Iz zgodovine
Šaške
Utrinki \z bližnje in daljnje preteklosti (3)
.Šišenski mir"
Spodnja Šiška ima v srednjeveški zgodovi-n' posebno mesto, saj je bila kraj imenitnega dcgodka, ki ga lahko poimenujemo kar »Ši-šenski mir«. Novembra 1370 so tu sklenili mir avstrijska vojvoda Albert III. in Leopold III. tc ¦ Benečani. Jabolko spora je bil že takrat Trst.
Potem, ko so Habsburžani, ki so vladali sljvenskim deželam, razširili svoje gospostvo vse do jadrainske obale in globoko v Istro, so Tržačani pričeli pri njih iskati varstva in opo-re proti napadalnim Benetkam. Benečanom je bil Trst vseskozi trn v peti, predvsem zaradi konkurence v trgovini s slovenskimi deželami, zato so si ga želeli s številnimi napadi polastiti
Današnja stara šišenska cerkev sv. Jerneja. ki je bila leta 1936 po Plečnikovih načriih pre-urejena. Prvotna cerkev na tem mestu se ome-nja že v 14. stoletju v bližini starega rimskega grobišča in je bila v 17. stoletju predelana. leta 1825 pa je delno pogorela.
in spraviti pod svojo oblast. Seveda so se Tr-žačani z vsemi silami updrali Benečanom, saj bi beneška zmaga pomenila uničenje tržaške notranje samouprave in cvetočega tržaškega gospodarstva. Pomoč in. zaslombo proti napa-dalnim Benečanom so iskali celo pri cesarju Karlu IV in pri ogrskem kralju Ludoviku Ve-likemu.
Ko se je Trst v obrambi pred Benečani leta 1369 brezpogojno vdal habsburškima vojvodo-ma Albertu in Leopoldu, so Benečani zbrali močno vojsko, napadli Trst in ga premagali,
kljub veliki pomoči, ki sta jo poslala Trstu habsburška vojvoda. Nekateri viri celo zatrju-jejo, da je vojvoda Leopold III. celo sam pri-šel v Trst in sodeloval pri obrambi tega slo-venskega mesta.
Kljub zmagi pa so Benečani želeli ohrariti š hasburškima vojvodoma prijateljske odnose,' zato so ju hoteli pomiriti s tem, da so ;jima ponudili za Trst odkupnino v znesku 75.000 dukatov. To je bila za takratne čase ogromna vsota in. bi konec XIX. stoletja pomenila kar okoli pol milijona goldinarjev. Avstrijska voj-voda sta sprejela ponujeno odkupnino. za Trst in sklenila mir ter prijateljstvo z Benečani, oziroma z beneškim dožem Andrejem Centa-rinijem pred cerkvijo sv. Jerneja (današnja stara cerkev) v Spodnji Šiški, novembra leta 1370.
Ob tem pomembnem dogodku, kjer sta obe prizadeti strani izvlekli samo korist, se je v Siški zbralo veliko pomembnih mož in kot so zapisali stari pisei: »Težko, da so Šišenci kdaj prej videli tolike odlične gospode zbrane v svoji vasi«. Omenjeno pogodbo hranijov dvor-nem arhivu na Dunaju in je napisana v la-tinskem jeziku, v njej pa so poimensko našteti tudi vsi takratni odličniki, ki so prisostvovali podpisu.
Z omenjeno mirovno pogodbo so Habsbur-žani za dobro desetletje izgubili Trst, ki je prišel pod oblast beneškega leva. Vendar pa tudi Benetke niso mogle dolgo obdržati Trsta. Ob koncu številnih vojn raznih zaveznikov proti Benetkam, v letih od 1378 do 1381, so morale Benetke prepustitd Trst oglejskemu pa-triarhu.
Tržačanom pa tudi oblast oglejskega patri-arha ni bila ravno po voLji, zato so že leta 1382 znova zaprosili za varstvo Habsburžanov. Tržaško mestno poslanstvo je odpotovalo v Gradec k vojvodi Leopoldu III. in mu v ime-nu mestnega starešinstva izročilo Trst z oko-lico ^v nepreklicno last«, vojvoda pa se je moral zavezati, da bo novo posest varo\al in branil pred sovražniki. Tako se je Trst leta 1382 zopet oprl na svoje naravno zaledje, s katerim ga je tudi poznejši gospodarski raz-voj vse trdneje povezoval.
Anka Benedetič