,, Primorec “
izhaja vsakili štirinajst dnij vsak drugi torek in stane po pošti ali na dom pošiljan za celo leto 80 kr.; za |j tuje drž. več poštni stroški. || „Soča“ z „Gosp. Listom" in „Primor-c e m“ stane na leto 5 gld.
20 kr. — Uredništvo in upravništvo je v Gosposki ulici M. 9
Oglasi
se plačujejo za tristopno petit -vrsto:
enkrat...	8 kr.
dvakrat . . 14 „ trikrat... 18 „ večkrat po pogodbi.
Vsa plačila vrše se naprej. — Posamične številke se prodajajo po 3 kr.
Rokopisi se ne vračajo.
Izdajatelj in odgovorni urednik A. Gabršček. — Tiska »Goriška tiskarna" A. Gabršček (odgovoren Josip Krmpotič).
Deželni zbor goriški.
III.
Sad ultranacijonalne italijanske p o 1 i t i k e so bili odnošaji, ki so se pokazali pri zadnjem zasedanju deželnega zbora goriškega meseca januarja in februarja t. 1. Dr. Pajer je zavezal furlanske poslance ter zastopnike goriškega mesta in kup-čijske zbornice s Častno besedo, da bodo trobili vsi v en rog. Ko je imel to zagotovilo, zatrobil je, da poslanci grofije goriške morajo dovoliti 322.000 goldinarjev „posojila" za tržiško ravan in 250.000 gld. podpore za furlanski tramvaj, ako hočejo imeti 500 gld. za popravo cerkve v Pliskovici, 1000 gld. za slovensko obrtno šolo v Gorici itd. Ker zastopniki grofije goriške niso mogli privoliti v to zahtevo, siljeni so bili, zapustiti deželni zbor, da ne bi Pajerjeva garda sklenila proti njih volji, a s pomočjo njih navzočnosti, kar je nameravala. Na to zatrobijo italijanski poslanci v svoje rogove glasen protest proti slovenskim poslancem, češ, da delajo nemogoče delovanje deželnega zbora. A slovenski poslanci storili so nemogoče le zapravljanje deželnega denarja za italijanske narodne svrhe. Vsa dežela, grofija goriška in gradiška in mesto goriško, bi moral., Li'! slovenskim poslancem hvaležna za ta korak.
Ali zdi se, da goriškim Italijanom se cedijo sline po istrskih razmerah, ako je res, kar časniki pripovedujejo, da se je namreč 7. t. m. zbralo v Gradišču — zakaj ne v Gorici, katero imenujejo la capitale del Friuli ? — par goriških odvetnikov in furlanskih strankarjev, ki so sprejeli omenjeni protest kot program nadaljnemu delovanju, tako, da bi furlansko-goriški poslanci v deželnem zboru postopali zanaprej samostalno ter ogibali se dotike s slovenskimi poslanci v vsakem, tudi gmotnem oziru. Vendar brez vsaktere pomoči od strani Slovencev bi jim tudi to ne šlo, kakor bomo kmalu videli.
Ni dvomiti, da italijanski poslanci sklepajo svoje volilne programe pod pokroviteljstvom vlade, ali vsaj z vednim ozirom,na njo; kajti Itali jani brez vlade niso tako močni, da bi si upali postavljati skrajne programe. Kupčijska in obrtnijska zbornica v Gorici je popolnoma v vladinih rokah. Ako vlada hoče, premeni danes volilni red v to skupščino, in jutri bo imela vse drugo lice od današnjega. Njena zastopnika v deželnem zboru ne moreta tirati izključljivo italijansko-narodne politike, ako jima vlada tega ne dovoli. Mesto goriško, njegovo starašinstvo, županstvo in šolski svet so isto tako v rokah vlade, ki ima, ako hoče, sto povodov, da te zastope razpusti ter imenuje vladne komisarje, kar so že brez števila krat zaslužili. Zastopnika goriškega mesta ne moreta uganjati v deželnem zboru italijansko-na-rodnih burk, ako jo vlada resno temu nasprotna. Zastopniki Furlanije ne morejo brez vlade ničesa; njih tržiška ravan, furlanski tramvaj, urejenje Soče, razni mostovi in sto drugih del je odvisno od vladine milosti. In Furlan ni tak, da bi za italijanske narodne burke ter za odvetniške demonstracije odpovedal se gmotnim koristim. Furlansko-goriški politiki se morajo ozirati pri vseh svojih korakih na visoko vlado, od katere jim J
prihaja solnce prijaznosti in dež obilnih podpor. Ako so torej v Gradišču sklenili kljubovalno politiko proti Slovencem, morajo imeti zagotovilo, da jim jo vlada omogoči, ali pa se morajo vsaj trdno zanašati, da jih tudi pri tem delu ne pusti na cedilu.
In slišijo se že glasovi, kako hočejo Italijani to svojo nakano izvesti s pomočjo Slovencev. Dr. Pajerju je pred vsem ne-umevno, zakaj bi moral biti deželni glavar nad strankami in zakaj bi ne smel vedno glasovati, kakor vsak drug poslanec. Po njegovem mnenju je deželni glavar, ki je vzet vedno izmej večine, torej izmej Italijanov, enak drugim poslancem, sme biti ud italijanskega kluba in se sme s častno besedo zavezati, da bo glasoval, kakor sklene klub, oziroma kakor spozna kot dobro dr. Pajer. Grof Franc Goronini ni v zboru nikoli glasoval, razen pri volitvah v odbor in v odseke po listkih, ampak se je držal določbe opravilnega reda za deželni zbor goriški, da, ko je enako glasoval za kateri predlog, in proti njemu, se smatra predlog kot zavržen. Na ta način ni moglo 10 Italijanov ničesa skleniti proti 10 Slovencem in 10 Slovencev ničesa proti 10 Italijanom. Ako bi obveljalo Pajerjevo načelo, bi deželni glavar vedno glasoval in vedno odločeval, in sicer v smislu, kakor bi sklenil italijanski klub Slovenski poslanci bi bili le zato navzoči, da bi omogočili zborovanje, odločevali bi pa nikoli ne, odločeval bi Pajerjev predsednik, oziroma Pajerjev italijanski klub. Edina pomoč, katera bi Slovencem v tem slučaju ostala, bi bila ta, da bi zbornico zapustili, da bi zbor ne bil sklepčen, kakor se je zgodilo letos; ali tedaj bi se sploh nič ne delalo in deželne zadeve bi škodo trpele.
Na to rnogočost mislijo tudi Italijani. Zato se pečajo z drugim načrtom, ki se jim zdi bolj zanesljiv in ki bi bolj gotovo vedel do cilja. Mislijo namreč, kako bi si mej Slovenci pridobili vsaj jednega zvestega zaveznika, ki bi v to služil, da bi ostal deželni zbor vedno sklepčen. Z lepimi besedami in s par groši se to ne da doseči; zato bi bili naši ljubeznivi sodeželani pripravljeni, trpeti navidezno ponižanje, ki bi jih nič ne stalo, in privoščiti Slovencem čast, ki bi Slovence vse stala. Govori se namreč, da prihodnji deželni glavar bo Slovenec z letno plačo 2000 gld. Slovenski deželni glavar z enajsterico italijanskih poslancev zadostuje, da Italijani sklenejo, karkoli hočejo, brez ozira na slovenske poslance in brez ozira na slovenskega predsednika, ki lahko glasuje kakor hoče, a ki mora spraviti na dnevni red vse predloge, ki so bili stavljeni, ter razglasiti vse sklepe, ki so bili pravilno storjeni.
V tem slučaju bi hoteli imeti ljubeznivi Italijani v deželnem odboru tri svojih ljudij ; dveh so gotovi, a ne tako tretjega, o katerem bi odločeval žreb. To je, kar dela Italijanom v tem načrtu nekoliko preglavice, vendar se ta nevarnost nikakor nc da primerjati z velikanskim dobičkom, po katerem bi dobili Italijani deželi zbor popolnoma v svoje roke. Ta načrt se razpravlja med Italijani, in to kaže, da so v zvezi z vlado, ako resno na to mislijo, kajti le vlada more izvršiti ta načrt.
Mej Slovenci se že poskuša, ako znamenja ne varajo, pripravljati pot možu, ki bi bil pripravljen, sprejeti častno mesto v
pogubo slovenskega naroda. Vsakemu zavednemu slovenskemu volilcu mora veljati kot sveto, neovrgljivo načelo, da v sedanjih časih bi bil greh zoper narod in deželo, dati glas takemu slovenskemu kandidatu, ki bi bil pripravljen, izdati za letnih 2000 gld. deželni zbor goriški Italijanom v popolno nepreklicljivo last.
IV.
Povsem neopravičeno in nedopustljivo bi bilo, ako bi hotela vlada italijanski ultra-nacijonalni stranki priteči s tem na pomoč, da bi vzela deželnega glavarja goriškega iz srede slovenskih deželnih poslancev. Vsak slovenski poslanec, ki ima čut za svojo dolžnost in ki noče izdati slovenskega naroda na Goriškem italijanski ultranacijonalni stranki na milost in nemilost, mora odločno in brezpogojno odkloniti tako vladino ponudbo. Ako je mej Slovenci mož, ki bi v sedanjih okoliščinah hrepenel po tem mestu, naj kandiduje med Italijani in naj se ne sili Slovencem. Slovenski deželni glavar bi bil le Italijanom v korist Slovencem pa v pogubo, kajti pod njegovim predsedstvom bi Italijani sklepali, karkoli bi hoteli, ne da bi mogla ostala slovenska devetorica, in naj bo še tako izvrstna, le količkaj uplivati na sklepe deželnega zbora. Slovenski volilci naj imajo to vedno pred očmi, in če imajo opravičen sum, da kateri kandidat bi bil pripravljen, sprejeti deželno glavarstvo, ali da ne bi imel potrebne moči, odkloniti vladno nado, naj mu nikakor ne dajo svojih glasov. Boljši nam je značajen, zanesljiv kmet, ki stoji trden kot skala, kot učen ali plemenit mož, ki je radi časti ali masti pripravljen pahniti goriške Slovence v najžalostnejši položaj za dolgo dobo šest let, v katerih se morejo usekati narodu in deželi nezaceljive rane.
Neopravičeno bi bilo, kakor rečeno, ako bi vlada imenovala slovenskega deželnega glavarja, ker bi se potem Slovencem odvzela moč, braniti se proti krivičnim, škodljivim nakanam italijanske večine. Italijanski ultranacijonalni stranki bi vlada s tem naredila uslugo, kakoršne stranka ni vredna. Dvotretjinska večina v deželi bi bila izročena na milost in nemilost ne jednotreljinski manjšini, marveč samo odlomku te manjšine, in sicer najskrajnejšemu in najljutejšemu, ki noče sporazumljenja in miru z večino v deželi, marveč boj in prepir, kakor pričajo poročila o pogovoru v Gradišču. Pravična in modra vlada tega ne more in ne sme dopustiti.
Kaj naj tedaj vlada stori in ali jej je sploh kaj storiti ? Kot najvišja čuvarica državnih koristij vlada ne more pustiti, da bi prišlo v deželnem zboru goriškem in v deželi goriški do isterskih razmer, kajti večni prepiri v obmejnih deželah so državi škodljivi in to tim bolj, ako nastane sum, da vlada nemirnežem roko drži. Shod nekaterih italijanskih kolovodij v Gadišču je znan in program, ki je bil onde sprejet, je bil po svoji vsebini v listih objavljen. To je program prepira in razpora, program nasilstva in brezpravnosti nasproti večini v deželi. Takega programa vlada ne more odobriti, ako jej je za mir med prebivalstvom goriške dežele. Stranke, ki prisega na ta program, vlada ne more podpirati. Taki stranki vlada ne more pomagati do absolutne večine in do sklepčnosti v deželnem zboru. Ako bi vlada to
storila, bila bi suodgovorna za vse, kar bi se v deželnem zboru godilo. S stranko, ki je zborovala v Gradišču, in s kandidati, ki se zavezujejo na gradiški program, vlada ne more paktirati. Ako je vladi na tem, da zavlada mir v deželnem zboru goriškem, mora tej stranki peruti pristriči in na to delati, da v volilnih okrajih, v katerih ima moč, se izvolijo v deželni zbor zmerni možje, ki so prosti predsodkov in ki niso zastavili nikomur častne besede za gradiški program. Že zgorej smo omenili, kje ima vlada pri volitvah priliko, pokazati svojo oba naroda v deželi enako obsezajočo skrb in ljubezen, ter uplivati, da pridejo v zbornico pravični, miroljubni, spravljivi možje, kakoršni se nahajajo tudi med Italijani. Ako se posreči vladi spraviti vsaj dva taka moža v zbornico, je naenkrat končan ves prepir in deželni zbor goriški lahko vrši svojo nalogo s tem, da deluje za deželne dušne in gmotne koristi.
S tem bi Slovenci za se posebe nič ne dobili, dobila bi dežela. Slovenci bi ne mogli gospodovati v deželni hiši, kakor bi v nasprotnem slučaju gospodovali Italijani. Slovenci bi imeli samo moč, braniti se po potrebi; odločevala bi pa vedno pravična Italijana. Ne more se reči, da na lak način bi se Slovencem dal poseben upliv. Odločevalna moč bi se odvzela skrajni italijanski stranki in prešla bi na mirne in zmerne italijanske može, tako da status quo, število slovenskih in italijanskih poslancev in odločilna moč na italijanski strani, bi ostal nepremenjen.
Zdi se nam, da ta pot bi bila poštena in pravična, in bolj uspešna nego če se ji dene na čelo slovenski deželni glavar, in če se uzroči nezaslišan boj med zastopniki dveh narodov v deželi, kakoršnega ni bilo še v deželnem zboru goriškem in ki ne bi ostal brez posledic na javno življenje v deželi goriški.
Domače in razne novice.
*	Današnjo številko smo razposlali tudi takim naročnikom „S o č e“ v deželi, ki niso naročeni na „Primorca". Vsi taki imovitnejši rodoljubi se lahko uverijo, da zasluži naš listič vsestranske podpore n a-rodnega občinstva, a to toliko bolj, ker se med narod usiljujejo na vse pretege lističi z vse drugačnimi nakanami. Nekoji gospodje plačujejo po 20 - 30 - 50 iztisov „Primorskega Lista", kateremu edini smoter je ta, da bi sejal seme razpora, jeze in sovraštva po slovenskih tleh. „P r i m o r e c" ima nad 1100 naročnikov, ali to število je še veliko premajhno, z ozirom na malenkostno ceno 80 kr. za celo leto. Ker pobere poštnina 2G kr., ostane nam za vse drugo le 54 kr., ako redno plačajo vsi naročniki. Ker je pa mnogo malomarnih med njimi, smo dobili doslej še le po 29 kr. povprečno za vsakega naročnika. Ali je mogoče izhajati pri takih odnošajih, naj premisli vsakdo sam. Iskrenim rodoljubom priporočamo torej, naj blagovole uvaževati te naše besede in — ne pustiti skrb za obstanek narodnih glasil eni sami osebi, naj si pomaga kakor sama ve in zna, naj vstraja ali pogine. Ako popustimo to podjetje, ne bo kmalu drugega, a rodoljubi naj v tem slučaju mislijo na — posledice za vse javno naše življenje. —- Kako lahko je kaj storiti, dokazujejo nekatere majne vasi na Goriškem, kjer po en sam rodoljub naročuje in razdeljuje po 30 - 35 - 40 iztisov in pobira naročnino. Kaj takega bi bilo lahko v sleherni vasi, da bi imel „Primorec" prav lahko 3000 naročnikov, ako bi povsod delovali po vzgledu onih vasij! Kdor je naš prijatelj, naj uvažuje te besede.
*	Slovenska šola v Gorici. — Izzivajoča nakana „modrega, zmernega in nešo-vinstičnega" šolskega odseka na magistratu, da bi umestili slovensko šolo med podturn-skimi smetišči, je splavala po vodi. Deželni šolski svet se je postavil na stališče „S o čili e g a" članka, da v tem pogledu ima določevati on in ne magistrat. In zapovedal je, da se mora otvoriti šola 15. septembra v središču mesta.
Ta odločen ukaz je poparil naše go-riške sovražnike! Vendar je sklenil mestni
zastop v seji preteklega petka, da se pritoži I tudi proti temu ukazu deželnega šolskega sveta. Kam? Pred pekel, drugam ne! Deželni šolski svet je tu izvršujoča oblast, ki določa prosto po svojem spoznanju, a proti ukazom v tem pogledu ni nikakega priziva. Goriškim novim juristom je sicer prosto, da mažejo papir s suhimi frazami in neutemeljenimi ugovori, ali ukaz dežel. šol. sveta ostane ukljub temu v popolni veljavi. Dne 15. sept. bo morala biti torej že otvorjena slovenska ljudska šola vsredini mesta!
—	Kako infamen je bil sklep šolskega odseka, podamo v dokaz okolnost, da bi otroci z Grčine v šolo in d o m o v hodili okoli 3V, ure na dan. In naši mestni očetje bi bili tako brezvestni, da bi kaj takega radi videli! No, hvala Bogu, da je tu še nekdo, ki čuva slovensko deco pred toliko nečloveško brezsrčnostjo!
Nadzorstvo za to šolo bo izročeno slovenskemu šolskemu nadzorniku. To je povsod ! Tudi slovenske šole v gradiščanskem okraju nadzoruje ces. svet. g. F. Vodopivec! Enako je v Trstu in na Kranjskem v obče! Isto načelo se torej izvede tudi v Gorici, kar je edino pravilno. Društvo „Sloga" je bilo podalo o svojem času v tem pogledu utemeljeno prošnjo. Še je torej nekaj pravice na svetu tudi za nas zaničevane Slovence !
Čuje se nekaj, da hote uvesti v to šolo italijanščino kot neobvezni (prosti) predmet! — Kdo je pa uprašal po tern?!! Na „Slogini- šoli je že uvedena nemščina zastran nemških srednjih šol; ta naj ostane tudi zanaprej, ker stariši to žele. Po laščini ni pa nikdo uprašal, ker je Slovencem znanje laščine čisto nepotrebno tu v Gorici. Tukaj mora vsakdo znati slovenski, ako noče umreti za lakotjo. italijanščina je pa le za luksus in za širjenje velike laške misli. Slovenski renegati so bili od nekdaj najnevar-niši prekucuhi proti avstrijski državni misli in najzagrizenejši spletkarji proti vsemu, kar bi utegnilo biti v prid Avstriji. Takih pre-kucuhov, take irredentovske zalege pa ne maramo več iz svoje srede ! Zategadel pro-testujemo proti vsakemu urivanju laščine v šole, kje je ta jezik nepotrebno peto kolo in v vsestransko škodo slovenski mladini. Po laščini nikdo ni uprašal, ne urivajte je torej!
*	„Osscrvatore Triestino" je uradni list za Primorsko. Pretekli teden je objavil v doslovnom laškem prevodu razsodbo upravnega sodišča zastran slovenske ljudske šole v Gorici. Ta čin je zelo pomenljiv in kaže, da tržaški merodajni krogi so se postavili na odločno stališče nasproti irredentovski svojati, ki razsaja proti slovenski šoli s smešnimi razlogi, ki nimajo prav nikake resnične podlage, marveč le laž, obrekovanje, zavijanje in — bedarijo. Irredentovski listi so kar besni v svojih napadih na „Osservatore" ; jezi jih, da so jasni dokazi o lahonski laž-njivosti prodrli tudi med italijansko občinstvo.
*	Židovski odvetniki. — Pred časom smo naznanili slovenskemu svetu malo neverjetno, ali preresnično vest, da je zastopal žid dr. Graziadio Luzzatto v neki pravdi
—	uršulinski samostan v Gorici, Jeden tak slučaj je zopet naznanila te dni dunajska „Reichspost" ; isti čifutski odvetnik je zastopal zopet isti samostan. Če to ni škandal, potem naj blagovoljni čitatelj oprosti, ako rečemo, da sploh ne vemo, kaj naj se imenujejo škandalom v našem socijalnem življenju ! Ni čuda, ako imajo čifuti vse v rokah!
*	Opozarjamo na članek v prihodnji „Soči", v katerem bo govor o tem, kakošen bo moral biti prihodnji deželni zbor in kake poslance moramo voliti Slovenci. Vsakdo naj čita pozorno in naj se po tem tudi ravna, kajti vsak trezen Slovenec pritrdi izraženim nazorom.
*	Veselica v Št. Petru v nedeljo večer se je izborno sponesla v vsakem pogledu. Občinstva mnogo, spored se je prav dobro izvršil. Kaj več v prih. „Soči".
*	«Jamska Ivanka* v Tolminu. «Narodna Čitalnica* v Tolminu si je bila postavila nemajhno nalogo: uprizoriti staro Vilharjevo romantično opereto «J a m-ska Ivanka*. Kdor je slišal kaj o tej
I nameri, zmajal je nezaupno z glavo, češ: «to pa že ne pojde, kaj takega ni mogoče uprizoriti v Tolminu! Toda naši Tolminci so se lotili te misli z železno vstrajnostjo in najboljšo voljo, da so naposled v nedeljo 18. t. m. zares stopili že na oder pred mnogobrojnim občinstvin na Devetakovem —dvorišču. Na prostem? Da, kajti dvorane ni za take svrhe!
Za to priliko so priredili čisto nov, prostoren oder; zagrinjalo je naslikal (a ne še povsem dovršil) sin pokojnega notarja Ivančiča; slika predočuje Jugoslavijo, kateri se naposled uklonijo tudi trije prepirljivi slovanski kralji. Razne dekoracije so bile napravljene nalašč za to opereto. Dvorišče je bilo lepo okrašeno; nad uhodom je bil postavljen napis: Dobro došli. — Ker je bil ta dan uprav rojstna obletnica Njegovega Veličanstva, vršila se je veselica v proslavo tega spomina. Ves trg je bil v zastavah, med temi seveda največ trobojnic*), kar pač prijetno de slovenskemu srcu in priča tujcem, da naš lepi Tolmin stoji na divnern kraju slikovite zemljice slovenske.
Priprave za „Jamsko Ivank o" niso mogle biti majhne! Treba je vedeti, da mnogo delujočih oseb ni bilo nikdar niti na odru, da imajo sicer najboljšo voljo, manjka jim pa gledališke in pevske šole, manjkajo tako rekoč prvi početki, temeljni pojmi v operni glasbi. Nastop tolminskih diletantov nam torej ni soditi s strogo umetniškega stališča, marveč ceniti moramo njih izredno dobro voljo in jekleno vstrajnost. In s tega stališča je bil uspeh naravnost izboren. — Pripravo za predstavo operete same so bile tolike, da kaj podobnega ne bi pričakovali v malem trgu na deželi. Le oblek srednjeveških vitezov, vojnikov, lovcev, deklet itd. je bilo treba 68 ; vse obleke so bile nove. Tolminska dekleta so šivala zadnji čas noč in dan. Stroški so bili torej zelo veliki, ali rodoljubni Tolminci so zložili že naprej potrebno svoto.
Občinstva je bilo ogromno iz Tolmina, iz okolice, pa tudi iz Gorice (10), iz Kanala (42), iz Kobarida (20) itd. — V orkestru so bili tudi sami dilentanti ; poleg tega sta po-polnjevala glasbo še glasovir in harmonij!
Predstavljali so: jamskega viteza Vladimirja g. Vrtovec, soprogo Ljudmilo gospa lika Devetakova, Bogomila g. Kraš e-v e c, Ivanko g.čna Tonči Sfiligoj, viteza Miroslava g. Fr. Prezelj, viteza Konrada g. Juli Fuzulin, maligrajskega viteza g. Fr. Čargo; oprode Mai cela g. Oskar Prezelj, Otmarja g. pl. Z i e r n f e 1 d, Gregorija g. T r u g a r. Poleg teh oseb so bili še zbori lovcev, vojakov, vitezov in deklet. Vse osebje je dobro rešilo svojo nalogo; Ivanka, Bogomil in Miroslav so imeli najtežavniše pevske uloge in prizore v igri, a rešili so jih dobro; posebno je ugajal Miroslav v odločilnem prizoru po dvoboju, ko je po hudem notranjem boju premagal srčno bolest, sprejel od srečnejšega tekmenca meč in križ na roko ter se odpravil na križarsko vojsko. Vsi zbori so bili dobri. Občinstvo je vse oduševljeno pozdravljalo. — Dostavljamo še, da je petje na prostem v obče nehvaležno, ker se glasovi pozgubljajo ; toliko bolj velja to za spevoigro ! Vendar je bil skupen utis povsem ugoden. — čast prirediteljem, čast delujočemu osebju, ki je dokazalo, da more s svojo dobro voljo premagati tudi največje težave !
* Oj ta naša pošta! — To je pač že škandal! V predzadnji „Soči" smo sc Pri' tožili, da je neki Slovenec v Gorici trpel škodo, ker je dobil dopisnico za 6 dni prepozno, kajti poslali so jo v Kojsko. Pred časom je šlo neko pismo, namenjenjo „Tukaj“ v Gorici — čujte! — v Tokaj na Ogersko ! Drugo pismo je šlo zopet v Kormend na Madjarsko, a je bilo namenjeno v — Ko rini n, torej našim poštnim uradnikom pred nosom. Ali čujte škandal dalje! Dve številki „Soče , adresovani na našo slavljeno pisateljico gospo Pavlino Pajkovo v Solkanu tik pri Gorici je poslala naša goriška pošta v neki ■— Solka
*) Pri tej priliki moramo nekatere kraje kar najodločneje obsojati, da skrbe za vse mogoče zastave, celč za take, ki nimajo nikakega pomena, le troboj-niče ni videti! V Volčah ni bilo menda niti ene! Rojaki! Kdor zaničuje sesam, podlaga je tujčevi peti!
morebiti zopet kje na Madjarskem. Tamkaj so pa vedeli kje je Solkan in so napisali „retour
—	Salcano", na kar je srečno priromala v naš Solkan. Na goriški pošti poznajo torej razne madjarske luknje, za slovenski Solkan pa ne vedo, ki je pred nosom, ako ni na pismu tudi na tuje kopito nategnenega imena
—	Salkano! Potem pa še poreko, d i ne opravičeno mahamo po goriški pošti!
Da, neodpusten škandal je, kakošno osebje urivajo sem v Gorico, kjer ima pošta največ opravila s slovenskimi kraji in strankami ! Dokler ne bo drugače, ne bomo mirovali, kajti tudi naše priprosto ljudstvo postaja že nestrpno proti takim odnošajem! Vedite, da Gorica je še v Avstriji in ne doli v Toskani! Ne podpirajte irredente, sicer bo boj, kakoršnega nimate niti v sanjah!
* Državna darila za konjerejo.—V grofiji Gorici in Gradiški se bodo delila državna darila za leto 1895 v srebrnih goldinarjih in srebrnih medaljah, kakor tudi v priznalnih diplomah dne 20. septembra t. 1. ob 10. uri predpoldne v Gradiški, 21. pa v T o 1-m i n u. — Za delitev daril veljajo določila, katera je ukrenilo po razmerah te dežele, in po navodilih glede tega obstoječih visoko c. kr. ministerstvo za poljedelstvo. Darila so: a) Za kobile-matere s sesajočimi ali odstavljenimi žrebeti jedno darilo od 35 glđ„ jedno od 20 gld. (na postaji Gradiška od 25 gld.), jedno darilo od 15 gld. (v Gradiški dve darili po 15 gld.), dalje v Tolminu in Gradiški pa po dve srebrni medalji. — b) Za mlade kobile jedno darilo od 25 gld., jedno od 20 gld., jedno od 15 gld. (v Gradiški dve darili po 15 gld.), dalje v Tolminu in Gradiški po dve srebrni medalji. — c) Za žrebice jedno darilo od 15 gld., dve darili po 10 gld., razim tega v Tolminu in Gradiški po dve srebrni medalji. — Lastniki triletnih, za pleme sposobnih žrebcev, so istočasno pozvani, da i predstavijo iste o priliki obdarovanja komisiji v namen slučajne zabilježbe za slučajni poznejši nakup. Vsak lastnik konj, kateri hoče za svojo plemensko žival dobiti kako darilo, mora se obvezati s podpisom reverza, da je ne proda izven dežele in da bode isto še jedno leto obdržal ter jo predstavil komisiji o prihodnjem delenju daril. Ce bi pa prišel obdarovan konj med tem časom' drugemu v last, ostane vendar tisti, ki je prijel darilo odgovoren zato, da bode novi lastnik konja izpolni! z reverzom prevzeto obvezo. Ako bi se te obveze ne držalo, povrniti je brez ugovora prijeto darilo. Taka obveza glede kobil s žrebeti ne velja tudi za žrebe obdarovane kobile, ker ni obdarovano žrebe, ampak kobila.
*	Prijatelji rakor in rib v Gorici so
bili zadnji čas kaj veseli, da so dobivali najlepše ribe in rake po primeroma nizki ceni. Zahvaliti se morajo za to goriškim postopačem. Ti so po noči po vipavskih vodah polovili ribe in rake, jih nesli v Gorico in tam prodali. Ko so po vipavski dolini že vse polovili, krenili so na Pivko in prišli do Cerknice, kjer so v jezeru nalovili rib in rakov kar po tri ali štiri koše in jih odnesli v Gorico. Orožniki so se pač trudili, da bi jih ujeli, a ker so se navihani tatovi skrivali po gozdih in le po noči lovili, jim ni bilo priti na sled. — Tako „Slov. Narod". Mi pa o vsem tem nič ne vemo.
*	Odlikovanje. — Cesar je našemu rojaku, c. in kr. konzulskemu oficijalu Mihaelu Kralju v Atenah dovolil, da sme nositi podeljeni mu viteški križec grškega Izveličar-jevega reda.
Volitve volilnih mož so pred durmi. Te volitve so zelo važne, kajti od njih je zavisen konečni uspeh. Za razglašenje kandidatov je še vedno dosti časa, ker so potrebne najnatančniše poizvedbe in jasni dogovori na vse strani! Ali to naj nikogar ne moti! Rodoljubi na deželi naj poskrbe, da bodo izbrani le taki volilni možje!, o katerih ni nikakega dvoma, da bodo neomahljivi proti slehernemu uplivu in volili — postavljene kandidate, ne pa kake usiljivce, ki bi utegnili na svojo pest kvariti prepotrebno disciplino. — Lahi se pripravljajo na tako volilno in nadaljno borbo proti nam Slovencem, kakoršne še ni bilo. Nam se ni treba bati njih groženj — toda
jedini bodimo. Vsem sicer ne bo nikdar ustreženo, kajti slovenski del dežele je zelo razprostran, a poslancev moramo voliti le deset. Zato se bodo morali udati disciplini tudi oni, katerih želje se ne izpolnijo. To zahteva od njih narodna naša čast in skupna korist!
Veleposestnikom. — Rojaki! Časi so resni! Čitajte pozorno naše članke o deželnem zboru in o pripravah naših zagrizenih nasprotnikov. Bodite torej pozorni in pripravljeni na sleherne žrtve. — — Kakor hitro bo razglašen uradni imenik veleposestnikov, ponatisnemo ga tudi mi in razpošljemo na vse kraje. Vsak večji posestnik naj dobro pogleda svoje davčne razkaze, ali plačuje vsaj 50 gld. izravnega davka. Ako plačuje toliko, a ne bo zapisan med veleposestnike, naj takoj reklamuje svojo volilno pravico. -To reklamacijo lahko spiše vsakdo sam po navodu, kateri dodamo imeniku. Kdor ni še volil med veleposestniki, a plačuje 50 gld. izravnega davka, naj se pripravi že zdaj na reklamacijo. Tisti volilci, ki plačujejo davek pod razne davkarije, naj bodo posebno pozorni ; davkarije jim morajo dati brezplačno izkaze o visokosti davkov. Le na delo! Vsak rodoljub naj pazi na to, da ne bomo pogrešali v imeniku nijednega veleposestnika!
Kot Coronlnijevoga naslednika za državni zbor imenujejo časopisi umirovljenoga tajnika tržaške trgovinske zbornice, dr.
B u j a 11 i - j a. Ta mož je na političnem obzorju popolnoma neznan. „Patria del Friuli" ni ž njim zadovoljna, češ, da je bil leta 1882. «1’animo d’una certa Esposizione* v Trstu. Mi znamo, da je bila ta «cei’ta» razstava prirejena v spomin 500-letnice, kar je Trst pod Avstrijo, in vsled tega nam je popolnoma umevno pisanje «Patrie del Friulb, ki bi najrajše videla, da bi bil Coroninijev naslednik kak goreč ljubitelj prekolužnega kraljestva. — V tem smislu bo treba tolmačiti glasove tudi drugih laških listov v Avstriji!
Deputacija pri deželnem glavarju. — Nekaki zastopniki furlanskih mest in naše Gorice so se poslovili od bivšega državnega poslanca grofa Fr. Coroninija. Dr. Venuti je govoril v imenu deputacije. Kar je ta človek spravil čez svoja drzna usta, presega že vse meje! V kolikor je prav zavito zafr-koval Njegovo Prevzvišenost, nam nič mari ni; ako si grof C. pusti metati v brk take žaljive fraze, je to povsem njegova reč, a mi ga ne zavidamo take „prijatelje". Druga je s trditvijo, katero je Venuti izrekel Coroniniju v obraz, da je namreč odstopil zategadel, ker so začeli Slovenci ostuden boj na vsej črti proti — laški narodnosti.
Človek bi mislil, da Coronini zavrne tako za slovenski narod vseskozi žaljivo tolmačenje njegovega odstopa, ali nič tega. Da, prišlo je še hujše! „Corriere" od torka pripoveduje, kako zelo je bil Coronini ginjen, kako je prosil, naj gospodje doma razglasijo njegovo srčno zahvalo in kako živo je obžaloval narodnostne prepire in pretiranost one stranke, katera v državnem zboru napada vse, karkoli diši po Itali-janstvu. In izrekel je željo, da bi bilo teh napadov konec. In dostavil je še žalostno: Bojim se, da bom že zelo star, ko se to zgodi.
Svojim očem nismo verjeli, ko smo čitali te besede in to v enem času, ko je naše ljudstvo na vspodbujo iz Gorice — kakor so nam sporočili iz Bolca in iz Kanala — sprejelo in častilo grofa F. C. kakor kakega kralja! Danes še ne moremo verjeti, da je tako govoril, kajti „Corrierova" poročila so silno nezanesljiva. — Izjavljamo pa -— in čuj to ti dobro slovensko ljudstvo! —■ ako je tak6 govoril, tedaj ne zasluži ni najmanjše časti od strani slovenskega ljudstva, pač pa preziranje in še nekaj čez! — Ako se pojasni ta zelo neprijeten dogodek — v kar pa nimamo skoro nikakega upanja! — tedaj bomo drugače govorili. Do tje pa svetujemo svojim rojakom, naj vendar ne prirejajo takih sprejemov, ki dokazujejo našo politično revščino in dajejo svetom spričalo najžalostnejšega pe-toliztva vsega, kar je tuje.
Rojaki, klin s klinom ! — «Corrierc» j od torka nas naravnost sili, da moramo ’
začeti zbijati klin s klinom. Čujte in — strmite! Toda — ravnajte se tudi po tem! Evo:
«Corriere* pravi, da sta bila med Slovenci dva javna plesa: v Pevmi in Ročinju, kjer so godli laški godci iz Gorice. (Zapomnimo si to!). Vsled tega ni bilo dobiti zadosti godcev za ples laškega podpornega društva. Prireditelj je bil zategadel najel nekaj godcev iz P r v a č i n e, torej Slovencev. Toda odbor laškega delavskega društva se je slovesno uprl temu, da bi nastopili slovenski godci — in prireditelj je moral Prvačkov-cem odpovedati; na to je poklical godce iz Tržiča, kar je vsem ugajalo.
Tako «Corriere». Ne bomo prisegali na vsako njegovo besedo, ali dosti nam bodi, da ta čifutski list tako nesramno pisari, ne da bi mu kdo zamašil ostudna orijentalska usta! V isti sapi, ko pripoveduje, da so laški godci bili poklicani v dve slovenski vasi, pripoveduje z največjo slastjo, da laško podporno društvo se je uprlo z vso odločnostjo nekaterim slovenskim godcem iz Prvačine — edino zato, ker so — Slo‘-venci.
Komu ne zavre v žilah poštena slovenska kri ?! Slovenski godci ne smejo po nikakem načinu onesnažiti laške veselice s svojim dihom, laški godci pa naj le kolovratijo po slovenski zemlji. Goričani v okolico, v Gorico Tržičani — slovenski Prvačkovci naj ostanejo pa doma! Lahom zaslužek na vsej črti — Slovencem pa «figo» in zaničevanje !
Slovenci na deželi, vzemite si k srcu ta dokaz laške surovosti! Klin s klinom ! Ne vzemite si nikdar več laških godcev! Po vojaških vajah dobimo v Gorico vojaško godbo; kamor ne bodo mogli Prvačkovci, tje kličite vojaško godbo, Goričane pa pustite, naj bodo godli krivonosim hebrejskim privandrancem v goriški sinanogi!! Da bo to mogoče, naj si društva na deželi že v septembru narede spored veselic za zimsko dobo. To je lahko! Potem naj se oglasč pri našemu uredništvu, ako hote vojaško godbo. Ako bo več društev za jeden dan, dogovorimo se, da jedno ali drugo preloži svojo veselico na kak drugi dan, da tako lahko dobe vojaško ali prvaško godbo. To bo najboljši odgovor na nesramno hujskarijo čifutskega lista!
„lu to je slovenska zemlja — na Slovenskem, dom je moj !“, zapel bi si bil lahko dr. V e n u t i, ko je stal na čelu deputaciji kolovodij furlanskih mest in lahonske svojati v naši Gorici — ter v čisto slovenski vasi v Št. Petru jemal slovo od bivšega državnega poslanca grofa Franca Coronini - j a. Torej v Št. Peter so morali iti ! Možje so modro molčali o tem svojem koraku, sicer bi bili Šempeterci okrasili svojo vas s — slovenskimi trobojnicami. Ali bi Furlani gledali debelo! Milo bi se zjokali in vzdihnili: O italijanstvo Gorice, kako majhno si! Ako te Slovenci v slučaju potrebe obkolijo, ne boš se moglo niti rešiti v blaženo zemljo italijansko.
Kakf> sc tolažijo in osrčujejo! — Dne
13. t. m. se je vršil v Gradišču shod, o katerem govorimo na drugem mestu. „Corriere" je klical vse svoje somišljenike, naj se vsekakor udeleže shoda in pravi: Le poprašajmo Dalmatince, koliko trpe, ko vidijo, da se jim zgublja vse, na kar so bili nekdaj ponosni. Ali mi, pravi dalje, moremo še ponosno dvigati glavo; mi se še moremo braniti proti tujemu poplavju naše zemlje. Zjedinimo se v skupno obrambo!
Torej v obrambo? Kdo jih pa na-pada? Ali niso oni tisti, ki bi radi vse imeli, ki bi hoteli deželo pognati na boben, da bodo le oni žrli ? Komaj tretjina jih je v deželi, a hote, da le njih jezik naj velja v deželni hiši, v goriški mestni hiši, pri vseh uradih ? In taki nesramni roparji tuje lastnine govore še le o obrambi! Da, najpo-prej so nas okradli do golega, zdaj pa upi-jejo, da je njih rop v nevarnosti!
Volilna agitacija med Furlani. — V Furlaniji so se vršila že raznotera posvetovanja volilcev, oziroma laških kolovodij; povsod zmagujejo načela radikalnih laških in čifutskih advokatov: od vseh stranij nam
doni na uho neizprosna borba proti Slovencem.
Iz naših štirih člankov so se čitatelji gotovo uverili, kak6 smo prezirani mi Slovenci na gospodarskem in narodnem polju: povsod smo potiskani v sramotni kotiček. Zdaj pa hote Lahi še huje nastopiti proti Slovencem !
Rojaki! Ali bomo mirni nasproti takim peklenskim spletkarjem proti javnemu miru v deželi ? Ali ne zastavimo tudi mi vseh močij v to, da si izvolimo može, ki bodo znali odločno varovati naše gospodarske in narodne koristi ? Čitajte pozorno naš današnji članek !!
Volitve. — Na poziv našega polit, društva „Sloga" v zadnji „Soči" že prihajajo odgovori od vseh stranij in iz vseh krogov. Na tak način se najlože poizve mnenje ljudstva, veliko lože nego z nekolikimi javnimi zborovanji. Odbor društva „Slog a" pa bo gotovo dobro uvaževal vse došle glasove in na njih podlagi ukrene, kar se mu bo naj-primerniše zdelo. Vsakdo pa imej v njegove ukrepe popolno zaupanje, katero je v zadnjih letih — od kur je na čelu sedanji — vedno opravičil. Kar je društvo „Sloga" storilo za naš napredek v zadnjih letih — in iste osebe so uprežene še v razne druge jarme narodnega dela — je vse hvale in zahvale vredno.
Volilcem priporočamo pozornosti. Naj sc nikar preveč ne zanašajo na to, da utegnejo biti volitve povsem mirne, kajti razni nasprotniki bi srčno radi izkoristili morebitno lahkovernost od naše strani. Zato priporočamo, naj se v vsaki občini postavijo na čelo agitaciji odličnejši rodoljubi, ki naj pazijo, da bodo izvoljeni le taki volilni možje, kateri bodo trdno stali na stališču narodne discipline ter brez omahovanja glasovali za postavljenje kandidate. Kdor misli, da ne bo mogel biti prost slehernih uplivov, naj se nikar ne pusti voliti za volilnega moža ! Pozor torej ! Od srečnih volitev je zavisen blagor v deželi! Te volitve bodo odločujočega pomena za deželo, zat6 treba na naši strani največje pozornosti. Na delo! Nikdo naj ne drži križem rok !
Slavna županstva na Goriškem opozarjamo s tem, da ima naša tiskarna v zalogi izgotovljene vse tiskovine, ki se dostajajo d ež el n o z b o r s k i h volitev, in sicer: Spisek volilcev, glasovni razkaz, vzajemni (kontrolni) razkaz ter vabila k volitvi zaupnih mož. One tiskovine pa, katere ne bi bile slučajno že izgotovljene izvrši v 24 urah.
Vsa irredentaje na nogah: „Patriadel Friuli", „Corriere della sera", „Secolo", „Fan-fulla", „Adriatico", in drugi soglašajo povsem z našim „Gorrierom", „Piccolom", „Indipen-dentom" v srboritih napadih na vse, kar je slovensko. Gela časnikarska vojska se je vzdignila na nas ! Dunajsko in ostalo nemško-židovsko-liberalno časopisje pa pridno pri-trkuje, da je harmonija toliko večja! — Slovenci! Bodimo oprezni! Vsi slovenski poslanci naj bodo edini in složni nasproti složnim nasprotnikom. — Merodajni krogi bi pa morali spoznali, kakošna je za Avstrijo ona reč, katero hvali irredenta in se za njo ogreva !
Deželna gluhonemica. — Preskušnja odgojencev v tukajšnji gluhonemici se je vršila, kakor je bilo naznanjeno, 13. t. m. od ‘.h do 12. ure dopoludne.
Iz letnega poročila je razvidno, da je bilo letos v zavodu 27 slov. in 27 italij. otrok, po spolu 32 dečkov in 22 deklic; z Goriškega je bilo 24, iz Istre 21, iz Trsta 5 in iz drugih dežel 5. Iz okraja goriške okolice je bilo od 18 otrok v starosti 6 — 14 leta le 10 v zavodu ; iz druzih okrajev primeroma mnogo manj, sosebno Slovanov iz Istre je bilo le 7, med tem ko je bilo Italijanov 14. — Povsod smo zadnji!
Šola je trirazredna z vsporednimi italj. in slovenskimi razredi. V vsakem razredu ostane otrok po 2 leti. Vsako drugo leto se sprejemljejo novinci. Letos se bodo sprejemali. Prošnje za vsprejem je vložiti pri dež. od- | boru, oziroma pri g. upravitelju.
Volilni shod v Gradišču. — Naši Lahi so priredili volilni shod za furlanska mesta v — Gradišču. In to je prav, tam je
—	la capitale del Friuli, ne pa Gorica. Zanimivo je, da doslej ni bilo še nobenega laškega volilnega shoda v grofovini g o r i š k i, marveč vsi v grofovini gradiški, kamor romajo sem na Goriško privandrani laški kričači. — Shodu je načeloval dr. Pa j er, ki je zatrjeval svojo doslednost (Risum teneatis amici!) v borbi za sveto italijansko stvar. — Drugače so naglašali oster boj proti Slovencem. — Najbolj «kunštno» je govoril po svoji stari navadi dr. Venuti. Kar je ta mož spravil na dan iz svoje glavice, presega že mejo od smešnosti do neumnosti. Cujte ! Dejal je, da Furlanija ne meji pri Soči, ampak gori ob Alpah, kajti pri Tolminu imajo — Dantejevo jamo (za Boga, ne se smejati!), a pri Sv. Luciji izko-puje dr. Marchesetti grobe, ki dokazujejo, da je tamkaj nekdaj bival latinski rod. (Dr. M. izkopuje predzgodovinska grobišča, o katerih se še ne ve, kateri narodi so jih delali. Evo Venutijevo modrost!) — Drugače je pa prav povedal, da utegne priti čas. ko bodo imeli Slovenci še 2 poslanca v Gorici in 2 v trgovinski zbornici ! In strašil je Furlane pred tako prihodnostjo ter priduševal jih, da za božjo voljo ne spuste Gorice izpred očij.
— Izvolili so odsek 25 udov iz vseh mest. — Tako se pripravljajo Italijani na volilno borbo!
Kar se tiče pa naših rojakov na deželi, vidimo prav mnoge, ki nimajo nikakega zmisla za skupnost in ki napenjajo svoje sile v to, da bi spravili v deželni zbor nekatere k i m o v c e dvomljive politične barve in zavisne od — slehernega groša, za katerim bi šli, kakor sv. Trije kralji za zvezdo v Betlehem! Proti takim pojavom nastopimo najostrejši odpor!
V	Št. Petru pri Gorici je bila v 10. t. m. volitev župana. Kdor naših čitateljev na tujem še ne ve, povemo mu, da Št. Peter je prijazna čisto slovenska vas tikoma Gorice, kjer ima naš deželni glavar grof Franc Coronini svoj gradič in svoja posestva. Že veliko let je Coronini tamošnji župan in tudi v soboto je bil zopet soglasno izvoljen.
—	Kot župan v slovenski vasi je mož vseskozi poštenjak, uraduje slovenski, le včasih baje zagreši kak nemški dopis. Glede na krajevno policijo je premehek, kakor povsod v javnem življenju. V ostalem pa imajo naši vrli Šempeterci vrlega župana, ob enem
—	laškega deželnega in državnega poslanca itd. itd. Čudni odnošaji, li ne?
Iz Rihemberga nam poročajo, da bodo volitve volilnih mož 22. t. m. — Stara stranka se baje pripravlja, da bo volila — proti „Slogi". Tega ne verujemo. No, naj se pokažejo !
Iz Tolmina smo prejeli od treh gospodov dopise, da- so tamošnji rodoljubi presrčno pozdravili v svoji sredi novega odvetnika dr. T r i 11 e r j a. Tudi njegova gospa soproga je takoj naredila na vse prijeten utis, ko vedno govori v lepi slovenščini, česar Tolminci doslej niso bili vajeni.
Nas jako vesele ti glasovi. Prepričani smo, da bodo vsi prebivalci na Tolminskem zadovoljni in veseli, da enkrat đobć prijet-nišo sodbo o došlih „Kranjcih", proti katerim je pri nas prodrlo neprijazno mnenje, žal, da doslej največkrat ne brez uzroka. Ali veseli bodimo, da je začela kranjska pošiljati k nam tudi take može, kakoršen je dr. Triller.
Y	Kanalu so imeli dne 13. t. m. volitev novega županstva. Županom je bil izvoljen c. kr. poštar g. Andrej Drašček. prvim podžupanom nadučitelj g. Miha Zega, drugim podžupanom pa zdravnik dr. Jožef Gollma-yer. — Uverjeni smo, da novo županstvo bo kos svoji nalogi in da tudi takoj uvede vseskozi slovensko uradovanje, česar doslej še ni bilo!
Tržne cene. — Kava Santos gld. 148 do 150 do 152. Sandomingo gld. 104, Java 108, Cejlon gld. 188, Moka 195. Sladkor 30. Špeh 52 do 56 Petrolij v sodu	v zaboju
040. Maslo surovo 70 kuhano 88.
Moka: št. 1. gld. 12.50. II. 12, III. ogerska 10.50, IV. 11.50 V. 10.25, VI.
9.75 — Otrobi debele gld. 450, drobne 450, gld. — Turšiča navadna gold. 7.80 do 8. — Oves gld. 7 — 7 — 40.
Naročnikom. — Opominjamo zadnjič : kdor ne plača zaostale naročnine, ne dobi več lista, a iztirjamo drugim potom, kar nam gre. Nemarnost v tem pogledu je neverjetna.
Ostala Slovenija.
*	„Slovanski Svet" na Dunaju. — Uredništvo „Slov. Sveta" naznanja, da se preseli njegov urednik na Dunaj, kjer se bode tiskal tudi „Slovanski Svet". Zaradi zmot pri preselitvi izide 34. številka nekaj pozneje. Pisma in naročnino je pošiljati na Dunaj pod naslovom: Redaction des „Slovanski Svet", VVien, VII. Ilofstallstrasse. 5.
*	Izleta na narodopisno razstavo v Prago bilo bi želeti, da se mnogoštevilno udeleže zlasti inteligentnejši slovenski kmetovalci. Preskrbljeno je namreč, da se oni, ki se zanimajo za dobro gospodarjenje, popeljejo v občino Nova ves v pfibramskem okraju. Ta občina, kateri načeljuje deželni poslanec Hodys, je v vsakem pogledu izgledna. Hiše v njej so vzorno čiste. Žganja tam ne pije nik do; zato pa tudiprepira in tožbe v njej ni bilo že nad trideset let. Zemlja, dasi leži vas v nerodovitni gorski okolici, je vendar tako dobro obdelana, da ne daje le zadostno vsakdanjega kruha, temveč celo izdaten prebitek. — Odboru poročajo, da se prebivalci te uzorne občine prav iz srca vesele obiska slovenskih svojih bratov in da se pripravljajo sprejeti jih s pravo slovansko gostoljubnostjo. Ker nam mora Slovencem biti zlasti do tega, da napredujemo v gospodarstvu, veselilo bi nas prav iz srca, ko bi izlet v Prago tudi v tem oziru obrodil dobrega sadu.
*Rcclna letna skupščina družbe sv. Cirila in Metoda vršila sc je 8. t. m. v Kranju. — Obširniše poročilo prinesli smo v „Soči". Iz poročila posnemamo, da je družba imela lansko leto 104 možkih podružnic s 8150 članovi, 27 ženskih podružnic s 2965 članovi, skupno torej 131 podružnic s 11.115 članovi. Dohodka je imela 1894. leta 15.940, stroškov pa 14 643. V Trstu je kupila poslopje za šolo za 19.000 gld., a v Velikovcu zida novo šolo. Družba je v vsakem pogledu napredovala, kar gotovo veseli vsakega Slovenca.
Trst. — „Kmetijska in vrtnarska družba za Trst in okolico" je izročila po dru. M. Protnerju poljedelskemu ministru spomenico o poljedelstvu v tržaški okolici. To spomenico je družba dala natisniti in jo razdeliti med tržaške okoličane. V njej popisuje žalostne razmere tržaških okoličanov v gospodarskem pogledu in nasvetuje sredstva, s katerimi bi se dalo to stanje zboljšati.
— Čitatelji se spominjajo menda še na naše poročilo o spominski plošči, katero je mestni svet tržaški hotel uzidati v pred-dvorani mestne hiše in ki bi spominjal na 2. novembra 1894., to je na dan, ko so se v Trstu zbrali istrski župani v svrho, da pro-testujejo proti dvojezičnim napisom v Istri-Kaka usoda je doletela ta zaključek, je gotovo še v spominu. Danes nam je pristaviti k temu le to, da je c. kr. ministerstvo odbilo utok tržaške občine proti odloku deželne vlade, s katerim je bil uničen ta sklep mestnega sveta. In tako potomci tržaških krivo-noscev ne bodo imeli priložnosti ogrevati svojega rodoljubja ob ti zgodovinski (!) plošči, ki bi spominjala na d6bo, ko so vladale v Primorju nenaravne razmere in ko je manjšina prebivalcev s pomočjo c. kr. mogočnikov ustala proti pravični c. kr. ministerski naredbi, s katero so se vsaj deloma priznavale pravice ogromne večine isterskih Slovanov.
— Neki Silvester d’ A c u t a iz Avellina v Italiji, pečajoč se v Trstu s poučevanjem godbe, čeprav poročen, je bil ubežal z neko maloletno deklico v Frankobrod, kjer je potrosil ves denar, kateri je njegova družica pobrala doma. Ko ni bilo več krajcarjev, živela sta na up tako, da je moral oče deklico odkupiti in jo pripeljati zopet v 'Irst.
Zapeljivec se je tudi povrnil v Trst in tu sta golobčka zopet pričela občevanje, ki je malopridni deklici zmešalo pamet, da jo je vnovič popihala od doma in se ustavila pri ljubčku. Tržaški policiji se je posrečilo, ljubčka ujeti, a ljubico spraviti na očetovski dom. Ta nravstvena dogodbica je žalostna sličica novodobnih naukov, ki dnevoma napredujejo mej tržaškim prebivalstvom. Šolo in zatočišče daje „Piccolo" s svojimi oglasi med „Diverse“ !
— Mestni magistrat tržaški razpisuje natečaj za štipendij iz ustanove Okorn-Koznek (Cosnek), ki se odda početkom šolskega leta 1895/9G. Ta štipendij iznaša 165 gld. na leto: pravico do vžitka imajo ubožni dijaki rojeni in pristojni v Trstu in okolici, ne glede na to. da-li obiskujejo koji državni ali občinski gimnazij. Ako bode imel dotični dijak, kateremu se prisodi štipendij, povoljen vspeh v svojih študijih, ostane mu užitek štipendija do končanih gimnazijskih, odnosno vseučiliščnih naukov. Prednost o podeljenju štipendija imajo sorodniki ustanovnice, gospe Helene vdove Okorn, rojene Koznek (Cosnek).
— Tržaška borzna deputacija razpisuje natečaj za štiri štipendije po iOO gld. iz ustanove Renner - Osterreicher. Pravico do užitka imajo v Trstu ali v tržaški okolici rojeni ubožni mladeniči, ki se hočejo po dovršenih trgovskih naukih posvetiti trgovskemu stanu. Prošnje do 15. septembra t. 1. Nadalje razpisuje ista borzna deputacija natečaj za podelitev podpor ali štipendijev iz ustanove „Kostantin baron Reyer“. Za te podpore in štipendije določene so letne obresti v znesku 4200 gld. in sicer 2100 gld. za podpore in 2100 gld. za štipendije. Podpore bodo iznašale od 100 do 400 gld., štipendiji pa od 150 do 300 gld., kakor je že veča ali manjša potreba in pa vrednost prosilčeva. Prošnje za te podpore ali štipendije uložiti je do 30. septembra t. 1. Vse pobližje izvedeti je pri tržaški borzni deputaciji.
Razpisani štipendiji Iz ustanove Robrila. Početkom prihodnjega šolskega leta odda se iz ustanove škofa dr. Jurija Robrile 5 štipendijev po 100 gl. Pravico do užitka imajo mladeniči slovanskih sta-risev iz tržaško - keperske škofije, obiskujoči katerikoli državni gimnazij v Avstro-Ogerski. Prednost imajo oni prosilci, kateri obiskujejo tak državni' gimnazij, na katerem imajo večjo priliko izvežbati se dovoljno v svojem materinem (hrvatskem ali slovenskem) jeziku. Ako obstoji na takem gimnaziju pripravljavni tečaj, imajo tudi učenci tega tečaja pravico do užitka teh štipendijev. Ako ne bi bilo prosilcev slovanskega pokoljenja, oddajo se štipendiji tudi prosilcem, rojenim v tržaško-koperski škofiji. — Prošnjam je priložiti krstni in domovinski list, svedočbo o siromaštvu in šolski spričevali zadnjih dveh semestrov ter je uložiti prošnje do 30. 'septembra t. 1. potom predpostavljenega šolskega ravnateljstva pri tržaško-koperskem škofijskem ordinarijatu.
Istra. — V minolem šolskem letu-je bilo na državnem gimnaziju v Pulju 193 dijakov: 26 Nemcev, 39 Hrvalo-Slovencev in 123 Italijanov, ostali so bili inorodci.
— Trtna uš (filoksera) se je pokazala v poreškem in pazinskem politiškem okraju.
— V Lošinju je navtiška šola (za pomorce) z italijanskim učnim jezikom. Šola deluje že 14 let. To leto je bilo v šoli 34 dijakov (30 Italijanov in 4 Slovani): 17 teh je imelo štipendij. Po učnih gredih dobilo je 12 prvi red, 12 drugi in 3 tretji, 7 mora ponavljati izpraševanje — torej 22 dijakov ni doseglo nika-k e g a uspeha!! To so tužne razmere za Istro in žalostna slika za merodajne činitelje za Primorskem. — Ker so naši poslanci na Dunaju zahtevali ustanovo hrvaškega gimnazija v Pazinu, so pričeli italijanski časopisi v Primorju proti temu protestovati trde, da vlada ne sme dovoliti ustanove hrvaškega gimnazija v Pazinu, marveč v Kastvu, Podgradu ali celo na Kranjskem — v Senožečah, je v Pazinu ne, češ, da to je laško mesto ! Čudno laško mesto to s hrvaškim mestnim zastopom !
— O volitvah v Podgradu smo že pisali in je čitateljem znan izid. Proti temu so
podali utok nekateri šarenjaki, a primorska vlada je baje poslala v občino podgradsko posebno odposlanstvo, ki kroži od hiše do hiše in nadleguje volilce z raznimi uprašanji.
Iz tega je sklepati, da želi doživeti nevidna oseba še kako blamažo v podgrajski občini. — Okrajni glavar voloski, g. V. Fabiani (Goričan) je dobil vitežki križec reda Frana Josipa I. —
— V Ricrnanjih je umorila neka kmetica svojo 14-letno hčerko; vrgla jo je v vodnjak. ( Brezsrčna mali se je predstavila sama orožnikom.
Nov parnik za Opatijo. V nedeljo spustili so v ladijestavbarskem zavodu v Brguču pri Reki v morje nov parnik „Vo-loska“, kateri je zgrajen na račun ogersko-hrvatske parobrodne družbe ter določen za prevaževanje popotnikov mej Reko-Opatijo.
Kranjska. — Ljubljanskemu mestu je dovolil deželni zbor, da sme vzeti 1 milijon goldinarjev loterijskega posojila.
Slovenski telovadski tekmovalci v Pragi. — Češki telovadski list „S o k o 1“ naznanja v številki z dne 1. avgusta vspeh tekmovalne telovadbe na III. vsesokolskem izletu v Pragi. Mej 735 tekmovalci je bil g. Viktor Murnik, član ljubljanskega Sokola v tekmovanju na drogu, bradlji, konju in v prostih vajah deveti, g. Matej Benčan, član celjskega Sokola pa petindvajseti. V tekmovanju v skoku, teku in plezanji je mej vsemi 735 tekmovalci samo osem zmagovalcev, mej temi je g. Benčan četrti, g. Murnik pa šesti.
Darovi za Ljubljano. „Osservatore Triestino" z dne 6. t. m. priobčuje IX. izkaz milodarov za Ljubljano, došlih tržaškemu namestništvu. V tem izkazu je navedena svota 1652 gld. 11V2 kr., nabranih po okrajnem glavarstvu Goriškem: 1186 gld. 06 kr. iz Gradiške, 120 gld. 90 kr. iz Sežane, 470 gld. 28 kr. iz Volovske, 81 gld. 85 kr. iz Kopra, 54 gld. 50 kr. iz Tolmina, 40 gld. 25 kr. iz Pulja, 466 gld. 12 kr. iz Poreča, 203 gld. 84 kr. iz Vodnjana, itd. Skupno je vtem izkazu objavljenih 5.363 gld. 36'/2 kr. vsega tega pa je prišlo tržaškegmu namestništvu za Ljubljano 18.082 gld. 8772 kr., 240 frankov in 15 lir.
Štajersko. — V celjski gimnaziji je bilo v minolem šolskem letu 237 Slovencev in 122 Nemcev; v mariborski 294 Slovencev in 131 Nemcev, v ptujski pa 61 Slovencev in 41 Nemcev. Pri vsej umetni štetvi je torej na spodnještajerskih gimnazijah 592 Slovencev in 294 Nemcev, ali na jeden razred pride povprečno 30 slovenskih in 15 nemških dijakov. — Otvoritev Narodnega doma v Brežicah se je vršila v 11. t. m. z veličastno slavnostjo na prostem. Veliki vrt je bil prenapolnjen odličnega občinstva, katero je došlo iz Zagreba, Samobora, Raj-henburga, Sevnice, Krškega, Kostanjevice in sploh iz okolice brežke. Od 4. ure počenši je svirala vojaška godba iz Zagreba. Proti večeru je nastopil velik pevski zbor zagrebškega „Merkurja", pomnožen z domačimi pevci, vodstvom g. prof. Eisenhuta. Mej posameznimi pevskimi točkami so bili navduševalni govori, katere so govorili predsednik odbora g. Š e-t i n c, tajnik „Matice hrvatske" g. Kostren-č i č, odposlanec narodne stranke g. dr. Majaron, kostanje viški notar g. Hudovernik, sevniški kaplan g. P o d v i n s i, predsednik „Slovenije" g. Orožen i. dr. Občinstvo je bilo izredno veselo pomenljivega dne.
Koroško. — Letošnje knjige družbe sv. Moliora bodo kmalu končane. Iz imenika posnemamo, da šteje družba sv. Mohora letos 72.097 udov, torej se je število pomnožilo za 6145 proti lanskemu letu. Posamezne škofije izkazujejo to-le število: 1. Goriška 7244. 2. Krška 5562. 3. Lavantinska 23.976. 4. Ljubljanska 29.066. 5. Tržaška 3423. 6. Sekovska 430. 7. Somboteljska 312. 8. Zagrebška 543. 9. Senjska 193. 10. Poreška 110. 11. Videmska 157. 12. Razni kraji 309. 13. Amerika 555. 14. Afrika 207 udov. Nov pridobljen kraj je Afrika, kjer jih je pridobil že prvo leto nad 200 udov goreč frančiškanski duhovnik v Aleksandriji, ki oskrbuje dušno pastirstvo med lamošnjimi Slovenci. Čast in slava naši družbi! — V Strajivesi se je vršila
občinska volitev dne 31. m. m., pri kateri pa je zmagala nemškuturska stranka z večino 1 do 2 glasu. Ker se je vršila nepostavno, so uložili Slovenci utok proti volitvi in upajo, da jo vlada uniči.
Slovenci v Prago! — Ljubljanski odbor za priredbo popotovanja k narodopisni razstavi v Prago, je izdal nastopni oklic, kateri so podpisali gg. Ivan Hribar, dr. D. Majaron in Anton Trstenjak: Iz vseh dežel romajo letos Slovani v zlato mater Prago, da na narodopisni nazstavi češki občudujejo delo, napredek in veliko kulturo naroda češkega. Z narodopisno razstavo svojo dosegli so Čehi velikanski triumf pred vsem naobraženiin svetom in so danes prvi kulturni narod v veliki obitelji slovanski. Na narodopisni razstavi češki razodeva se nam v vsej svoji veličini češkega naroda genij, ki je čuval stoletja in stoletja nad narodom ter mu zagotovil obstoj. Tu videti je velik užitek, neprecenljiv pouk in prevažno spodbujo za nas. Z brati Čehi veže nas stara zgodovina, ž njimi spajajo nas običaji, z brati Čehi veže nas najsvetejša vez: jezik in krvno bratstvo. Tu je kulturni studenec, iz katerega zajemajmo življensko moč. Rojaki ! Pohitimo torej zopet v Prago v čim večjem številu, da tako dejanjski zasvedočimo češko - slovensko vzajemnost ! Poseben razstavni vlak pojde iz Ljubljane dne 31. avgusta, ob 5. uri 45 minut zvečer in pride v Prago ob 4. uri popoludne dne 1. septembra 1895.
Vozne cene so iz Ljubljane za I. razred gld. 40-—, II. r. gl. 30—, III. r. 19-—. — Vlak bode vozil po južni železnici do Dunaja in od tod preko Taborja v Prago. Le ako se oglasi dovolj udeležencev, pojde tudi poseben vlak iz Trsta. Gene iz Trsta v Prago bodo : Iz Trsta v I. razredu gl. 48-—, II. r. 36-—, III. r. 24-—; Nabrežine v L r. gld. 46-—, II. r. 34.50, III. r. 23-—; Sežane v I. r. gld. 45.—, II. r. 33.25, III. r. 22.50 ; Divače v I, r. gld. 44.—, II. r. 33.—, III. r. 22. — . Kdor se misli udeležiti tega posebnega vlaka, pošlje naj denar za dotični razred jednemu gori omenjenih gospodov do 25. avgusta. Vsakemu udeležencu pošlje se koj legitimacija, s katero se dobi vozni listek. Program potovanja v Prago priobči se pozneje.
Židovska prisega. — Čitamo v nev-jorškem „Glasu Naroda", dajeondošnja pravica obsodila na smrt Slovenca Jožefa Bezek-Pršina, češ, da je ustrelil svojo ljubico. Tega nesrečnega našega rojaka bi bili morali obeseti že ta teden, no izvršitev kazni so podaljšali do 6. novembra t. h, ker se je pokazalo, da baje ni bila utemeljena smrtna obsodba, in je upanje, da se obravnava ponovi. Pokazalo se je namreč, da je glavna priča pri obravni, neki žid, pri katerem je Bezek kupil samokres, pod prisego krivo pričal, s tem, ko je trdil, da je videl Be-zeka, kako je trikrat ustrelil na ljubico. Sedaj pa to zanikuje in pravi, da sam ni nič videl, ampak da mu je tako pravila le sestra umorjene Bezekove ljubice. Našla se je tudi priča, katera je pripravna pod prisego dokazati, da je njej drugače pripovedovala sestra umorjene ženske, nego li je izpovedala pri obravnavi. Neki avstrijski inženir, Edmund A, Bartol, zavzel se je za nesrečnega Bezeka, da ga reši nesrečne smrti, in v to svrho potrosil je že 300 dolarjev. Tudi nekateri drugi so se zavzeli za tega Slovenca, posebno pa rojaki Zavrl ter duhovnik Zalokar, in si prizadevajo, da bi se obravnava ponovila, kajti obsojeni dokazuje, da ni nameraval ustreliti ljubice, ampak pred njenimi očmi samega sebe in v hipu, ko je hotel dejanski izvršiti namen, mu je hotela nezvesta ljubica orodje izviti iz rok, a pri tem je strel njo zadel v glavo. Omenjeni g. Bartel se trudi pripeljati priče k slučajni ponovni obravnavi, za katero pa je potreba obilo denarja. Bezek je dobil iz stare domovine 200 dolarjev v to svrho, no ta svota je že šla za dosedanje velike stroške. „Glas Naroda" je izdal oklic, v katerem prosi rojake za milodare, da se nesrečniku pomore. Morala vse stvari pa je, da je bil k r i s t i-jan obsojen na smrt vsled krivega pričanja Žida, kateremu kaj takega dovoljuje židovska vera.
Razgled po svetu.
K položaju. — „N. Freie Presse" zatrjuje, da sedanje začasno ministerstvo odstopi v mesecu oktobru, čemur bode sledilo imenovanje novega minislerstva. Tem povodom — tako zatrjujejo dunajske vesti — zasnuje se novo posebno ministerstvo za javna občila : pošto, brzojav, telefon in železnice. S tem bi se uresničila že stara nakana, kajti prepričanje je splošno, da je bilo sedanje trgovinsko ministerstvo preobloženo.
Grof Kielmansegg' c. k. uradnikom.
Temeljem posebnega sklepa ministerskega sveta izdal je ministerski predsednik posebno navodilo uradnikom, kar se dostaje varovanja uradne tajnosti in izvrševanja pobliskih in državljanskih pravic uradnikov. To navodilo naglaša posebno, da nikakor ne gre, da bi se uradmštvo postavljalo pod pokroviteljstvo te ali one stranke. Uradniki smejo pač prirejati medsebojne shode v posvetovanje svojih stanovskih koristih, ni pa dovoljeno, da bi svoje želje, izognivši se predpostavljeni oblasti, prijavljali vladi poletu peticij v državnem zboru. Istotako smejo uradniki svobodno izvrševati volilno pravo, nikakor pa se ne smejo spuščati v volilne boje in strankarske prepire. — To naj si zapomnijo slovenski rojaki, mej katerimi se nahajajo taki uradniki, ki so odločni člani Slovencem nasprotne stranke!
Državni dolg naše polovice.—Naša državna polovica ima 4400 milijonov gld. dolga. Od državnih dohodkov mora se plačati vsako, leto skoro 164 milijonov obresti za dolgove. In ta velikanska svota gre večinom v inozemstvo, v roke židovskih kapitalistov. — Za državni zbor dajejo davkoplačevalci 886.352 gld. na leto itd.; direktni davki prinašajo 112 milijonov, indirektni pa 302 milijonov.
O generalu Baraticrju pišejo hrvaške uradne „Nar. Novine1'. „Vrli“ tridentinski rodoljubje so odposlali te dni, in sicer leto dnij po boju pri Kasali, generalu Baratieriju, zmagovalcu Abisincev, adreso, katero je podpisalo 7000 avstrijskih državljanov iz Tridenta. Zanimivo je mej tem tudi to, da Baratieri pride obiskat svojo domovino, iz katere jo je nekdaj popihal, da služi Italiji. Ta dejstva dokazujejo očitno, da je v C i s 1 a j t a n i j i avstrijski m italijanskim rodoljubom marsikaj dovoljeno in čim več demonstru-j e j o, tem večjih varujejo avstrijske o b 1 a s t n i j e. Radi tega ni nikak čudež, ako so postali odnošaji na Primorskem v resnici neznosni. Kdo to poplača, pokaže prihodnost. — Tako sodi hrvaški uradni list o odnošajih v Cislitavi!
Pastirski Ust nadškofa Samasse. —
Nadškof Samassa je izdal pastirski list, v katerem razlaga, kako naj postopajo katoli čani proti cerkvenopolitičnim zakonom. V njem navaja razne predpise, odločbe papežev in kongregacij, po katerih se imata ženin in nevesta poprej civilno poročiti, kakor cerkveno, ako to zahtevajo zakoni. Verniki naj torej brez pomisleka ubogajo državne zakone, a ti zakoni cerkvenega prava ne razveljavijo. Zato pa morata ženin in nevesta gledati, da se za civilno poroko potem kakor hitro mogoče cerkveno poročita. Duhovščini škof priporoča, da si z n e o madeže v a n i m življenjem pridobi ljubezen in z a up a n j e v e r n i k o v, d a jih bode 1 o ž j e k temu pripravila, da se tudi cerkveno poroče. Najbrž tudi drugi škofje izdado pastirske liste v jednakem pomirljivem duhu. Tako vlada ne bode imela težav z izvedenjem cerkveno-političnih zakonov.
Ogerska. — Shod n e m a d j a r s k i h narodnosti j se je vendar sešel v Budimpešti — ogerska vlada torej ni imela toliko poguma, da bi stvar tirala do očitnega škandala, kajti le škandal bi bil, ako bi v „svobodni", „vitežki" Madjarski ne smelo nekoliko ljudij posvetovati se o svojih koristih. Sicer pa si nikakor ne smemo domiš ljati, da ogerska vlada milostno ni prepovedala shoda, morda vsled prebudivšega se boljšega spoznanja, ampak misel na medna-
rodni parlamentarni shod, ki se bode vršil v Bruselju, jej je velevala biti previdna. „Reichspost" pa je trdila celo, da je ogerska vlada dovolila ta shod na izrecno željo Njegovega Veličanstva. — Bodisi pa kakor hoče, ali to jedno je gotovo, da bi shoda ne bilo, ako bi šlo le po volji gospodov Madjarov. — Shod je završil svoja posvetevanja. vzprejemši soglasno 21 točk obsezajoči program. Vazul Mangra, otvorivši zborovanje, rekel je, da zborovalci ne gravi-tujejo na zunaj, ampak oznanjajo le slavo Njegovega Veličanstva, ki j e dovolil to zborovanje, Zbor je odposlal cesarju nastopno brzojavko:	„Mi Rumuni,
Srbi in Slovaki zbrali smo se danes v glavnem mestu, nadahnjeni prirojenimi čustvi ljubezni in zvestobe do Vašega cesarskega in kraljevega apostolskega Veličanstva kot zaščitnika vseh narodov Ogerske. Vsprejmite Vaše Veličanstvo izraz našega najglobljejega štovanja in udanosti".
Ogerski minister za uk in bogočastje je izdal naredbo, naj se odstrani pouk nemškega jezika v budimpeštanskih ljudskih šolah. Proti tej naredbi je nastopil poluradni „Pester Lloyd“, a opozicijonalni časopis „Egyetertetes“ je vzel v zaščito ministrovo naredbo, ostali časopisi so pa tihi. Pri vsem tem pa je čudno le to, da vladni časopis napada vladno naredbo, a opozicijonalni jo brani. To so razmere, ki so mogoče le na Ogerskem.
Ogersko ministerstvo preustrojijo s 1. septembrom v 12. odsekov. Ta potreba je nastala vsled novih cerkvenih zakonov.
Rum unski kralj Karol je poselil v Išlu našega cesarja. Temu posetu pripisujejo veliko politično važnost.
Italija. — Rimski župan je že predložil kralju spored slavnosti, ki se ima vršiti 20. septembra. Kralj je baje obljubil, prisostvovati slavnosti. — Neki uzmovič je hotel ukrasti dragocenosti, ki so krasile sliko matere božje v jedni rimskih cerkva. Tatu so zasačili še v cerkvi in pri njem našli dragocenosti, ki so cenjene na 50.000 frankov. — Javili so iz Rima, da je nekdo ukradel nekake uradne spise v „Monte citorio" (laška zbornica). Videmska „Pa tri a del F r i u 1 i" pa naznanja, da to ni resnično, ker so spisi bili le pozabljeni. Nasprotno temu pa navaja, da se res dogajajo tatvine v zbornici in da ni skoraj poslanca, kateremu bi ne odnesli kaj neznani uz m o viči. Ta izpoved italijanskega časopisa pač ne dela čast italijanski „slavnoznani" prosveti. Pri tej priliki naj omenimo uradno statistiko laške vlade, ki priča žalostno resnico, kaka človeška sodrga živi v „blaženem kraljestvu". Italija je imela koncem 1892. leta 30,535.848 prebivalcev. Mej temi jih je bilo obsojenih v istem letu zaradi zločinov 645.700, največ radi ropa, tatvine, sleparije. Na vsakih 47 ljudij (z otroci vred!) je prišel torej že jeden zločinec!! In naši Lahoni hrepene po tej zemlji!! — V Genovi je napovedala stečaj (polom) bankovska tvrdka bratov Bingen. Ustanovilo se je, da je ta sleparska tvrdka imela le 300.000 frankov aktive, pasiva pa znašajo 2 0, 0 0 0. 0 0 0 frankov ! Pri tej priložnosti pokazalo se je italijansko redarstvo v svoji pravi svitlosti, kajti dasi sta se sleparja še dlje časa mudila v Genovi, vendar ju je policija pustila v miru, da sta mogla lepo pripraviti svoje kovčke — seveda ne prazne! — in fletno prepeljati se na pluje. Rimsko časopisje strogo obsoja malomarnost prefekture in kvesture v Genovi in zahteva, da se obe oblasti kaznujeti kar najstrožje. Tako kaznovanje, pravi „L/Italie", izdalo bi mnogo več, kakor pa vse preosnove policije — na papirju. Jednoga teh bratov so zasačili v Roterdamu ravno, ko je bil namenjen na parnik, ki vozi v Ameriko. Pri njemu so dobili okoli 600.000 lir.
— Vsled tožbe Cavallotijeve proti Gr ispi ju izjavilo se je rimsko sodišče, da ni pristojno razsojevati v tej pravdi.
Nemčija. — Nemški cesar Viljem mudil se je na Angleškem. Angleški časopisi so mu priporočali, naj Angležev ne nadleguje s svojo govorniško zmožnostjo. Nemci so vsled tega kar zbesneli na Angleže. — VLipskem so otvorili čebelarsko razstavo nemških.
avstrijskih in ogersko - hrvaških čebelarjev. Razstavo je otvoril sam saski kralj.—-Dne 18. t. m. postavili so temeljni kamen spomeniku nemškega cesarja Viljema I. — V severnem nemškem prekopu, kateri so odprli pred časom, nasukal se je že deseti parnik. To je zopet dokaz, s kakšno nemško „Grundlichkeit" je bil prekop izdelan.
Francija. — Italijanski redarstveni uradnik San tori o je pobegnil na Francosko po tem, ko je seboj pobral razne uradne diplomatiške in politiške spise, s katerimi je pomagal Cavallottiju pri njegovi založbi proti C r i s p i j u. Na zahtevo italijanske vlade, naj ji Francija izroči Santorijo, odgovorila je ista, da tega ne more storiti, ker so Santorjevi zločini politiške barve. — V R e-mi remen tu so odkrili 11. t. m. spomenik francoskim vojakom, ki so padli leta 1870. v boju proti Nemčiji.
Belgija. — V bruseljski zbornici je bil sprejet šolski zakon z 19 glasovi večine, ukljub velikim naporom socijalistov in liberalcev, da preprečijo sprejem istega z velikimi pouličnimi demonstracijami. V to svrho je demonstrovalo v Bruselju dne 28. m. m. 80.000 oseb, katere so socijalisti zbobnali iz vseh belgijskih mest. No vse to ni pomagalo, kajti večina zbornice se ni dala zastrašiti in je zakon sprejela.— Papež je izdal okrožnico na belgijske škofe, v kateri opominja belgijske katolike, da naj bodo složni in naj za-branjujejo socijalizem. Škofom pa svetuje, da naj se kmalu snidejo in pretresujejo na tem shodu socijalno uprašanje. „Ker je pa zlo", pravi dalje, „radi katerega se pritožujemo, tako veliko, da se z zdravilom že ne sme več odlašati, torej mislimo, da bi bilo dobro, da bi se med tem takoj začele pomirjevati strasti. Zato pa, čestiti bratje, želimo, da v našem imenu katolike svarite in opominjate, da naj že sedaj popolnoma opuste prepiranje in razpravljanje o takih točkah, bodisi na shodih ali v novinah in jednakih spisih, tembolj pa protistransko očitovanje .... Dolžnost duhovnikov je posebno, d a s o previdni nasproti novim mnenjem, da strasti z vero mirijo in spravljajo ter opomin j a j o na dolžnosti krščanskega državljan a“. Te besede priporočamo v premislek !
Anglija-Irska. Znamenit irski svečenik piše glede na to, da je zmagala pri novih volitvah protiirska konservativna stranka: „Večina konservativcev (Toryjevcev) v novi zbornici bode jako velika. Uiberalci so \ Angliji malo ne izginili. Kaj stori naša irska stranka nasproti tiranski vladi konservativcev? Ali bi ne bilo modro, pretresati uprašanje, bi li ne bilo najbolje, da naši poslanci do cela izostanejo iz državne zbornice? Njih prisotnost bi uzdrževala le pretvezo unije. Pri sedanjih razmerah ravnajo z Irsko kakor s kako kroni no naselbino.
— Novo izvoljeni poslanci Anglije sešli so se dne 12. t. m. k zborovanju.
Razgled po slovanskem svetu.
Hrvaška. — Neko madjarsko glediščno društvo je prišlo gostovat v Osek v Slavoniji in tam prireja predstave v madjarskem jezik'1-To seveda ni ugajalo tamošnjim hrvaškim prebivalcem, posebno pa mladini ali prav za prav dijaštvu. Že pri prvi predstavi so sc dogodili neredi. Nekateri madjarski privan-dranci, ki se v Oseku dobro počutijo, so pri predstavi demonstrativno ploskali pri pojavu igralcev, nasprotno pa so z druge strani žvižgali in protestovali proti predstavam v nepriljubljenem jeziku, lo je dalo povod, da je prvi dan predstave posredovalo redarstvo — drugi dan žendarmerija, tretji pa še stotnija vojakov — vse v obrambo madjarskih predstav, katere so nadaljevali ukljub prepovedi od strani samega mestnega župana, madja-rona Rottera. Glediščne predstave so bile vedno prazne, izvzernši le nekoliko madjarskih priseljencev ali pa nekaterih uradnih štre-berjev. Družba je priredila le 4 predstave pod silo namesto 12, in s tem je bilo zadovoljeno madjarski državni misli. Pri isti priložnosti je pa graje vredno za 1 irvate to, da mej tem, ko protestujejo proti madjarskim
predstavam, niso nikoli nasprotni nemškim, ki redno prihajajo v Osek. Ako jim ne ugaja madjarščina, še manj bi jim morala ugajati nemščina. Pričakujemo radi tega, da se postavijo Hrvatje po robu tudi nemškim ničvrednim družbam, ki bodo slučajno zopet kolovratile v njih sredo.
— Na Hrvaškem se suče danes glavno uprašanje okoli novih mestnih volitev, ki se imajo vršiti na podlagi novega mestnega Statuta. Nekatera mesta prizadevajo si, izvršili volitve pred cesarjevim dohodom tako, da se mu poklonijo deputacije novoizvoljenih za-stopov. — Madjarske šole na Hrvaškem bodo kmalu rasle kot gobe po dežju. Za Brodom, Virovitico, Zagrebom sedaj pripravljajo tako tudi v Oseku in sicer vse za otroke madjarskih železniških uradnikov in delavcev. Šole so sicer zasebne, a vendar sezidane na račun madjarske vlade, katera pa gotovo tudi Hrvatom zaračuni kot vzajemne stroške. Plačajo jih torej vendarle Hrvatje!
Dalmacija. — Volitve v deželni zbor dalmatinski so tudi razpisane. Dne 7. septembra bodo volile kmečke občine dvajset poslancev; 9. sept. mesta osem in trgovinske zbornice tri poslance; 11. septembra bodo volili veliki posestniki deset poslancev. Dalmacija voli skupno 41 poslancev. Kot viri-lista imata sedež v zboru tudi nadškof Raj-čevič in pravoslavni vladika Milas. Dosedaj je bilo razmerje strank tako-le: 22 poslancev je pripadalo narodni ali Klaičevi stranki, 6 stranki prava ali Biankinijevi, 7 srbski stranki in 6 avtonomaški. Kakor sedaj pišejo, zgube Srhi dva poslanca in sicer jednega v velikem posestvu v zadarskem okraju, katerega so dosedaj volili avtonomaši, in jednega v trgovinski zbornici dubrovniški, katero imajo v posesti Hrvatje. Tudi stranka prava ne pridobi nič, mogoče da zgubi še kaj, ker dosedanji nje privrženci so bili izvoljeni na podlagi programa Klaičeve stranke. Borba mej narodno in Biankinijevo stranko utegne škodovati hrvaški stvari, kajti njih nesloga bi mogla koristili le nasprotnikom hrvaške misli v Dalmaciji. — Klaičeva stranka je izdala že 'olilni oklic, ki je ob enem tudi program stranke. Isto tako je storila tudi Biankinijeva, k* je priočila oklic v „Nar. Listu".
— Vlada je razpustila občinski zastop v Makarski. — Par n iško društvo v Dubrovniku si je nabavilo nov parnik na Angleškem, ki nese 1000 tonelat, prevozi na nro 9 milj in, kar je glavno, potrosi le malo oglja. — O razmerah na dubrovniškem gimnaziju smo že dosti pisali; danes pristavljamo le to, da je preiskovalno poverjenstvo, ki je nepristransko zasledovalo dijaška đe-janja, predložilo izključenje šestih dijakov iz gimnazija, kar se je tudi zgodilo. Izključeno je pa pet Srbov in jeden Hrvat, a verouči-telj (pravoslavni), ki je bil baje glavni uzrok teh neredov, je odstavljen. — Profesor na kotorskem gimnaziju, g. Iv. Macher (Slovenec) je prestavljen v Ljubljano. Tudi ta gospod je bil zasledovan in po srbskih časopisih napadan. Aj bratje Srbi, na take načine si ne pridobite simpatij!
Oeška. — 11. t. m. je obiskalo narodopisno razstavo v Pragi že čez 1 milijon plačujočih obiskovalcev. — Češko gospodarsko društvo je letos zborovalo v mestu Gratzen pri Budjejevicah. V tem mestu pa bivajo po večini Nemci. Ti Nemci so češke goste jako prijazno sprejeli. Mesto so olepšalo s češkimi in avstrijskimi zastavami. „Deutsche Zcitung" je zaradi tega jako razjarjena in pravi, da bi bili morali Čehom 'pokazati vrata. Pri tem je pa omeniti, da omenjeno društvo ni kako pretirano češko narodno, kajti na čelu so mu češki veleposestniki, katerim se pač narodni fanatizem očitati ne more. Če nemški nacijonalci hočejo, da se takemu društvu pokažejo vrata, potem pač ni čudo, da se sprava mej Nemci in Čehi ne more doseči.
— Župani čeških moravskih mest sešli so se pred časom k posvetovanju glede na naredbo brnskega vojnega zapovednika Succovatija, ki je svojedobno prepovedal častnikom zahajati v »Besedni d o m» v Brnu. Pri posvetovanju so zaključili, da vsled te, za češki narod razžaljive naredbe, izstopijo iz družbe »rde-
čega k r i ž a» vse češke občine, dokler ne bo preklicana ta naredba. Agitacija v tem smislu se bo vršila po vsej Češki in Moravski.
— V Pragi je zborovalo 7. t. m. 1500 čeških učiteljev. Po dolgi razpravi so zaključili v obrambo narodne osebnosti : 1. učiteljstvo mora vedno zasledovati odnošaje svoje domovine in naroda tako, da mu bodo isti podlaga naukom in šolski odgoji; 2. da brani in brižno neguje češko-slovanski jezik v šolah, kakor tudi njegovo izvirno književnost: da skrbno opazuje menjanje njegovega narečja, marljivo zbira pravljice, reke in jezikovne posebnosti tako, da bo možno zasnovati ves jezikovni pouk v šolah na podlagi ljudskega jezika ; 3. da zvesto pazi na narodno zgodovino v šolah in stoji na straži, da se obvaruje propada, pozabljivosti in od-tujenja češke umetne in pismene starožitnosti;
4.	da v šolski mladini vzbuja smisel za narodno umetnost, in išče narodne ornamente:
5.	da v šolah neguje narodno pesem in glasbo sploh; 6. da vedno proučuje navade češko-slovanskega ljudstva in jih varuje pri odgo-jevanju šolske mladine. Druga točka dnevnega reda je bila, ustanova češkega pedagogiškega muzeja v Pragi v tem, da se predmeti šolske stroke narodopisne razstave shranijo za prihodnost. Muzej mora biti slika češko-slovan-skega narodnega šolstva in tudi neprenehanim kazalom njegovega napredka. — Vlada na Češkem je zaustavila časopis »Češke No-viny» na podlagi izjemnega stanja, ki dovoljuje kaj takšnega potem, ako je bil časopis trikrat zaplenjen.
Gališko. V pogledu na priprave za deželnozborske volitve se med poljskimi strankami veča prepir. Demonkratiška dokazuje, da plemstvo je doslej spravljalo kmetstvo in množice v propad. Vsled tega so plemiči razjarjeni in bi radi zadušili živahno gibanje na kmetih. Novi tir med poljskim narodom sicer ni na vse strani pravilen ; ali odohrovati je treba, da se sploh probujajo množice ter postavljajo v nasprotstvo s plemstvom, ki je narodu in Slovanstvu provzro-čilo že toliko škode in zla. — Nemška gimnazija v Lvovu, katera je štela še nedavno 700 dijakov, imela jih je v prošlem šolskem letu samo 30(>. V pripravljalnem razredu jih je bilo 48. Po maternem jeziku je bilo 115 Nemcev, 141 Poljakov, 40 Rusov in 4 Madjari. Po veri je bilo 15 3 Židov, 90 katolikov, 44 unijatov, 11 protestantov in 2 kat. Armenca.
— Volitve za gališki deželni zbor bodo dne 25. septembra za kmetske občine, dne 30. septembra za mesta in trgovinske zbornice in dnč 3. oktobra za veleposestvo.
Bukovina. — Zelo značilne so številke, katere kažejo narodnost in vero dijakov na gimnaziji v Černovcih. Vseh javnih učencev je štela gimnazija v prošlem šolskem letu 785. O teh je bilo po narodnosti 487 Nemcev (med njimi 3 98 Židov!), 123 Rusov, 94 Romunov, in 92 Poljakov.
Bosna - Hercegovina. — Uradna Statistika bosanske vlade o številjenju prebivalstva je izkazala sledeči uspeh: Dnć 22. aprila 1895. je bilo v Bosni - Hercegovini 1,565.357 prebivalcev, to je 17% več kakor 1. 1885. Povprečno pride na 1 km3 31 prebivalcev, nasproti 26 leta 1885. Hiš je 263.531, za 48.092 več kakor v 1. 1885. — V kopališču llidže pri Sarajevu prirejajo zabavo — streljanje na žive golobe. Ta gosposki šport je graje vreden, kajti to gotovo ne upliva dobro na tamošnje odnošaje. Oni, ki golobu nastreli obe nogi ali mu jih odbije, dobi veliko nagrado (gran prix) 25000 frankov. Slično zabavo so hoteli prirediti pred leti tudi v Opatiji, no tam se je posrečilo Noe-tu, da je golobe rešil smrti s tem, da jih je izpustil iz koša, v katerem so jih bili poslali v Opatijo. Prirejevalci te zabave so bili tožili vsled tega g. Noč-ta, ki pa je bil pred sodnijo oproščen. — Bosanski hadžije (romarji), ki so odpotovali pred nekaterimi meseci v Meko, so se povrnili te dneve skozi Carigrad. Povrnilo se jih je nekaj manj, kajti več njih je pobrala kolera, ki navadno razsaja v Meki med turško nesnago.
Srbija. — Za časa smrti Stambulova so trdili nekateri nemški in madjarski listi, da
je Srbija poslala na ukaz kralja in vlade venec na krsto Stambulova. Tej vesti pa srbske uradne novine odločno ugovarjajo kot neresnični.
— Grškega metropolita Visanona v Prizrendu v Stari Srbiji so tamošnji Srbi prognali.
Bolgarija. — Skoraj ves politiški svet se suče danes okrog Bolgarije. Časopisi so polni raznovrstnih kombinacij in lažij o bolgarski deputaciji, ki je bila v Rusiji, in o njeni nameri, katero je imela pred očmi, predno je šla na potovanje. Danes, ko je stvar že končana, pripisujejo vsemu neko posebno važnost, češ, da je ruski cesar bolj nagnjen Bolgariji nego li je bil prej, in da prizna Koburga bolgarskim knezom, seveda pod nekaterimi pogoji. Ti pogoji pa bi bili, da bi Koburžan prestopil k pravoslavju, k čemur je baje pripravljen ne samo on, marveč tudi njegova soproga s sinom Borisom. Tako glasijo vesti z jedne strani, z druge pa trdijo, da je Koburgov položaj sedaj še slabši nego li je bil prej, kajti njegovo očitno prizadevanje, da se Rusiji prikupi, je baje ozlovljilo njegove dosedanje zaščitnike, kateri so imeli že priložnost sumiti o njegovi pogumnosti. Ko je dal Stambulov streljati Banico, pogumni Koburg jo je popihal v inozemstvo ; ko je bil prisiljen zapustiti Stambulova, boječ se ljudstva, odpotoval je v Karlove vare, in je Bolgarska spremenila vlado v njegovi odsotnosti. Takšni plašljive! niso rojeni za vladarje na vzhodu. Koliko časa ostane takšno položenje v Bolgarski, je vsako umevanje neumestno, kajti v kratkem mora priti do spremembe. Tedaj pa bo obzorje Balkana čistejše vsakemu pazljivejšemu motrilcu balkanskega uprašanja. — Knez Koburg se je povrnil v Sredec, kjer je bil baje sijajno vsprejet. — Pišejo tudi, da hote proglasiti Bolgarsko kraljestvom: s tem bi se Ferdinand bolj prikupil ljudstvu.
Busija. — Varšava je štela leta 1894 vseh prebivalcev 552.986 in sicer 20.314 oseb več nego leta 1893. Po veri je bilo 307.674 katolikov, 190.300 Židov, 20.871 pravoslavnih, 16.525 protestantov, 254 mahomedanov in t. d. Meščanov je bilo 298.102, rokodelcev in delavcev 90.462, podanikov drugih držav 13.714. — Ruski arhoelogiški zavod v Carigradu se je letos ustanovil. Predsednik mu je bivši odeski vseučiliščni profesor Uspen-skij. Ruska država mu daje 12.000 rabljev podpore na leto.— Uprav letospreteče 25 let, odkar je zamrla veljava parižke pogodbe, vsled katere je bilo prepovedano Rusiji, da ne sme imeti v Črnem morju vJjne mornarice. Od tega časa se je precej razvila ruska črnomorska mornarica in šteje danes veliko bojnih ladij, kakor n. pr. „Česma", „Sniope", „Tri Svjatitelja", „Dvjanact Apostolov", „Georgij Pobjedonoscev", „Rotislav", „Pamjat Merkuri", „Kapetan Saken", „Poročnik Ko-zarskij", „Griden", „Terec", „Kubanec", „Černomerec", „Donec‘% „Zaparožec", „Kra-lec" itd. itd. Zraven teh ima še veliko število prevožnih ladij ter veliko torpedovk. V slučaju vojne morate dati državi na razpolago še vse svoje parnike (60) dve ruski paro-brodni društvi. — Uradni listi so proglasili zakon, s katerim se potrjujejo pravila pe-trogradskega medicinskega zavoda za ženske.
Raznoterosti.
*	Stanarina finančnim stražnikom.—
V smislu naredbe finančnega ministerstva povodom reorganizacije in urejenja pristojbin finančne straže, dobijo oni stražniki, kateri ne stanujejo v vojašnici, te-le pristojbine: na Dunaju 15 ; v mestih, ki imajo nad 50.000 Stanovnikov 14; v mestih z 10 do 50.000 Stanovniki 13, v mestih s 5 do 10.000 Stanovniki 12; v mestih 2 do 5.000 Stanovniki 11 inv krajih izpod 2.000 Stanovnikov 10°/o plače in kvinkvenije, ki pristojajo dotičnemu možu. Za kopelji bode določalo stanarino fin. ministerstvo v posamičnih slučajih. Pri računanju stanarine morajo se izpustiti odlomki izpod 50 nvč., odlomke nad 50 nvč. pa je zaračunati za cel goldinar.
*	Gračani proti Židom. — Židovski listi so kar obupani, ker je graški mestni za-
stop sklenil, da v mestnih poslopjih ne dado v najem prodajalnice nijednemu Židu. Seveda to je grozna krivica, ko so pa nekateri nemški nacijonalci na Severnem Češkem sklenili, da ne dajo stanovanja Čehom v svojih hišah, pa židovski listi za to niso imeli besedice graje. Le židom se ne bi smel las skriviti.
*	H katastrofi v Mostu. — Poslednjo dni se je v Mostu na kraju katastrofe zemlja zopet nekoliko vsedla, vsled česar so razpokale zopet nekatere hiše, v katerih stanovati so bile dovolile oblasti. Te hiše morale so se takoj izprazniti. — Izkopavanja v razvalinah pogreznenih hiš imela so v raznih slučajih povoljen vspeh. Tako n. pr. so izkopali iz razvalin poslopja rudniškega ravnateljstva doslej štiri blagajne in veči del poslovnih knjig. Le glavne velike blagajne do sedaj še niso našli.
*	Prijeta tatova. — Iz Zadra poročajo: Pred kakimi 11 leti naselil se je na otoku Selve premožen mož, imenom Supičič, ki je bil prej v službi pri podonavski parobrodni družbi. Nihče ga ni vprašal, od kod mu bogastvo; mož je živel s svojo obiteljo kot uzoren oče in državljan. No, pred 11 leti pa je bilo ukradenega na pošti v Budimpešti okolo četrt milijona v gotovini. Takrat so zaprli tamošnjega poštnega slugo Samborja. ki je bil na sumu, da si je prisvojil to lepo premoženje. Toda pri Samborju niso našli ničesar in morali so ga izpustiti. Isti Sambor postal je tekom teh 11 let od preprostega poštnega sluge imovit hotelir v Budimpešti. Policija ga je sicer vedno opazovala, toda ni našla ničesar, kar bi dalo vzroka, prijeti ga. No Supičič prihajal je večkrat k Samborju v Budimpešto na obisk in tam se je vselej prijavil v knjigi za tujce pod izmišljenim imenom. To je vzbudilo pozornost policije. Te dni odpeljala se je posebna komisija v Dalmacijo, ki je prijela Supičiča. Le-ta je s prva protestoval, slednjič pa je vse obstal in tudi povedal, da je onega četrt milijona ukradel v družbi s Samborjem. Komisija naročila je iz Zadra brzojavnim potom, da je Samborja zapreti. Supičiču so zaplenili okolo 70.000 gl d.
*	Umor bogatina v Budimpešti. —
Minuli teden umoril je v Budimpešti neki Čašara milijonarja D e u t s c h a, člana tvrdke „II a a s & Deutsch". Ta tvrdka je jedna najbogatejših na Ogerskem in jo cenijo na 40 milijonov premoženja. Morilec je bil uradnik pri tvrdki in, ker ga je ta odpustila brez nikake prave odškodnine, namenil je, maščevati &e. kar je tudi storil. Prišel je namreč v glavni urad in tam ogovoril Deu-tscha ter ponovil svojo zahtevo, to je odškodnino 4000 gld. Ker ta ni hotel slišati nič o kaki odškodnini, je ustrelil na njega in ga usmrtil. Ta tvrdka je zelo omražena posebno pri nižjem ljudstvu, in strah vseh poštenih trgovcev. Zelo razširjeno tvrd-kino poslovanje je privedlo isto v nasprotje z raznimi strankami in vsled tega tudi pred sodnijo, kjer so se nasprotja razpravljala. Konec vsemu pa je bil, da so jo vedno bolj sovražili. Neki francoski zgodovinar je dokazal, da denar ne dela človeka srečnim in da je bila večina milijonarjev nesrečnih. To velja tudi za tvrdko „Haas & Deutsch", kajti največji revež bi si ne želel take smrti, kakor je končal Deutsch. No tudi njegovemu tovarišu Haasu ni usoda milejša. Sina je zgubil v mladi dobi, zet se mu je v norosti ustrelil, a še-le pred nekaterimi dnevi umrla mu je liči v največjih mukah. Pripovedajo namreč, da so jo trikrat operirali v Heidelburgu. Ko so pa uvideli, da ni rešen ja, pripeljali so jo v Budimpešto, in da jej olajšajo- bolečine, zasuli so jo z raznovstnimi dragocenostmi, katere pa je umirajoča odklonila, rekši: „Vse, vse, denar in zlato bi dala le za jeden dan zdravlja". In umrla je.
*	Shod proti iiciiravnostni književnosti se bode vršil v Bruselju prve dni meseca oktobra. To bo že drugi shod v isto svrho. Predsednika shoda bodeta Jules Simon in Beernaert. Kongresovci se bodo posvetovali, kako omejiti nenravnostno književnost. Že so priznanjena razna predavanja, mej katerimi tudi poročilo de Bude-a o potrebi, da se ustanovi mejnarodna zveza proti ne-nravstveni književnosti, kakor tudi poročilo o
mejnarodni poizvedovalni pisarni v Gentu.— Tržaški „Piccolo", ki je prjobčil to vest, nima uzroka veseliti se shoda, kajti pri istem dobi pouk tudi nenravstveno časopisje njegove vrste.
*	Novo sredstvo proti trtni uši (filokseri) je iznašel baje turški zdravnik Kia-zin Effendi, katero je že praktiško uporabljal v vinogradih v Smirni in okolici. Francoska vlada je odposlala v Smirno dva svoja strokovnjaka, da proučita sredstvo in pregledata one vinograde, ki so bili ohranjeni od te golazni. — Ako se ta vest uresniči, tedaj bo človeštvo dolžno neizrecno hvalo človeku, ki je našel sredstvo, s katerim se da doseči na gospodarskem polju tolika dobrota in korist.
*	Arpadov grob je baje našel neki Pavel Gebauer (čistokrven Madjar!) — Ker madjarski učenjaki že veliko let iščejo Arpadov grob, pristojna oblast stvar preišče— in dobi skoro gotovo — veliko „figo".
*	Zopet jedno ihadjarsko gledališče namerujejo zidati za revnejše ljudstvo v Budimpešti. Poslopje bi stalo 450.000 gld. Vlada da brezobrestno posojilo 200.000 gld., 250.000 pa dobodo na delnice. Gledišče se ima sezidati za 3000 oseb na Štefanovem trgu. Ustopnina pa ne bo smela biti večja izvzevši lože — od 1 krone za osobo. Kdor ima v rokah škarje in blago, tak lahko kroji !
12 za vratnic za I) kr. je šivala uboga Hedvika II o n s a m neki dunajski tvrdki. Ali nesrečna žena je nakrat postala strahovita tatica: bogato tvrdko je okrala v vrednosti — 60 kr. Gospodar jo je takoj zatožil in bila je postavljena pred sodnike. Tu je s solzami v očeh opisovala svojo- revščino, da ima doma bolnega moža in bolnega otroka, a zasluži za šivanje 12 zavratnic celih 9 kr. Njena revščina je bila tolika, da je v strašni sili zmaknila par koscev blaga, prodala ga in utolažila lakoto. Vsemu sodišču se je sirota usmilila; časnikarski poročevalci so vse vestno zabeležili. Sodišče je odložilo razpravo, da preišče, ako je resnična njena izpoved — in dokazalo se je, da je vse res. Pri ponovni obravnavi je bila oproščena. Sodnik ji je pa izročil prvih 200 gld., ki so mu došli za njo od dobrotljivih ljudij, ki so čitali njeno izpoved. Darovi so prihajali še dalje in uboga ženica si je ustanovila samostojno obrt z zavratnicami. Bog daj srečo!
Žid iiiivihanejši nego cigan! — V nekem madjarskem okraju je ukradel cigan židu bakren kotel. Vse prizadevanje, da bi žid zasledil tatu, je bilo zastonj. Ker je bil kotel zelo velik, je bi! cigan v neugodnem položaju, ker ni znal, kaj storiti ž njim, a bal se je, ponuditi ga na prodaj. Namenil je bil že, po noči prinesti ga Židu nazaj. Zvečer sreča žid cigana ter mu reče: „Gotovo si ukradel ti kotel". „Ne jezi se, Abraham", — odgovori cigan — „tat gotovo vrne kotel, ker kaj naj stori s tako velikim kotlom?" „Kaj naj stori?" — upraša žid — „s kladivom razbije kotel na koščeke ter ga proda kot baker". Pri teh besedah se je ciganu razvedril obraz, stisne Židu roko in reče sožalno: „Ubogi Abraham, gotovo ne boš več videl svojega kotla!"
„Kažipot" za leto 1895-9E.
dobi se v tiskarni za gl. 1'20, s pošto 10 kr. več.
Karol Drašček
prodajo kruha se nahaja
pek Biva Corno št. 4. v Gorici. Podružnica za raz-v tiemeniški ulici št. 2.
T„„ rl TAaVIavi veletržec z vinom v Gorici ima -fVilIl	Vil v gvojjj, založnicah vedno na
izbiro vsakovrstna domača vina bela in črna istrska ter bela dalmatinska. Pisarnica se nahaja na Generališču (prehod Edlingov). Prodaja na debelo.
Kfiiu* Tteneo v 0zki ulici št' 8 v Gorici pr0'
x l iliio xxcxii3Uj jaja vsakovrstno usnje, podplate, kopita, sploh vsa orodja in potrebščine za čevljarje. Zagotavlja dobro blago po zmernih cenah; zato se sl občinstvu priporoča za obilen obisk.
A nYnn f	ievliar v Semeniški ulici št. 4
-cvllLOIl v^/UllllC se priporoča Slovencem v Gorici in v okolici za blagohotna naročila.
I.Cej
gostilničar v Židovski ulici št. 5 toči ravno briško vino.
na
A nf m 1 L\ m v Semeniški ulici ima prodajalnico xxlll01l x Ull vsakovrstnih klobukov in kap ter gostilnico. Toči vedno dobra in naravna vina.
A nf TAi-Atiff za vebko vojašnico v Gorici pro-xV lll. ,1 ( l ( llv, daja vse izdelke, ki spadajo v šolsko in pisarniško rabo kot: papir, peresa, svinčnike, knjižice, knjige za upisovanje itd. Pisanke in risanke iz dobrega papirja izdeluje v svoji delavnici, na kar slavno učiteljstvo še posebno opozarja.
Titovi T^nnonlrrv veletržec z vinom na debelo 1 Vilu X • Gl UKU v Vrtni ulici ŠL g (polej; ljudskega vrta na desno), prodaja nad 56 litrov po najnižjih cenah pristna bela in črna vina, in sicer: vipavska, furlanska. — Zagotavlja dobro, pristno blago, točno postrežbo in nizke cene.
A&inRPI |A|/|| tovarna kož v Bupi pošta nilUHU jnniL, Miren in zaloga usnja v Gorici, na trgu Kornu.
r»nnjn Inlfjl lastna tvornica kož v Rupi 11 C1IIJU JCMII pri G0rjcj. _ Zaloga v Gorici, Raštelj 9.
Tvxn Rpio gcstilničar „Alla Colomba" za veliko x Vlili lA.ujit vojašnjco na desnem voglu v ulico Morelli, toči domača vina in ima domačo kuhinjo. Cene prav zmerne.
Antun K n run
^ lii iv/i i	prodaja razno lončarsko, porce-
lanasto in stekleno blago, reže in vklada šipe v okna, reže in napravlja okvirje za zrcala in podobe.
Gostilna Antona Vndnpivca
v Trstu
ulica Solitario št. 12
priporoča se
rojakom iz Goriške in drugim Slovencem v Trstu, kajti v istej se točijo le pristna vipavska črna in bela vina iz prvaške občine in s Krasa. Priporoča se posebno Slovencem, ki pridejo po oprajvkih v Trst.
Kuhinja prav dobra in po ceni.
Glavni zastop
DVOKOLES ..SVII1FT"
orožarne
Steyru.
Daja se jiouk.
Posebnost v kolesih za vojake,
neprekosljiva dvokolesa, ki so svetovno znana radi solidnosti in elegantnosti.
Prodajata, posojujeta, popravljata in imata zalogo — vse po nizki ceni
Satttua & 5)efeU\)a
Nunska ulica št. 14-1G v Gorici.
Bogata zaloga šivalnih strojev raznih zistemov, kakor tudi pušk.
Laneno - oljnati
firnež *^K11
najboljše vrste prodaja na debelo in drobno
Adolf Hauptmann
tovarna firnisa v Ljubljani.
Ilustrovane cenike o potrebščinah za obrl, šolo in hišo pošilja111 na zahtevanje brezplačno In poštnine prosto