Milan Dolenc UDK 016:091:615.89 (497.12) Bibliografija rokopisnih medicinskih bukev Kmalu potem, ko sem začel zbirati gradivo o ljudskem živinozdravništvu pri Slo- vencih, me je zbiratelj knjig opozoril na stare medicinske bukve, ki jih ima njegov znanec v Škofji Loki. Ker sem v teh bukvah ugotovil kar 86 strani o boleznih in zdravljenju živine, sem začel vedno bolj intenzivno zbirati podatke drugih bukev. Tako sem obšel skoraj vse muzeje, arhive, študijske knjižnice, samostane, žup- nišča in številne posameznike, za katere sem zvedel ali domneval, dajih imajo. Od nekaterih sem dobil pismene podatke, nekatere podatke sem dobil iz literature: Vinko Möderndorfer navaja v svoji knjigi Ljudska medicina pri Slovencih 29 rokopi- sov, v razpravi Iz ljudske medicine navaja Fr. Kotnik 14 rokopisov. Dr. Edvard Pajnič omenja v svojem članku Zdravje in mazaštvo med Slovenci v preteklih sto- letjih tri rokopise. M. D. Grmek pa v svoji bibliografiji Rukovet starih medicinskih, matematičko-fizičkih, astronomskih, kemijskih i prirodoslovnih rukopisa sačuva- nih u Hrvatskoj i Sloveniji (Rasprava i gradja za povijest nauka. JAZU, Zagreb, 1963) našteva dvanajst medicinskih rokopisov iz Slovenije. V knjigi dr. Jaše Roma- na: Jugoslovanska bibliografija lekaruša i narodno medicinskih rukopisa, ki jo je izdalo Naučno društvo za istoriju zdravstvene kulture Jugoslavije (Beograd 1973), je naštetih 45 rokopisov s področja Slovenije. V resnici jih ni toliko zbral, ker so nekateri našteti po večkrat pod drugim imenom, nekateri pa niso nikoli obstajali. Po skrbnejšem zbiranju sem ugotovil, da je pri nas precej več rokopisov in sem zbral več, kot sem pričakoval. Pri zbiranju gradiva je bil moj namen ugotoviti, kaj sploh še imamo pri nas, napra- viti torej neko inventarizacijo, kar bi rabilo za nadaljnja preučevanja. Rokopise sem skušal razporediti po času njihovega pisanja, kar pa seveda ni bilo vedno mogoče, ker pri mnogih niso navedene letnice pisanja in so le-te bolj ali manj natančno oce- njene. Prepričan pa sem, da so pri nas še rokopisi, prav gotovo pa v arhivih in knjižnicah v Gradcu, na Dunaju, Celovcu, Trstu, Gorici in drugje. Upam, da se bodo našla sred- stva za pregled tudi teh arhivov. S tem bi bibliografske podatke še bolj izpopolnili. Seveda pa je krožilo mnogo teh rokopisov med ljudstvom, številni so bili uničeni med vojnama, za turških vpadov, ob razpustu samostanov, mnogo pa je bilo goto- vo odpeljanega in uničenega med zadnjo vojno. Nekatere so ljudje sami uničili, ker po njih niso več zdravili, ali pa niso znali ceniti njih vrednosti. So pa tudi rokopisi, za katere ljudje vedo, da jih imajo, a so nekje založeni. Ti dokumenti so pomembni, ker jih bodo morali preučevati tisti, ki zbirajo gradivo za zgodovino medicine, farmacije, veterine, botanike, pa tudi kulturni zgodovinarji in jezikoslovci, od teh predvsem tisti, ki preučujejo dialekte posameznih delov Slo- venije. I.Gregorius Magnus Liber IVIoralium Kodeks je iz druge polovice 12. stoletja. Napisan je na pergamentu (v nadaljevanju perg.), formata 33,7 x 22. Izhaja iz cistercijanskega samostana v Stični. Na prvi strani III. poglavja je napisal cistercijanec Bernard zagovor zoper zobobol. 82 Milan Dolenc Literatura: M. Kos: Srednjeveški rokopisi, Ljubljana 1931. (V nadaljevanju: M. Kos). Hrani ga Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani (v nadaljevanju NUK), Sign. Ms 8, I—IV. 2. Isidorus Hispalensis OrigI nes sive ety molog lae Rokopis (nadalje rkp.) je iz druge polovice 12. stol. In obsega 163 listov formata 33,7 X 22,5, perg.; trde, z usnjem prevlečene platnice, dobro ohranjen, gotica. Iz- haja iz Stiškega samostana. To je znamenito enciklopedijsko delo Isidorja Iz Sevlle (o. 560—636). Obsega številne podatke Iz medicine, posebno v IV. in IX. knjigi. Hrbtni naslov: Sanctl Isidor! episcopis epistolae. Literatura: M. Kos; M. D. Grmek: Rukovet starih medicinskih, matematlčko-flzlč- kih, kemijskih i prirodoslovnih rukopisa sačuvanih u Hrvatskoj i Sloveniji. Raspra- va i gradjaza povijest nauka. Knjiga I. Jugoslovenska akademija znanosti I umjet- nosti, Zagreb 1963. (nadalje: Grmek). Hrani ga NUK. Sign. Ms 16. 3. Auerspergov rokopis Auerspergova knjižnica v Ljubljani, ki je nastala verjetno že v 14. stol., po potresu 1895. leta pa je bila premeščena z vsem arhivom v grad Losensteinlein na Zg. Av- strijskem, je Imela praktično poučne zapise in tudi navodila za puščanje krvi, zapi- se o zdravilnih pripomočkih in zeliščih. Literatura: M. Kos. 4. Glossasup. librosdeanjma Rkp. je Iz 14. stol. in obsega 61 listov, dva stolpca, formata 31 x 22, perg., gotica. Na hrbtni strani je naslov: Glossa sup. Ilbros de anima. Vsebuje: Omnes homines natura desiderat... et in hoc terminatursententlallbri de animaeditaa Nycolo Pra- gensl Parysiss (fol. 1—53v); hi Questlones medicae disputatae a maglstro Ber- thucio BononlensI anno domini 1338 (fol. 54—56); Questlones magistri Martini 1379 (fol. 56—57). V tekstu, naveden pod b/, so disputaclje, kl jih je Imel v Bologni 1.1338znameniti zdravnik in anatom Niccolo Berthuccio(umrl 1.1347). Literatura: M. Kos; Grmek. Hrani ga škofijski arhiv v Ljubljani, v nadaljevanju SAL (Sign. št. 6). Bibliografija rokopisnih medicinsiisal po nekem rokopisu, ki je imel za predlogo Matthiolijevo delo. Leta 1857 je pripisal na 29 straneh "potrebno Popisovanje za Shivinske Arzneje". Janžek na- vaja za neki izraz, da ga uporabljajo pri njih na spodnjem štajerskem. Hrani ga Studijska knjižnica v Novem mestu, fotokopijo pa MD. 111. Wundpflaster I 1 V Romarskih Bukvizah, ki so bile tiskane 1775. ieta In obsegajo 67 strani formata 14,4 X 9, je na sprednji spojni strani pripisal neki F. St. leta 1855 Wundpflaster po nekem dr. Josepfu Procobu: sa bolesen če se kakšen ureze ali udar al kakšno i drugo bolesen naredi na nogi, roki itd. tudi za ozebline in karievko. ^ Hrani ga Etnografski muzej v Ljubljani. Brez sign. š 112. Mavreiovebukveii Rkp. je iz ca. 1850.—60. leta in obsega 202 strani formata 24 x 19. To je stara knji- govodska knjiga s trdimi platnicami, bohoričica. Na prvih straneh so računi z letni- cami 1851 in 52, nato pa kar nadalje piše brez naslova "O vodi". Na str. 164 je o zdravstvu, na 165. str. pa začne: "na dvesto pogmerane skrivnosti alpa vsesorte magiš spagiše simpatetiše antipatetiše ino ekonomiše kunšne reči ali stoki na svitlo dani vlaipcige ali ino Rueloštatu... za zobe boienje... Magiš arcovanje za vse zacoprane bolezni. Za vse hude coprnije so od te hude Influence teh planetou." Rokopis je bil last Mavrelovih iz Strojne. Hrani ga dr. vet. Jože Rac, Zagreb. 113. Bukue teh Zhudeshou j in skrevnosti Rkp. je iz I. 1856 in obsega 49 strani formata 16,3 x 10, papir, trde platnice, lepa pi- sava. Prve strani so pisane v bohoričici. O boleznih zob, slede molitve za hudo bolečino, pa spet za hudo bolečino in spaka pregnat, zarotitve za živino ino krave, za ogenj zagovoriti, za bodljaje, za bule, metljaj In božjast zagovoriti, krave zago- voriti, če gre mleko od krav; škodo naredit ludem in živini. Na posebnem lističu je: de eniga začne križ al hrbet bolet. Prepisovalec je bil Johann Brenčič, zadnji lastnik pa Johann Dolenc iz Zaplane. Hrani ga Moljk. 110 MIlan Dolenc 114. Vezhna Pratika Rkp. iz srede 19. stoi. obsega 82 listov formata 18,5 x 11,5, še na roko deian papir, preprosta vezava, brez ovitka In naslova. Pisal je Franc Nagel iz Bršllna pri Novem mestu. Prvi del je delni prepis iz Ant. Bresnika, Vezhna Pratika, 1789, drugi del, kjer se začne pratika, pa prepis druge še neugotovljene pratike. Tretji del s pri- četkom 1830 so izvirni NaglovI zapisi, pomešani z razno vsebino iz prej omenjenih pratik. Vmes piše: začno koncem zime, katere po leti in jeseni. Na str. 21... Tu leltu se teško arcnuje... Tu leitu tudi živina rada s kugo začne. Vsebuje tudi nasve- te, kaj naj se je In pije, da se obvaruje pred boleznimi spomladi. Opozarja, kako se obvaruje goveja živina o božiču pred boleznimi, kako kokoši držimo, da pozimi bo- lje neso, kako pospešimo tek prašičem pitancem. HranigaAS. 115. Ranecelniške Bukve Rkp. je iz 1856. leta in obsega 268 strani formata 23,5 x 18,5, papir, vezana knji- ga, s sivim platnom prevlečene platnice, gajica. Na sprednjih platnicah je naslov knjige na izrezanem papirju, ki je prilepljen. Prepisovalec je bil Johann Dollenz iz Zaplane, ki je tudi zdravil. To je prvi slovenski rokopis, ki zadeva kirurgijo. Poleg kirurških bolezni piše še, kako se obvaruje kuge, o spolnih boleznih, raku, če se voda zapira. Na koncu je začel pisati Bukve od bolezni goveje živine, a je napisal le eno stran. Kaj je rabilo za predlogo, prepisovalec ne navaja. Hrani ga Moljk. 116. Ljudske zdraviiske bukve Helene Nagode Rkp. je Iz I. 1858 In obsega 107 strani formata 20 x 16,5, papir, črnorjave trde platnice, zelo lepa ženska pisava, gajica. Nagodetova je bila Iz Osoj pri Rovtah. Za prvimi 48 stranmi je register na 5 straneh in do 51. strani spet register. Vse skupaj so same vraže. Hrani ga SAZU. 117. Sinkove zdravilske bukve Rkp. je iz ca. 1860. leta in obsega 53 strani, velikost šolskega zvezka, papir. Pred- loga je bil Lipičev rokopis v zelo skrajšani obliki, ker ga je pisec uporabljal le za lastno uporabo. Prepisal ga je Fr. Sink iz Stare Loke. Hrani ga muzej na Gradu v Škofji Loki. 118. Zdravje bolnikov Rkp. je Iz 1.1866 in obsega 376 strani formata 14 x 10, papir, trde platnice. Celotni naslov je: Zdravje bolnikov, to je bukve polne navkov za človeško zdravje spisano k Bibllografiia rokopisnih medicinskih bukev 111 pomoči l