel : 07/ 33 70 700; fax: 07/ 33 70 701 K*N*J*I*Ž*N*l*OA Kidričeva 2, p.p.29 8210 Trebnje Tel.: 07/ 34-82-llOj ^ (T) OŠ Bršljin Kočevarjeva 40, Novo mesto ^e-mail: os.brsljin@guest.arnes.si Osnovna šola CENTER Seidlova cesta 7 8000 Novo mesto Osnovna šola GRM Trdinova ul.7, 8000 Novo mesto Tel.: 07 39 35 900 Dijaški dom Novo mesto Šegova ulica 115 8000 Novo mesto fr Ulica talcev 3/a 07 39 33 264 EKONOMSKA ŠOLA HOTEL ** (BELOKRANJCU) Kandijska cesta 63, NM tel: 07/ 30 28 444 www.pribelokranjcu-vp.si PUB PRI VODNJAKU Glavni trg 3, Novo mesto Frizerstvo in ladjarstvo K0BRGEK Ljubljanska 80, tel.: 07 33 26 028 (Smolenja vas 3, tel.: 07 33 44 118 y ^ ‘Renata. Peterk s.p. ^ 'Bršljin 22, Sovo mesto R Frizerski salon tel: 07/30 23 384 park COMfriN Trženje in servis računalniške opreme ljubljanska 8, Novo mesto tel.: 07 33 21 638' m Plesni center Dolenjske Novi trg 7, Novo mesto gsm: 041 754 911 £ 1.6. 2007 je začel veljati poletni delovnik. Knjigarna Goga bo vse do 30.9. za vas odprta od ponedeljka do petka od 9.00 do 21.00 ter ob sobotah od 9.00 - 13.00. Vabljeni! Glavni trg 6 RIC Novo mesto Novi trg 5, Novo mesto tel.: 07 39 34 550 R www.ric-nm.si © Razvojno izobraževalni center Sovo mesto Visoka šola za upravljanje in poslovanje Dodiplomski visokošolski programi Na Loko 2, Novo mesto tel.: 07 39 30 020 /v Šolski center Novo mesto Šegova 112 Novo mesto OŠ Brusnice ^ ^ -Ai Velike Brusnice 101, g, V. Brusnice Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije Območna enota Novo mesto KULTURNI CENTER JANEZA TRDINE KC Janeza Trdine Novi trg 5, Novo mesto & ^ ^Olltsbena šoit OiCnjumr QKtxine cKbw mesto OŠ Šmarjeta v//_. Šmarjeta 1, Šmarjeta______-jfc. V * tel.: 07 38 44 180 GASILSKO REŠEVALNI CENTER NOVO MESTO Mestna občina Novo mesto Seidlova 1, Novo mesto LSeidlova cesta 29, 8000 Novo mesto/ SLS. Slovenska ljudska stranka Mestni odbor Novo mesto VJ0 v KOSTANJEVICA NA KRKI Galerija Božidar Jakac Grajska cesta 45, 8311 Kostanjevica na Krki Tel.: 07/49 87 008, Fax: 07/49 87 335 Ogled razstav in stalnih zbirk: vsak dan razen ponedeljka od 9. do 18. ure. www.aaleriia-bi.si. e-pošta: inio@aaleriia-bi.si McDonaids Ljubljanska 27 Novo mesto park novomeški regionalni mesečnik Gostilna Bučar „ „ . „ - TUDI ŠmiheM*0Novo mesto" ŠTUDENTSKA Tel.: 07 33 75 325, gsm: 031 647 084 KOSILA Prepih Gornja Težka voda 19 Xe30B9404 ^«- l.ok'al.Patifi'1'O'l www.lokalpatriot.si lokalpatriot@lokalpatriot.si Panda d.o.o. KZ Krka, Dom, vrt in kmetijstvo , , tel.: 07 33 56 360 krka RAVRA PUB 4- DOBRA KAVA IN DOBRO VZDUŠJE. Primož Polak s.p. Ljubljanska cesta 26 (TC HEDERA) 8000 Novo mesto • tel:07/33 28 041 DELOVNI ČAS Ponedeljek - srede 7h 23h Petek in sobota 7h 03h Četrtek 7h 01 h Nedelja 16h 23h TOT AL DOLENJSKI UST Vas četrtkov prijatelj zeLilj let! Sodelujte v anketi na LWAWiW; J& (07) 39 30 500 mMMsmm Kandijska cesta 60 PM , Tsl.: 07 302 01 OO \m/srn TOTALCEK NEOgeneracije Katja Martinčič, foto Jaka Šuln Tako se po prelepi deželici sprehajajo mali nacistki, karantančki, komunistki in mali verski fanatiki. Prenapihnjenčki se kot biki v rdečo zastavo zapodijo v vsakogar, ki pogleda drugam. 'Ž&M.-l T r . ■' Zgodovina se ne ponavlja, zgodovina se zlorablja. Vse, kar je dandanes obstoječe, je le kvazi novo in kvazi boljše, v resnici pa poceni replika sistemov, ki so nekoč, ko so se kokoši še sprehajale po dvoriščih in so se babice še pokrižale pred nedeljskim kosilom, že propadli. Vedno znova se sprašujem, zakaj ljudje še vedno verjamejo v preminule ideje, v pokopane voditelje in davno odmrle organizacije. No, pa naj verjamejo babice in dedki, naj verjamejo naši starši, katerih večina je resda odraščala v drugačnih časih. Ampak kaj vidijo na vsem tem mladi? Petnajst-, šestnajst-, sedemnajstletni mulci, polni sami sebe in umetnih prepričanj v razne dobro prodajane neresnice. Morda je internet res škodljiv, ker mulariji omogoča čisto preveč dostopa do raznih informacij (pornografija je še najmanj), morda nam škatla za prikaz 3D slike in zvoka pokaže preveč, in morda, res samo morda, da so starši zajebali pri vzgoji nove generacije ter sinovom (in hčeram) slovenskega naroda privzgojili pretiran ponos, prepričanje v pomembnost in občutek samozadostnosti. Tako se zdaj po naši prelepi deželici sprehajajo mali nacistki, mali karantančki, mali komunistki in mali verski fanatiki. Saj ne, da jih lahko na prvi pogled ločimo med sabo. Ampak dlje ko živiš med njimi, bolje jih poznaš, manj jih razumeš. Mali prenapihnjenčki veselo utemeljujejo svoja prepričanja in se, kot biki v rdečo zastavo, zapodijo v vsakogar, ki si drzne pogledati v drugo smer. Ne zavedajo pa se, da ravno oni najbolj izkrivljajo tisto, o čemer na veliko razlagajo in pridigajo vsem, ki imajo 2 sekundi časa. A je res tako težko misliti s svojimi možgani? Saj nobena od teorij ni popolnoma zanič, dokler je ne jemljemo dobesedno. In tako, ko sedim ob jutranji kavi, vedno znova gledam svoje vrstnike, ki živijo v prepričanju, da jim njihove ideje dajejo nekakšno ubermoč nad svetom in iiberpo-nos nad mulci, ki prihajajo iz preprostih družin, ko sta mati in oče pač bolj zaposlena s tem, da preskrbita svoje otroke, kot pa da jim vcepita predsodke. Obrita glava, bomber, vtetovirana svastika in globoka guba med obrvmi zaradi dolgotrajnega mrščenja, ki naj bi zbujalo strah pri sovražnikih, pri vseh, katerih priimek se konča na -ič. Ce se pač oni v navadnem življenju imenujejo po kakem sr- bskem politiku in pišejo tako, kot so se tisti, ki so med vojno pribežali v Slovenijo... ah, koga to briga. Karantanski panter na jakni, na torbi, v glavi, v očeh. Pijejo samo slovensko pivo in ne hodijo na morje k Hrvatom, ker Hrvatje sux, če še ne veste. Če so tako zavedni, zakaj se ne odpovejo še vsem ostalim dobrinam, ki niso in nikoli ne bojo slovenskega porekla? In na kaj natančno so ponosni? Slovenija je lepa deželica, to drži, ampak nikogar od njih še nisem slišala, da bi se hvalil s Triglavskim narodnim parkom. Tito, Che, Hej, Slovani, rdeča zvezda in antikapitalizem. Tudi moja mama je živela v tistih časih, tudi ona je v vsesplošni paniki in histeriji ob smrti Tita pretakala solze, ampak ker ni bila v partiji, se stare Juge ne spominja z leskom v očeh. Kaj o življenju pred petdesetimi leti vemo mi, ki smo takrat še breztelesno plavali nekje v niču? Nič. Zapeti do vratu, da ne bi prišlo do razvrata, zlat križec na verižici - darilo od birme, sveto pismo za večerno branje in sumljivo veselje do nedeljske in po možnosti tedenske maše. Splošen preplah ob vsakem dogodku s pridihi okultizma in izkoriščanje medijev za napadanje in obtoževanje vsega, kar leze in gre. Se sreča, da ne zmolijo zdravamarije preden spijejo svoj gosti z vodo (in brez ledu, da ne prehladijo grla za petje v cerkvenem zborčku!). Konec koncev mi je popolnoma vseeno in mi, po domače, dol visi za vse skupaj. Ja. Dokler se kak izmed njih ne spravi name s svojo veleumno teorijo. Po novem vsi tisti, ki ne tečnarimo vse vprek z nečim, ob kar smo se po nesreči spotaknili in se nam zdi zelo pomembno, ker še sami dobro ne vemo, o čem gre, nismo več in, nismo kul. Srečam kolega, znanca izpred nekaj let, ki ga že več mesecev nisem videla. »Kaj je novega?« Sname kapo in kjer so prej poganjali dolgi gosti lasje, se zdaj sveti pleša. Je šel med skine. »Zakaj?« »Ne vem, kul je. Pa vsi moji trendi so zraven.« Me veseli in lep pozdrav, upam, da se ne bomo videli še naslednjega pol leta. Še malo, pa bom začela razmišljati o tem, katero od teh modernih teorij naj si izberem jaz za svojo, da bom spet smela piti kavo v miru. Do takrat pa se bom jezila in repenčila nad težaki, ki bodo še naprej delali reklamo za Ljubljana Polje. Foto Boštjan Pucelj Show your tace, APT Ure pravljic, knjigarna Goga ,-.-wVV " Foto Boštjan Pucelj Foto Boštjan Ljubi i A | Otvoritev razstave, Viktor Bernik: Everydayness, Galerija Simulaker Jadranje DNŠ Novi prostori Pihalnega orkestra KRKA, Rumanja vas mm Koncert MI2, LokalP^iot Foto Jaka Šuln Foto Jaka Šuln Id|o|l|e|n| jIs|k|a| Delitvena bilanca občin Težave z delitvijo ali s samim sabo Novomeška občina ravno nesprejetje delitvene bilance vidi kot razlog zastoja v projektih občine, obenem pa ne izkoristi vseh zakonskih možnosti, da bi presekali blokado. V letu 2006 sta iz dela novomeške občine nastali občini Šmarješke Toplice in Straža, ki morata z Mestno občino Novo mesto razdeliti nekdaj skupno premoženje. 0 poteku postopka delitve premoženja je na svoji septembrski novinarski konferenci govoril tudi novomeški župan Alojz Muhič. Ta je za krivca nedokončanega postopka razdelitve premoženja med tremi občinami obtožil kar občini Straža in Šmarješke Toplice, dejal je, da ti občini ne pristajata več na kriterije, za katere so se pred tem skupaj dogovorili. Županja občine Šmarješke Toplice Bernardka Krnc kakor tudi župan Straža Alojz Knafelj soglasno zavračata obtožbo in odgovornost nalagata na Mestno občino Novo mesto. Zanimivo je, da novomeška občina ravno nesprejetje delitvene bilance vidi kot razlog zastoja v projektih občine, obenem pa ne izkoristi vseh zakonskih možnosti, da bi presekali blokado. Na to opozarjajo tudi na službi vlade za lokalno samoupravo (SLVR), ki sicer nima nobenih pristojnosti, da bi lahko občine prisilili k sprejetju delitvene bilance. Po podatkih SLVR je od od 17 delitvenih primerov rešenih že 12, pred vrati pa je tudi rešitev trinajstega primera. Med rešenimi primeri na žalost ni novomeškega: »Poudarjamo, da je smiselno opraviti delitev premoženja čim prej in korektno, da se lahko občine zadolžijo, se prijavljajo na razpise za pridobitev evropskih sredstev ter tako težijo k razvoju. Sicer pa so občine po večini premoženje že razdelile. SVLR je v mnogih primerih delitve sodeloval s svetovanjem - Gornja Radgona, Apače, Središče ob Dravi, Sv. Tomaž, Ormož in Mokronog-Trebelno. Še vedno pa sodeluje s Kostanjevico na Krki, ki je z občino Krško v zadnji fazi dogovora. V začetku julija 2007 smo obiskali tudi MO Novo mesto, kjer je bil skupni sestanek z obema novima občinama v zvezi z delitvijo premoženja.« Kot kaže, sestanek ni zalegel, saj novomeške občine še vedno niso razdelile premoženja, prav tako pa nihče od vplete- BLED GORJE DA GORIŠNICA CIRKULANE Marec GORNJA RADGONA APAČE DA KRŠKO KOSTANJEVICA NA KRKI DA LENART SVETA TROJICA V SLOVENSKIH GORICAH Junij LENART SVETI JURIJ V SLOVENSKIH GORICAH Junij MOZIRJE REČICA OB SAVINJI Junij NOVA GORICA RENČE -VOGRSKO DA NOVO MESTO STRAŽA DA NOVO MESTO ŠMARJEŠKE TOPLICE DA ORMOŽ SVETI TOMAŽ Julij ORMOŽ SREDIŠČE OB DRAVI Julij SLOVENSKA BISTRICA MAKOLE September SLOVENSKA BISTRICA POLJČANE September TREBNJE MOKRONOG-TREBELNO DA TREBNJE ŠENTRUPERT DA VRHNIKA LOG DRAGOMER Maj Velika večina občin, ki so morale sprejeti delitveno bilanco, je to že storila, prav tako pa je pred zaključkom delitveni sporazum med Krškim in Kostanjevico. Številne občine so pri tem aktivno sodelovale s službo vlade za lokalno samoupravo, kjer pravijo, da je hitra in sporazumna delitev v interesu vseh, saj občina sicer ne more najemati kreditov in pridobivati evropskih sredstev. V Podgorju, kot kaže, trma prevladuje nad razumom. Županja Šmarjeških Toplic Bernardka Krnc in župan Straže Alojz Knafelj zavračata obtožbo novomeškega župana, češ da novi občini spreminjata dogovorjeni ključ delitve. B. Krnc pravi: Glavni razlog je seveda pri MO NM, ki ima pomanjkljivo urejene evidence premoženja in obveznosti ter počasne strokovne službe. S tem se strinja tudi Alojz Knafelj, ki pravi: »Do zamude je prišlo, ker še ni točnega seznama in vrednosti premoženja skupne občine, ki bo predmet delitve. Strokovne službe mestne občine Novo mesto so počasne in imajo neurejene evidence « MO NM nam kljub večkratnim pozivom ni uspela posredovati svojih stališč. 'žir- nih ne vidi skorajšnjega konca zapletov. In kakšne so zakonske možnosti občin? Ureditev premoženjskopravnih vprašanj med občinami po preoblikovanju njihovih območij ureja Zakon o lokalni samoupravi. Odločitev o načinu sporazumne razdelitve premoženja sprejmejo občinski sveti v šestih mesecih po konstituiranju. To se je v našem primeru tudi zgodilo. Občinski sveti NM, Straže in Šmarješke Toplice so, kakor jim je nalagala zakonodaja, odločitev o načinu delitve premoženja sprejeli maja oziroma junija. Vsi so se odločili, da je splošni ključ delitvenega razmerja število prebivalcev, sicer pa se premoženje deli tudi po legi, namreč tako, da je njegov lastnik občina, na območju katere nepremičnina leži. Taka odločitev občinskega sveta bi morala biti podlaga za konkretni sporazum, s katerim se po vrstah premoženja določijo deleži posamezne občine in način izvrševanja ustanoviteljskih pravic. Sporazum morajo sprejeti župani vpletenih občin v treh mesecih po odločitvi občinskega sveta. To se v predpisanem roku še ni zgodilo. Toda ravno zaradi tega, da občine ne bi bile talke lastnih sporov, je zakonodaja predvidela izhod iz situacije. V kolikor občine ne razdelijo premoženja sporazumno, se na podlagi zakona šteje, da je premoženje med novo in prejšnjo občino razdeljeno z dnem ustanovitve nove občine. Pri tem zakon navaja tudi ključ, po katerem se premoženje razdeli. Muhič je na novinarski konferenci, na kateri je izrazil nezadovoljstvo nad doseženim v prvi petini svojega mandata -in za ta neuspeh našel razlog ravno v nesprejeti delitveni bilanci -, sosednji občini obtožil, da sta spremenili dogovorjeni ključ delitve. Županja občine Šmarješke Toplice Bernardka Krnc se na Muhičeve besede ostro odziva in zatrjuje, da je odgovornost, da razdelitev premoženja še ni izpeljana, povsem na strani Mestne občine Novo mesto. Tudi Alojz Knafelj trdi enako. Šmarješka županja pravi, da do razdelitve ni prišlo Nepremično in premično premoženje Nepremično premoženje, grajeno javno dobro in javna infrastruktura pripadejo občini, na območju katere ležijo, razen če v celoti služijo izvrševanju obveznih gospodarskih javnih služb druge občine - v tem primeru pripadejo tej občini; Nepremično premoženje, ki je po predpisih o lastninjenju družbene lastnine postalo premoženje krajevnih skupnosti ali njihovih pravnih naslednikov, postane premoženje občine, na območju katere leži oziroma njihovih ožjih delov v skladu s statutom občine; Premično premoženje, ki je namenjeno uporabi nepremičnine ali izvajanju dejavnosti, ki ji nepremičnina služi, postane premoženje občine, na območju katere leži nepremičnina. Posamezno občino bremenijo tudi vsa bremena premoženja iz prejšnjih treh točk, ki ji je pripadlo. Za izvedbo razdelitve premoženja sprejme občinski svet akt, s katerim na podlagi premoženjske bilance in popisa ugotovi premoženje občine. Akt občinskega sveta je podlaga za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo. Premoženjske pravice, denarna sredstva in vrednostni papirji ter bremena Premoženjske pravice, denarna sredstva in vrednostni papirji ter bremena, ki niso nastala zaradi financiranja izgradnje ali pridobitve premoženja, se razdelijo v sorazmerju s številom prebivalcev obeh občin. Za izvedbo razdelitve sprejmejo župani sklep in ga izvršijo. enostavno zato, ker na novomeški občini nimajo vzpostavljenih vseh evidenc o celotnem premoženju nekdanje novomeške občine. Pravi, da so strokovne službe MO Novo mesto pripravile tri predloge delitvene bilance, ki pa še zdaleč ne vsebujejo popisa vsega premoženja, kot bi moralo izhajati iz bruto bilance novomeške občine na dan 31. december 2006, kar je osnova za pravično razdelitev premoženja med vse tri občine. Krnčeva še pravi, da sta obe novi občini, Straža in Šmarješke Toplice, Mestni občini Novo mesto predložile njihov predlog delitvene bilance, ki izhaja iz bruto bilance MO Novo mesto na dan 31.12. 2006 in iz sprejetega delitvenega ključa že septembra, a praktično do druge polovice oktobra še vedno niso prejeli nikakršne povratne Ustanoviteljske pravice in obveznosti ter kapitalske pravice Ustanoviteljske pravice in obveznosti ter kapitalske pravice do javnih zavodov, javnih podjetij, skladov in agencij ter pravice in obveznosti iz koncesijskih in drugih pogodbenih razmerij se uredijo tako, da: - občina postane ustanoviteljica javnih zavodov in prevzame pravice in obveznosti do javnih zavodov ter izvajalcev, ki po koncesijski ali drugi pogodbi, v skladu z mrežo javnih služb, opravljajo dejavnosti, ki jih mora občina zagotavljati, samo na njenem območju in za njene prebivalce; - občine postanejo soustanoviteljice javnih zavodov ter skupaj prevzamejo pravice in obveznosti do javnih zavodov ter izvajalcev, ki po koncesijski ali drugi pogodbi, v skladu z mrežo javnih služb, opravljajo dejavnosti, ki jih mora občina zagotavljati, na celotnem območju in za vse prebivalce prejšnje občine. Vsaka ustanoviteljica ima pravico in dolžnost po skupnem javnem zavodu, koncesijski pogodbi ali drugi pogodbi zagotavljati izvajanje dejavnosti na svojem območju ter sodelovati v upravljanju in obveznostih do javnega zavoda, koncesionarja ali pogodbenika, v sorazmerju s številom svojih prebivalcev v skupnem številu prebivalcev; - občina postane ustanoviteljica in lastnica javnega kapitala v javnih podjetjih, javnih skladih in agencijah, ki je bil v lasti prejšnje občine, oziroma vstopi kot edina pogodbena stranka v koncesijsko ali drugo pogodbo, če javno podjetje, javni sklad, agencija, koncesionar ali drug pogodbenik izvaja javno službo in druge naloge v skladu z zakonom ali predpisom prejšnje obči- Kako se deli premoženje občin po zakonu o lokalni samoupravi? informacije z novomeške občine. Županja Šmarjeških Toplic pravi, da sta glavna razloga nerešenega problema slaba urejenost evidenc premoženja in obveznosti na novomeški občini ter njeno počasno delo. Županja Šmarjeških Toplic je Muhiča zbodla še z mislijo, da se poraja vprašanje, ali je v novomeški občinski upravi res preveč zaposlenih glede na to, s kako (počasno) dinamiko se odvijajo aktivnosti glede delitvene bilance, priprave zaključnega računa, proračuna občine in pomoči novima občinama. Na Mestno občino Novo mesto smo naslovili številna vprašanja v zvezi z delitveno bilanco, vendar jim na našo žalost v več kot tednu dni ni uspelo odgovoriti na naša vprašanja. ne samo za njene prebivalce oziroma samo na njenem območju; - občine postanejo soustanoviteljice javnih podjetij, javnih skladov in agencij ustanovljenih za izvajanje javnih služb in drugih nalog v skladu z zakonom ali predpisom prejšnje občine za območje prejšnje občine, oziroma vstopijo kot pogodbene stranke v koncesijska in druga pogodbena razmerja ter skupaj prevzamejo pravice in obveznosti do javnih podjetij, javnih skladov in agencij, koncesionarjev in drugih pogodbenikov. Vsaka ustanoviteljica ima pravico in dolžnost po skupnem javnem podjetju, javnem skladu, agenciji, koncesijski pogodbi ali drugi pogodbi zagotavljati izvajanje dejavnosti na svojem območju ter sodelovati v upravljanju in obveznostih do javnega podjetja, javnega sklada, agencije, koncesionarja ali pogodbenika, v sorazmerju s številom prebivalcev v skupnem številu prebivalcev. V istem razmerju postanejo občine tudi lastnice idealnih deležev javnega kapitala javnega podjetja, javnega sklada ali agencije, ki je bil v lasti prejšnje občine; - nepremičnih in premičnih stvari, ki so namenjene izvajanju dejavnosti in z njimi upravlja javni zavod ali javno podjetje, ni mogoče fizično deliti. Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic občin v skupnih javnih zavodih, javnih podjetjih, javnih skladih in agencijah ter za usklajevanje odločitev občin v zvezi z zagotavljanjem javnih služb ustanovijo občinski sveti udeleženih občin skupni organ, ki ga sestavljajo župani v skladu z določbama četrtega in petega odstavka 61. člena Zakona o lokalni samoupravi. IdIoIl|eInI j|s|k|a| Gradnja prizidka ob Šolskem centru Občinski svet državi podaril 41 330 evrov Novomeški župan Alojz Muhič je večkrat ugotavljal, da je občinski proračun tako skromen, da samo z njim ne bo mogel uresničiti svojih predvolilnih obljub. Zato naj bi pridobival finančno pomoč tudi od države, evropskih skladov ter zasebnega sektorja. Pri pridobivanju teh sredstev je bila občinska oblast doslej neuspešna. Po drugi strani pa se je na zadnji seji občinskega sveta prav na predlog župana odločilo, da se odpovemo še dodatnemu proračunskem prihodku. 41 000 evrov komunalnega prispevka, ki bi ga sicer moral plačati Šolski center za gradnjo novega prizidka, tako ne bo našlo pot v že sicer skromni novomeški proračun. Župan in občinski svetniki proti veljavnemu odloku Župan Alojz Muhič je na septembrsko sejo občinskega sveta dostavil gradivo, s katerim je želel prepričati občinske svetnike, da državo oziroma Šolski center Novo mesto oprostijo plačila komunalnega prispevka za gradnjo prizidka k šoli v Šmihelu. Šolski center je svojo prošnjo utemeljil s tem, da »gre za gradnjo prizidka k šoli, ki je širšega pomena za občino in regijo«. Težava je v tem, da veljavni odlok o komunalnem prispevku take oprostitve ne omogoča. Komunalni prispevek se ne plača zgolj za gradnjo javne infrastrukture, vsi ostali pa plačila v občinski proračun niso oproščeni. Novi zakon o prostorskem načrtovanju sicer določa, da lahko občina predpiše oprostitev komunalnega prispevka tudi za izobraževalne objekte, toda občina takega odloka še ni predpisala. Po veljavnem odloku taka oprostitev ni mogoča. V 15. členu veljavnega odloka - in ravno na ta člen so se sklicevali nekateri svetniki in občinska uprava - sicer piše, da »v posebnih primerih lahko o konkretni višini komunalnega prispevka v skladu z zakonom in tem odlokom odloči Občinski svet s sklepom.« Se pravi, da se občinski svet lahko odloči, vendar samo v skladu z zakonom in odlokom. A v odloku možnosti oprostitve plačila ni, tako da občinski svet ni imel podlage, da bi Šolski center oprostil plačila. Dvoumna igra občinskih strokovnih služb Občinska uprava je pri tem odigrala precej dvoumno vlogo. Na seji občinskega sveta so ravno v 15. členu videli možnost za sporni sklep. A v gradivu, ki je bilo na svetniških mizah, piše: »Občinskemu svetu Mestne občine Novo mesto predlagamo, da po obravnavi zadeve na seji odloči o opro- ,. ., • s?! • v Kljub odloku, ki tega ne omogoča, so občinski svetniki Šolski center oprostili plačila komunalnega prispevka za gradnjo prizidka. stitvi, zmanjšanju oz. o plačilu komunalnega prispevka ne glede na to, da za to ne obstaja pravna podlaga.« Prijateljske povezave? Župan je pravne razloge proti oprostitvi prispevka skušal odpraviti z mislijo, da bo to pač prispevek občine k razvoju šolstva. Omeniti pa velja, da je direktor Šolskega centra Novo mesto David Štefan tudi občinski svetnik in Muhičev strankarski kolega (Zveza za Dolenjsko). Poleg tega pa moramo na utemeljitev, naj občina pomaga visokemu šolstvu, pogledati še z drugega vidika. Novomeški občinski svet je namreč v letošnjem proračunu transparentno že odobril prek 700 000 evrov za razvoj visokega šolstva in za urejanje univerzitetnega kampusa. Pa tudi višjemu šolstvu namenja nekaj sredstev za pripravo programov. Celo še več, Mestna občina Novo mesto je v preteklosti tudi vlagala v izgradnjo srednješol- skega prostora, pomagala je denimo ravno pri gradnji športnih objektov ob Šolskem centru Novo mesto in pri gradnji prizidka h Kmetijski šoli Grm. Primerjave Če pa se občina že gre oproščanja komunalnega prispevka, potem lahko to za sabo sproži cel plaz drugih primerjav. Zakaj občina denimo ne oprosti plačila komunalnega prispevka tudi tovarne Adria Mobil, ki zaposluje več sto ljudi, ki bogato prispeva v občinski proračun in ki podpira tudi tukajšnja šolstvo in šport? V nasprotju s tem se občina zaradi spora o plačilu komunalnega prispevka s tem podjetjem preganja po sodišču. Brez dvoma bi bila tudi marsikatera mlada novomeška družina, ki si stežka ureja stanovanjsko vprašanje, zelo vesela take oprostitve plačila prispevka ob gradnji hiše. A take finančne pomoči, kakršno nudi državi, novomeški občinski svet mladim novomeškim družinam ne daje. Občinski PR molči Seveda smo na občinski PR naslovili vprašanja, s katerimi smo želeli dati besedo tudi županu in strokovnim službam. V zakonitem roku (sedmih dni) jim ni uspelo pripraviti utemeljitve svojih odločitev. David Štefan, direktor Šolskega centra in občinski svetnik: Oprostitev plačila komunalnega prispevka ne pomeni izgube Zakaj menite, da je oprostitev prispevka za gradnjo vašega prizidka opravičena? Zaradi velike prostorske stiske dijakov in študentov Višje strokovne šole in dvoizmenskega pouka si od leta 1996 na Šolskem centru Novo mesto prizadevamo za izgradnjo I. trakta - prizidka. Sedaj je na Šolskem centru več kot 3000 dijakov in 900 študentov. Prvi trakt je bil že načrtovan v prvem projektu Šolskega centra leta 1980, za katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje. Nadalje pa oprostitev prispevka opravičujemo tudi z zavezo mestne občine, da bo podpirala nadaljnji razvoj Šolskega centra, višjega strokovnega študija, ter zavezo, da je treba za potrebe gospodarstva in podjetništva zagotoviti čim več poklicnega in strokovno izobraženega kadra v domačem okolju. Župan Kovačič je s pismom o nameri potrdil razvojno študijo Šolskega centra. Na seji občinskega sveta ste dejali, da je upravna enota Šolskemu centru (oziroma ministrstvu za šolstvo) zavrnila izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo prizidka, ker občina ni oprostila prispevka za gradnjo prizidka. Kako je upravna enota svojo odločitev utemeljila? Ministrstvo za šolstvo in šport je s Šolskim centrom podpisalo pogodbo o sofinanciranju izdelave tehnične dokumentacije za izgradnjo prvega trakta. S to pogodbo nas je tudi pooblastilo, da v njegovem imenu izdelamo vso potrebno dokumentacijo in pridobimo gradbeno dovoljenje. Šolski center je s postopkom javnega naročila izbral projektivni biro, izdelal vso potrebno dokumentacijo in zaprosil za izdajo gradbenega dovoljenja. V postopku pridobitve gradbenega dovoljenja je predložil staro gradbeno dovoljenje. Upravna enota je obravnavala vlogo po veljavni zakonodaji. V postopku je ugotovila, da lahko izda gradbe- no dovoljenje, če se uredi še komunalni prispevek, ali z izjavo o oprostitvi ali s plačilom komunalnega prispevka. Upravna enota je izdajo gradbenega dovoljenja zavrnila, ker do sedaj še nismo izpolnili pogojev. Na seji občinskega sveta ste dejali, da je bil komunalni prispevek za gradnjo šolskega centra že v celoti poravnan v začetku gradnje šolskega objekta. Ali to drži? Za potrebe gospodarstva se je v začetku osemdesetih let zgradil center usmerjenega izobraževanja, ki je bil financiran iz sredstev države, samoprispevka in občine. Žal zaradi pomanjkanja finančnih sredstev niso bile zgrajene delavnice, telovadnica, igrišče in I. trakt šole. Za izgradnjo celotnega centra usmerjenega izobraževanja (šola, telovadnica, delavnice in igrišče) je bilo izdano enotno gradbeno dovoljenje, kar pomeni, da je to gradbeno dovoljenje zajemalo tudi I. trakt - sedanji prizidek. V kasnejšem času so bile zgrajene šolske delavnice, telovadnica in igrišča. Prvi trakt pa ni bil zgrajen. Gradbeno dovoljenje za celotni objekt Šolskega centra Novo mesto, ki vključuje tudi nezgrajeni prvi trakt, ki se bo sedaj gradil, je bilo izdano 23. 4. 1980. To gradbeno dovoljenje imamo v arhivu, kjer lahko preverite, da je bil komunalni prispevek za to gradnjo poravnan. Če bi gradili po enakem projektu, kot je bil predviden, ne bi bilo treba zaprositi za novo gradbeno dovoljenje. Ali boste kot občinski svetnik ob obravnavi novega odloka o komunalnem prispevku aktivno zagovarjali rešitev, da je treba gradnje na področju izobraževanja v celoti oprostiti plačila komunalnega prispevka, tako kot je bilo oproščeno ministrstvu za šolstvo? Podporo izgradnji prizidka za potrebe Višje strokovne šole je podal tudi Svet razvojne regije JV Slovenije. Podpora je Jože Preskar, direktor Upravne enote Novo mesto o zavrnitvi vloge Šolskega centra Občinski svetnik David Štefan (Zveza za Dolenjsko) je na zadnji seji občinskega sveta MO Novo mesto dejal, da je Upravna enota Novo mesto investitorju, torej Ministrstvu za šolstvo in šport, zavrnila izdajo gradbenega dovoljenja, ker ga občina ni oprostila plačila komunalnega prispevka. Ali ta podatek drži? Če podatek drži, nas zanima, na kakšnih zakonskih osnovah je do tega lahko prišlo? UE Novo mesto je zavrnila izdajo gradbenega dovoljenja, ker v predpisanem roku, to je v dveh mesecih od prejema vloge za izdajo gradbenega dovoljenja, ni prejela dokazila, da je investitor poravnal komu- nalni prispevek, ki ga je Mestna občina Novo mesto odmerila z odločbo 1.6.2007. V tem času UE Novo mesto tudi ni prejela sklepa Mestne občine Novo mesto, da je investitorja oprostila plačila komunalnega prispevka in tudi preklicala že omenjeno izdano odločbo. Razlogi za takšno odločitev Upravne enote so zakoniti in so natančno obrazloženi v zavrnilni odločbi. Ali ste izdajo gradbenega dovoljenja morda zavrnili zaradi kakšnih drugih razlogov? Drugih razlogov ni bilo. dana tudi od posameznih občinskih svetov. Leta 2006 je dana tudi podpora župana mestne občine. Glede na že predstavljene argumente je logično, da kot občinski svetnik podprem rešitev oprostitve komunalnega prispevka tudi pri podobnih projektih na področju izobraževanja, ki jih podpira občina in so v njenem interesu. Osebno menim, da je področje izobraževanja in razvoja človeških virov posebnega družbenega pomena za razvoj našega gospodarstva in regije, zato je opravičeno, da se v največji možni meri zagotovijo pogoji za delo in razvoj izobraževalnih ustanov. Kakšen je vaš odnos do drugih gradenj in plačevanja komunalnega prispevka, katerim vrstam gradenj in kje bi vi znižali plačilo prispevka in katere bi celo oprostili plačila tega prispevka? Zakaj? Zagotovitev komunalno opremljenega zemljišča je le ena od možnih podpor občine k realizaciji določenih projektov posebnega družbenega pomena. Izobraževanje prav gotov spada mednje. Zato oprostitev plačila komunalnega prispevka ne pomeni izgube, ampak podporo k določenemu projektu. Kje kot občinski svetnik vidite realne možnosti, da občina nadomesti izgubo sredstev zaradi oprostitve plačil komunalnega prispevka? Oprostitev plačila komunalnega prispevka v tem primeru ni izguba, ampak dobra naložba za občino - gospodarstvo potrebuje visoko usposobljen srednji tehnični menedžment, ki mu bo v prizidku Šolskemu centru zagotovljen nadaljnji razvoj. Občina bo z višje izobraženimi zaposlenimi v podjetjih lahko pridobila višja druga sredstva, saj bodo ti lahko ustvarjali proizvode in usluge z večjo dodano vrednostjo. Kdor koli je usmerjen v razvoj in napredno gospodarstvo ter podjetništvo, to gotovo razume. Ali bi lahkp Ministrstvo za šolstvo in šport oz. Šolski center Novo mesto v primeru investicije ob Šolskem centru Novo mesto pridobilo gradbeno dovoljenje, četudi ga občina ne bi oprostila plačila komunalnega prispevka? Kaj bi moral investitor za to storiti? Lahko. Plačati bi moralo komunalni prispevek, ki ga je Mestna občina odmerila z že omenjeno odločbo. |f|o|k|u|s| Jesenska sonata Nejc Gazvoda, foto Boštjan Pucelj Naslov je eden najboljših in najlepših Bergmanovih filmov, pa ravno dovolj otožno zveni za temo slovenskega filma, ki se jo bom vsaj malo dotaknil. Na Festivalu slovenskega filma so namreč film »pokopali«, simbolno, v krsti. Ne bi mogel reči, da se s to simboliko strinjam ali da mi je akcija zelo pri srcu. Jaz spremljam težave slovenskega filma prek medijev in ne zavzemam nobene strani in ne vem, kdo je kriv, da je tako stanje, kakršno je. Edino, česar se zelo boleče zavedam, je to, kakšni čudni stvori so zaradi vsega pritiska, ki ga neprestano izvajajo nad njimi, postali slovenski filmski režiserji. V vseh drugih umetniških poklicih so tudi težave. A ravno pri poklicu filmskega režiserja je najprej dvom, skoraj posmeh, nato pa obvezna vprašanja, ki jih slišim tudi jaz, ki sem še študent, kaj šele kdo drug, ki je že kaj naredil: 1.0, režiser! Glej, da ne boš snemal slovenskih filmov! 2. 0, režiser! Slovenski film je v kurcu, se strinjaš? 3. [tišina in nelagoden skomig z rameni, čuden nasmešek, nato pa razjasnjen obraz]: A! A to tako kot Okoren pa Duro? Zakon! Glej, da ne boš snemal slovenskih filmov, ker so slovenski filmi itak v kurcu. In tako mora slovenski režiser odgovarjati. Zakaj slovenski film nima gledalcev? Pa zakaj nihče ne gleda slovenskih filmov (ja, dvakrat)? Pa zakaj je Filmski sklad gnil, smrdljiv in tarča političnih bojev? Pa zakaj je Prodnik bedak pa Simoniti bedak pa če je Ostrouška res kriva (in s tem bedakinja) pa če je Malčič bedak pa zakaj so vsi taki bedaki in zakaj nihče ne gleda slovenskih filmov? Vmes se priplazijo vprašanja, zakaj slovenskega filma nihče ne razume, zakaj vsi igralci govorijo tako gledališko, zakaj filmi niso narejeni za »gledalce«... V glavnem, vse skupaj je ena velika gonja proti poklicu, ki vsa vprašanja združi v eno veliko: »Povej mi, revše, kako boš rešil slovenski film?« In tako se slovenski režiserju opravičujejo. Če se ne opravičujejo, pa kolnejo in preklinjajo in stokajo in se borijo in rešujejo in polemizirajo. Namesto da bi se že enkrat kdo začel pogovarjati o filmih. Ja, to je namreč to, kar režiserji delajo. Filme. Vsem je razumljivo, da pisatelj piše knjige. In tako se pisatelje sprašuje o motivih njegovega zadnjega dela, o stvareh, ki ga ženejo, o umetnosti. Film pa je pri nas postal skoraj kletvica, ki ga je ves drek, ki se mu je nalimal na podplate, tako zasmradil, da so vsi pozabili, da gre za umetnost, ne pa za birokratsko tegobo. Novi avtorji nimajo priložnosti. Stari avtorji nimajo priložnosti ali pa jih imajo več, kot bi si jih zaslužili. Razen nekaj redke literature se kritiki ob vsakem novem filmu ukvarjajo s tem, kakšne težave je imel ob nastanku in kdo je dobil izplačane honorarje in pozabijo, da je tisto, kar je na platnu, umetnost. Pa naj bo bolj ali manj posrečena. In potem so tu gledalci. Ta gmota, ki ima tako neverjeten vpliv na slovenske režiserje, da se začno kar potiti in cviliti in jecljati, ko se jih omeni. Gledalci, ki v različnih intervjujih konstantno pljuvajo čez slovenski film in v isti sapi priznavajo, da so nazadnje gledali Kekca, gledalci, ki so popolnoma nevzgojeni v filmski kulturi in sedmo umetnost jemljejo le še kot eno mini mašilo prostega časa, gledalci, ki so se nažrli tega, s čimer jih non stop fopajo mediji - da je slovenski film v kurcu, da ni narejen za gledalce, in da ga je treba rešiti, vsak slovenski filmski režiser pa je le ena izmed opek v zidu pljuvanja, v katerega lahko »hrkne« vsak, ki ima nekaj minut časa, in režiser bo pljunek hvaležno pogoltnil. Pa naj pride še iz tako ignorantskega grla. Menim, da je v redu, da se za slovenski film bori. Da se bori za skupno dobro, da se dela na tem, da bo to ubogo kljuse obstalo in da bomo imeli kaj gledati. Menim pa tudi, da moramo režiserji postati manj glasniki in več ustvarjalci. Da je treba prenehati zapravljati energijo s stalnimi polemikami in razlaganjem in nalaganjem o tem zanimivem fenomenu »slovenskega filma« iz poslovnega stališča in se raje vprašati -kje se skriva poetika? Kje se skriva poetika nove generacije, kaj lahko prinese starejša? Kje leži bistvo slovenskega filma, kje so teme, ki nas družijo, kje so teme, ki so unikatne samo za nas? Ampak seveda -da se to ugotovi, potrebujemo filme. In filmov ne bomo dobili, ne v takem stanju. In smo v začaranem krogu. Ampak prvi korak bo vsaj to, da se že enkrat zbriše stigma tega poklica, da se začne pogovarjati o umetnosti, da se utiša birokratske škodljivce in da se gledalcem pošteno pljune v obraz in se jim končno razloži, da pač obstaja določena skupina zagovedenih gledalcev, za katere ne bo nikoli vredno delati filmov (če že sprejmemo, da se filme dela za gledalce), da gledalci niso enoten pojem in da en film ne bo nikoli zadovoljil vseh, da gledljivost ni univerzalen pojem, ampak zelo subjektiven, in da naj že enkrat nehajo Film pa je pri nas postal skoraj kletvica, ki ga je ves drek, ki se mu je nalimal na podplate, tako zasmradil, da so vsi pozabili, da gre za umetnost, ne pa za birokratsko tegobo. pizdakati čez slovenski film, če si na leto poberejo z neta pet ameriških blockbuste-rjev in mislijo, da je Babica gre na jug zadnji film, ki je nastal pri nas! Jebemti, me prav zanima, kako bi bil videti »povprečni bralec« z isto mentaliteto kot »povprečni gledalec«: »Slovenske knjige so kurac, itak niso za bralce, nazadnje sem bral Cicibana v tretjem razredu!« Ampak takih ni, ker se nepismeni kreteni ne upajo spuščati v literaturo, gledališče je »večini« čisto tuj pojem - ampak v film se pa vtakne vsak zaruka-nec, ki ima pet minut časa, ker je filme itak gledati najlaže! Morda res - ampak polemizirati o njih pa niti ni. In to, da se slovenski filmski režiser stalno bojuje na vseh frontah, je debel razlog, da mu preprosto zmanjka časa in volje delati filme. In spet smo pretekli začaran krog. Brez oddiha -čas je za novega. Krivi smo tudi mi, slovenski filmski režiserji. Zelo krivi. Ampak jebemti, da paše malo dreka kdaj pa kdaj zabrisati tudi proti komu drugemu. Jaz se svojega poklica gotovo ne bom sramoval. Že zdaj sem prekleto ponosen na to, kar (upam) bom. Straši pa me, da se bom moral boriti na frontah, ki niso v mojem teritoriju, in z orožjem, s katerim se nisem učil ravnati. In bojeval se bom slabo. Naj to bitko bojuje nekdo drug. Režiserjevo mesto je za kamero, ne pa za okroglo mizo. Slovenski film potrebuje priložnost in zagrizenost, da se jo izkoristi. Pa naj se gledalec še tako usaja. Naj vsaj enkrat ne dobi opravičila, ampak umetnost. Če mu to ne bo zaprlo ust, si je s tem v simbolnem pogledu iztaknil oči. Slepi zaradi lastne neumnosti pa niso moja ciljna publika. Čeprav so ponavadi ravno taki najglasnejši o tem, kar mislijo, da so videli. IJslJJJJJ.il Dan, ko je umrl Toše Proeski Bariča Smole, foto Boštjan Pucelj 1 JfciKp *] 1 Ste imeli kdaj občutek, da stvari razpadajo? Da je satje družbenega čebelnjaka zgrajeno tako, da ščiti nevredneže, lenuhe, zgube, pijance, mediokritete? Imela sem prijateljico - zdravnico, ki je prva leta svojega službovanja delala v Novi Gradiški. Za tiste, ki nimate predstave, kje je to, naj povem, da je to na Hrvaškem, v Posavini, malo pred Slavonskim Brodom. Na jugu je Jelas polje, proti severu se v daljavi zarisujeta Psunj in Požeška gora. Ko se peljete iz Zagreba proti Beogradu, enoličnost ravnine, včasih prerasle s koruznimi stebli, drugič z oljno repico ali s sončnicami, uspava še podnevi. Ne vem, kakšna je ta pot danes, ker se po zadnji balkanski vojni še nisem vozila po njej, ampak včasih je bila to cesta smrti. Moja prijateljica v Novi Gradiški ni zdržala, ker je v času redne ordinacije in dežurstva morala skoraj vsak dan na kraj nesreče. Odločila se je za specializacijo v Sloveniji in še danes živi in dela tu. S seboj je prinesla tudi ime tega nesrečnega majhnega hrvaškega kraja. Te dni je tam umrl 26-letni makedonski pevec Toše Proeski. V VW tuaregu, ki ga je vozil voznik, tudi mladi Makedonec, ki je menda zaspal. S Tošejem in njegovo menedžerko v avtu je treščil v prikolico tovornjaka. Stvar okusa in vzgoje je, da svoje intimnosti ne razlagamo na široko, meni se zdi, ko da bi s tem kazali spodnje perilo. Tako mislimo, dokler se ne zgodi smrt; potem nič več ni pomembno. Kakšen je bil dan, ko je umrl Toše? Imela sem polne roke in glavo dela, od gospo-dinjsko-gospodarskih malenkosti, kot je manjše preurejanje kopalnice, potem sem odhitela na skrajni zahod Slovenije, da je hči lahko do konca pripravila slike za razstavo, ki jo bo imela ob mojem literarnem večeru v Šentrupertu in Novi Gorici, pa spet nazaj, na sestanek uredniškega odbora literarne revije, pa steklo na sliki mi je med prevozom počilo, da sem morala do steklarja ... V neko hišo je tega dne prišla pošta, ki je odprla velike rane. Zaradi nje sem vnovič podvomila v državo pa tudi v ljudi. Pošta, ki je vzburkala mirno vodo življenja, je od neke mlade ženske zahtevala, da izpolni obrazce za prošnjo za oprostitev plačila storitve institucionalnega varstva za oskrbovanca. Bila je šokirana. Kakšnega varstva in za koga? Človek bi misli, da naj bi mlada ženska res prosila za oprostitev plačila. Vendar bi se motil; v birokratskem jeziku to pomeni, da bi morala plačevati del oskrbnine v domu starejših občanov za biološkega očeta, ki gaje njegova (sedanja) žena vtaknila v dom. Za človeka, ki mu je država s svojimi ustanovami sicer odredila plačilo minimalnega vzdrževanja otroka (sedanje mlade ženske), človeka, ki ji je s pijanstvom skušal uničiti otroštvo, ki ni bil oče ... Ste imeli kdaj občutek, da stvari razpadajo? Da je satje družbenega čebelnjaka zgrajeno tako, da ščiti nevredneže, lenuhe, zgube, pijance, mediokritete? Da ne morete storiti ničesar, da ne bi tretjič v enem letu prekopavali vaše ulice? Da vas ne bi morili s preteklostjo, ki jo hočete pozabiti? Da nihče ne sliši vašega glasu, da nič ne poteka v skladu s tistim, čemur smo nekdaj rekli zdrava pamet? Da ni pomembno, da ste lojalen državljan, da vzgajate otroke v poštenju in delavnosti (in ste tudi sami taki), da je tisti, ki upošteva družbene norme in ostaja človek, v bistvu izpostavljen hijenam vseh vrst? Da usoda deli neke čudne karte? En takšen dan je bil tisti, ko je umrl Toše Proeski. Nisem ga v resnici poznala, samo enkrat sem ga slišala na TV, ko je pel z Anjo Rupel. Pa ne kakšne stupidne pesmi- ce o tem, kako „ne gre na kolena." Všeč mi je bil zato, ker se je naučil slovensko, ker je bil simbol mladega človeka, ki ne dela razlik med narodi (nastopal je na Hrvaškem, v Srbiji, Makedoniji in najbrž še kje), ker je bil optimist, ker je organiziral dobrodelne koncerte. In imel je celo dober glas in posluh. Črne misli se mi podijo po glavi. Že vidim: na veliko bodo služili na njegovih ploščah, zlasti na zadnji, Igri brez meja, kjer je zapel tudi slovensko pesem Moja. Ampak njega se to vse nič več ne tiče. Njegova zadnja nota je izzvenela na asfaltu v bližini Nove Gradiške. Kjer so na obeh straneh nekdanje ceste bratstva in enotnosti kombajni že poželi koruzo, oljno repico ali sončnice, da so ostala samo pusta polja. Nataša Brajdič Slivšek: Danes ne bom zmagala, ker sem zmagala že prej. Rasto Božič, foto Boštjan Pucelj Večina jo je spoznala kot prvo slovensko romsko policistko, nekateri smo se srečali z njo, preden je to postala. Spoznal sem jo na okrogli mizi o romski problematiki pred kakšnim letom. Takrat so v Novem mestu angleški policisti razlagali lastne izkušnje pri sodelovanju z etničnimi skupinami, pa sem po njenem videzu sodil, da je del angleške delegacije. Ko se je oglasila in povedala, da je Rominja, sem presenečen spoznal zmoto. Njen takratni govor je bil jasen in jedrnat, povedala je, da so lahko tudi Romi izobraženi. Drugič me je presenetila, ko sem izvedel, da je postala policistka. Stari ste osemindvajset let, aprila ste se poročili, imate triletnega sina, 1. marca ste nastopili službo v Policiji, živite v Krškem. Se nekaj vaših podatkov bi rad predstavil? Rodila sem se v Brežicah, odraščala sem v Drnovem, osnovno šolo sem obiskovala v Leskovcu pri Krškem. Po osnovni šoli sem šla v Črnomelj, po treh letih sem se vrnila domov in šla na trgovsko šolo. Ko sem jo končala, sem začela obiskovati vzgojiteljsko šolo, vmes sem pustila šolo in službo ter šla v Švico. Nekaj časa sem živela tudi v Murski Soboti. Po treh letih tujine sem se vnovič vrnila domov. Letos sem se zaposlila na policiji. Zakaj ste se odločili za zaposlitev povsem mimo vaše izobrazbe? Policistom sem pred tem v Tacnu in Gotenici predavala romski jezik in romsko kulturo. Potem se je pri policiji pokazala priložnost za zaposlitev. Nekaj naših inšpektorjev je obiskalo novomeško okroglo mizo z angleško delegacijo, ki je predlagala sodelovanje z etničnimi skupinami, nakar so se za nekaj podobnega odločili pri nas in me zaposlili. Ugotovili so, da delo v večet-nični družbi ne more biti kakovostno, če v njem ne sodelujejo njeni predstavniki, kar se mi je zdelo logično. Na policiji so imeli že pred leti zaposlenih nekaj Romov, samo se ti niso opredelili za Rome. Jaz sem le prva, ki sem na glas povedala, da sem Rominja. Vam ta zaposlitev predstavlja izziv? Z romsko problematiko sem se pogosto srečevala poklicno. Delala sem za nevlad- ne organizacije, na državni televiziji sem uspešno opravila avdicijo za voditeljico, potem sem rekla, zakaj ne bi poizkusila na policiji. Če ne drugo, je to izkušnja, saj ne vem, kje bom čez pet let pristala. Kaj si obetate od te izkušnje? Večji del moje službe obsega delo z Romi. Prek dela na policiji spoznaš tudi drugo plat. Ni mi žal, da sem se odločila za to delo. Zdi se mi, da bom pri policiji dobila veliko izkušenj. Opravljam enako delo kot drugi policisti. Vsak dan sem razporejena drugam, sodelujem tudi v patruljah. Kaže, da vas policija načrtno razporeja in si od tega nekaj obeta? Tudi namen policije je, da pridem do čim več izkušenj. Da spoznam delo policistov. Če bi bilo dovolj usposobljenih Romov, menim, da bi jih policija zaposlila. Vsaka občina z romsko skupnostjo bi potrebovala tudi romske policiste. Vendar je tukaj spet problem izobrazbe. Problem se lahko v določenem času razreši? Stoodstotno sem prepričana, da se bo. Kako kot oseba in ne kot policistka ocenjujete stanje odnosov med Romi in ostalimi prebivalci? Ljudje so nestrpni tako na Dolenjskem kot v Šloveniji nasploh. V Novem mestu imamo kontrastno sliko romskih naselij. Na eni strani dokajšnja urejenost in sodelovaje s krajevno skupnostjo, na drugi nevzdržne razmere in nestrpnost? Šmihelski primer kaže, da je sodelovanje možno. Škoda, ker se tamkajšnjega srečanja ne udeležuje več ljudi, da bi s prve roke spoznali, kako je slika lahko tudi drugačna. Na Dobu pravkar vodim tečaj romšči-ne, romske kulture in podobno, ob tem se mi zdi, da ljudje Romov ne poznajo. Takoj nastopi strah. Pri pogovoru z Romi in obisku njihovih naselij se stereotip manjša. Pri nas primanjkuje sodelovanja, pogovorov. Pa menite, da se bodo odnosi razvili v to smer ali bodo zmagali predsodki? Mislim, da se stvari razvijajo v smer sodelovanja, vendar zelo počasi. Na tem področju bo treba še veliko dela in truda. Kaj pa romska kultura. Sam opažam, da je na Dolenjskem precej zabrisana. Tudi Romi je ne poznajo dovolj in posegajo po sorodnih romskih kulturah? Vzrok tega je nekdanje nomadsko življenje. Človek sprejema to, kar mu je všeč. Romska skupnost se trudi za spoznanje lastne identitete in kulture. Romski aktivisti si v prvi vrsti prizadevamo za podrobno spoznavanje lastne kulture in jezika. Za nas je bilo drugače, nismo imeli kje vzeti in ne od kod začeti. Za naše otroke bo laže, samo če jih bo to zanimalo. Kdo je vas spodbujal, da ste končali šole in šli po svetu? Na prvem mestu starši in potem prija- telji. Menim tudi, da je izdajanje romskih knjig in prevodov v dolenjsko romščino dober začetek. Še nedavno nisi mogel v romščini ničesar prebrati. Želim si, da bi ljudje enkrat sprejeli drugačnost in enakopravnost. Se boste sami usmerili v dosego teh želja. Boste kdaj lastno razmišljanje in poglede strnili v pisno obliko? Ze dolgo razmišljam, da bi napisala avtobiografijo. Ko bo pravi čas, bom razkrila vse stvari, ki so se mi zgodile v življenju. Tudi tiste najbolj temne. Poglejva sedaj na drugo stran vašega trenutnega poklica. Kako Romi gledajo na policistko iz lastnih vrst? Pozitivno so me presenetili. Ko pridem v naselje, opazim iskrice v očeh. Vesela sem tega, kako me sprejmejo. Mogoče so na neki način ponosni name. Kaj pa vaš aktivizem. Pravite, da je delo na policiji le vmesna stopnja? Romska politika v Sloveniji je še v povojih. Tudi sama imam vizijo, kakšna bi morala biti. Na tem mestu, kjer sem sedaj, se zagotovo ne bom ustavila. Živeli ste tudi v Švici. Od tam imate verjetno tudi kakšne drugačne izkušnje? Bila sem med samimi tujci, čeprav so me tudi Švicarji dobro sprejeli. Tam me ni nihče vprašal ali sem Rominja. Počutila sem se enako ostalim prebivalcem. Nikogar ni Če bi se vključila cerkev, bi bil to pozitiven prispevek. Zakaj tega ne stori, ne vem, čeprav ima cerkev v preteklosti Romov svoj pomen. zanimalo moje poreklo. V Švici sem bila samo Nataša, in če sem bila dobra v tistem, kar sem počela, so me spoštovali. Ni na to vplival tudi vaš zelo urejen videz? Tudi ta, čeprav človeka naredi notranjost, ki jo izžareva. Rada srečujem ljudi z nasmeškom in brez predsodkov. Če si tak, se s takimi ljudmi ujameš. Važno je, koliko je človek sposoben, kaj zna in koliko je pošten, ne pa kako izgleda. Kaj mi pomaga, če je tip ves polikan, v glavi pa nima ničesar. Zadnjič je predsednik Foruma romskih svetnikov Slovenije Darko Rudaš dejal, da je stanje v Novem mestu enako stanju v Prekmurju pred štiridesetimi leti. Tudi vi ste živeli v Prekmurju, se strinjate z njegovo oceno? Zdi se mi, da so Prekmurci bolj odprti ljudje. V Prekmurju so bili pred desetletji vsi reveži, ne samo Romi, in so držali skupaj. To jih je zbližalo. K temu je pripomogel tudi značaj. Poleg tega so imeli še enak interes. Torej je treba najti skupni interes? Ja. Vsi bi radi red, izobraževanje in službe. Določeni tega nočejo, zato se zadeve zapletajo. Vedno sem se spraševala, zakaj mora biti tako. Človek le enkrat živi. Če bi se dejansko zavedali, kako kratko življenje imamo, ne bi bilo takih težav. Življenje moramo izkoristiti na čim lepši način. Človek to, kar daje, tudi dobi nazaj. Ko govorite o življenju, vam bom zastavil vprašanje, ki ga nisem zasledil v nobenem pogovoru o romski problematiki. Dolenjski Romi so zelo verni katoliki. Se vam ne zdi, da bi se morala tudi cerkev, ki v osnovi pridiga prijateljstvo in ljubezen, jasno izraziti o slovenski nestrpnosti? Če bi se vključila cerkev, bi bil to pozitiven prispevek. Zakaj tega ne stori, ne vem, čeprav ima cerkev v preteklosti Romov svoj pomen. Lepo bi bilo, ko bi se vključila. Nestrpnost, če jo hočemo ali nočemo, je velika. Včasih kar ostrmim nad razmišljanjem kakšne osebe, ki zadeve sploh ne pozna. Zadnjič je Silvo Mesojedec dejal, da ne more reči, da ne bo prišlo do kakšnega bombnega napada še kje drugje. Je to skupna rešitev? Kam bomo prišli, če bomo eden drugemu grozili? Kam to pelje? Po eni strani bi nekateri radi težave rešili, drugi pa jih podpihujejo! Kam bo v prihodnosti gnalo vaš aktivizem? V preteklosti sem obiskala več okroglih miz, na katerih sem slišala stvari, da me je takoj začela boleti glava. Včasih, ko razmišljam o teh stvareh, me prime, da bi šla iz Slovenije. Včasih se stvari zdijo tako temne. Prijatelj mi je enkrat dejal, da v tej moji bitki ne bom zmagala. Odgovorila sem mu, da moj cilj ni bil nikoli zmagati, ampak sodelovati in na tem področju nekaj narediti. Sama vem, da danes ne bom zmagala, ker se zmagala že prej. IIIUIIIJ Kultura nasilja Rasto Božič Kakor koli jih obračamo, so znak grožnje, nekulture in obet nasilja. Lahko jih v tej občini izreče kateri koli bedak, le župan jih ne bi smel. Župan? Čigav župan? Moj vsekakor ne! V oktobru, po gasilskem izročilu mesecu protipožarne varnosti, se je v Novem mestu razkril štiri in še kakšno leto več tleči požar. Tako imenovana okrogla miza o romski problematiki je na oder postavila moštvo v razmerju 7:1. Sedem politikov ali političnih prisklednikov in enega samega Roma. V podobno neenakopravnem razmerju je bilo zastopano tudi občinstvo. Ce pustimo vnemar prazno mletje in pogoste votle obljube, trkanje po prsih, sprenevedanje in prelaganje odgovornosti ter predvolilno nastopaštvo, sta srečanje tega oglatega foruma zaznamovali dve izjavi. Prva je prišla z občinskega vrha: »Ne glede na stanje mora represija začeti delovati. Če ne gre drugače, gre s palico!« Druga je bila še bolj neposredna. Lokalni veljak je grozil z neposrednim nasiljem, ki ga je zavil v pogojnik in z njim namignil na ne tako davne tragične dogodke v drugem dolenjskem romskem naselju, a vseeno je šlo za grožnjo. Se bolj grozljiv vtis je dajal del občinstva, med katerim je bilo opaziti marsikateri znan obraz. Nekatere poznaš iz šole, drugi so znanci, znane osebe. Številni medklici občinstva so izražali nestrpnost in nekulturo, grožnje. Pa te niso letele le na Rome, temveč vsevprek. V tistem trenutku je bil sovražen vsakdo, ki je razdraženi svojati stal na poti njihove podobe sveta. V takih pogojih okrogla miza ne more delovati. Človek je enostavno zgrožen, kako se lahko tvoj sosed, znanec, otroški prijatelj, morda celo oddaljeni sorodnik, izraža na tak način. Nasilje, nestrpnost in nekultura, po drugi strani pa ti isti ljudje to očitajo nasprotni strani. Stanje se dejansko zdi nerešljivo, če pa ji v svoji sveti preproščini pritrjuje še občinski vrh, se zdi brezizhodno. Sicer bomo od tam verjetno slišali besede, da je izjava iztrgana iz miselne celote in napačno tolmačena. Da je šlo za pozivanje k upoštevanju zakonov. A po drugi strani lahko vsakdo sposoben razmišljati izvenčredno ugotovi, da take besede ne bi smele priti iz županovih ust. V nobenem primeru ne! Kakor koli jih obračamo, so znak grožnje, nekulture in obet nasilja. Lahko jih v tej občini izreče kateri koli bedak, le župan jih ne bi smel. Župan? Čigav župan? Moj vsekakor ne! Smo pa te dni tudi v širši Sloveniji dobili novo sporočilo kulture nasilja. Zadnji varnostniki uboj enaindvajsetletnega fanta je vnovič opozoril na kulturo, ki jo širijo tako imenovani varnostniki. Praktično ni več dogodka, ki ga ne bi zaznamovali tudi uniformirani redarji, ki po zadnjih dogodkih - Pirniče, Celje, Ljubljana - prej zaslužijo naziv valpti. Saj zakaj jih oblast dopušča in zakaj so se razpasli prek vsake mere? Verjetno ji tako stanje ustreza. Zakaj ti lahko, ko recimo ob obisku nizozemskega prestolonasledniškega para na javnem mestu opravljaš svoje novinarsko delo in skušaš v nemogočih pogojih, ki ti jih otežijo ravno ti redarji, ujeti v objektiv del dogodka, državni varnostnik zabrusi v obraz, da te bo dal odstraniti, če pa boš imel kaj za pripomniti, »te bo v trenutku nakresal!« Če se to dogaja pri vrhu, zakaj se ne bi pri dnu. Ob zadnjem uboju, prav za to gre, se je vnovič potrdila oholost tovrstnih služb in oblasti. Edino, kar obvladajo ti z verige spuščeni varnostniki, je nasilje. Sicer ga naj bi krotili njihovi nadrejeni, pogosto prebegli policisti, a kaj, ko je edina stvar, s katero se silaki lahko postavijo, nasilje. Tudi oni bi se radi dokazali v družbi, pokazali znanje, za katerega so si toliko prizadevali. Pokazali bi radi ves prezir, ki ga čutijo do šolanih in drugačnih ljudi. Pa saj jih v tem podpira oblast. V tej točki pa se naši zgodbi, sicer zapisani po resničnih dogodkih, srečata. Ce ti hrbet pokriva oblast, je lahko vihteti palico. Takrat ne odgovarjaš za lastna dejanja, saj te je na to navedel ali naščuval nekdo nad teboj. Drhal potrebuje le iskro, da se v njeni nizki zavesti razplamti požar enostranskih čustev. Zagotovi ji gorivo za drzna dejanja, na katera posamezniki v treznem stanju ne bi upali niti pomisliti. Zato so vsake besede podpihovanja strasti vredne najostrejše obsodbe, tem bolj, če pridejo z oblastnih vrhov ali z žegnom oblasti. Res je, pri nas vlada kultura nasilja. Lunapark Nova zbirka s stalnim prebivališčem v Novem mestu Uroš Lubej, foto Jure Švent Lunapark želi sodobne slovenske pisatelje mlajših generacij prepričati, daje pisanje za mladino enako pomemben del pisateljevega opusa kot pisanje za odrasle. Fotografije so iz zabave, ki jo je Založba GOGA priredila ob uradni predstavitvi nove zbirke Lunapark. Na neformalnih pogovorih urednikov t. i. študentskih založb in drugih, ki oblikujejo slovensko literarno sceno, seje že kar nekaj let govorilo o oblikovanju mladinske zbirke. Idejo je posvojila novomeška Založba GOGA in se lani odločila za pripravo nove zbirke. Gogin uredniški svet je tako lani predlagal imenovanje urednika zbirke, kar je postal pisatelj Lenart Zajc. »Zamisel mladinske zbirke Lunapark je pri Založbi GOGA nastala predvsem zaradi pomanjkanja oziroma premalo sistematiziranega izdajanja vrhunske literature, namenjene najmlajšim, saj med tovrstno literaturo prevladujejo dela, ki so namenjena predvsem komercialnim uspehom založnikov, v veliko manjši meri pa seznanjanju otrok in mladine z vrhunskim literarnim izrazom, primernim njihovi starostni stopnji. Pogreša pa se tudi literatura, namenjena otrokom, ki so že resni bralci, pa vendar ne posegajo še po leposlovju, ki je namenjeno odraslim. Z izdajanjem takšne mladinske literature se sicer ukvarjata Mladinska knjiga in Cankarjeva založba, pa vendarle na nekoliko drugačen način, kot smo zasnovali koncept zbirke Lunapark pri Gogi,« pojasnjuje vodja založniških projektov pri Gogi Brigita Judež, ki še pojasnjuje, da je tudi pri prevodni literaturi mladinskega tipa določen manko: »Na knjižnih policah prav tako prevladuje prevodna mladinska literatura iz anglosaksonskega območja, premalo pa je mladinskega leposlovja drugih narodov, ki bi slovenski mladini približala tudi druga in predvsem drugačna obzorja. Pogrešajo se tudi prevodi nekaterih klasičnih mladinskih del.« Poleg izvirne slovenske literature želi Lunapark tako izdajati tudi nagrajevana dela tujih avtorjev, ki pišejo za mladino, ter prevode klasičnih mladinskih del, ki so ostali na situ izbora drugih urednikov, ki se ukvarjajo z izdajanjem mladinskega leposlovja. Urednik zbirke Lenart Zajc je o programski zasnovi zbirke povedal, da si Lu- napark želi izdajati predvsem vrhunsko mladinsko literaturo slovenskih avtorjev. »Skoraj praviloma imajo pisatelji prejšnjih generacij v svojem opusu del tekstov, namenjenih mladini in otrokom. Sodobni avtorji to pravilo opuščajo. Lunapark želi sodobne slovenske pisatelje mlajših generacij prepričati, da je pisanje za mladino enako pomemben del pisateljevega opusa kot pisanje za odrasle, kar velja tako za prozo kot poezijo. Nenazadnje le vrhunski pisatelji premorejo toliko domišljije, da lahko s svojimi deli zadovoljijo in razveselijo vse generacije bralcev.« Lunapark vsebuje tri podzbirke - glede na ciljne starostne skupine. V Vrtiljaku bodo izdajali knjige, namenjene najmlajšim bralcem, starim okvirno od 8 do 10 let, v Gugalnici naj bi se našli bralci od približno 10 do 14 let, v Zrcalih pa se bodo ogledovali bralci, stari nad 14 let. Ravno najstarejši med našimi najmlajšimi lahko že letos uživajo prve plodove nove zbirke, saj so (oziroma bodo) pri Lunaparku izšli naslednji mladinski romani. Tako smo že doživeli premiero ene prvih vampirskih zgodb, to je Carmilla (avtorja Josepha Sheridana LeFa-na), ponatis knjige 5 do 12h Lenarta Zajca, prvega slovenskega fantazijskega romana Anor Kath - Pota magov (avtorja Sama Petančiča). Knjigo o prestopanju lastnih meja in vstopanju v odraslost Angie pa je za Lunapark napisala slovenska pisateljica Janja Vidmar. Za malo mlajše so pri Gogi izdali fantazijsko knjigo Vsiljivec v sanjah avtorja Gerarda Whelna. Založniška dejavnost na področju nekuharske literature ni ravno tržno zanimiva dejavnost. Mladinska literatura sicer nima tako zelo slabe prodajne usode, kot jo ima ostalo leposlovje, zato pri Gogi upajo, da bo kvaliteta del zagotovila dovolj dobro prodajo. Seveda se bodo potegovali tudi za podporo ministrstva za kulturo. »Temu je vsekakor v interesu, da se bralna kultura slovenske mladine dvigne. Prav zbirka Lunapark pa ima namen vzgajati nove gene- racije bralcev, ki bodo z leti posegali po najzahtevnejši oziroma najboljši literaturi, zato ne dvomimo, da ga bomo s kvalitetnimi izdajami prepričali, da Lunapark finančno podpre,« pravijo na Gogi. »Stati inu obstati,« odgovarja Brigita Judež na vprašanje o dolgoročnih načrtih zbirke. »Lunapark želi postati prepoznavna mladinska zbirka v slovenskem prostoru , v kateri bodo bralci že po imenu zbirke prepoznali kakovostno in zanimivo literaturo,« dodaja. Vlado Kreslin, Cesta, Založba Kreslin/Nika 2007 Ne prinaša ničesar novega, zasedba omledno ponavlja že slišane vzorce, manjka res samo še tista kitara. Kreslinov sveži album prinaša velik zalogaj značilne čutno zasanjane razpoloženjske glasbe. Razdeljen je na del novih avtorskih pesmi in bolj ali manj znanih priredb, posnetih v različnih duetih. Če poenostavimo, v prvem delu slišimo Vlada pretežno samega, kot gostji se mu po enkrat pridružita Neisha in Severa Gjurin, v drugem delu pa ob Aleksandru Ipavcu, Neishi, Šajeti, zasedbah Zuf de Žur, Bališ in godalnemu orkestru. Ce pustimo ob strani, da Vlado velja za domačega vodilnega ustvarjalca (folk/rock) avtorske glasbe, ugotovimo, da se je tokrat nekoliko ognil prekmurskim motivom, čeprav ti besedilno ostajajo jedro njegovega ustvarjanja. Zdi se, da je Kreslinova tokratna pozornost usmerjena v urbano in bolj instrumentalno izdelano glasbo. Posnetki so nastali ob spremljavi izbranih domačih glasbenikov mlajše generacije. Poleg ustaljenega veterana Mira Tomassinija so sodelovali multiinstrumentalist Gal Gjurin, ki je skrbel tudi za produkcijo, Andraž Mazi, Neisha, Gašper Peršl itd. Kljub kakovostni zasedbi pa v Kreslinovi glasbi ni zaznati premika. Seveda je še vedno zasanjam in izviren. Nekako zviška iz Prekmurja zre prek Slovenije in ponuja lasten pogled na stvarnost, a obenem se zdi, kot bi bila njegova glasbena oblika izpraznjena, izpeta. Ne prinaša ničesar novega, zasedba omledno ponavlja že tolikokrat slišane vzorce, da manjka res samo še tista neznosno pogosto slišana Črna kitara. Povsem drugačno sliko ponuja drugi del plošče. Kreslin v pesmih Magdalen-ca, Glej, vlak se vije, Rož, Podjuna, Žila, partizanskem venčku La Brigata Garibaldi, lastni priredbi Njen trenutek prihaja in Ruleti s Sajeto kaže povsem svež obraz. Kot bi mu drugače in širše zastavljena - prirejena glasba ponudila večji izziv in oddih od tiste njegove črne kitare. Kakor koli, Kreslinu se ni bati za padec priljubljenosti. Kljub navedenemu je njegov novi album še vedno svetlobna leta nad povprečjem slovenske zabavno glasbene čorbe. Tudi veliki potrebujejo premor, nato vnovič presenetijo. Delo: 3/Oblikovanje ovitka: 3 MIMIIII Samo Šalamon NYC Ouintet, Government Cheese, Fresh Sound 2007 Glasba je tekoča, dinamična, pestra. Izjemno delavni in ustvarjalni mariborski kitarist Samo Šalamon nas praktično zasipa s ploščami. Doslej smo v tem letu dobili tri, pravkar sta izšli še dve. Večina seveda pri tujih založbah, saj doma ni pravega trga in ne pravega založnika, ki bi se lahko pomeril tudi v mednarodnih vodah. Samo Šalamon je že zdavnaj presegel domače meje, praktično je mednarodno uveljavljen, kar potrjujejo ugledna imena, ki se pojavljajo v njegovih zasedbah. Za drugi album španske založbe Fresh Sound Records je zbral newyorške glasbenike: saksofonista Davea Binneya, trombo-nista Josha Rosemana, kontrabasista Marka Heliasa in bobnarja Geralda Cleave-rja. Kvintet mu je ponudil široko izrazno možnost, prav tako so glasbeniki newyor-škega jazzovskega prizorišča Šalamonovi glasbi dodali značilno energijo in zvedavost. Vsa glasba je Samovo avtorsko delo, izpričuje njegovo skladateljsko in izvajalsko zrelost. Sedem skladb, le dve baladno zasnovani, prinaša zapletene harmonične vzorce in ritme, skozi katere se vešči glasbeniki podajajo brez pomislekov ali oklevanja. Posameznih tem se lotevajo skupinsko ali samostojno, jih obdelajo in podajo naprej. Glasba je tekoča, dinamična, pestra, ustvarja žepe zadostnega prostora za samostojne vložke in poudarke. Prevladujoči funk, po naši sodbi gre za Samovo najbolj scofieldovsko ploščo doslej, napolnjen z zvokom saksofona in trombona, presega kitara. Ta se zapleta, poudarja, podaja, razlaga in obenem ustvarja podlago. To ni le iskanje saksofona, trombona in kitare, je tembolj ustvarjanje na trdni osnovi z jasno začrtano zasnovo in naključnimi vmesnimi postanki kot enakovrednimi deli. Šalamon ima ob sebi čvrsto in kemično čuteče povezano zasedbo. Svetla točka je tudi kontrabasist Mark Helias, ki ob nekoliko tihem bobnarju, čeprav delavnem, še jasneje pride do izraza. Album Government Cheese ni le ena plošča iz Šalamonovega niza. Prav vsi njegovi dosedanji albumi so stopnice na bleščeči glasbeni poti, dokaz vitalnosti in samosvojega ustvarjalnega duha. Delo: 5/Oblikovanje ovitka: 2 Jinx, Na zapadu, Dallas records 2007 Še vedno prepoznavna naboj in pečat, čeprav je skupna podoba manj pestra kot na prejšnjih izdelkih. Novi album vnovič zbrane hrvaške skupine pravzaprav ne prinaša nič novega. Vse smo že nekje slišali, mogoče tudi pri njej, vendar to, kar slišimo, prihaja do naših ušes na nov način, preoblikovano, nadgrajeno, čeprav še vedno z neko nostalgično ali če hočete retro noto. A vendar ta nostalgična nota ne joče za davno minulim obdobjem, ne išče zlata le v preteklosti, temveč se napaja v plodnem obdobju svežega popa, rocka, beata in rhythm’n’bluesa ter prekva-šene prvine prinaša v današnji čas in jih celo radoživo začinja. Sprehod skozi glasbo Jinxa je sprehod skozi sloge in različne prijeme. Očarajo njihova melodičnost, ritmičnost in domiselnost. Skozi različne plesno naravnane teme se kristalizirajo rock prvine, beat, rock’n’roll, rock steady, ska. Zvočna slika je obogatena z značilnimi zvoki klaviatur, kitarskimi poudarki in ritmi, vse povezuje resnično zanesljiva in dostikrat pohvaljena pevka, tako da s to ugotovitvijo nismo iznašli smodnika. Navdušujeta jasen zvok in polna zvočna slika, katere del je tudi pihalna sekcija. Glasba Jinxa je močneje vpeta v svetovne glasbene tokove, kot bi menili na prvi posluh. V svetu je kar nekaj podobnih zasedb in glasbenikov, ki strežejo s podobnimi podvigi. Recimo Beck, ki ga močneje nese v rock in folk tradicijo, tako kot recimo Jinx nese v britansko zgodnje pop-rock izročilo. Kar si je ob tem želeti, je mogoče malo več iskanja ter glede na pestro zasedbo skupine nekoliko večjo obarvanost z jazzy in acid jazz notami. Ampak potem to mogoče ne bi bil več Jinx? Ce tehtamo album v celoti, je vnovič zbrana zasedba opravičila zaupanje. Jinxova glasba ima še vedno prepoznavna naboj in pečat, čeprav je skupna podoba mogoče nekoliko manj pestra kot na prejšnjih izdelkih. Poslušalec tudi ne more mimo občutka, da so si skladbe nekoliko preveč podobne. Občutek sicer ne prevlada, saj ostaja skrit za neobremenjujočimi besedili, a še vedno kakovostno zastavljenimi in močno spevnimi. Mojstri pač poznajo lastno delo. V kategorijo mojstrov pa Jinx zagotovo sodi. Delo: 4/Oblikovanje ovitka: 2 The Traveling Wilburys Collection, Rhino/Nika 2007 Vsakdo izmed peterice je v glasbo s prepoznavnim dodal nekaj lastnega. Traveling Wilburys se je imenovala zvezdniška združba glasbenikov Boba Dy-lana, Georgea Harrisona, Roya Orbisona, Toma Pettyja in Jeffa Lynnea. Ob snemanju male plošče Georgea Harrisona je v studiu Boba Dylana nastala slučajno in prerasla v uspešnico poznih osemdesetih let. Mali plošči Handle With Čare sta sledila End Of The Line in leta 1988 prvi album Volume One, ki so ga prodali v trimilijonski nakladi. K dodatnemu zagonskemu uspehu albuma je tega leta tik pred njegovim izidom pripomogla smrt enega izmed članov zasedbe Roya Orbisona. Dve leti kasneje je okrnjena skupina izdala drugi album Volume Three, ki se je odrezal slabše od prvega, a je vseeno dosegel platinasto naklado oziroma milijon prodanih primerkov. Če se danes vprašamo, kje se je skrival uspeh te tako poimenovane super skupine, je odgovorov več. Zagotovo je prvi ugledna imena sodelujočih glasbenikov, njihova slava in poslušalsko zaledje, ali če se izrazimo v jeziku samoupravnega socializma, minulo delo. Drugi odgovor se skriva v glasbi, ki se zdi kot zlitje slogov vseh sodelujočih. Vsakdo izmed peterice, ki je sicer izhajala iz podobne rock-folk-blues-pop-rock tradicije, je v glasbo s prepoznavnim producentskim pečatom Jeffa Lynnea dodal nekaj lastnega. Tako je Roy Orbison prispeval nedosegljivo čutni vokal, Tom Petty kitarsko ostrino, George Harrison tradicijo skupine The Beatles in poetičnost njegovih samostojnih izdelkov ter Bob Dylan šegavost in ameriško folk izročilo. Lahko bi dejali, da je šlo za britansko ameriški glasbeni projekt oziroma za vnovično srečanje različno razvitih smeri, ki koreninijo v enotnem poreklu. Oba albuma sta izšla v časih analognih plošč, kasneje so ju prenesli na laserski plošči, vendar sta hitro pošla. Zadnjih deset let ju praktično ni bilo več na tržišču. Od nedavnega so posnetki vnovič dosegljivi, tokrat v obliki trojne zbirke, ki poleg obeh albumov prinaša nekaj novih posnetkov in DVD s filmskimi zabeležki nastajanja plošč, kar daje trojnemu albumu dokumentarni pomen. Delo: 4/Oblikovanje ovitka 3 Ocenjuje Rasto Božič IkIlIoIpIcIaI Vodovodna ali ustekleničena voda? Bojan Kekec Potrošniki smo za vodo pripravljeni plačati tudi 1000-krat več, čeprav za njo velja enak pravilnik kot za vodo iz pipe. Proizvajalci pijač so kar naenkrat na svojih dvoriščih sredi mest »odkrili« najbolj kakovostne vodne vire in postavili polnilnice. Na zadnji seji občinskega sveta Mestne občine Novo mesto sem predlagal, da se na vseh sejah občinskih svetov in delovnih teles, občinski upravi in občinskih javnih podjetij namesto ustekleničene vode za pitje uporablja voda iz javnega vodovodnega omrežja. V prispevku želim utemeljiti svojo pobudo. Voda. Enostavna spojina dveh atomov vodika in enega atoma kisika, pa vendar tako pomembna. V evoluciji našega planeta kroži ta ista voda že milijone let. Zaradi hidrološkega cikla, ki ga poganja sonce s svojo ogromno energijo, se lahko sama očisti. Med vodo in življenjem je tako tesna povezanost, da upravičeno lahko trdimo, da voda pomeni življenje. Njene tizikalne in kemične lastnosti so pomenile referenčne vrednosti za stare osnovne definicije kilograma, gostote, stopinje Celzija, kalorije, pH in podobno. Ob vodi so nastale prve civilizacije in večja mesta. Nespoštovanje vode in slabo ravnanje z njo sta do sedaj pobila več človeštva kot vse vojne skupaj. Tudi danes je brez pitne vode več kot ena milijarda ljudi. V simboličnem pomenu je opisana v vseh svetovnih religijah predvsem kot življenje in sredstvo očiščenja. Nekateri trdijo, da je voda sposobna shraniti določene informacije, vendar je za večino od nas to preveč abstraktna trditev. Nihče pa ne more trditi, da to ni možno. Voda je zelo pomembna za naše zdravje. Človeški organizem jo potrebuje od enega do dveh litrov in pol na dan. Njena funkcija v telesu je predvsem, da deluje kot transportni sistem vnosa in iznosa snovi. Za to mora biti primerno čista in neoporečna, priporočljivo pa je, da vsebuje tudi za telo pomembne minerale. V zadnjem času se pogosto pojavljajo polemike in primerjave med vodovodno in ustekleničeno vodo. V nadaljevanju želim opisati dejansko stanje na področju obeh vrst pitnih vod in težave pri njihovi primerjavi. Voda iz javnega vodovoda Organizirana oskrba s pitno vodo v Sloveniji ima v večjih mestih več kot 100-let-no tradicijo. Novo mesto je dobilo svoj vodovod leta 1903. Danes je skupna dolžina vodovodnega omrežja že več kot 850 km. Začnimo najprej z zakonodajo. Kakovost pitne vode določa Pravilnik o pitni vodi (Ur. 1.19/2004). Po mojem mnenju je ta pravilnik najboljši do sedaj. Usklajen je z evropskimi smernicami, drastično pa je zaostril koncentracijo nekaterih škodljivih snovi, npr. pesticidov. Upravljavcu vodovoda nalaga vzpostavitev notranjega nadzora na osnovah HACCP (Hazard Analysis and Cri-tical Control Points). Gre za sistem spremljanja kakovosti od vodnega vira do pipe pri porabniku na podlagi določitve in spremljanja kritičnih kontrolnih točk. Poleg tega nalaga tudi državi oz. pristojnemu ministrstvu, da opravlja dodatni neodvisni nadzor pitne vode. Rezultati naših vzorcev v vodovodnem omrežju, ki ga upravlja Komunala NM, so se v zadnjih letih gibali med 97- in 99-odstotno ustreznostjo. Določen odstotek neskladnosti lahko upravičimo z odvzemom in analitiko. Zaključimo lahko, da je voda iz omrežja primerna za pitje. Voda, ki priteče na pipo, je sveža in bogata s kisikom. Občasno se nam ob daljših deževjih pojavi težava v glavnem zajetju, ko se voda skali, zaradi česar se zmanjša učinek dezinfekcije. Takrat objavimo preventivni ukrep prekuhavanja vode, ki ponavadi traja nekaj dni. Ustekleničena voda oz. voda iz plastenk Prodaja pitne vode iz plastenk še vedno strmo narašča. Očitno je, da se je ta trend v Slovenijo prenesel iz tujine. Kupovanje in pitje takšne vode je postalo moderno. Za proizvajalce in trgovce pa to pomeni še en velik posel, zato ga tudi dobro reklamirajo. mmt Notranjost vodohrama v Cerovem logu. Potrošniki smo za trendovsko vodo pripravljeni plačati tudi 1000-krat več, čeprav za njo velja enak pravilnik kot za vodo iz pipe. Zanimivo je, da so proizvajalci pijač kar naenkrat na svojih dvoriščih sredi mest »odkrili« najbolj kakovostne vodne vire in postavili polnilnice. Veliki proizvajalci nam dejansko zelo drago podajajo postano vodovodno vodo. Le peščica med njimi prodaja pravo izvirsko vodo z boljšo kakovostjo na izviru. Težava za potrošnike je tudi primerjava kakovosti ustekleničene vode, saj iz etikete ni dovolj razvidno, za kakšno vodo gre. Označevanje kakovosti bi moralo biti jasno razvidno in za potrošnika enostavno. Lep primer enostavnega označevanja so žarnice in bela tehnika, ko potrošnik ne rabi biti ravno inženir elektrotehnike, da ugotovi, v katerem energetskem razredu je naprava. Posebna skupina ustekleničenih vod so vode z okusom. Te že po fizikalnih, kemičnih in organoleptičnih lastnostih odstopajo od prave vode. Malokdo ve, da imajo tovrstne vode ledišče okrog -8 stopinj Celzija, tako da voda niti ni primerno ime za te napitke. Ena od ključnih negativnih stvari pri ustekleničenih vodah je njihova embalaža. Ta po nepotrebnem obremenjuje okolje, njihova proizvodnja pa zahteva nafto kot surovino in energijo za izdelavo. Problematično in zdravju škodljivo je, če so plastenke dlje časa izpostavljene UV svetlobi, na kar marsikateri strokovnjaki že opozarjajo. Sklep Primerjava vode iz pipe in vode iz plastenk nam da naslednje zaključke. • Za obe vrsti vode velja enaka zakonodaja, tj. Pravilnik o pitni vodi. Rezultati medsebojnih primerjalnih testov niso pokazali bistvenih razlik. Težavno je že iz etiket ločevati posamezne vode iz plastenk. • Voda iz plastenk je do 1000-krat dražja. • Za izdelavo plastenk porabljamo naravne vire (surovina in energija). • S pitjem vode iz plastenk po nepotrebnem ustvarjamo odpadke in obremenjujemo naše okolje. Iš|p|o|r|t| Jih' Volt Bo Novo mesto dobilo teniški muzej? Igranje tenisa v Novem mestu ima dolgoletno tradicijo in je bilo že pred sto leti očitno zelo pomembno, saj so se v prostem času na teniških turnirjih srečevali številni Novomeščani. Igranje tenisa takrat ni imelo smisla v tekmovanju, temveč v sprostitvi, druženju in srčni predanosti temu športu. Tekmovalci so bili oblečeni v značilna bela oblačila, žogice pa so odbijali z lesenimi loparji. Z leti je zanimanje počasi zamiralo, Novo mesto je na tenis skorajda pozabilo. A po zaslugi ljubiteljev tenisa in s pomočjo Jinja Volta, Ceha, ki že skoraj 10 let živi in dela v Sloveniji, sta se ohranili kultura in tradicija tega lepega športa v Novem mestu vse do danes, ko zanimanje spet narašča in tenis pridobiva na ugledu. Jiri Volt je zapustil rojstno mesto Hra-dec Kralove že davnega leta 1998 in prišel k nam, da bi zasedel mesto teniškega trenerja v takratnem novomeškem Teniškem klubu Krka. Čeprav se je težko navadil na novo okolje, na ljudi, ki jih sprva ni niti razumel, se je sčasoma zaljubil v našo deželico. Pri nas je našel tudi dekle, s katerim se je poročil, in tako je v Novem mestu združil ljubezen do kraja, ljudi in pa seveda tenisa. Svoje delo je zares začel v novem Teniškem klubu Portovald, kjer je sprva treniral nekaj otrok. Do danes se je klub razvil in zdaj Jiri Volt kot vodja kluba skrbi za vse delo in trenira več kot 200 članov, od tega skoraj polovico otrok. Za takšno število tenisačev pa zmanjkuje prostora in časa, zato si želi, da bi našli še enega trenerja, veseli pa se tudi novega objekta v Portova-lu, ki bo njegovim varovancem omogočil kakovostne treninge skozi celo leto. Za zdaj so pogoji poleti »super«, saj so igrišča ob Krki nadvse prijazna v toplih mesecih. Pozimi pa se začne druga zgodba. Takoj se pojavijo problemi prevoza otrok, najemanja dvorane in pa usklajevanja urnika, saj igrišča na Otočcu niso vselej na razpolago. Investitor nove zgradbe, katere odprtja se vsi športni navdušenci močno veselijo, je občina, klub pa bo imel stavbo v najemu od agencije za šport. Občutek, da je prostor (že sedanji) pod klubskim okriljem, daje članom še večje veselje in užitek ob igranju tenisa. Jiri Volt, ki je življenje popolnoma posvetil tenisu, ima v lasti zelo obsežno zbirko starih teniških rekvizitov, ki si zagotovo zasluži več pozornosti, kot jo ima, saj je največja v tem delu Evrope. Zaenkrat so vsi rekviziti še v majhnem prostoru nad Knjigarno Goga, kjer si jih ljudje ne morejo ogledati, kot bi se spodobilo. Velika želja Jinja je, da se to zbirko prestavi v novi objekt, kjer si jo bodo lahko ogledali vsi teniški navdušenci in tudi ostali. Zbirka je sestavljena večinoma iz starih lesenih loparjev priznanih teniških znamk iz celega sveta, s kakršnimi so igrali teniški asi prejšnjega stoletja. Najstarejši lopar je iz leta 1920, prišel je iz Amerike, Ohia, njegova posebnost pa so naravne strune iz ovčjega črevesa. Jiri ima še kar nekaj prav starinskih loparjev, a najpomembnejši se mu zdi lopar Wilson T 2004, prvi aluminijasti lopar, ki je lesene za vedno poslal v muzej. S takšnim loparjem je med drugimi igral tudi Jimmy Connors. V zbirki najdemo še okvirje, v katere se vpne loparje, da se ne zvijejo. Eden izmed njih je prav poseben, narejen je namreč po vzoru starih wim-bledonskih vpenjalcev. Tu so še 40 let stare teniške žogice Andreja Gerbca in pa njegov tradicionalni beli teniški dres. Jiri ima tudi veliko število črno belih fotografij tenisačev, ki jih je dobil, medtem ko je rekvizite večinoma kupil prek spletne trgovine. Prav tako je prek spleta prišel do ene najstarejših knjig o tenisu. Zbirko lepo dopolnjujejo sodobne karikature gospoda Kumra, Katja Martinčič, foto Jaka Šuln Najstarejši loparje iz leta 1920, prišel je iz Ohia, njegova posebnost pa so naravne strune iz ovčjega črevesa. Najpomembnejši pa je VVilson T 2004, prvi aluminijasti lopar, ki je lesene za vedno poslal v muzej. ki pa čakajo na svoje mesto v knjigi, ki jo nekoč namerava napisati Volt. Idejo za knjigo o modernem tenisu je Jiri dobil že pred tremi leti, z njo pa hoče pomagati staršem, ki vpisujejo svoje otroke v teniški klub. Vrednost celotne zbirke narašča iz leta v leto, skupaj s starostjo teniških rekvizitov. Vprašanje, ali bo zbirka dobila svoj prostor ali ne, je po mnenju Jinja že rešeno, saj je posluh občine in tudi agencije za šport za tovrstne zadeve veliko boljši kot pred časom. Tenis Jiriju pomeni vse. Kadar ni na igrišču, se posveča svoji zbirki ali ostalim projektom, ki so seveda vsi v kar najtesnejši povezavi s tenisom. Zadnja 4 leta organizira Beli teniški turnir, ki se med poletjem odvije v duhu petdesetih let prejšnjega stoletja. Sodelujejo teniški igralci iz vse Slovenije in prav vsi igrajo v belih dresih in z lesenimi loparji, tako kot zahteva pravilnik Belega teniškega turnirja. Ker pri celotnem dogodku vedno ostane še nekaj denarja, so se udeleženi skupaj odločili, da ga podarijo Osnovni šoli Grm v pomoč otrokom. Bistvo turnirja je v ohranitvi kulture športa. Najstarejši udeleženec letošnjega turnirja, ki je imel tudi čast otvoritvenega udarca, je bil gospod Vidic, ki šteje že 96 let. Letos je Jiri dobil še eno zanimivo idejo. Povezal je tenis z umetnostjo in tako, skupaj s slikarko Jožico Škof, še bolj povzdignil ta šport v projektu Tenis ART. Nastala je nenavadna in zanimiva zbirka del, katerih bistvo in podlaga je razgibana teniška igra. Ta dela bodo skupaj z Voltovo zbirko loparjev in ostalih teniških rekvizitov razstavljena v novi stavbi v Portovalu. Tenis v Novem mestu spet zavzema pomemben položaj in se dviga na mesto, ki ga je nekoč že imel. Novi objekt, na katerega so čakali skoraj 30 let, in pa odprtje razstave bosta samo še podprla tenis kot šport in kulturno pomembno dejavnost. Zadnji Novomeščan naj prosim ugasne luč! ParkXtrem pišem že kar nekaj let in za potrebe tega pisanja sem naredil že mar-sikako neumnost, tudi nevarno in nepremišljeno, tokrat se bom za potrebe reportaže spremenil v Novomeščana. Kar pomeni, da bom postal prebivalec Novega mesta. V njem živel in delal, se zabaval, premikal iz gostilne v gostilno... Ojoj, pa saj to vendar že počnem! Že ves čas, boste morebiti porekli. Res je. Ampak kar je na oblasti župan Alojzij Muhič in njegova ekipa, je življenje v našem lepem zaspanem mestecu postalo avantura. Kajti Novo mesto je v popolnem razsulu. Glavno mestno žilo, Kandijsko cesto, je nekdo čez noč zaprl. V ulici, kjer živim, zbegani obračajo veliki tovornjaki in avtobusi, mimo moje hiše se valijo nepregledne kolone v počasno pločevino ujetih ljudi z besnimi pogledi. Središče mesta prekopavajo ko nori, pa ne zaradi hitrosti, le kakšnega pametnega načrta nimajo, pa malo cikcakajo po pločnikih. Pri Tušu tudi nekaj čarajo, so celo semafor postavili, ki promet izmenično sprošča, a kaj, ko kakšnega delavca ni videti v bližini. So zaprli, ker bodo enkrat mogoče kaj prekopali... Tekmovali smo na nekakšnem lepotnem tekmovanju mest in dobili nekakšno plaketo. Kot kolateralno škodo smo fasali še cvetlične lončke na Kandijskem mostu, pa nekaj časa nismo mogli voziti in hoditi mimo APT-a, ker so za potrebe lišpa preplastili asfalt. Samo tam, ker kam drugam komisija menda ni šla. Zdaj opazujem po tem novem asfaltu zarisane nekakšne črte, prepričan sem, da bodo spet kopali! Saj bi kot človek, ki živi v Novem mestu, lahko še pisal in pisal, a ne bom, ker je naš župan v svoje močne roke končno zagrabil vajeti in bič. Stopil je do šefa nekaj več kot sto metrov dolgega gradbišča na Kandijski cesti. Foto Jure Švent Mi m liji i m (k ImJI 'it iš M fejjjglfe-., M c r.jjjj■ »Mojster, kdaj pa mislite končati in odpreti cesto, da bodo moji vaščani spet lahko prosto pretakali se po mestu?« »Gospod župan, dobro, da ste vprašali, smo najprej mislili, da bomo potrebovali samo 7 mesecev, a se je izkazalo, da je 10 metrov ceste od obnavljajočih se stodeve-tinsedemdesetih bolj zahtevnih, kot smo mislili, kar posledično pomeni, da se bo zadeva verjetno tudi malce, samo malenkostno podražila...« Je naš vrli župan zajel sapo in zarohnel: »Takole se bomo zmenili - cesto boste odprli v enem mesecu, ceno boste prepolovili, v občinski proračun pa boste nakazali recimo pol milijona evrov, ker živite na račun našega mesta, uporabljate mestno infrastrukturo ...« Ga gradbenik prekine: »Lojze, pa ti se hecaš!« »Seveda se ne. Če v enem mesecu ne končaš, te napodim s policijo, posel bo končal nekdo drug. Pa še plačal ti ne bom. Me boš tožil, se bom pritožil, zavlačeval, čez deset let morda dobiš denar. Vmes pa nobenega posla z občino več. Je vse jasno?« In je gradbenik s sklonjeno glavo zrl za našim županom, ki se je odpravil do drugega gradbinca, ki se pripravlja riti po povsem novem asfaltu. »Poslušaj, škis, pred dvema mesecema je bila cesta zaprta in povsem prekopana, zakaj nisi takrat položil v zemljo, kar se pač namenjaš položiti?!« »Gospod župan, takrat še nismo vedeli, da bomo po celem mestu vlekli optični kabel, mi delovne načrte za projekte, ki so cenejši od 55 milijonov evrov, delamo samo za tri tedne vnaprej...« »No, takole ti bom rekel - ker vsaka zapora cesta vznejevolji moje vaščane, se tega kar se da izogibamo, če že moramo zapreti, potem se takrat naredi VSE! In se po tej cesti potem ne rije NAJMANJ sedem let. Jasno?« Dobro, tele farse se mi niti pisati ne da več naprej. Ker vsi vemo, da našega župana (kljub vsej obilnosti) ni toliko v hlačah in se v našem mestu lahko počne, kar se komu zljubi. V Ljubljani, od koder je zgornji primer odločnega župana, pač ne, ker tam je Jankovič. Dobro, Ljubljana je prestolnica in Jankovič samo eden, boste porekli, a Novo mesto sodi med najbogatejše slovenske občine. Med največjimi sto podjetji imamo trikrat več predstavnikov kakor recimo Celje. Ste bili zadnja leta kaj na Štajerskem? Potem veste, o čem govorim! A, pravzaprav, zakaj bi primer iskali tako daleč? Ste se zadnja leta peljali kdaj čez Šentjernej ali Škocjan? Ste? No, potem vam je spet vse jasno... Morda bo kdo porekel, da županu s svojim pisanjem delam krivico. Morda. Ampak tristo kosmatih medvedov, človek ne zna spraviti v red niti svojega šoferja! Človeček, ki mora za opravljanje svojega dela poznati samo prometne predpise (ne pa recimo znati angleško, rešiti kakšno matematično enačbo, vreči smeti v koš za odpadke ...), vestno parkira županovo službeno vozilo sredi ceste, ne pa na zanj rezervirano parkirno mesto. Pa le volan bi moral zasukati, to pa menda zna, saj je vendar šofer! Občani to opazujejo in ben-tijo čez župana, ta se mu pa ne upa reči, naj vozilo zapelje v zanj rezerviran in vedno dostopen parkirni boks?! Saj je vendar njegov šef, lahko in mora mu ukazati! Če že takšne malenkosti ne more rešiti, kako naj se človek pogovarja s premetenimi gradbeniki, ki ga, POZOR!, kot soinvestitorja pozabijo obvestiti, da mu bodo zaprli glavno mestno cesto!? Pa da ne bom preveč črnogled, na koncu občino in župana tudi pohvalimo. Res je, da ljudje za pot v službo in domov porabijo trikrat več časa kot pred zaprtjem glavne ceste, a se je občina spoprijela s problemom. Na vseh glavnih križiščih namreč zadnje dni opažam študente, ki vestno beležijo število avtomobilov... Novomeška oblast je neumna in nesposobna, dobro pa je, da so vsaj leni! Kaj bi šele bilo, če bi bili pridni... Res, Novome-ščani lahko le upamo, da bo do volitev župan še naprej počival, ker če pljune v roke, si bomo lahko le zaželeli, da nas napadejo kuga, kolera, kobilice, kakšen potres in povodenj, pa še Sodoma in Gomora hkrati, ker potem nam bo vsaj bog pomagal ... Vsem Nenovomeščanom, ki mislijo, da pretiravam, predlagam v branje http:// tomazlevicar.bloQSPQt.com in pa seveda www.park-on.net, a toplo polagam na srce, naj se mu tisti s slabšim srcem raje izognejo, ostali pa naj ne berejo pred jedjo ali pred spanjem. PakjesoenotezdruženihnarodovkojihčIovekrabiŠini 310LENJSKA ••• r :.'V m- • loo^ )«**.<’* Ilustracija Gašper Klančar n>zz*ae lokalno trobil Ekskluzivno iz Novega Pazarja Don Kova in Mali don opozarjata novo oblast Največja preiskava v zgodovini Potlača - Sponzor Komunala Novo mesto - Ivo Kuli in romska skupnost protestirata Po tistem, ko je občan A. S., znan tudi kot S. A., ki je bil zadnjih dvanajst ie prijavljen na zavodu za zaposlovanje in je trenutno na prestajanju zaporne kazni, ker je na obrobju mesta potegnil svojo škarpo dobrih 7 cm in 3 mm v bankino javne ceste, torej v javno dobro, smo priča drugi največji gradbeni aferi v Novem mestu. Objekt Novi trg 6 razdvaja tako mnogoštevilno stroko kot maloštevilno javnost. Gre za to, daje prejšnji občinski svet pod vodstvom takratnega LDS objektu NT 6 število etaž nad zemljo povečal s štiri na osem, poleg tega pa je sprostil določilo v zvezi z bruto etažno površino objekta. Ali če povemo malo manj strokovno, v prejšnjem mandatu je občinski svet pod taktirko mladih kolegov in nekoliko starejših prijateljev iz LDS izvedel klasični nateg ljudstva. Posebej velja omeniti, kako zelo izigrano in prizadeto se počuti tudi maloštevilna krščanska ločina v mestu, v Društvu Novo mesto pa že napovedujejo enodnevno gladovno stavko brez toplega obroka. Oboji bodo lahko po novem občudovali Kapitelj le še s treh strani neba. Vse skupaj so še dodatno začinili pri Upokojenskem listu, pri katerem se jim je, potem ko so vrgli rokavico in potem ko so podpisali še šesto peticijo ta mesec, zapisalo, da za vsem skupaj stoji nihče drug kot nekdanji župan Veliki Mag Boško Don Kova. In ne samo to, ampak tudi to, da za Velikim Kovo stoji tudi njegov sin Mali Kova, ki bo kot tihi partner Elektroinštalacije, d. d., dejansko gradil sporni objekt NT 6. Pri Potlaču si seveda v tem letnem času ne moremo privoščiti, da bi naokoli metali rokavice, zato smo vzeli mikrofon in oba akterja kar naravnost povprašali o sporni zadevi. Pogovarjali smo se v enem izmed kafičev v njuni večinski lasti Triglav v Novem Pazarju v južni Srbiji. Ker smo odvisen časopis, nam je potne stroške in dnevnice prijazno sponzoriral največji sponzor v mestu, tj. Komunala Novo mesto. Ali drži informacija, da ste ravno vi želeli osem-in ne štirinadstropne stavbe? Don Kova: Vsi, ki me poznajo, vedo, da je to čista laž. Tisti, ki trdi nasprotno, je zrel za trajno hospitalizacijo. Osemnadstropna stavba na Novem trgu je zame simbol tistega, proti čemur se borim že celo življenje. Zame je to simbol bolehnega, majhnega, ubogega in pritlikavega novomeškega duha. Nikoli ne bi podprl česa takega. Mali Kova: Res je. Toda vi ste predlagali in podpisali amandma tv tem trenutku me je Don Kova energično prekinil, lepo negovan moški obraz poznih srednjih let, na katerega so se lepo risale brazde razburljivega in bogatega življenja, je kar naenkrat dobil grozeč videz) ... Don Kova: Seveda, ker nisem imel izbire. Ali naj bi dopustil, da se na tako prestižni in v vseh pogledih profitabilni lokaciji gradi hiška iz treh nadstropij + mansarda. Le kdo pri zdravi pamet bi hotel to kupiti, no, morda Zarja in nihče drug več. Razumete, s tem, da smo povišali objekt za štiri etaže, smo vsaj malo dvignili ceno, pripeljali spodobnega investitorja, kar vam lahko garantira tudi moj sin, ki je tihi večinski lastnik firme, ki bo gradila. Kot vedno sem tudi takrat delal v dobro Novomeščanov. In ali sem kriv, če sem tudi jaz Novomeščan in je bilo potem takem to dobro tudi zame in mojega sina, ki je tudi Novomeščan. V tem primeru smo vsi profitirali, eni več, drugi še več. Mali Kova: Res je. Toda ali niste malo prej trdili, da si niste želeli osemnadstropne stavbe? Don Kova: Ravno to vam poskušam razložiti, in, če sem iskren, v vašem primeru to ni ravno lahko. Naj ponovim še enkrat, nikoli si nisem želel osemnadstropne hiške. Ves čas sem se prizadeval za dvanajst-, dvajset- ali petintridesetnadstropni nebotičnik. In v Novo mesto bi mimogrede kapnilo dvanajst, dvajset ali petintrideset milijončkov EUR. Zakaj nam ne bi bilo nebo meja, ne pa temelj neke grde, stare in v vseh pogledi povprečne cerkve. S tem, da smo prisiljeni graditi tako majhno stavbo, smo izgubili vsi. Eni več, drugi še več. Mali Kova: Lačen sem. Slišal sem, da so v Moskvi odprli novo restavracijo. Mogoče bi šla pogledat. Don Kova: Je naša? Mali Kova: Ne, mi jo oddajamo - ugodno, he, he, he. Don Kova: Dobrota je sirota heh, heh, heh, khkh, še ste tu? Še sem tu, samo še nekaj bi vas vprašal tv tem trenutku me je Don Kova drugič prekinil, toda njegov lepo negovani moški obraz poznih srednjih let in urejenih obrvi ni imel več grozečega izraza)... Don Kova: Poslušaj, sinko, sedaj moram jesti, toda kljub temu vam bom povedal še moj življenjski moto, in to zastonj, kar je, kot veste, v teh časih prava redkost plemenite velikodušnosti. Denar je boljši kot revščina; če ne zaradi drugega - že samo iz finančnih razlogov. Mali Kova: Res je, heh, heh, heh ... * Potlač. lokalno trobilo • Direktor: Dr. Novšek • Ureja Urad za raziskovanje rudnin in izgubljanje Časa: Jebul in Big Fak (suspendiran) • Oddelek za ideološko indoktrinacijo in fizični razvoj: razpuščen • Specialna enota: Šizi (poveljnik). Metadoni (v.d. fizični), Bacek in Kečap Tomasso (topovska hrana) • Tajnik: Nacek Pacek • Servis: Trixy Deelight • Glavni štab: Rotovž • e-mail: NI. Milili — VARNOSTMI INŽENIRING [I^S1A tel./fax: 07 3344220 mob.: 041 649 277 PARMA Rudi IVANČIČ s.p. Mala Cikava I7c, 8000 Novo mesto Cvetličarna Cvetnik ^ Ljubljanska 27, Podbevškova 4, ^VGVriil Novo mesto ^ ^ Prešernov trg 6, Novo mesto tel.: 07 33 74 370 www.student-nm.com ^jš Študentski »1 I SERVIS NOVO MESTO Lubcon d.o.o. Adamičeva 26 Novo mesto tel.: 07 33 80 760 ITOKMl www. lubcon com projektiranje, načrtovanje, oprema, design I Ljubljanska cesta 26, 8000 Novo mesto tel 07 30 -79-811,041 671-321 1 tak M/fax:07 33 787» NAŠE DELO: STANOVANJSKE STAVBE INDUSTRIJSKE STAVBE JAVNE STAVBE ŠPORTNI OBJEKTI URBANISTIČNO NAČRTOVANJE PROSTORSKO NAČRTOVANJE S O R E X d.o.o. Foersterjeva 10, 8000 Novo mesto e-mail: lnfo@sorex.si, www.sorex.sl ^Samolepilne etikete * Foto papir O ESTABLISHED 1993 KI INDUSTRIJSKI MONTAŽNI OBJEKTI ZP MS Rozmanova ulica 10, Novo mesto Tel.: 07 33 71 470,041 643 969 e.mail :dpm.mojca 1 @siol.net www.drustvopm-mojca.si Društvo prijateljev mladine "Mojca” Novo mesto______________/ Robert s elektronik d.o.o. Novomeška 79, Straža tel.: 07 30 84 840 RIIBJERT/S ___________________BlsJdAamkio.0.^ 30 let prj^jvj r ROLETARSTVO MEDLE d.o.o. j ICl/vJC 8000 Novo mesto • Podbevškova ulica 31 • tel.: 07/3 930 930 E-mail: roletarstvo.medle@siol.net OKNA - VRATA - SENČILA (gratfS) °ja reklam"a ugencija | M.Si m Nova Slovenija ^ K rt tonska ljudska stranka 1'1 l i 72 šola tujih jezikov 72 100 Glavni trg 11, Novo mesto 102 r 11VI Q N3 a.0.0. Krajčeva 17 Novo mesto SOPHOS SOPHOS ANTI-VIRUS Pooblaščeni distributer za Slovenijo _______www.sophos.si___y WWW. R 3 L-PR a DUCTIDN.COM Vse na enem mestu: izleti, potovanja, sejmi, letovanja. Umovanja, letalske vozovnice za posameznike in skupine! Sl KOMPAS NOVO MESTO d.o.o. tel. 07/39 31 520 _ noBinson Poslovalnico Robinson, tel. 07/33 828 00 KNJ1GOVEŠTVO KELBIČ PAVEL S.P. Delavnica: Pod Trško goro l8,Tel; 07/3325-718 Doma: Mestne njive 6,Tel, 07/3325-926 _________GSM 041/726-644_____y ® 3TAV Izbrane informacije d.o.o. ■ Poslovni informacijski sistemi (Wjadows okolje, SQL odjemalec/strežnik) • Razvoj nove programske opreme po meri uporabnika > Razvoj internet aplikacij in web gostovanje Tel: 07 393 56 16 • www.3tav.si Jr MMdDSBSW® > Mnrian I I Marjan LUKŠIČ s.p. Košenice 92, Novo mesto, Tel./fax: 07 33 47 015, gsm: 041 720 102 OŠ Dragotin Kette Šegova 117, 8000 Ncrvo mesto ________ T: 07 373 0850, F: 07 373 0660 TMkMl WT T&jnistw>c6.d^jest.amEB.si l)KA(.AN ŠOBAR s p. KlektroinsUlacije Rnguvska 2 8000 Novo mesto Td. f*x : 07 / 334 12 93 Mob: 041 /616 762 & Cirafika novo mesto d.o.o. Tuš market Brusnice Panda d.o.o. tel.: 07 30 85 623 4TACER Prostorsko načrtovanje, projektiranje in varstvo okolja Novo mesto, d.o.o. s Visio d.o.o. Metelkova 7b, Ljubljana iV ^ fl ^HRANILNICA L0N 00 d.d., Kranj PE Novo mesto TEL.: 07 337 10 10 ( Slovenska demokratska stranka ') SDS Mestni odbor v Novo mesto J REAL, d.o.o. Novo mesto Kočevarjeva 2 8000 NOVO MESTO Športi d.o.o. Košenice 83, Novo mesto CKONOMSKC, ORGANIZACIJSKE IN SVETOVALNE STORITVE Jožica Barbo - Hrastar, s.p. V Brezov Log 3a lil h Foersterjeva ulica 10 8000 Novo mesto tel 07 3382 900 http //www.harlem st/ tiarlo m računalniški inženiring SALON Matjaž BUČAR s.p. MASAŽE Glavni trg 2 TniiAUU Novo mesto Tel.: 041 736 495 PONUDBA DARILNIH BONOV a n ID - INTERIER DESIGN d.o.o. ARHITEKTURA 8t DESIGN GERMOVA 3, 8 000 NOVO MESTO t: +386(0)7 393 20 80 f: +386(0)7 393 20 89 e: info@id-design.si w: www.id-design.si TRGOVINA Z GLASBUJ WWW.BOBENCEK.COM Muzejska 4, Novo mesto Tel.: 07 33 79 960,041 685 167 Fax: 07 33 79 961, info@bobencek.com www.novomeslo.org VEDNO VROČE s N 6ALERIJA KRALJ Prešernov trg 3 -t? n OTin n T] TD SPECIALIZIRANA TRGOVINA S PERILOM AgP (v trgovski hiši Bršljln) JJ tel.: 07/393-17-96 LISCA VZAJEMNA v/S^a Jaz zate, ti zame. stetfcrstvo ...Vidmar Tei.:073379090 dacomm KERAMIKA CEMENTNI IZDELKI BREZNIKAR cč Straža 13,8232 Šentrupert Tel.: 07/ 34 34 590 Fax: 07/ 34 34 5911 Mobitel: 041 427 652 4>WtKnAM /KONCEM MOB ™ " dami trt t* Tet.: 9733 n H! 1SELBLED Trgovina in servis z računalniško opremo Tel: 07/30-99-400, http://www.belbled.si o jcaai * t7»74^fl U ©EODL nouKa Računaln«ško izobraževanje »adunamao svetovanje n inžeanng ^ ^ TW*Mf timak@siol.net Nad mlini 70, 8000 Novo mesto Tel.: 07 393 06 30 ZAPIS PLUS Podjetje za poslovne storitve d.o.o. - Vodenje poslovnih knjig - Poslovne študije in načrti - Podjetniško svetovanje Tel. 07 33 70 150* Fax. 0733 70 151 v e-mail: zapis@insert.si Prisojna pot 4, Novo mesto Tel. 041 652 747 parkctarstvo.kovacic@siol.net Polaganje, brušenje, lakiranje, ponudba več vrst eksotičnih parketov kikinterierčz; siol.net www.kik-interier.si INTE RIER INTERIER TIrIeJsIpU k.NAUf (Armstrong fermacell SANITARNE KABIN IN GARDEROBE MAVČNE STENE IN OBLOGE SPUŠČENI STROPI NAPUŠČI IN PODSTREŠIA Kik Interier d.o.o.. Bršljln 18 a, 8000 Novo mesto, tel.: 07/33 21028,33 22 944, GSM: 041612 505 ZBIRKA LUNAPARK lolJIIJI Lenart Zajc 5 DO 12H ponatis priljubljenega mladinskega 16,99 € PARK SVEŽE IZ TISKAR — III 895/2007/2008 Joseph Sheridan LeFanu CARMILLA pionirska vampirska zgodba 14,99 e V' A n 2 C u a kh n k COBISS s NA VOLJO V VSEH VEČJIH KNJIGARNAH PO SLOVENIJI. ml r frvi- , _ l/v/' ' l.^r* K: <-'jl Samo Petančič ANOR KATH - POTA MAGO prva slovenska fantazijska zgodba ^ ^ ^ G I// V PRIPRAVI Janja Vidmar ANGIE roman o prestopanju lastnih meja in vstopanju v odraslost Gerard Whelan POOSHIPAW: VSILJIVEC V SANJAH zgodba o nevarnih sanjah WWW.GOGA.SI/LUNAPARK VEIODHOM CESCA VAS 26., 27. IH 28. NOVEMBER 2007 , I I [N KRKK T j f H 30V K l 1