VSEBINA : Vesti iz hmeljarskega poslovnega združenja Tone Wagner: Tone Wagner: Tone Wagner: Mil jeva Kač: Mil jeva Kač: Janko Petriček: Marta Dolinar: Dragica Kralj: Janko Petriček: Mil jeva Kač: Dela v hmeljiščih Vpliv toplote in padavin v času vegetacije na pridelek hmelja Dosedanji rezultati preizkušanja podora in zatravljenja hmeljišč Ocenjevanje hmeljne arome Prispevek k poznavanju predatorjev hmeljne pr v hmeljiščih Savinjske doline Herbicidi za uničevanje semenskih plevelov v hi v času vegetacije — poskus v letu 1961 Primerjava kemijskih lastnosti inozemskih vzore« s Savinjskim goldingom Preizkušanje nekaterih sistemičnih herbicidov v hmeljiščih Kvalitetne lastnosti nekaterih hmeljnih sort, goj< v ekoloških pogojih Savinjske doline Kemijske spremembe v hmeljskem storžku v čas dozorevanja Izkušnje z akaricidi v hmeljiščih 1963 4 »HMELJAR« Strokovno glasilo inštituta za hmeljarstvo v Žalcu Izdaja: Inštitut za hmeljarstvo v Žalcu, Žalec, tel. štev. 16 Urejuje: Strokovni kolegij Inštituta za hmeljarstvo v Žalcu Odgovorni urednik: Inž. Zvone Pelikan Tisk: ČP »Celjski tiSk« Celje Letna naročnina 950 din VESTI IZ HMELJARSKEGA POSLOVNEGA ZDRUŽENJA 13. KONGRES EVROPSKEGA HMELJARSKEGA BIROJA Letošnji kongres EHB je bil od 12. do 14. avgusta v Bruggu v Belgiji. Udeležili so se ga predstavniki Belgije (22), Čehoslovaške (4), Nemčije (20), Španije (2), Anglije (24), Francije (30), Bolgarije (1) ter 9 predstavnikov iz Jugoslavije, in sicer 5 iz Bačke in 4 iz Slovenije. V okviru kongresa je bila prvi dan: seja predsedstva, zasedanje ekonomske komisije, ogled tovarne obiralnih strojev ALLAEYS in nekaterih hmeljišč v področju Poperinge; drugi dan: zasedanje tehnične komisije, ogled razstave strojev in naprav za hmeljarstvo na Inštitutu za kmetijsko tehniko v Lembergu pri Gentu ter nadaljevanje seje predsedstva, ki je bila prejšnji dan zaradi pomanjkanja časa prekinjena; tretji dan: zasedanje generalne skupščine, ogled hmeljarskega inštituta v Assu, ogled hmeljarske zadruge v Aalstu ASCOHOP, ogled znamenitosti v Bruggu ter zaključek. POTEK KONGRESA Prvi dan kongresa je bila seja predsedstva: Že po programu je bil za sejo predsedstva odmerjen zelo pičel čas. Seja je bila v provincijski palači v Bruggu pod predsedstvom g. Ch. Luxa (Francija). Po potrditvi zapisnika zadnje seje z dne 9. 3. 1963 v Parizu, se je pričela razprava o spremembi statuta EHB. Ker bi to vprašanje vzelo mnogo časa, je bilo sklenjeno, da ga bo predsedstvo obravnavalo na svoji naslednji seji v začetku prihodnjega leta. Glede novih članov, je generalni sekretar pojasnil, da so se lani zanimale za pogoje pristopa naslednje 4 države: Bolgarija, Madžarska, Romunija in DR Nemčija. Pozneje pa niso zaprosile za pristop. Nadalje je predsedstvo razpravljalo, kdaj naj bodo kongresi v bodoče. Predlagana sta bila dva termina, maj in avgust. V razpravi so bile predebati-rane vse dobre in slabe strani obeh terminov. Čeprav bi bil za nas primernejši julij, smo morali zbirati med predlaganimi variantami. Ker nam avgust zaradi bližajoče sezone ne odgovarja, smo se pri glasovanju odločili za maj, skupaj z Angleži in Francozi. Pri glasovanju je bilo več glasov za avgust, zato bo bodoči kongres spet v avgustu. Izdelava predloga resolucije je bila prenešena na zasedanje ekonomske komisije, ki je zasedala neposredno po seji predsedstva. Zaradi pomanjkanja časa je bilo sklenjeno, da se bo izdelava predloga resolucije nadaljevala naslednji dan po zasedanju tehnične komisije. Poleg manjših popravkov predlagane resolucije, je bil osnutku dodan 5. člen (glfej tekst sprejete resolucije), ki smo ga predlagali skupaj s češkimi predstavniki. Prvotna formulacija predloga je bila v diskusiji sicer nekoliko spremenjena, vendar se od njega ni bistveno razlikovala. Čeprav v končni formulaciji ni direktno omenjena ZR Nemčija, ki uveljavlja diskriminacijske Ukrepe do uvoza jugoslovanskega hmelja, je bilo to vsem prisotnim takoj jasno. V razpravi smo ponovili našo trditev, da smatramo ta nemški ukrep kot diskriminacijo do enega člana EHB-ja in apelirali na vse ostale člane, da nas podprejo v naši pravični zahtevi po odpravi tega ukrepa, čeprav je dokončna ureditev tega vprašanja stvar meddržavnih razgovorov med ZR Nemčijo in Jugoslavijo, ki so v teku. Do 7. in 8. člena predložene resolucije smo zavzeli enako stališče kot lani, namreč, da so takšne izmenjave lahko koristne, vendar se jih mi zaradi specifičnosti našega odkupnega sistema ne moremo udeležiti. Na naš predlog je bil dodan še 9. člen, v katerem je poudarjena potreba po koordinaciji dela hmeljarskih inštitutov vseh članov EHB. Namen tega predloga je, da se nekatere raziskovalne naloge, ki niso vezane na določeno klimatsko področje, ne proučujejo vzporedno na več inštitutih. Koordinacija programov hmeljarskih inštitutov bo omogočila boljšo- specializacijo posameznih strokovnjakov in zavodov. Tako raziskovalno delo bi bilo racinalnejše od dosedanjega. Po končanem zasedanju je guverner Zahodne Flandrije priredil sprejem za vse udeležence kongresa. Popoldne smo si ogledali še tovarno obiratnih strojev ALLAEYS v Pope-ringu. Predsednik belgijskih hmeljarjev gospod Top, je nato povabil udeležence na ogled svojih hmeljišč in na kozarec piva. Tam smo si ogledali hmeljišče sorte »Star«, ki je selekcija profesorja Isebaerta iz Genta. Sajen je v razdalji 2,80 X 1,40, napeljava pa v sistemu »V«. Pri taki napeljavi je v hmeljišču 20 do 30°/o več svetlobe, kot pri manjših razdaljah in enojni napeljavi. Za sorto »Star« je značilno, da je zelo nizko poraščena z rodnimi panogami, zaradi česar daje velike pridelke. Zasedanje ekonomske komisije Drugi dan kongresa je bil posvečen delu tehnične komisije. Zasedanje tehnične komisije je bilo na inštitutu za kmetijsko tehniko v Lembergu pri Gentu. Dosedanji predsednik tehnične komisije, ki jo uspešno vodi že od leta 1957 dr. ing. M. Hupfauer, je predlagal za novega predsednika dr. ing. Matona iz Belgije, ki je direktor zgoraj omenjenega inštituta v Lembergu. Po izvolitvi novega predsednika so se zvrstili naslednji referati: 1. dr. Hupfauer, Veihenstephan (iNemćija): Naloge in cilji tehnične komisije EHB; 2. ing. Cetina, Inštitut za hmeljarstvo Žalec: Primerjava uporabe škropilnika in pršilnika v hmeljarstvu z vidika porabe delovnega časa; 3. ing. Gjurov, Sofija (Bolgarija): Bolgarska železobetonska konstrukcija žičnice za hmelj; 4. dr. ing. Maton, Lemberge (Belgija): Raziskave o vplivu toplote in količine zraka pri sušenju hmelja na pivovarniško vrednost hmelja; 5. ing. Bailey (Anglija) : Raziskave o sistemih žičnih opor za hmelj v Angliji. Po vsakem referatu se je razvila živahna debata. Ob koncu pa so si navzoči ogledali lepo pripravljeno razstavo strojev in naprav za hmeljarstvo, ki jo je pripravil inštitut v Lembergu. Tretji dan je zasedala generalna skupščina v Bruggu. Udeležili so se je vsi delegati. Po otvoritvi in pozdravnem govoru predsednika g. Luxa, so podali delegati posameznih držav poročila o površini, pridelku in prodaji hmelja. Poročilo naše delegacije objavljamo posebej. Podatki iz ostalih poročil pa so zbrani v tabeli 1 in 2. V naslednji točki je podal letno poročilo generalni sekretar g. dr. Schneider. V prvem delu poročila je podal kratek izvleček dejavnosti EHB od prejšnjega kongresa. Nato je orisal glavne karakteristike hmeljske sezone 1962/63. Iz tega dela poročila povzemamo najvažnejše ugotovitve: Razstava strojev za hmeljarstvo v Lembergu Prva ocena pridelka 17. 8. 1962 je bila na področju 8 držav članic EHB 917.095 stotov à 50 kg (v nadaljnjem besedilu stot), nasproti 784.433 stotom hmelja, ki smo ga pridelali v letu 1961. Dejanski pridelek hmelja v letu 1962 pa je bil 941.493 stotov, torej za 157.560 stotov ali 17 odstotkov večji kot v letu 1961. Svetovni pridelek hmelja v letu 1962 je ocenjen na 1,613.143 stotov, nasproti 1,367.454 stotom leta 1961, torej za 18,5 °/o več. Ugotavljamo pa, da so bile cene letnika 1962 bistveno večje kot v letu 1961, kljub temu, da je bil pridelek hmelja v letu 1962 količinsko večji. Zakaj? Takšno situacijo je povzročilo več činiteljev: 1. Večji, v začetku še nepoznan obseg predprodaje, je proti pričakovanju zmanjašl ponudbo hmelja (v ZR Nemčiji je bilo okrog dve tretjini pridelka v naprej prodanega, v letu 1961 pa le okrog polovica). Že v lanskem poročilu je bilo ugotovljeno, da se v sistemu predprodaj odražajo sezonske konjunkture na manjše količine nevezanega hmelja in imajo zato mnogo večji vpliv na gibanje cen. Deloma je ta učinek kompenziran s počasnejšim ritmom odkupa, kar je posledica dejstva, da so potrebe pivovarn krite že v okviru predprodajnih pogodb. 2. Omenjeni kompenzacijski učinek pa ni prišel do izraza, ker so nekateri trgovci sklenili bianko predprodajne pogodbe, za katere niso imeli kritja v odgovarjajočih pogodbah s proizvajalci. Zaradi tega smo imeli nasproti zmanjšani ponudbi povečano povpraševanje. 3. Slaba letina 1961 je povzročila močno zmanjšanje zalog v pivovarnah. 4. Ko so pivovarne, ki niso imele zagotovljenega hmelja na osnovi pogodb, opazile te pojave, je bilo tudi z njihove strani povpraševanje večje kot smo pričakovali. 5. Pod vplivom ugodne konjunkture za proizvajalce, so se odkupne cene hmelja v Hallertau od sredine septembra do 11. oktobra povečale za okrog 50 %. Iz prikaza 1 je razvidno, da je gibanje proizvodnje in potrošnje hmelja v letih 1961 in 1962 podobno gibanju v letih 1956 in 1957. Ta ugotovitev nam naj bo že danes svarilo pred možnim nadaljnjim razvojem. V nadaljevanju poročila je dr. Schneider obravnaval problematiko in pred1 nosti zadružništva v proizvodnji in prodaji hmelja. Ob koncu pa je podal še pregled hmeljarstva v deželah, ki niso članice EHB. Po poročilu generalnega sekretarja je bila izdelana ocena pridelka za leto 1963 in je prikazana v tabeli 2. V poročilu, ki smo ga poslali v začetku septembra na sedež EHB, smo prvotno oceno pridelka hmelja za Jugoslavijo zaradi suše, ki je prizadela predvsem slovensko hmeljarstvo, zmanjšali od 100.000 na 92.000 stotov. Nato so bila razdeljena še odlikovanja zaslužnim hmeljarjem in hmeljarskim strokovnjakom. Iz Jugoslavije so jih prejeli naslednji tovariši: 1. Hruševar Alojz, upravnik obrata Arja vas, KK Žalec; 2. Cvikl Janko, upravnik obrata Žovnek, KK Žalec; 3. Curčić Ilija, direktor posestva »Maglič« — Vojvodina. Vsem trem odlikovancem naše iskrene čestitke in želje za še uspešnejše delo v hmeljarski proizvodnji. Popoldne smo si ogledali hmeljarski inštitut v Assu, okoliška hmeljišča in hmeljarsko zadrugo ASCOHOP v Aalstatu. Zvečer smo si na krožni vožnji s čolni po kanalih mesta Brugge ogledali nekatere lepo osvetljene zgodovinske in kulturne znamenitosti. V vedrem raz- Ogled hmeljišča sorte »Star« položenju smo na zaključni večerji izmenjali še marsikatero misel in se poslovili. S tem je bil zaključen 13. kongres EHB, ki so ga gostitelji dobro pripravili. Lahko rečem, da je bilo delo kongresa uspešno, za kar gre zasluga v prvi vrsti prirediteljem. Naslednji kongres bo na povabilo francoske delegacije naslednje leto v Strasbourgu v Franciji. POROČILO JUGOSLOVANSKE DELEGACIJE 1. Površine hmeljišč in proizvodnja hmelja v letih 1961 in 1962 1961 1962 Področje Površina ha ■f'- ' mm s. Proizvod, na ha Stotov à 50 kg skupaj Površina ha : . ' ' Proizvod, na ha Stotov à 50 kg skupaj Slovenija 2304 27,0 62.178 2258 26,4 59.549 Bačka 1400 22,9 32.060 1452 32,4 47.020 Skupaj 3704 25,4 94.238 3710 28,7 106.569 2. Bilanca proizvodnje hmelja v stotih à 50 kg • 1961 1962 Celotna proizvodnja 94.238 106.569 Uvoz ' — — Prodaja domačim pivovarnam 5.727 10.167 Izvoz 88.012 95.889 Kalo 499 513 Zaloge — — Skupaj 94.238 106.569 3. Vegetacija in kakovost pridelka 1962 Slovenija. Zaradi hladnega vremena spomladi je bil razvoj rastline zakasnjen. Pozneje je rastlina zamujeno nadoknadila. Hladno in deževno vreme je povzročilo, da se je cvetje nekoliko zakasnilo. Cvetni nastavek je bil dober, vendar je toča in suša pred obiranjem povzročila občutno zmanjšanje pridelka. Kakovost pridelka je bila zahvaljujoč dobro izvedenim zaščitnim ukrepom zelo dobra (96,5%> I. in II. kakovosti). Bačka. Hladna pomlad z močnimi snežnimi padavinami je razvoj rastline nekoliko zakasnila. Zaradi hitrega porasta temperature in zadostne vlage je rastlina zamujeno kasneje nadomestila. Poletje je bilo toplo in suho. Vremenske razmere v času obiranja so bile optimalne. Zaradi ugodnih vremenskih razmer ter izboljšanja agrotehničnih in zaščitnih ukrepov je bil pridelek količinsko in kakovostno zelo dober, kar so pokazale tudi kemične analize, ki so bile opravljene v domačih in tujih laboratorijih. 85,5% pridelka je bilo I. in II. kakovosti. 4. Prodaja pridelka 1962 Prodaja pridelka 1962 je potekala normalno. Kupci so bili s kakovostjo zadovoljni. Prodali bi lahko še okrog 200 ton slovenskega hmelja, če bi bil pridelek večji. Zaradi ugodne kakovosti je tudi tržišče bačkega hmelja razširjeno in je bilo po ugodnih cenah že septembra in novembra prodanega več hmelja kot običajno. 5. Vegetacija in ocena pridelka 1963 Zaradi dolge in ostre zime je začela hmeljna rastlina odganjati šele sredi aprila, pozneje pa je zaradi ugodnih vremenskih razmer hitro in močno odganjala. Rast je bila enakomerna, panoge so se lepo razvijale, v prvi dekadi julija je prešel v polno cvetenje. Cvetni nastavek je srednji in obeta srednji ali dober pridelek. Doslej še ni prišlo do pojava bolezni in škodljivcev, kar je pripisati tudi skrbno izvedeni zaščiti rastlin. Ocena pridelka 1963 Slovenija 2300 ha 60.000 Ztr. à 50 kg Bačka 1500 ha 40.000 Ztr. à 50 kg Skupaj 3800 ha 100.000 Ztr. à 50 kg 6. Predvidene površine hmeljišč v letu 1964: 3950 ha RESOLUCIJA GENERALNE SKUPŠČINE EHB — 1963 Na 13. kongresu EHB v Bruggu so predstavniki nacionalnih hmeljarskih organizacij naslednjih držav člani EHB: Belgije, Nemčije, Anglije, Francije, Jugoslavije, Španije, Čehoslovaške na generalni skupščini v Bruggu dne 14.8. 1963: 1. z zadovoljstvom zabeležili prisotnost opazovalcev iz Bolgarije in obžalovali upravičeno odsotnost Poljske in opazovalcev iz ZDA, DR Nemčije, Madžarske in Romunije. 2. ugotovili a) da je bila površina hmeljišč v 8 državah, članicah EHB, leta 1962 24.258 ha, v letu 1963 pa bo znašala 35.589 ha; b) da je bil pridelek v istih državah v letu 1962 941.976 stotov à50kg in je bil v celoti razprodan, da pa proizvodni strpški zaradi starih predprodajnih pogodb v splošnem niso bili pokriti; c) da so svetovne površine hmeljišč in pridelki naslednji: 1960 : 64.076 ha — 1,626.716 stotov à 50 kg 1961: 62.203 ha — 1,366.689 stotov à 50 kg 1962: 66.940 ha — 1,613.143 stotov à 50 kg d) da svetovna proizvodnja piva narašča 1960: 418 milijonov hi 1961: 438 milijonov M 1962: 455 milijonov hi e) da znaša prva ocena pridelka hmelja v 8 državah, članicah EHB, 988.960 stotov à50kg; f) da je svetovno hmeljsko tržišče izravnano, in sicer zaradi večje proizvodnje v letu 1963, zaradi zmanjšanja zalog hmelja v pivovarnah in večje potrošnje piva 3. priporočili: a) da bi prodali razpoložljive količine hmelja, ki niso vezane s predpro-dajnimi pogodbami, po cenah, ki odgovarjajo navedeni situaciji; b) da bi s sklepanjem predprodajnih pogodb utrdili takšno situacijo; 4. sklenili, da člani EHB ob upoštevanju povečevanja hektarskega pridelka do nadaljnjega ne bodo povečevali površin hmeljišč; 5. zadolžili člane EHB, da v smislu statuta te organizacije ne podvzamejo nikakršnih ukrepov in nobenih akcij, ki bi lahko škodovali drugim članom EHB pri prodaji hmelja; 6. spoznali prednosti zadružne prodaje hmelja, ki pospešuje kakovost in ugodno vpliva na ureditev tržišča; 7. sklenili, da bodo organizirali izmenjavo informacij o hmeljarskem tržišču v sezoni 1963-64 v enaki obliki kot v sezoni 1962-63; 8. sklenili, da bodo mesečno izmenjali informacije o večletnih predprodajah in naročili generalnemu sekretarju, da izdela odgovarjajoč obrazec. 9. priporočili koordinacijo raziskovalnega dela posameznih držav članic med seboj; 10. zahvalili za povabilo, da bi bil 14. kongres EHB v letu 1964 v Franciji. Tab. 1 Površina in pridelek hmelja na svetu za leto 1961 in 1962 Država 1961 1962 ha stotov à 50 kg ha stotov à 50 kg na ha skupaj na ha 1 skupaj ZR Nemčija 8.200 31,4 258.002 8.417 36,6 308.034 Francija 1.370 27,7 38.000 1.311 32,8 31.70T Belgija 800 25,0 20.000 850 28,8 24.500 Evr. gosp. skupaj 10.370 30,4 316.002 10.578 34,3 363.784 Španija 908 12,4 11.342 1.019 16,2 16.540 Jugoslavija 3.704 25,4 94.238 3.710 28,4 106.569 Čehoslovaška 8.420 13,8 117.000 8.420 16,8 141.900 Anglija 7.951 26,0 206.996 8.207 33,0 271.081 Poljska 2.226 17,8 39.620 2.324 18,5 42.102 EHB države, skupaj 33.579 23,3 785.198 34.258 27,4 941.976 DR Nemčija 1.705 11,5 19.620 1.886 15,6 29.485 Madžarska 700 700 6,9 4.880 700 8,6 6.008 Avstrija 100 27,5 2.750 105 22,1 2.325 Rumunija 536 8,6 4.600 650 10,0 6.600 Švica 10 25,0 250 9 22,7 204 SSSR 12.000* 10,8 130.000* 12.000* 10,0 120.000 Bolgarija 1.000 9,0 9.000* 1.100 8,1 9.000 Evropa 49.630 19,2 956.298 50.708 22,0 1,115.590 ZDA 9.272 34,6 321.638 11.857 33,8 401.264 Kanada 343 30,3 10.387 416 38,8 14.685 Avstralija 750 43,4 32.600 780 42,0 32.735 Nova Zelandija 235 32,0 7.531 216 37,3 8.057 Japonska 1.000 31,5 31.500 1.258 26,3 33.106 Madžurija i 100 9,5 900* 100 9,0 900 Koreja 500 3,2 1.600* 500 3,2 1.609 Argentina 255 11,8 3.600* 294 12,8 3.760 Juž. Afrika 107 18,7 2.000’ 111 13,0 1.446 Ves svet skupaj 62.192 21,9 1,367.454 66.240 24,3 1,613.143 Pripomba: * = ocerih Tab. 2 Površina in pridelek hmelja 1962 in ocena za leto 1963 Država Površina ha Pridelek stotov à 50 kg 1962 1963 + — 1962 1963 + , — Belgija 850 930 80 24.500 27.500 3.000 Čehoslovaška 8.420 8.420 — 141.900 150.000 8.100 ZR Nemčija 7.417 9.100 683 303.034 330.000 21.966 Anglija 8.207 8.480 273 271.081 277.000 5.919 Španija 1.019 1.154 135 16.540 18.000 1.460 Francija 1.311 1.320 9 31.250 42.000 10.750 Jugoslavija 3.710 3.800 90 106.569 100.000* — 6.569 Poljska 2.324 2.385 61 42.102 44.460 2.358 EHB 34.258 35.589 1.331 941.976 988.960 46.984 ZDA 11.857 13.284 1.427 401.264 461.887 60.623 DR Nemčija 1.886 — — 29.485 38.000 8.515 Madžarska 700 — — 6.000 — — Rumunija 650 800 150 6.600 7.200 600 SSSR 12.000 k 120.000 — — Bolgarija 950 1.060 110 7.200 9.200 2.000 Pripomba: * = ocena je bila pozneje popravljena na 92.000 stotov. PROIZVODNJA PIVA V LETIH Tone Wagner VPLIV TOPLOTE IN PADAVIN V ČASU VEGETACIJE NA PRIDELEK HMELJA Uvod Toplota in padavine vplivajo na rast rastline in njen razvoj, s tem pa posredno tudi na količino pridelka. V referatu prikazujemo odvisnost pridelka savinjskega goldinga od toplote in padavin v obdobju 1949—1961 v okraju Celje. Na grafikonu št. 1 je prikazan povprečni pridelek hmelja na hektar starega nasada (brez prvoletnih nasadov) v okraju Celje za obdobje 1949—1961. Poleg Graf. 1 Pridelek na 1 ha Starega nasada v okraju Celje 1949—1961 >tar dejanskega pridelka je prikazan korigiran pridelek, v katerem je upoštevan tudi od toče uničen hmelj. Za korigiran pridelek je izračunan premočrtni trend, ki kaže močno tendenco večanja pridelka, povprečno za 10,6 «/o letno. Linija trenda je izražena z enačbo y = 1222,1 + 80,52x (y = pridelek, x = leto). Tendenca večanja pridelka je posledica boljših agrotehničnih ukrepov, intenzivnejšega gnojenja in boljšega varstva rastlin. Vendar če gledamo gibanje pridelka v posameznih letih vidimo, da ta precej odstopa od linije trenda. To nihanje povzroča v prvi vrsti toplota in padavine v času vegetacije, to je v mesecih: april, maj, junij, julij in avgust. Za izvrednotenje vpliva toplote in padavin na pridelek hmelja, smo razdelili proučevano obdobje na: — rodovitna leta, ko je bil pridelek hmelja nad linijo trenda. To so bila leta: 1949, 1953, 1954, 1955, 1956, 1957, 1959 in 1960. — nerodovitna leta, ko je bil pridelek pod linijo trenda. To so bila leta: 1950, 1951, 1952, 1958 in 1961. V obdobju 1949—1961 je bilo torej 8 rodovitnih in 5 nerodovitnih let. Da bi ugotovili, kakšen vpliv ima toplota in padavine na pridelek hmelja, smo zbrali za mesece od maja do avgusta posebej za rodovitna in nerodovitna leta naslednje podatke: povprečne mesečne temperature in mesečne vsote padavin. Iz teh podatkov smo izračunali še kvocient padavine/temperatura, ki izraža medsebojno razmerje med padavinami in toploto. Podatki so prikazani v tabeli 1. TABELA 1 Temperatura, padavine in kvocient padavine/temperatura v rodovitnih in nerodovitnih letih Rodovitna leta — Nerodovitna leta — Mesec temperatura “C padavine mm '§! temperatura °C padavine mm kvocient mm/°C april — 9,2 80,2 8,2 9,8 72,1 7,2 maj — 13,3 131,3 9,9 15,1 63,5 4,2 avgust 17,6 147,5 8,4 18,5 109,8 5,9 julij — 19,2 124,0 6,5 19,7 135,0 6,9 junij — 17,8 137,0 7,7 19,0 86,6 4,6 Povprečje — Average 15,6 620,0 8,2 16,5 467,0 5,8 Vpliv toplote in padavin na pridelek hmelja Toplota Povprečna temperatura za obdobje april—avgust je v rodovitnih letih 15,6° C, v nerodovitnih pa 16,5. V rodovitnih letih je torej za 0,9° C nižja kot v nerodovitnih. Povprečne mesečne temperature v rodovitnih letih so bile v vseh mesecih nižje kot v nerodovitnih, in sicer v aprilu za 0,6° C, v maju za 1,8° C, v juniju za 0,9° C, v juliju za 0,5° C in v avgustu za 1,2° C. Največja temperaturna razlika med rodovitnimi in nerodovitnimi leti je v maju (1,8° C), ko hmeljna rastlina najintenzivneje raste in v avgustu (1,2° C), to je v času dozorevanja storžkov. To kaže, da ima temperatura v maju in v avgustu največji vpliv na pridelek hmelja. Padavine V rodovitnih letih je bilo povprečno v obdobju april—avgust 620 mm, v nerodovitnih pa 467 mm padavin, to je za 153 mm, oziroma 24,5 °/o manj. Še važnejša kot skupna količina, je razporeditev padavin v posameznih Graf. 2 Povprečna mesečna temperatura v rodovitnih in nerodovitnih letih 1949 do 1961 mesecih. Na grafikonu št. 2, vidimo krivulji povprečnih mesečnih temperatur za rodovitna in nerodovitna leta. Obe krivulji imata slično obliko in dosežeta maksimum v juliju. Temperaturna krivulja je za rodovitna leta nižja od krivulje v nerodovitnih letih. V rodovitnih letih imamo v vseh mesecih rasti dovolj padavin. V nerodovitnih letih se kaže pomanjkanje vlage v maju in avgustu, v juliju pa imamo v nerodovitnih letih več padavin kot v rodovitnih. Tedaj je hmelj v cvetju in lahko preobilne padavine negativno vplivajo na razvoj cvetja. Pomanjkanje vlage v avgustu pa ovira rast hmeljnih storžkov, kar zmanjša pridelek. V grafikonu št. 3 so ponazorjene mesečne padavine za rodovitna in nerodovitna leta v obliki krivulj. Krivulja za rodovitna leta se dviga precej nad krivuljo nerodovitnih let do julija, ko se križata, v avgustu pa se ponovno dvigne. Krivulja padavin za rodovitna leta ima dva maksimuma, v juniju in avgustu ter blagi minimum v juliju. Krivulja padavin za nerodovitna leta, pa ima le en maksimum v juliju, a dva minimuma v maju in avgustu. Kvocient padavine/temperatura nam izraža medsebojni odnos med padavinami in temperaturo. Zato je primeren za prikazovanje vremenske značilnosti leta ter njegovega vpliva na pridelek. Ta kvocient je visok, če je leto vlažno in hladno, a nizek v sušnih in vročih letih. Povprečni kvocient padavine/temperatura znaša v opazovalnem obdobju za rodovitna leta 8,2, a za nerodovitna leta rodovitnih in nerodovitnih letih kot sledi: le 5,8. Po mesecih znaša kvocient v Mesec Povprečje rodovitnih let Povprečje nerodovitnih let Razlika april — 8,2 7,2 — 1,0 maj — 9,9 4,2 — 5,7 junij — 8,4 5,9 — 2,5 julij — 6,5 6,9 + 0,4 avgust — 7,7 4,6 — 3,1 Povprečje — 8,2 5,8 — 2,4 V grafikonu št. 4 prikazani krivulji predstavljata mesečno vrednosti kvocienta padavine/temperatura za rodovitna in nerodovitna leta. Krivulji sta skoraj zrcalni. Krivulja za rodovitna leta ima maksimum v maju, ko ima krivulja za nerodovitna leta svoj minimum. Nato se krivulji približujeta in se v juliju križata, kjer ima krivulja za rodovitna leta svoj maksimum. V agustu krivulja nerodovitnih let pade, krivulja rodovitnih let pa se dvigne. Graf. 4 Kvocient padavine/temperatura v rodovitnih in nerodovitnih letih 1949—1961 Zaključki V referatu ugotavljamo vpliv toplote in padavin na pridelek hmelja v obdobju 1949—1961 na področju okraja Celje. S pomočjo premočrtnega trenda smo razdelili opazovana leta v rodovitna leta, ko je bil pridelek nad in nerodovitna leta, ko je bil pridelek pod linijo trenda. Za obe skupini let smo zbrali podatke o povprečnih mesečnih temperaturah in vsoti padavin za mesece april, maj, junij, julij in avgust ter izračunali kvocient. padavine/temperatura, ki dobro ponazarja vremenske značilnosti leta (tabela št, 1). Ugotovili smo: 1. da so povprečne mesečne temperature v vseh mesecih v rodovitnih letih nižje kot v nerodovitnih. Največja razlika je v maju (1,8° C) in avgustu (1,2° C). Iz tega sledi, da imajo temperature v teh dveh mesecih največji vpliv na pridelek. 2. da je količina padavin v vseh mesecih, razen v juliju, v rodovitnih letih večja kot v nerodovitnih. Zlasti pomanjkanje padavin v maju in avgustu je očitno v nerodovitnih letih. 3. da je kvocient padavine/temperatura, kot izraz vremenskih značilnosti v maju (5,7) in avgustu (3,1). leta večji v rodovitnih letih (8,2) kot v nerodovitnih (5,8). Največja razlika je Za pridelek hmelja so torej odločilne temperature in padavine v mesecih maj in avgust (kritična obdobja). Temperatura ne sme biti previsoka in mora biti dovolj padavin. Razlike med kvocientom padavine/temperatura v nerodovitnih in rodovitnih letih so največje v maju (—5,7) in avgustu (—3,1). Iz tega vidimo, da so padavine in temperatura v teh dveh mesecih odločilnega pomena za pridelek hmelja. Maj in avgust sta torej kritična meseca za pridelek hmelja. Tone Wagner DOSEDANJI REZULTATI PREIZKUŠANJA PODORA IN ZATRAVLJENJA HMELJIŠČ Inštitut za hmeljarstvo v Žalcu je preizkušal zeleno gnojenje in zatravljenje v zadnjih letih in ugotavljal njih vpliv na pridelek hmelja. Poskusi se še nadaljujejo, zato dajemo v tem referatu rezultate dosedanjega dela. A) Zeleno gnojenje Kot podor smo sejali jaro grašico, ki ima za hmeljišča prednost pred ozimno. Grašiča zastre talno površino in onemogoča rast plevela. Letna obdelava odpade, saj že pred setvijo hmelj plitvo osujemo. Grašiča se bujno razraste in jo po obiranju hmelja ob temeljni obdelavi zaorjemo. Vsa dela v hmeljišču so potekala enako kot v ostalih nasadih. Zemljo smo po napeljavi hmelja temeljito prerah-ljali in hmelj plitvo osuli. Problem smo raziskovali po metodi poljskega poskusa. Poskusne parcelice so bile postavljene v progastem razporedu, vsaka od njih je obsegala 20 arov in je bila v dveh ponovitvah. Na vsaki parceli smo na treh mestih obirali po 5 rastlin tako, da je imel vsak postopek 6 ponovitev. Pridelek smo ugotavljali s tehtanjem zelenega hmelja. Poskus je trajal od 1959. do 1961. leta. V letu 1959 in 1961 smo primerjali postopka grašice (podor) in obdelano hmeljišče, v letu 1960 pa smo vključili še gnojenje s hlevskim gnojem (350q/ha), a v letu 1961 smo poskus ponovili, kot v letu 1959. Povprečni pridelek petih rastlin vseh ponovitev vsakega postopka v kg zelenega hmelja je prikazan v tabeli št. 1. Tab. 1 Povprečni pridelek v kilogramih svežega hmelja na 5 rastlin Postopek 1959 Leto 1960 1961 Povprečno Obdelano 18,9 19,4 10,3 16,3 Grašiča 19,4 19,6 9,2 16,1 Obdelano + hlevski gnoj — 19,8 — Grašiča + hlevski gnoj — 19,1 — Pridelek hmelja je bil sličen na vseh postopkih in nismo ugotovili signifikantnih razlik. V letu 1960 smo poleg pridelka opazovali razvoj in rast hmeljske rastline na poskusni površini. Močneje so bile razvite rastline na parcelah, kjer smo uporabili hlevski gnoj. Na teh parcelah so bile rastline cilindrične do košate oblike, medtem ko so bile na parcelah hlevskega gnoja smrekaste do cilindrične. Rastline so se zaradi hlevskega gnoja in grašice bujneje razvile. Na parcelah, kjer smo uporabili hlevski gnoj, nismo opazili nekoliko manjši cvetni nastavek in slabo izenačenost. Hmelj v grašici je imel slabši lesk in barvo, imel je manj fine storžke ter manj privlačen izgled. Ocene za lupulin, barvo lupulina in aromo so bile enake. Hlevski gnoj je vplival različno. V postopku s grašico je izboljšal barvo, zraščenost in izgled, v obdelanem pa so se zraščenost, izenačenost in izgled poslabšali. B) Zatravljenje Setev trav v hmeljišče so začeli uvajati v Sussexu (Anglija) leta 1949 s ciljem, da bi preprečili erozijo na pobočju. V letu 1953 so začeli ta ukrep temeljito preizkušati z namenom, da bi z njim izboljševali strukturo tal v hmeljiščih. Že leta 1955 so na zasedanju Znanstvene komisije EHB podali angleški strokovnjaki referat, v katerem so prikazali prednosti in slabe strani zatravljenja. V hmeljišče posejemo travo, ki jo redno kosimo. Zatravljenih hmeljišč ne obdelujemo in ne gnojimo z organskimi gnojili, S traktorskimi škropilniki, jih lahko škropimo tudi takoj po dežju, kar je za uspešno zaščito hmelja zelo važno. Trava je konkurent hmelju. Zato je potrebna boljša preskrba takih hmeljišč z dušičnimi gnojili. Rast hmelja se v letih, ko je pomlad pozna, zakasni. Negativni vpliv suše na pridelek je večji kot v obdelanih hmeljiščih. Struktura zemlje se izboljša, kar pozitivno vpliva na pridelek hmelja. Na Inštitutu za hmeljarstvo smo v letu 1955 zasejali orientacijski poskus z raznimi vrstami trav ter merili pridelek in kvaliteto hmelja v obdobju 1956 do 1958. Trava se je močno razvila. V času vegetacije hmelja smo jo kosili 4 do 5-krat. Gnojenje s hlevskim gnojem smo opustili. Umetnih gnojil smo trosili v prvih dveh letih več, v tretjem letu pa enako količino kot v obdelanem hmeljišču (na 1000 rastlin: 40 kg N, 26 kg P205 in 61 kg K20). Hmelj se je v letih 1956 in 1957 razvijal enako na zatravljenih kot na obdelanih parcelah, v letu 1958 pa je zaradi suše zatravljen hmelj zaostal v rasti za hmeljem na obdelani parceli. Pridelek hmelja preračunan v kg/ha je prikazan v tabeli 2. Tab. 2 Pridelek hmelja (kg suhega hmelja na ha) na parcelah zasejanimi z raznimi vrstami trav Vrsta trave 1957 Leto 1958 pasja trava 2268 1227 mačji rep 2142 1155 bela šopulja 2174 1036 travniška mešanica 2147 1130 obdelano 2200 1307 V letu 1957 so bili pridelki večji kot v letu 1958, ki je bilo izredno sušno. Tudi razlika med obdelano in zatravljenimi parcelami je izrazitejša v sušnem letu. Pri ocenjevanju kakovosti hmelja nismo ugotovili bistvenih razlik med obdelano in zatravljenimi parcelami. Hmelj je bil enak v barvi, lupulinu i* aromi, bil pa je nekoliko slabše zraščen. V letu 1957 smo zastavili poskus z mešanico visokih trav in uporabili tudi različno gnojenje z mineralnimi gnojili: Mineralnih gnojil kg/ha Kombinacija Dušič. Kalij. - Fosfor. Skupaj Razmerje N^OstKjO 1 630 210 420 1260 1:0,3:1,3 2 1260 840 630 2730 1:0,5:1 3 630 1580 630 2940 1:2:2 Vsaka kombinacija je obsegala parcelo 64 rastlin in bila trikrat ponovljena. Poskus je trajal tri leta. Pridelki v kg suhega hmelja na 16 odbranih rastlin so podani v tabeli št. 3. Tabela 3 Pridelek suhega hmelja v kg na 16 rastlin 1957 1958 1959 Povprečno — rÖ ■Z? o O O c o (Ö (ti O G G vseh točk ocenjevanja. 2. berlinski sistem (predlog 1952 1.) ocenjuje aromo z 1—30 točk ali maksimalno 33,3 <7o vseh točk. Berlinski sistem daje torej večji poudarek v skupni oceni aromi kot pa češki. Vendar ima berlinski sistem sorazmerno veliko število točk, ki nam pri praktičnem ocenjevanju arome otežuje delo. Češki sistem je enostavnejši, saj ima le 5 točk za aromo, ki jih ocenjevalec — praktik veliko laže uporabi. V oceni hmelja je aroma pri češkem sistemu zastopana maksimalno le z 10 odstotki, kar je po našem mišljenju pomanjkljivost tega načina. Da bi upoštevali važnost različnih lastnosti (ponderirali), se nekateri sistemi poslužujejo različnih koeficientov za posamezne lastnosti (sistem INRA iz Nancya). Toda če izoliramo neko lastnost hmelja, ni toliko važno število točk, kot čim točneje določena oznaka lastnosti za dano število točk. Pred leti je Inštitut za hmeljarstvo v Žalcu ocenjeval hmelj po berlinski metodi, vendar zlasti pri lastnostih, ki 'imajo sorazmerno veliko točk, niso bile razlike med vzorci jasno izražene. V letu 1960 smo se poslužili češke metode ocenjevanja in dobili precej jasnejšo sliko po posameznih lastnostih, da ne omenimo, da je bilo tudi ocenjevanje enostavnejše. Od vseh lastnosti hmelja, ki jih ocenjujemo, je ocenitev arome najtežja. Ocenjevalec mora poznati hmelj in imeti smisel za vonjanje, da prepozna jakost in kakovost hmeljne arome. Hmeljni vzorec je heterogen material, storžki so različne velikosti, različne zrelosti in različno poškodovani. Pri ocenjevanju ne določujemo aromo posameznega storžka, temveč vsega vzorca. Tehnika ocenjevanja sestoji v tem, da raztrgamo nekaj storžkov, jih tremo med seboj in nato njih vonj globoko vdihnemo. To pri istem vzorcu večkrat ponovimo. Na osnovi tega opišemo aromo in jo ocenimo. TABELA 1 Pregled opisa arome ocenjenih vzorcev St. Vzorec Točk Opis 1. Rad j e 3 ostra, vsiljiva, čutiti vonj po česnu (močna primes tuje arome) 3. Zavrč 3,5 srednjeostra, vsiljiva, malo tuje komponente (česen) 5. Ptuj 3 mila, slabo izrazita, malo tuje komponente, česen 9. Slovenska Bistrica 3,1 srednje izrazita, pretežno čista, neizenačena, ostra 10. Slovenska Bistrica 2,6 zelo ostra, vsiljiva, vonj po česnu in zdravilnih zeliščih 11. Rogaška Slatina 3,6 nekoliko ostra, izenačena, komaj zaznavna, tuja komponenta 12. Mozirje 4, i polna, čista, srednje intenzivna, brez tujih vonjev, izenačena 13. Sevnica 4 srednje intenziven, skoro čista, nevsiljiva, lahna primes tuje. komponente 14. Sevnica 4 blaga, izenačena, srednje intenzivna, nevsiljiva 15. Brežice 2,6 neizenačena, nekoliko ostra, vonj po valerj, kisi. (po dimu, česnu, zažgan) 20. Metlika 4,3 čista, žlahtna, nevsiljiva 22. Muta 4 mila (srednje intenzivna), polna, brez tujih vonjev 24. Slovenj Gradec 4,1 čista, neizenačena, srednje intenzivna 27. Mostar 2 zelo ostra (odbijajoča), hrapava, neplemenita, po česnu in plesni močna tuja komponenta 34. Kam enee 4,1 čista, srednje intenzivna, privlačna, rahla, tuja komponenta 37. Rečica ob Paki 4,5 srednje intenziven, skoro čista, nevsiljiva, lahna 45. Zg. Roje 3,8 skoro čista, malo ostra, komaj zaznavna tuja komponenta 51. Rogoza 2,5 zelo ostra, zatohel, kiselkast, zažgan, zelo intenzivna, primes tuje komponente 52. Škocjan 4 srednje intenzivna, skoro čista, prijetna, komaj zaznavna, tuja komponenta izenačena 54. Sevnica 4 blaga, nevsiljiva, gladka, srednje intenzivna 55. Sobetinci _ 2,6 ostra, vonj po česnu, gladka 56. Loka 3 nekoliko ostra, srednje intenzivna, neizenačena 25. 2 —B 1,6 obijajoča, nehmeljsika, vonj po razkroju, vonj po slami 23. 27/141 2,6 slabo intenzivna, nehmeljska, vonj po dimu in česnu, vsiljiva, odbijajoča 39. 40 —B 4 čista, prijetna, ni ostra nevsiljiva, pretežno čista, srednje intenzivna, rahlo 40. 6/1 c 3,6 tuje komponente, mila, blaga 43. 21/2 C 4,3 izenačena, srednje intenzivna, ni vsiljiva 46. 16 —B 3,3 srednje intenzivna, primes kiselkastega vonja 48. 4/1 C 4 čista, srednje intenzivna, s fino nianso vonja 31. Late Cluster 1 vsiljiva, odbijajoča, nehmeljska, vonj po valerj. kislini, sušenem stročjem fižolu 36. Hallertau 1,6 neprijetna, odbijajoča, precej tuje komponente, vonj po valerj. kislini 42. Fuggles 3,3 srednje intenzivna, tuja komponenta, ni vsiljiva, ne odbija 44. Northern Brewer 2,5 zelo ostra, vonj precej po česnu, neugodna 49. Brewer's Gold 2 intenzivna, odbijajoča, neprijetna, ostra, malo žlahtna 60. Hüll 4 mila (slabo intenzivna), nevsiljiva, brez tujega vonja, polna Da bi izdvojili komponente arome, ki jo ocenjevalec zazna, smo v jeseni 1961. leta formirali 5-člansko ocenjevalno komisijo, iz delavcev »Hmezada« in Inštituta za hmeljarstvo. Ocenili smo aromo 62 vzorcev hmelja; v glavnem Savinjskega goldinga, nekaj križancev, klonov dn nekaterih tujih hmeljnih sort. Vsak ocenjevalec je ocenjeval ločeno, vzorci so bili označeni s številkami. Iz vseh petih ocen smo izračunali povprečno število točk. Iz vseh opisov arome pa smo napravili enoten opis. V tabeli prikazujemo nekaj najrazličnejših ocen in opisov. Iz tabele je razvidno, da nam samo število točk sorazmerno malo pove. Opis arome nam služi za obrazložitev teh točk. Iz opisa arome smo lahko izluščili komponente, ki so jih ocenjevalci ocenjevali. Ugotovili smo naslednje lastnosti hmeljne arome, ki so se pri ocenjevanju upoštevale: 1. jakost arome 2. kakovost arome 3. tuji vonji ali privonji. Jakost arome so ocenjevalci različno označili: ostra, vsiljiva, slabo intenzivna. Vsem je najljubša srednje izrazita, srednjè intenzivna aroma, niti mila niti ostra nista bili ugodno ocenjeni. Kakovost hmeljne arome je izražena z naslednjimi termini: čista, izenačena, žlahtna, skoro čista, polna, fino niansi-rana i. pd. Pri označevanju kakovosti arome so ocenjevalci manj široki kot pri opisu jakosti, kar pa je tudi posledica sorazmerno majhnih variacij v vzorcih, ki so bili v glavnem sortno čisti (savinjski golding). Tudi tuji vonji so v mnogih ocenah dobro opisani. Največ srečujemo oznak: vonj po česnu. Ta tuj vonj ima različno jakost od komaj zaznavnega do močnega vonja po česnu. Verjetno vpliva tudi na opis jakosti arome, saj so vzorci z močnim privonjem po česnu zelo ostri in odbijajoči. Drugi privonji so opisani kot vonj po zdravilnih zeliščih, po valerjanski kislini, dimu, zažganem, plesni, slami, sušenem fižolu i. pd. Vsi privonji so negativnega-značaja in zmanjšujejo število točk za aromo. Na osnovi opisa hmeljne arome, moramo postaviti naslednje komponente ocenjevanja: Jakost hmeljne arome: — zelo ostra, odbijajoča — vsiljiva — ostra — srednje izrazita — slabo izrazita — mila, blaga — ni arome Kakovost hmeljne arome: — nežlahtna, groba, nehmeljna — neizenačena — izenačena — skoro čista — čista žlahtna — polna, finoniansirana Tuji vonji: — vonj po razkroju, valerjanski kislini — vonj po dimu, zažganem — po plesni, sušenem fižolu — po česnu (močno, srednje, malo) — vonj po slami — brez tujih vonjev Kakšna je povezava med številom točk za aromo in opisom posameznih »komponent« arome smo skušali prikazati v tabeli št. 2. Tabela 2 Opis arome in točkovanja Št. točk Jakost arome Kakovost hmeljne arome Tuji vonji Število ocenjenih vzorcev 1 odbijajoča nehmeljska po razkroju valerian, kisi. sušenem fižolu po slami 3 2 zelo ostra vsiljiva neizenačena uneven nežlahtna po česnu močno po dimu po plesni 8 3 ostra — vsiljiva -mila — slabo izrazita neizenačena delno čista po česnu malo do srednje 6 3,5 nevsiljiva srednje izrazita mila — skoro čista izenačena — 4 4 srednje izrazita mila — mild polna — čista — skoro čista žlahtna — privlačna brez tujih vonjev 13 4—5 srednje izrazita čista — pure polna — full privlačna brez tujih vonjev 1 Hmeljna aroma mora biti po jakosti srednje izrazita (optimum), po kakovosti čista, polna, privlačna (maksimum), a po tujih vonjih — brez njih (minimum) . Kakšna je proporcialna vloga posameznih komponent pri ocenjevanju je težje vprašanje, ki še čaka rešitve. Zaključek Objektivno določevanje hmeljne arome s kemično analizo hmeljnih eteričnih olj še ni dovolj raziskano, da bi nam lahko služilo pri vrednotenju hmelja, zato aromo ocenjujemo. Subjektivnost ocene zmanjšamo s komisijskim ocenjevanjem. Osnova za ocenjevanje hmelja je točkovanje. Poznamo več sistemov-točkovanja za hmelj, tako na primer: 1. češki sistem (1949. 1.), ki daje za aromo 1—5 točk ali 10°/o vseh točk ocenjevanja; 2. berlinski sistem (1952. L), ki daje za aromo 1—30 točk ali 33,3 °/o vseh točk ocenjevanja. Pred leti je Inštitut za hmeljarstvo v Žalcu ocenjeval hmelj po berlinski metodi, vendar razlike v lastnostih, ki imajo sorazmerno veliko točk — tako tudi aroma -— niso bile med vzorci jasno izražene. V letu 1960 smo se poslužili češke metode ocenjevanja, M nam daje jasnejšo sliko po posameznih lastnostih, poleg tega pa poenostavi ocenjevanje. Pri ocenjevanju arome ne določujemo aromo posameznega storžka, temveč vzorca kot celote. Tehnika ocenjevanja se sestoji v tem, da raztrgamo nekaj storžkov, jih tremo med seboj in nato njih vonj globoko vdihavamo. Na osnovi tega damo oceno za aromo in napravimo opis. Da bi izdvojili komponente arome, ki jih ocenjevalec zazna, smo v letu 1961 sestavili ocenjevalno komisijo iz 5 članov in ocenili aromo 62 vzorcev hmelja, Izračunali smo povprečno število točk in napravili iz vseh opisov enoten opis arome. Ocenjevalci so pri opisu upoštevali naslednje komponente: 1. jakost arome; 2. kakovost arome; 3. tuji vonji ali privonji. Na osnovi opisa arome ocenjenih hmeljnih vzorcev smo postavili stopnje komponent arome, in sicer: Za jakost hmeljne arome: — zelo ostra — odbijajoča — vsiljiva — ostra, nevsiljiva — srednje izrazita, srednje intenzivna -— slabo intenzivna — mila, blaga — ni arome Za kakovost hmeljne arome: — nežlahtna, groba, nehmeljna —• neizenačena — izenačena — skoro čista — čista, žlahtna — polna, finoniansirana Tuji vonji: — vonj po razkroju, valerijanski kislini — vonj po dimu, zažganem -— vonj po plesni, sušenem fižolu — vonj po česnu (močno, srednje, malo) — vonj po slami — brez tujih vonjev Povezavo med številom točk za aromo in opisom posameznih »komponent« arome smo prikazali v tabeli št. 2. Hmeljna aroma mora biti po jakosti srednje izrazita (optimum) po kakovosti čista, polna, privlačna (maksimum), a po tujih vonjih — brez njih (minimum). PRISPEVEK K POZNAVANJU PREDATORJEV HMELJNE PRŠICE V HMELJIŠČIH SAVINJSKE DOLINE Po vojni so začeli hmeljarji uporabljati za zatiranje uši v velikem obsegu totalne insekticide: pripravki na bazi DDT, lindana, parationa ipd. Posledica tega je bila, da se je hmeljna pršica pojavila v velikem številu tudi v predelih, kjer jo do tedaj niso poznali (Gomilsko, Tabor, Velenje). Totalni insekticidi so namreč močno pokolebali biološko ravnotežje v korist akarin in tako so postale pršice pereče vprašanje v varstvu hmeljišč v velikem arealu, na območju vsega celjskega okraja, pa tudi v Dravskem bazenu. Pokazalo se je, da tudi najbolj učinkoviti akaricidi, ki imajo širok spekter delovanja, prav zaradi sočasnega uničenja predatorjev ne morejo trajneje vplivati na znižanje populacije pršic. Ker so predatorji akarin odločilni faktor pri pojavu pršic, smo si zastavili za nalogo proučiti predatorsko favno v hmeljiščih in to predvsem iz sledečega razloga: Registriranje najuspešnejših predatorjev, poznavanje njih biologije im odpornosti proti akaricidom, bi nam pripomogli pri izbiri učinkovitejših sredstev za uničevanje rdečega pajka. O predatorjih na pršicah so poročali že mnogi akarinologi. Posebno pozornost so posvečali predatorjem na sadnih pršicah. Ugotovljeno je, da so najuspešnejši naravni sovražniki pršic pršice same in sicer iz družine Phytoseiidae. Posebno rod Typlodromus smatrajo kot izredno važen regulator v populaciji fitofagnih pršič. Predarji — akarine so posebno nevarne zaradi izrednega biološkega potenciala. Razen akarin, nastopajo kot predarji pršic tudi mnogi insekti, in sicer iz reda stenic (Hemiptera), mrežokrilcev (Neuroptera), hroščev (Coleoptera), resokrilcev (Thysanoptera) in dvokrilcev (Diptera). Po mnenju tujih avtorjev so resakrilci in dvokrilci malo pomembni predatorji pršic, z njimi se hranijo samo priložnostno. Pomembnejše pa so stenice in sicer Anthocoris, mrežokrilci fam. Chrysopidae. Med hrošči pa je najvažnejši Scymnus punctilum. Leta 1958 je bil v Savinjski dolini izreden pojav rdečega pajka. V tem letu smo ugotovili v hmeljiščih predatorje na pršicah: Proti pričakovanju se je po naših opazovanjih pokazal kot najvažnejši predator v hmeljiščih v letu 1958 Hemerobius, verjetno Hemerobius humuli L., (fam. Hemerobiidae, ordo — Neuroptera). Lahko rečemo, da smo ga našli vsepovsod, kjer koli smo imeli razširjeno pršico na hmelju. Še več, bil je skoraj na vsakem listu in to tudi po 15 do 20 larv. Ličinke so bledorumene barve, velike 1—2 mm in se že zgodaj pojavljajo. Najdemo jih na hmelju, čim opazimo na listu zalego pajka (v maju). Ličinke najdemo na hmelju skozi vse poletje do kasne jeseni, ko imamo že zimske oblike rdečega pajka. Biologija tega koristnega mrežokrilca je še precej neznana, prav tako je neznano število generacij. Vemo samo še to, da prezimuje v imaginalnem stadiju. Hemorobiidae so poznane kot izraziti predatorji uši. Larve Hemerobiusa so izredno požrešne. Kljub temu, da so zelo majhne, izsesajo po naših opazovanjih 30—40 jajčec pršic v uri. Za drugega najvažnejšega predatorja na hmeljni pršici v letu 1958 smo ocenili Typhlodromusa. Po vsej verjetnosti gre za Typhlodromus tiliae Oud. (fam. PhytoseMdae, ordo Acarina). Njegov vpliv na dinamiko populacije rdečega pajka nismo podrobno raziskovali. Stenica Anthocoris nemorum L. (fam. Anthocoridae, ordo Hemiptera) je v naših pogojih zelo važen regulator populacije rdečega pajka. V literaturi je ta stenica poznana kot carnivora, vendar ne kot izraziti predator pršic. Anthocoris nemorum ima dve generaciji letno in mogoče še celo tretjo. Prvi imagines se pojavijo v aprilu. Razvoj Anthocorisa traja 5 tednov. Na listu najdemo vse razvojne stadije in ne moremo potegniti meje med generacijami. V letu 1959, je bil Anthocoris precej pogost predator na hmeljnih pršicah. Požrešnost larve je bila velika, v eni uri izsesa 30 pršic vseh stadijev. Scymnus punctilum Weise (fam. Coccinelidae, ardo Coleoptera), je precej pogost naravni sovražnik in je specializiran samo na pršice. Podolgovata in ovalna jajčeca leže na liste. Larva je pepelnato siva, pozneje potemni. Posebno telline so ščetine. Barva ličink in jajčec je odvisna od prehrane. Če se hrani s temnimi pršicami je temnejše, če pa s svetlimi, je svet-lješe barve. Larva je zelo aktivna in se prosto giblje po listu. Zabubi se na listih; buba je črna. Hrošček, ki se izleže, začne takoj z lovom. V začetku je rdečkast, pozneje postane intenzivno črn. Prezimi kot adult. Kdaj se poda v zimsko skrivališče pri nas, ni znano; po raziskovanjih nemškega avtorja Berkerja — konec oktobra in v začetku novembra. Hrošči požro kakih 20—25 pršic vseh stadijev na uro. Kot važen predator na pršicah, se je pokazal tudi Coccinella septempuctata L. (fam. Coccinelidae, ordo Coleoptera). Coccinella je znan predator uši, dobro pa se počuti tudi med pršicami. Larve so zelo požrešne. Po naših opazovanjih požro približno 40 pršic na uro. V letu 1958 smo našli kot predatorja na pršicah tudi tenčičarico Chrysopa vulgaris Schneid, (fam. Syrphidae, ordo Planipennia). Tudi tenčičarica je prvenstveno predator na ušeh. Pokazala pa se je tudi kot učinkovit uničevalec pršic. Syrphydae so v glavnem paraziti uši. Od vseh predatorjev smo jih najred-keje našli na hmeljni pršici. Zaključek V letu 1958 se je pojavila hmeljna pršica v velikem obsegu v hmeljiščih Savinjske doline. V tem letu smo ugotovili sledeče predatorje na Tetranychus altheae v Hanst: Hemerobius humuli L., Typhlodromus tiliae Out., Anthocoris nemorum L., Scymnus punctilum Weise., Coccinella septempunctata L., Chrysopa vulgaris Schneid., in Syrphydae. Kot najvažnejšega predatorja smo ocenili Hemerobiusa, ki smo ga našli prav povsod poleg rdečega pajka. Na listu je bilo po 15—20 larv. Ličinke smo našli na listih od maja pa do septembra, tudi v času, ko so se že pojavile zimske pršice. Po naših opazovanjih izsesajo ličinke po 30—40 pršic na uro. Za drugega važnega predatorja smo ugotovili Typhlodromus, ki je bil tudi povsod masovno razširjen. Kot pomemben regulator populacije rdečega pajka, se je pokazala tudi stenica Anthocoris nemorum L. Na listu najdemo vse stadije in težko potegnemo mejo med generacijami. Požrešnost larve smo ocenili na do 30 pršic v uri. Scymnus punctilum Weise je specializiran na pršice. S pršicami se hranijo vsi stadiji. Hrošček svoj plen požre, ostali stadiji pa sesajo. Hrošči požro 20—25 pršic na uro. Kot pomemben predator se je pokazala tudi Coccinella septempunctata L., ki je na uro uničila do 40 pršic. Kot učinkovit uničevalec pršic se je pokazala tudi Chrysopa vulgaris Schneid, medtem ko so bile Syrphydae redke. LITERATURA Beker: Die natürlichen Feinde der Tetranychiden — Z. angewandte Entomologie 43: 115—173 (1958). Sorauer: Handbuch der Pflanzenikrankenheit — Homoptera H. Teil, Band V. Mathys: Das Maßenauftreten von Spinnmilben als biozenotisdhes Problem — Miti. Biol. Bundesanstalt Land- und Forstw., Heft 85, S. 34—52 (1956). Dosse: über die Entwicklung einiger Rauhmil'ben bei verschiedenen Nahrungstieren — Pflanzen Schützer., Wien 16; 122 — 136 (1956). HERBICIDI ZA UNIČEVANJE SEMENSKIH PLEVELOV V HMELJU V ČASU VEGETACIJE — POSKUS V LETU 1961 Uvod Po naših dosedanjih izkušnjah, žal, ne moremo uporabljati v hmeljiščih herbicidov z dolgotrajnim delovanjem in širokim spektrom v tistih količinah, ki bi nam zagotovile čisto površino do konca obiranja in ki bi preprečile poletni vznik plevelov kot so: kurje črevce (Stellaria medla), francoska zel (Galinsoga parviflora), metlika (Chenopodium album) in podobno. Pokazalo se je, da brez rizika lahko škropimo le s 4 kg simazina na hektar v marcu pred rezjo, oziroma s 3 kg/ha v aprilu. Te količine pa ne samo, da ne uničujejo učinkovito večletnih plevelov, temveč tudi ne preprečujejo poletnega vznika semenskih plevelov. Zato smo v letu 1961 vključili v svoj program dela tudi preizkušanje herbicidov, ki bi jih lahko uporabljali za uničevanje semenskega plevela v juliju in avgustu, namesto škodljivega drugega osipanja. Material in metoda Za uničevanje semenskih plevelov uporabljamo kontaktne, »hormonske* in nekatere sistemične herbicide. V hmeljiščih herbicidi na bazi rastnih snovi (2,4 D, MCPA, MCPB, 2,4-DB) ne pridejo v poštev, ker je hmelj na nje zelo občutljiv, pač pa so perspektivni kontaktni herbicidi, ker z njimi škropimo samo dolnje dele hmelja in ga tako ne poškodujemo in pa sistemični herbicidi v nižjih dozah. Za poskus v letu 1961 smo za poletno uničevanje semenskih plevelov izbrali največ kontaktnih herbicidov in sicer mineralno olje in sredstva na bazi dinitroortokresola ter dinitrobutylfenola. Pri vseh kontaktnih herbicidih igra veliko vlogo količina vode. Zato smo vsako dozo preizkušali pri normalni in povečani porabi vode. Od sistemičnih herbicidov moramo za uničevanje semenskih plevelov v hmelju izbrati taka, ki v dozi, ki je fitotoksična za kaleči plevel ne vplivajo na razvoj hmelja. Od sistemičnih sredstev smo uvrstili v svoj poskus sredstvo n« bazi prometrina (gesagard). Preizkušali smo torej -naslednje kombinacije: a) 1. Mineralno olje (defolia) 40 kg/ha, poraba vode 1000 1/ha 2. Mineralno olje (defolia) 40 kg/ha, poraba vode 2000 1/ha 3. Mineralno olje (defolia) 60 kg/ha, poraba vode 10001/ha 4. Mineralno olje (defolia) 60 kg/ha, poraba vode 2000 1/ha b) 5. DNOC (kreosan, 48—50 °/o natrijeva sol dinitroortokresola) 30 kg/ha, poraba vode 1000 1/ha 6. DNOC (kreosan) 30 kg/ha, poraba vode 20001/ha c) 7. DNBP (dynotox, 20,4 °/o alkanolaminska sol (dinitrobutilfenola) 12 1/ha, poraba vode 1000 1/ha 8. DNBP (dynotox) 12 1/ha, poraba vode 20001/ha d) 9. Prometrin (gesagard 50°/o a. s.) 1 kg/ha, por. vode 1000 1/ha 10. Prometrin (gesagard 50% a. s.) 2 kg/ha, por. vode 10001/ha Za preizkušanje smo si izbrali hmeljišče v Žalcu na srednje globokih ilovnatih tleh. Vsako kombinacijo smo ponavljali v 4 repeticijah. Parcelice so bile velike 71 m2. (5 vrst ä 6 sadik). Škropili smo 4. avgusta dopoldne ob lepem vremenu. Herbicidno delovanje sredstev smo ocenjevali 18. avgusta na sledeč način: Na vsaki parcelici smo v primerjavi z najbližnjo kontrolo ugotovili procentualno delovanje sredstva na vsako posamezno vrsto plevela. Razen tega smo ocenili na splošno delovanje herbicida na plevele in morebitne poškodbe na hmelju. Splošno delovanje smo ocenjevali z 0—5, (5 najboljše herbicidno delovanje), fitotoksičnost za hmelj pa prav tako od 0—5 in sicer: z 0 je bila ocenjena parcela, kjer ni bilo poškodovanih rastlin, za 1 parcelo z do 20% poškodovanih rastlin, z 2 parcelo z 20—40 % poškodovanih rastlin, s tri parcelo s 40—60 % poškodovanih rastlin in s 4 parcelo s 60—80 % poškodovanih rastlin in s 5 parcelo z 80—-100% poškodovanih hmeljnih rastlin. VREMENSKI POGOJI V ČASU POSKUSA Pentada Srednja dnevna temperatura v °C Padavine v mm Sončne ure 1.— 5.8 18,1 0,7 44 6,—10. 8. 22,9 — 53 11.—15. 8. 19,2 1,2 36 16,—20. 8. 16,1 29,1 25 Zaključki — Vsa v letu 1961 v hmeljišču preizkušena sredstva za poletno uničevanje (julij, avgust) semenskih plevelov, in sicer: mineralno olje (defolia) 40 in 60 kg/ha, DNOC (kreozan) 30 kg/ha, DNBP (dynotox) 121/ha in prometrin 1 in 2 kg/ha, so se pokazala kot uspešna tudi pri nižji preizkušeni dozi in pri porabi 1000 1 brozge na hektar. — Defolia, kreozan, dynotox so pri ocenjevanju 18. avgusta pokazala zelo dobro delovanje proti: francoski zeli (Galinsoga parviflora), kurji črevci (Stellaria media), ščavjelistni dresni (Polygonum lapathifolium), plazeči zlatici (Ranunculus repens), mrtvi koprivi (Lamium purpureum), ptičji dresni (Polygonum avi-culare) in celo preslici (Equisettum arvense). Prometrin je pokazal enako herbicidno delovanje, le preslice ni uničil. V času škropljenja je večina plevelov imela razvite 2—4 prave liste. — Lep uspeh je razen sredstvom pripisati tudi zelo ugodnemu vremenu in ne premočni zapleveljenosti hmeljišča. Delovanje preizkušenih sredstev je treba preveriti še v naslednjih deževnih letih. — Poizkusi v letu 1961 so pokazali, da bi prišli v poštev za uničevanje semenskih plevelov v hmeljiščih, kontaktni kot tudi sistemični herbicidi. Od kontaktnih herbicidov so pri nas dosegljivi DNOC in DNBP pripravki. Razen pro-metrina kot sistemičnega herbicida pa bi kazalo preizkusiti še druga sistemična sredstva, kot na primer simazin v nizkih dozah (1—2 kg/ha). — Da bi se delo čim bolj poenostavilo bi bilo prav, da bi za traktorske škropilnice skonstruirali take priključke, s katerimi bi bilo mogoče škropiti po dve vrsti hkrati. To ne bi samo pocenilo škropljenje, ampak tudi pripomoglo k temu, da s traktorji ne bi preveč kvarili strukture tal. Delovanje sredstva na posamezne plevele. Sredstvo o Mineralno olje 40 kg/ha 1001/ha 90 90 80 90 90 90 90 4—5 0 Mineralno olje 40 kg/tha 20001/ha 100 100 90 90 90 90 90 4—5 0 Mineralno olje 60 kg/ha 10001/ha 100 100 90 80 90 80 90 4—5 0 Mineralno olje 60 kg/ha 20001/ha 100 100 80 90 80 90 90 4—5 0 48—50 % natrijeva sol DNOC 30 kg/ha 10001/ha 100 100 100 90 100 100 90 5 0 48—50% natrijeva sol DNOC 30 kg/ha 20001/ha 100 100 100 90 90 100 100 5 0 20,4 % alkanolamins/ka sol DNBP 121/ha 10001/ha 100 100 90 90 90 90 90 4—5 0 20,4 % alkanolaminska sol DNBP 121/ha 20001/ha 100 100 100 90 90 100 90 5 0 Prometna (gesagard 50 % a. s.) 1 kg/ha 10001/ha 100 100 90 90 90 90 0 4—5 0 Prometna (gesagard 50 % a. s.) 2 kg/ha 1000 1/ha 100 100 100 90 90 90 0 4—5 0 PRIMERJAVA KEMIJSKIH LASTNOSTI INOZEMSKIH VZORCEV S SAVINJSKIM GOLDINGOM Inštitut za hmeljarstvo v Žalcu analizira vsako leto okrog 300—400 vzorcev hmelja iz Slovenije, kakor tudi vzorce inozemskega porekla in primerja rezultate. Primerjava nam pokaže pivovarniško vrednost Savinjskega goldinga v primerjavi s hmeljem drugih provimene ali pa samo Savinjskega goldinga v posameznih letih. Rezultati kemičnih analiz Savinjskega goldinga v posameznih letih od leta 1937—1941 in 1946—1961 so prikazani v tabeli št. 1 in diagramu št. 1. Podatki predstavljajo povprečje rezultatov večjega števila vzorcev analiziranih v posameznih letih. Iz tabele št. 1 vidimo, da smo imeli v 21 letih od leta 1937 do 1940 in od 1946 do 1961 8 let nad 8% (1937, 1938, 1940, 1946-48, 1951, 1960) 12 let pa pod 8 %, 3 leta pa pod 7 % humulona. V 21-letnem povprečju, to je v letih 1937 do 1941 in 1946—1961, je bilo 7,7 °/o humulona in 7,4°/» lupulona. V diagramu se jasno odražata obe sušni leti 1950 in 1952 z nizkim odstotkom humulona, ki je bil za 2,4 in 1,5 °/o pod desetletnim povprečjem. Na tvorbo lupulona pa suša ni bistveno vlpivala. Nadalje nam diagram prikazuje, da ne niha lupulon v posameznih letih tako občutno kot humulon. Iz tega sklepamo, da ni količina lupulona v taki meri odvisna od vremena kot humulon. Količine humulona nihajo v posameznih vzorcih v širokih mejah, med 5—11,6%. Nihanje količin lupulona je pa razmeroma majhno in ostane v mejah med 6 in 8,2%. Pregled povprečij rezultatov kemičnih analiz Savinjskega goldinga od leta 1937—1941 in 1946—1961 -< Pa p g a > *cd CD ° M (1) > 13* cd Pa > CÜ P* g CD .2 P 13 >CJ CD i-i cd P cd G 13 CD Vh en Pa > s >o > cd O Pa B 3 M P Cd 13 > cd 'Ö P O CD P Cd >o >-< 13 CD m Pa > o šS G 13 rd Pa > O m Pa o Pa Pa a > o Pa U O P o 2 13 O p« > o Pa 13 O P O S 13 O marec 7,50 5,5 — 2,0 40,0 60 — 25,0 — 38,3 april 13,03 9,3 — 3,73 57,3 98 — 40,7 — 41,5 maj 13,57 14,4 — 0,83 147,0 111 + 36,0 — 32,4 junij 19,37 18,4 + 0,97 123,3 123 + 0,3 + 0,24 julij 18,27 20,2 — 1,93 240,6 111 + 129,6 + 117,0 avgust 18,30 19,1 — 0,80 78,5 109 — 30,5 — 27,9 september 16,63 15,5 + 1,13 49,5 121 — 71,5 — 59,0 Povprečje temperature marec — september 15,23 14,6 0,63 Skupno padavin marec — september 696,2 738 — 31,8 — 4,3 . Metodika Vse kombinacije smo ponavljali v štirih repeticijah. Delovanje herbicidov smo v obeh poizkusih ocenili dvakrat, in sicer v sredini maja in konec junija na naslednji način: na vsaki parcelici smo v primerjavi z najbližnjo kontrolo ugotovili procentualno delovanje sredstva za vsako posamezno vrsto plevela. Razen tega smo ocenili tudi splošno delovanje herbicida na plevele in morebitne poškodbe na hmelju. Splošno delovanje smo ocenjevali z 0—5 (5 — najboljše her-bicidno delovanje), fitotoksičnost za hmelj pa prav tako od 0—5 na naslednji način: z 0 je bila ocenjena parcela, kjer ni bilo opaziti poškodovanega hmelja, z 1 smo ocenili parcelo, kjer je bilo do 20°/o poškodovanih rastlin; z 2 parcelo z 20—40%>, s 3 parcelo s 40—60°/o, s 4 parcelo s 60—80°/o in s 5 parcelo z 80 do 100 % poškodovanih hmeljnih rastlin. SISTEMIČNI HERBICIDI V HMELJIŠČIH Sredstvo c a (/) 3 M en d, 0) m ti > m rd Ü > a (D ti rd CD "rd Lh m ti > G B Ph p T3 CD § o G O, O G & m P, o Lh G) P P rd rd O rd u 5 m d) > 'S > p o co rd ’P O P O en o P O en "o X CD g rd 'C 5 < P. P-. u pH cu c2 LO in "p o m rd rj P G r-H O CD O o o rd M > *-* -M T—H 'S ò & rti JÖ Id m i’ a % i d m rd cn P £ i" 1" >U CO Pt O P CD -P U % •g P O CO >1 ,P & co U ’p O »H CD > P rd M rd £ < O II *© n Q&Ì to - •s2 D « £° Dalapon 8 kg/ha 30 30 30 30 N N N 10 kg/ha 30 30 50 50 60 N N Casaron 9 kg/ha N N N N N N 80 10kg/ha N N N N N N 100 Prometrin 8 kg/ha 20 20 20 20 30 40 100 Prometrin + Simazin 4 kg 4 kg/ha N N N N N N 40 N •N 80 80 60 N N 30 N 2 1 N N 100 100 60 50 N 100 N 3 1—2 80 N 100 100 20 N 20 100 20 2—3 4 100 — 100 100 80 40 100 100 50 3—4 5 100 100 100 100 100 100 60 100 40 4 4 40 N 50 50 50 N N 50 N CO 1 (N 1—2 Opazovanja Poizkus z nižjimi dozami Nižje doze smo preizkušali v hmeljišču v Šmarju pri Jelšah (sorta savinjski golding). Tla so tipični psevdoglej, ilovnato glinasta do glinasta, rahlo kisla (pH — 6,42; Y-i — 3), srednje humozna (2,74%). Humus je blagega značaja. Škropili smo po rezi 17. IV. 1961. Velikost parcelic je znašala 74 m2, ali 30 sadilnih mest. Tab. 2 SISTEMIČNI HERBICIDI V HMELJIŠČIH > & Ih CÖ Sredstvo 'o H-J in Ö o rö "cO Ih O, C/) 'o > Ih (Ö u1 Ih >H Ö rö > g in O P. o fö P > »h tj) < Ih D) < fÖ o Ph fÖ m Ih cu Qh > Ih fÖ T* % g Q) Ih p lrt C - «S CO rH § II 2 m CO _ O Ph Jr 'o Ph O 15 tn § & u IH < fÖ a < lil “n «S oil N N N N N N N 0 0 N N N N N N N 0 3 N N 60 60 60 30 20 2 0 N N 50 50 50 50 50 2 0—1 N N 50 50 50 50 50 2 0—1 Iz poizkusa smo zaključili, da dalapon v dozi 6 kg/ha ni fitotoksičen za hmelj, na žalost pa je tudi delovanje na plevele slabo. Opazili smo le delne poškodbe na Agropyron repens, Festuca pratense in Poa annua in Agrostis stolonifera. Casaron je v dozi 6 kg/ha pokazal še slabše herbicidno delovanje od dala-pona, istočasno pa precej poškodoval hmelj. Prometrin je v dozi 5 kg/ha pokazal srednje dobro delovanje na semenske plevele (naknaden vznik). Na hmelj ni deloval fitotoksično. Prometrin je v kombinaciji s simazinom (2 + 4 kg/ha) pokazal nekoliko boljše delovanje kot simazin sam, toda samo pri prvem pregledu. Pri drugem, se je delovanje izenačilo s simazinom. Ko so se razvile v gornji plasti rosne koreninice, so se pokazale na hmelju poškodbe zaradi simazina. Standardno sredstvo simazin 4 kg/ha je pokazal pričakovano delovanje. Poizkus z višjimi dozami Visoke doze smo preizkušali v hmeljišču v Arji vasi, na srednje globokih tleh z glinasto podlago. Tla so ilovnata, rahlo kisla (pH6,33, Y12,2), srednje oskrbljena s humusom (2,84 °/o). Humus je blagega značaja. Škropili smo po rezi 21. aprila. Parcelice so bile manjše kot v prvem poskusu, ker smo se bali prevelikih poškodb na hmelju. Parcelice so bile velike 22 m2 ali 19 sadilnih mest. V ostalem je metoda ista, kot pri poizkusu v Šmarju pri Jelšah. Dalapon je v dozah 8 in zlasti 10kg/ha pokazal precej dobro delovanje na trave Poa annua, Festuca pratense Chenopodium album, Capselo burso pastoris in Veronico species. Na žalost pa je v obeh dozah deloval fitotoksično na hmelj. Casaron je v višjih dozah (9—10 kg/ha) dobro deloval na semenske plevele, ni pa pokazal nobenega delovanja na trave in večletne plevele. V obeh dozah je deloval močno fitotoksično in celo uničil nekaj hmeljnih rastlin. Prometrin v dozi 8 kg/ha je dobro uničil semenske plevele, v precejšnji meri pa tudi večletne. Na žalost pa je poškodoval tudi hmelj. Simazin 4 kg/ha in prometrin 4 kg/ha v kombinaciji, sta pokazala srednje dobro delovanje na plevele, sta se poškodovala tudi hmelj. Prav tako tudi kombinacija gesaprim + prometrin. Povzetek Zelo različno reagiranje hmelja na preizkušane herbicide, nas je navedlo, da smo v letu 1961 postavili orientacijske poskuse tudi s tistimi herbicidi, katerih uspešno uveljavljanje v hmeljiščih smo smatrali še bolj problematično, hoteli pa smo dobiti jasne odgovore, ki bi nam dali sigurnost pri selekciji sredstev. Izbrali smo: dalapon, casaron, prometrin in kombinacijo simazin in prometrin. Od vseh preizkušanih sredstev v hmeljiščih ni nobeden zadostil, bodisi zaradi fitotoksičnega delovanja na hmelj ali slabega delovanja na plevele. Dalapon v dozi 6 kg/ha ni fitotoksičen za hmelj, toda tudi delovanje na plevele je slabo. V dozi 8 in 10 kg/ha je pokazal dobro delovanje na trave in fitotoksično delovanje na hmelj. Casaron je v vseh dozah poškodoval hmelj in pokazal slabo delovanje na plevele. Prometrin je v dozah 5 in 8 kg/ha dobro deloval na plevele, posebno semenske, toda poškodoval hmelj. Prometrin v kombinaciji s simazinom je pokazal boljše delovanje kot simazin sam. Vendar smo pri obeh dozah (prometrin 2 + simazin 4 kg/ha in prometrin 4 + simazin 4 kg/ha) opazili fitotoksično delovanje na hmelj. KVALITETNE LASTNOSTI NEKATERIH HMELJNIH SORT GOJENIH V EKOLOŠKIH POGOJIH SAVINJSKE DOLINE Uvod Kvaliteta hmelja je lastnost sorte, vendar je odvisna od pogojev proizvodnje. Na kvaliteto vpliva tudi osemenjenost, ki spremeni strukturo storžka in zmanjša količino lupulina. Kvaliteto ugotavljamo z metodami trgovske ocene, mehanične in kemične analize. Rezultati vseh treh metod dajo skupno sliko o kvaliteti hmelja. Mnoge lastnosti trgovske, mehanične in kemične analize so sortne, ki sicer v različnih ekoloških pogojih variirajo, vendar ostanejo tipične. Kvalitetne lastnosti nekaterih sort v letih 1960-1961 v naših ekoloških pogojih Northern Brewer spada med zelo kvalitetne sorte, se lahko obira, storžki so temnozelene barve, jedrnati, lepo zraščeni, preraščencev je veliko in kvarijo izgled (posebno v letu 1961). Sorta ima izredno veliko lupulina, ki je temen, aroma je manj ugodna, je pa hmeljna. Storžki so težki, imajo v ugodnem letu precej fina vretenca. Skupnih in mehkih smol je zelo veliko, antiseptična vrednost je visoka in se giblje okrog 15. Storžki Northern Brewera so kvalitetni. Bullion ima dobro ocenjene lastnosti storžka. Barva storžkov je svetloze-lena, v letih s preobilico vlage so rumeni. Storžki so lepo zraščeni in izenačeni in imajo lep izgled. Lupulina je izredno veliko in je nekoliko temnejši, aroma je močna, zelo vsiljiva in neprijetna. Storžki so težki, primerno veliki in imajo fina vretenca. Bullion ima zelo veliko skupnih smol in mehkih smol. Razmerje med alfa in beta smolami je bilo v letu 1960 ugodno, v letu 1961 pa manj ugodno. Antiseptična vrednost se giblje okrog 16. Bullion je zelo bogat na smolah, toda ima neprijetno (ameriško) aromo. Brewer's Gold ima slične lastnosti kot Bullion le, da ima nekoliko temnejši lupulin in za spoznanje boljšo aromo, ki je tudi vsiljiva in neprijetna. Bački E tip ima žilave peclje in se težko trga. Barva storžkov je svetla, storžki so rahli, sorazmerno še dobro izenačeni in imajo srednje veliko lupulina, ki je lepe barve. Aroma je nekoliko vsiljiva in neprijetna. Storžki so primerno veliki in težki in imajo veliko skupnih in mehkih smol. Razmerje med alfa in beta smolami je manj ugodno, antiseptična vrednost je okrog 13. Bački E tip ima neugodno aromo, toda kvalitetno kemično strukturo storžka. Žateški hmelj ima storžke rumenozelene barve, ki so pogosto pegasti zaradi poškodb po peronospori. Storžki so rahlo zraščeni, imajo malo lupulina, zlato-rumene barve. Aroma je prijetna. Storžki so srednje veliki, sorazmerno težki in imajo groba vretenca. Smol ima zelo malo, predvsem humulona, antiseptična vrednost je nizka in se giblje okrog 6. Ekološki pogoji Savinjske doline so neugodni za proizvodnjo Žateškega hmelja. Groene Bel ima storžke zelene barve. V letih opazovanja so bili zaradi pe- Sorta Obiranje 1—5 Barva m I Lesk 1—5 Zraščenost 1—5 Izenačenost 1—5 1960 1961 1960 1961 1960 1961 1960 1961 1960 1961 Northern Brewer 4 4 4 4 4 4 4 4 4 3,5 Bullion 4 4 4,5 3,5 4 4 4 4,5 4,5 4 Brewer's Gold 4 4 4 3 3,5 4 4,5 5 4,5 4,5 Bački E tip 3,5 3 3,5 3,5 3 4 3,5 3,5 3,5 4 Zateški (Saazer) 3,5 4 2,5 3 3 4 3 3 3,5 4 Early Promise 3 4 3 2,5 3 3 3 3 3,5 4 Groene Bel 3 4 3 3,5 3 4 3 4 2,5 4 Late Cluster 3,5 3,5 3 2,5 3,5 4 3,5 3,5 3 3 Mehanična analiza Sorta Variety 1960 1961 1960 1961 1960 1961 1960 1961 1960 1961 Northern Brewer 25,50 28,00 2,39 2,94 9,34 10,42 16,40 19,97 9,95 10,08 Bullion 26,62 25,36 2,09 2,17 7,85 8,55 14,39 15,39 10,57 10,42 Brewer’s Gold 21,29 22,19 1,87 2,15 8,74 9,69 13,35 15,62 9,98 10,23 Bački E tip 21,17 13,48 1,95 1,50 9,22 11,12 16,22 13,35 10,46 8,77 Saazer 17,37 13,69 1,68 1,43 9,67 10,44 13,26 10,54 7,85 6,21 Groene Bel 21,34 13,70 2,13 1,67 9,98 12,18 16,41 15,65 9,91 9,48 Early Promise 19,46 14,66 2,17 1,99 11,15 13,64 13,01 14,65 9,40 9,18 Late Cluster 16,79 15,86 1,71 2,14 10,18 13,49 14,98 18,67 9,14 10,80 Kemična analiza © © z i o s e Sorta © c a (O © M o 3 s c o 3 3 A a x CG © s 3 E 3 1960 1961 1960 1961 1960 1961 1960 1961 Northern Brewer 23,49 22,37 21,47 21,03 13,00 11,36 8,47 9,67 Bullion 25,77 29,10 23,83 27,23 14,30 9,62 9,53 17,61 Brewers Gold 23,79 25,90 21,92 23,81 12,20 10,03 9,72 13,78 Bački E tip 23,87 22,29 8,98 13,31 Saazer 12,93 14,13 13,35 13,06 4,60 5,20 6,75 7,86 Groene Bel 11,65 19,54 16,90 18,65 8,49 9,45 8,41 9,20 Early Promise 15,97 18,20 14,91 17,32 8,12 9,35 6,79 7,97 Late Cluster 18,62 23,74 17,36 21,82 7,68 9,54 9,68 12,28 o > 3 a m 3l a 3 cö > (-4 IO 3 to O I S. I ■ST H rl I960 1961 1960 1961 60 61 1960 1961 1960 61 1960 1961 4,5 5 4 4 5 5 3 3 3,5 3 40,0 39,5 5 4 4 4 5 5 3,5 3,5 2 1 40,5 37,5 4,5 4 4 4 5 5 3 3 2,5 2 39,5 38,5 3,5 4 3,5 3,5 3,5 3,5 4 4 2,5 2,5 34,0 35,5 3,5 3,5 3 3 3,5 3 4 4 3 3 32,5 34,5 4 2,5 3 3 3 3 4 3,5 3,5 3 33,0 31,5 3,5 3 2,5 3 4 3,5 4 4 2,5 2 31,0 35,0 2,5 2 3,5 3,5 3,5 4 3,5 4 2 1 31,5 31,0 o S c £ 0» OJ £■4 > o G OS O ca O M o ns C «J +-> o +-» o o & (D 0) 5h 1° o Ü d) h m ° 1 Q A ° 1 0 i Tež 1—5 % v 1—5 1960 1961 1960 1961 1960 1961 1960 1961 1960 1961 1960 1961 1960 1961 1960 1961 5,84 5,54 1,22 1,40 19 54 9 5 3 2 5 5 3 1 20 13 7,34 6,76 1,15 1,64 52 3 9 10 9 7 4 5 5 4 27 26 7,28 6,54 1,38 1,42 44 34 8 9 9 6 5 5 4 2 26 22 6,44 6,56 1,30 1,00 55 24 9 8 5 6 5 3 3 — 22 17 5,92 5,89 1,30 1,29 51 10 8 7 3 . 3 5 5 2 1 18 16 6,03 6,05 1,30 0,87 27 20 9 9 4 4 5 1 2 — 20 14 7,22 6,26 1,49 1,00 38 29 8 10 8 5 5 3 1 1 22 19 6,10 5,77 1,12 0,85 20 — 9 6 4 3 4 1 1 1 18 11 ns C O 3 S 3 K Točke —; 3 O 3 a 3 J 2| H » a 3 Cfi 1960 1961 1960 1961 1960 1961 1960 1961 1960 1961 1960 1961 1960 1961 2,02 1,34 13,94 12,43 15,82 14,58 10 10 5 5 0 2 15 17 1,94 1,87 15,36 11,58 17,48 15,49 10 9 5 5 0 0 15 14 1,67 2,09 13,28 11,56 15,44 14,62 10 10 5 5 1 0 16 15 1,58 10,46 13,42 7 5 1 13 1,58 1,07 5,35 6,07 6,85 7,82 0 0 3 4 1 3 4 7 0,79 0,89 9,42 10,47 11,29 12,51 6 8 5 5 4 3 15 16 1,06 0,88 6,75 10,23 8,42 12,01 1 8 4 4 0 3 5 15 1,35 1,92 7,79 10,90 10,91 13,63 5 9 5 5 2 0 12 14 ronospore pegasti. Zraščenost je ugodna, storžki imajo srednje veliko lupulina, zlatorumene barve, toda zelo neprijetno aromo. Specifična teža storžkov je v normalnih letih velika, v neugodnem letu, kot je bilo 1961 so storžki zelo lahki in imajo grob^ vretenca. Količina smol je bila leta 1960 (prvoletnik) nizka, dočim je bila v letu 1961 visoka. Visok je odstotek humulona in lupulona, antiseptična vrednost je okrog 12. Groene Bel ima v ugodnih letih kvalitetne storžke, le da je aroma zelo neprijetna. V letih, ki so neugodna za hmeljarsko proizvodnjo, je kvaliteta storžkov, predvsem zraščenost slaba. Early Promise ima rahlo zraščene storžke, rumenkaste barve, malo lupulina in hmeljno aromo. Storžki so srednje veliki, srednje težki in imajo groba vretenca. Količina smol je srednja. Odstotek humulona je visok, antiseptična vrednost se giblje okrog 10. Early Promise ima bolj slabo zraščene storžke, ki imajo dober kemični sestav. Late Cluster ima storžke rumenkaste barve, zaradi izredne občutljivosti za peronosporo. Zraščenost storžkov je srednja. Ima srednjo količino lupulina, lepe barve, aroma je vsiljiva, ostra in neprijetna (ameriška). Storžki so veliki, lahki' in imajo groba vretenca. Storžki imajo srednjo količino smol, odstotek mehkih smol je visok, razmerje med humulonom in lupulonom neugodno. Antiseptična vrednost se giblje okrog 11. Late Cluster ima kvalitetne storžke, ki so zaradi poškodb po peronospori slabega izgleda, kvaliteto zniža tudi neprijetna aroma. Zaključek — Mnoge lastnosti, ki jih ugotavljamo s trgovsko, mehanično in kemično analizo so sortne, ki sicer v različnih ekoloških pogojih variirajo, vendar ostanejo tipične. — V letu 1960 in 1961 smo po vseh treh metodah bonitirali naslednje sorte, gojene v ekoloških pogojih Savinjske doline: Northern Brewer, Bullion, Brewer's Gold, Bački E tip, Zateški hmelj, Groene Bel, Early Promise in Late Cluster. —■ Sorte Brewer's Gold, Bullion in Northern Brewer imajo za razliko od ostalih sort mnogo velikozrnatega lupulina, temnorumene barve. Sorte Bullion, Brewer's Gold in Late Cluster imajo značilno ameriško aromo, dočim ima Northern Brewer prijetno hmeljno — angleško aromo. Za Zateški hmelj je svojevrstna žlahtna hmeljna aroma. Bački E tip ima neprijetno vsiljivo aromo, kakor tudi Groene Bel a Early Promise ima hmeljno aromo. — Sorte Northern Brewer, Bullion in Brewer's Gold imajo težke storžke s sorazmerno nizkim odstotkom vretenc, z razliko od ostalih sort, ki imajo več ali manj lažje storžke. Med opisanimi sortami imajo visoko antiseptično vrednost (15—16): Northern Brewer, Bullion in Brewer's Gold, Srednje veliko antiseptično vrednost (11 do 13) imajo Bački E tip, Groene Bel in Late Cluster, nizko (6—10) pa Early Promise in Zateški hmelj. KEMIJSKE SPREMEMBE V HMELJSKEM STORŽKU V ČASU DOZOREVANJA Naš namen je bil, da bi ugotovili na pri nas splošno razširjeni sorti »Savinjski golding«, kdaj se začneta razvijati humulon in lupulon v storžku v naših pogojih, kdaj dosežeta optimum razvoja ter ugotoviti najprimernejši čas obiranja. V laboratoriju smo zasledovali razvoj humulona in lupulona pri goldingu od začetka tvorbe storžka, do konca obiranja (do konca avgusta). Z analizami smo pričeli 29. julija. Vzorce smo jemali v hmeljišču v okolici Žalca, na isti strani njive, od rastlin, ki so stale v neposredni bližini in vsak dan ob istem času (med 8. in 9. uro zjutraj). Pregled variiranja količine humulona in lupulona nam kaže tabela št. 1. TABELA 1 Razvoj humulona in lupulona v storžku pri Savinjskem goldingu Datum Humulon % Lupulon % 29. VIL — 4,06 \ 2. VIII. 2,88 4,99 7. VIII. 4,11 5,80 13. VIII. 6,21 6,23 18. Vlil. 6,48 7,17 22. VIII. 7,01 8,31 26. VIII. 7,53 8,28 30. VIII. 7,41 8,19 V prvem razvojnem stadiju storžka je bila količina lupulona 4,6 %, medtem ko humulona še sploh ni bilo. Štiri dni kasneje, 2. VIII. je bilo humulona 2,88 %, lupulon pa je medtem narasel za skoraj 1 °/o. Nato je količina humulona naraščala vse do 26. VIII., ko je dosegla višek. Tvorba lupulona pa se je ustavila že 22. VIII. pri 8,31 «/o. Iz navedenih podatkov v tabeli vidimo, da bi morali z ozirom na antiseptično vrednost obirati hmelj — Golding v Savinjski dolini •— v tretji tretjini avgusta, ko je tvorba humulona dosegla svoj višek. Ker iz organizacijskega in ekonomskega vidika ne moremo obrati vsega hmelja v optimalni zrelosti, ga zaradi barve (kakovosti) v naših pogojih začnemo obirati nekoliko prej, od 18.—20. avgusta. Obrati ga pa moramo vsaj do konca avgusta — torej v ca. 10—12 dneh. Prve dni obiranja, to je okrog 18.—20. avgusta, je bila količina humulona za 1,05% nižja kot v stadiju popolne dozorelosti. Povzetek Naš namen je bil, da bi ugotovili na pri nas splošno razširjeni sorti »Savinjski golding«, kdaj se začneta razvijati humulon in lupulon v storžku v naših pogojih, kdaj dosežeta optimum razvoja ter ugotoviti najprimernejši čas obiranja. V prvem razvojnem stadiju storžka je bila količina lupulona 4,06 °/o, medtem ko humulona še sploh ni bilo. Stiri dni kasneje 2. VIII. je bilo humulona 2,88 %>, lupulon pa je medtem narasel za skoraj 1 %. Nato je količina humulona naraščala vse do 26. VIII., ko je dosegla svoj višek. Tvorba lupulona pa se je ustavila že 22. VIII. pri 8,31 %. Iz navedenih podatkov v tabeli vidimo, da bi morali z ozirom na antiseptično vrednost obirati hmelj — golding v Savinjski dolini v tretji tretjini avgusta, ko je tvorba humulona dosegla svoj višek. Ker iz organizacijskega in ekonomskega vidika ne moremo obrati vsega hmelja v optimalni zrelosti, ga zaradi barve (kakovosti) v naših pogojih začnemo obirati nekoliko prej, od 18.—20. avgusta. Obrati pa ga moramo vsaj do konca avgusta — torej v ca. 10—12 dneh. LITERATURA M. Verzele et. F. Goevert: Congress International des Industries de Fermentatio» — Band 1 1947 — p. 297. IDEM: Determination quantitative des Acides Alpha et Beta dans ie Houblon — Gand 1947 p. 1 — 18. Zattler, Kleber, Schmid: Untersuchung über den Gehalt an AaLpha Säuren während der Reifung Brauwissenschaft nr. 13 — 1960. IZKUŠNJE Z AKARICIDI V HMELJIŠČIH Izreden pojav akarin v posevkih in nasadih v zadnjem času, je vplival na kemčino industrijo, da je razvila celo vrsto akaricidov, ki se po načinu in obsegu delovanja, rezidualnosti, strupenosti in ceni razlikujejo med seboj. Uvajanje vedno novih akaricidov, je pogojeno tudi s sorazmerno zelo hitrim pojavom rezistentnih sojev pršic, kajti akarine so izrazito polivoltilne. Ker je uspeh pri uporabi različnih akaricidov odvisen od mnogih faktorjev (način in trajanje delovanja sredstva, njegov vpliv na biocenozo, razvojni stadij rastline itd.), mora biti izbira akaricida dobro premišljena, da je uspeh biološko in ekonomično zadovoljiv. Akaricide — obravnavali bomo samo sredstva proti Tetranychiidam — bi po načinu delovanja lahko delili v naslednje glavne skupine: I. Insekticidi, ki kažejo istočasno akaricidno delovanje. Sem štejemo v prvi vrsti organske fosforne estre kontaktnega tipa: paration (dietil ali dimetil — p — nitrofenil — tiofosfat), diazion (dietil — izopropil — pirimidil — tiofos-fat), malation (diimetil —- karbatoxi — etil -—- idtiofosfat), fosdrin (dimetil — me-toxikarbamil — metil — vinilfosfat), gusation (dietil ali dimentii — oksibenzol — triazil — metil — ditiofosfat) idr. II. Specifični akaricidi: sem štejemo pripravke, ki kažejo samo akaricidno delovanje. Delimo jih na: a) ovicide: tedion (tetraklor — difenil — sulfon) PCPBS — benzol — sul-fonat (p — klorfenil — p — benzolsulfonat); b) specifični akaricidi, ki delujejo na larve in odrasle: kelthane (diklor — difenil — triklor — retanol) ; c) specifični akaricidi, ki uničujejo mirujoče in gibajoče stadije: phenkap-ton (dietil — S — diklorfenil — merkapton — metil —ditiofosfat acricid (dinitro — alkil — fenil — akrilat). III. Akaricidi s sistematičnim delovanjem, ki so tudi izraziti aficidi: dime-fox (fluor — fosfat — bis dimetil amid) dimeton (dietil — etil — tioetil — tiofosfat), metildemeton (dimetil — etil — tioetil — tiofosfot in izomeri), tiometon (dimetil in S — etil — mercapto — etil — ditiofosfat), fosfamidon (dietil — ami-doklor — crotanil — fosfat). IV. Pomožna akanicidna sredstva. V to grupo štejemo predvsem pripravke proti pepelastim plesnim, ki pa kažejo istočasno tudi akaricidno delovanje: žveplo, karatan (dinitro — alkil — fenilkrotonat). Na Inštitutu za hmeljarstvo preizkušamo akaricide že od leta 1955 vsako leto. Manj zanimive uvrščamo v program samo po eno leto, tiste pa, ki več obetajo, pa po več let. Sredstva preizkušamo navadno v dveh ali 3 koncentracijah. Vsako kombinacijo ponavljamo v štirih repeticijah na parcelah velikih po 72 m2, ki obsegajo 30 sadilnih mest. Pri preizkušanju načinov tretiranja izvedemo postopke na 30 a velikih parcelah brez ali z eno repeticijo (tehnične težave). Delovanje akaricida, oziroma postopka vrednotimo na ta način, da ugotavljamo populacijo rdečega pajka na listih pred škropljenjem in najmanj 2-krat, če je možno, pa tudi večkrat po škropljenju (7 in 21 dni, ali pa 3, 7 in 21 dni po tretiranju). Populacijo rdečega pajka ugotavljamo najmanj na 50, če je možno, pa tudi na 100 listih, in sicer iz vseh strani hmeljevk in do višine do koder sega pršica. Od mnogih načinov izražanja o vrednosti sredstva oziroma postopka, smo si izbrali najenostavnejšega, ki pa je hkrati po naši presoji najpreglednejši: in sicer grafični prikaz nihanja populacije. Podali bi vam radi na kratko najvažnejše ugotovitve pri preizkušanju aka-ricidov in načinov škropljenja v hmeljiščih v letih: 1955—1961. A) Preizkušanje akaricidov Če primerjamo delovanje raznih vrst akaricidov med seboj (diagram št. 1), ugotavljamo, da kažejo najdaljše delovanje specifični akaricidi in sistemična sredstva, delovanje kontaktnih herbicidov pa je kratkotrajnejše. Diagram 1 POPviae/j» PJtš/a ' no ioo usrov SPMHHneEuPopuinrro* Sistemična sredstva (diagram št. 2). Med sistemičnimi sredstvi se je v vseh letih do sedaj najbolj izkazal dimefox (terrasytam), njemu sledi deme-ton (systox), nato metildemeton in tiometon (metasystox in ekatin) in še nekatera nekoliko slabša. Najdaljše delovanje je v vseh letih pokazal terrasytam (ca. 60 dni). Praktično znižamo z eno aplikacijo terrasytama za vso vegtacijo populacijo sesajočih škodljivcev tako učinkovito, da nam ni potrebno tretiranje ponavljati. Izjemo smo opazili pri vseh naših poskusih dosedaj le enkrat, in sicer v Diagram 2 S/EY/iO PttJUOY SPWNM/LbEN POPlaW/OM PUF 400 BL.Ór PER letu 1958. Razvoj hmelja v letu 1958 je bil nenormalen. V večini hmeljišč je hmelj zaključil vegetativni razvoj že v maju, normalno pa ga zaključuje konec junija. Delovanje sistemičnih sredstev je ozko povezano z razvojem tretirane rastline in zato smo v letu 1958 imeli kratkotrajnejše delovanje terrasytama. Da je bilo kratkotrajnejše delovanje terrasytama v letu 1958 res posledica preranega razvoja hmelja, smo se prepričali na tistih njivah, kis o kasno rezane, svoj razvoj bolj približale razvoju v normalnih letih. Tu je terrasytam pokazal podobno delovanje, kot v normalnih letih. Systoxu smo se v hmeljiščih odpovedali zaradi velike strupenosti. Po večletnih izkušnjah smo se prepričali, da je kljub temu, da kaže metasystox nekoliko kratkotrajnejše delovanje zaradi velike smrtnosti učinek dober in da z njim uspešno zamenjamo zelo strupeni systox. Razlika v strupenosti je velika: za systox LD 50 2,5 mg/kg, le za metasystox pa 138 mg/kg. Ovieiidna sredstva: diagram št. 3. Med ovicidnimi sredstvi se je vsa leta posebno izkazal tedion v 0,15 % koncentraciji. Ovicidna sredstva priporočamo pri začetnih populacijah. Posebno čislamo njihovo nestrupenost in selektivnost. Diagram 3 đrcmo PffJtćOV SPINNfllLKEN POPOWWN Kombinirana sredstva (di gram št. 3), spec. akaricid in insekticid so primerna tedaj, kadar ni moč uporabljali sistemičnih sredstev, populacija rdečega pajka pa je že precejšnja. Kažejo Mtro začetno in dolgotrajno delovanje. Preizkušali smo tedion z malationom v trrh kombinacijah (20% + + 15°/o, 10%+ 20% a. s. 4®/»+ 20% a. s.). Vse tri so pokazale zelo dobro akaricidno delovanje. V sadjarstvu so kombinirana sredstva (akaricidi + insekticid) precej pogosta, v hmeljarstvu pa jih redko uporabljamo, ker stremimo za tem, da uničimo pršico in uši hkrati z zelo ekonomičnimi sistemičnimi sredstvi. Kontaktna sredstva (diagram št. 4). Pri zatiranju hmeljne pršice, če uporabljamo kontaktna sredstva, dajemo prednost diazinonu pred parationom, zaradi energičnega in nekoliko daljšega delovanja, manjše strupenosti in skoraj enako dolge karenčne dobe. Diagram 4 šrer/io prjkdi/ Pri veliki populaciji rdečega pajka je potrebno škropljenje tudi pri sredstvih z energičnim delovanjem večkrat ponoviti, da bi dosegli trajnejši uspeh. Škropljenja pa v času, ko se oblikujejo storžki, včasih ni mogoče ponav- ljati, bodisi zaradi karenčne dobe škropiva in eventualnega škodljivega delovanja sredstva na storžke, ki so za škropivo, posebno v nekaterih, razvojnih fazah zelo občutljivi. Če torej ne moremo škropiti še enkrat pred obiranjem, populacija pa je velika, na razpolago imamo le kontaktna sredstva, potem izvedemo škropljenje z veliko količino škropiva, če hočemo, da bomo uspešno zatrli pršico za dalj časa. Na isti način škropimo tudi robove hmeljišč, kjer se populacija pršice najhitreje regenerira. Za prakso je torej važno vedeti, če je moč z zvečano količino škropiva povečati učinkovitost škropljenja. Poskus iz leta 1955 je na to vprašanje odgovoril naslednje: diagram št. 5. Preizkušali smo paration (fosferno 20) v normalni 0,1 % koncentraciji pri porabi vode 1300, 2400, 3000 in 4200 litrov na hektar in metasystox v 0,1 °/o koncentraciji pri 1300, 2400 in 4200 litrov na ha. Medtem, ko se je pri postopku, ko smo uporabili najmanjšo količino škropiva, populacija v nekaj dneh dvignila nad ono, ki smo jo imeli pred škropljenjem in se nato naglo približevala kontrolni, smo s fosferno 3000 litrov na ha dosegli boljši uspeh, kot z metasystoxom 1300 litrov, s fosferno 4200 litrov, pa boljši uspeh kot z metasystoxom 2400 litrov. Diagram 5 C) Kako vpliva pršenje na uspeh pri zatiranju akarin V letu 1958 smo preizkušali sitemična sredstva, ovicide in kontaktne akari-cide s tlačnimi škropilniki in pršilniki z zmanjšano količno vode. Pokazalo se je, da je v letih z ugodnimi pogoji za razvoj pršic in pri veliki začetni populaciji, škropljenje trajnejšega uspeha, kot pršenje. In sicer smo to ugotovili za sredstva: paration, malation in metasystox (diagram št. 6). Pri preizkušanju TFM 300 v hmeljiščih v letu 1961, pa se je pokazalo, da smo s pršenjem dosegli enak uspeh kot s škropljenjem pri neznatni začetni populaciji in pri uporabi phenkaptona. Zaključek Od preizkušenih akaricidov so proti hmeljni pršici (Tetranychus altheae von Hanst) najučinkovitejša sistemična sredstva, in sicer po dolgotrajnosti delovanja po naslednjem vrstnem redu: dimefox (terrasytam), deméton, (systox) metildemeton (metasystox) tiometon (ekatin). Uporaba sistemičnih sredstev je vezana na razvojni stadij hmelja. Od ovicidov se je posebno izkazal tedi on v nekoliko zvišani koncentraciji od priporočene (0,15 %>). Kombinirana sredstva (spec. akaricid in insekticid) tedion + malation, se odlikujejo z energičnim, dolgotrajnim delovanjem. Med obema najbolj razširjenima, kontaktnima organskima fosfornima estroma dajemo prednost diazinonu pred parationom (bolj energično in daljše delovanje, manjša strupenost). Z zvečano porabo škropiva dosežemo trajnejši uspeh pri zatiranju hmeljne pršice. Tega načina se poslužujemo, kadar smo vezani na uporabo kontaktnih sredstev, škropljenje pa ni moč ponavljati, ali pa za tretiranje hmeljiščnih robov, kjer so posebno ugodni pogoji za razvoj pršice. Pri veliki populaciji pršice se škropljenje bolj obnese od pršenja (normalna in 5-krat manjša poraba vode, paration, malation, metasystox). Pri majhni začetni populaciji pa lahko uporabimo tudi pršenje (poskus s pfenkaptonom v letu 1961). Dela v hmeljiščih v jeseni Žal letošnji proizvodni uspeh v hmeljarstvu zaradi suše za marsikoga ni tak kot bi si želel. V splošnem občutimo količinski izpad pridelka, medtem ko smo s kvaliteto kar zadovoljni. Prihaja čas, ko je potrebno misliti na ukrepe za novo proizvodno leto, jih pravilno in pravočasno izvesti, kajti že od prvih zavisi uspeh v avgustu prihodnjega leta. Prvo jesensko delo v hmeljiščih je rez hmeljevine. Letos je začela hitreje zoreti kot v preteklem letu. Zato z rezjo in sežigom hmeljevine ne odlašajmo! Čim nam večina listja porjavi in odpade, kar je običajno po prvih slanah v začetku oktobra, porežimo hmeljivino, jo zmečimo na kupe in jo, ko se nekoliko presuši, sežgimo. Ne odlašajmo s tem delom, da nas neugodno vreme ne prehiti. Če ne uspemo jeseni pravočasno porezati hmeljevine, nam to le redkokdaj uspe preko zime in se nam spomladanska dela, ki so vezana na kratek čas zavlečejo. V žičnicah hmeljevino temeljito sežgimo in ostanke žice, ki jih tesno zvijemo in v katerih ni ostankov hmeljskih trt oddajmo ODPAD-u. Po sežigu hmeljevine pepel razmečemo na široko po hmeljišču. Na vseh hmeljiščih s srednje težko in težko zemljo, moramo v jeseni ujeti čas za gnojenje s hlevskim gnojem in za temeljno obdelavo. Žal se važnosti teh ukrepov vse premalo zavedamo in najbolj jih opuščamo za spomlad ali pa jih sploh ne opravimo tam, kjer so najbolj potrebni in važni. Zlasti socialistični hmeljarski obrati morajo ob vse večji uvedbi mehanizacije misliti na te ukrepe, s katerimi varujemo in popravljamo stukturo zemlje. S hlevskim gnojem gnojimo na široko po hmeljišču. Zato poznamo več načinov. Splošno razširjen način gnojenja hmeljišč s hlevskim gnojem je ta, da vozimo gnoj z gnojišča v nasad in ga ročno z vilami na široko trosimo. Če je hmeljišče bolj oddaljeno, vozimo gnoj na kup na ozaro nasada ter ga ob primernem času trosimo. V zadnjih dveh letih se namesto ročnega nakladanja in trošenja vse bolj uveljavlja nakladanje z nakladalci in trošenje s traktorskimi trosilci. Ta način nam omogoča hitrejšo izvedbo gnojenja in v večini primerov tudi cenejšo. Hmeljarski obrati kmetijskih kombinatov v glavnem razpolagajo s potrebno mehanizacijo, in naj v letošnji jeseni gnoje s hlevskim gnojem na ta način. Količina gnoja, ki jo potrebujemo za gnojenje hmeljišč, je različna. Ravna se po količini, s katero razpolagamo, obsegu gnojenja in strukturnosti zemlje. V splošnem potrosimo na hektar hmeljišča 300—400 q hlevskega gnoja vsako drugo leto. Takoj ko smo raztrosili hlevski gnoj, temeljno obdelamo zemljo v hmeljišču. Pri tem zaorjemo hlevski gnoj, prerahljamo in obrnemo stlačeno in steptano zemljo in podorjemo iplevel. Kakšen plug bomo uporabili za temeljno obdelavo je odvisno od širine sajenja oziroma razdalje med vrstami. Medvrstne razdalje do 1.60 m bomo temeljno obdelali z enobrazdnim plugom, za večje razdalje pa bomo uporabili dvobrazdni plug. Pri temeljni obdelavi bomo zemljo vrgli od hmelja proč tako, da na sredini med vrstami nastane greben naorane, zrahljane zemlje. Ta način temeljne obdelave se nekoliko razlikuje od nekdanjega, ko smo najprej izorali jarek v sredini med vrstami, v katerega smo natrpali hlevski gnoj, nato pa smo na gnoj naorali zemljo z vprežnim plugom ali traktorsko vleko. Pri tem traktor ni bil izkoriščen in tudi hlevski gnoj se ni enakomerno zmešal z zemljo. Res pa je, da novi način temeljne obdelave zahteva izvežbanega in veščega traktorista, kajti le tako ne bo prišlo do poškodb štorov; izruvanja, 'ki ima za posledico prazna mesta. Najprej bomo 'temeljno obdelali hmeljišča na težkih in srednjetežkih zemljah, nazadnje na lahkih. Kot smo že omenili, moramo Obvezno v jeseni temeljno obdelati težke in srednje težke, če pa bo vreme ugodno, pa tudi lahke zemlje. Na lahkih zemljah in v toplejših področjih lahko to delo opravimo spomladi. Lahka zemlja se spomladi hitreje odcedi in ogreje ter je primerna za obdelavo, pa tudi rez lahko opravimo nekoliko kasneje. Odobravanje in odkopavanje moramo opraviti takoj po temeljni obdelavi povsod tam, kjer bomo rezali v jeseni. Jeseni režemo hmelj v hladnejših področjih; pri nas v Dravski dolini in na Koroškem. Tudi tu je razlika med zgodnjo in pozno rezjo, pa ni občutna. V toplejših področjih nam da zgodnja rez manjši cvetni nastavek, nižji pridelek in slabšo kvaliteto (preraščenci). Zato v teh krajih ne režemo hmelja jeseni. Tu bomo hmeljišča še odorali in do rezi v kolikor bo ugodno vreme preko zime tudi odkopali zemljo v vrsti od štora do štora in jo z motiko potegnili med vrste, medtem, ko bo hmeljski štor ostal pokrit vse do rezi. Gnojenje z mineralnimi gnojili bomo v glavnem opravili spomladi. Le težkotopna fosforna gnojila bomo trosili preko zime na surovo brazdo. Za za-kisana hmeljišča je primeren hyperfosfat. Povsod pa lahko preko zime trosimo tomaževo žlindro, seveda v kolikor jo imamo na razpolago. Jeseni je pravi čas, da posadimo nove nasade. Čim prej sadimo, večji bo pridelek prvoletnika. Sadimo vse do mraza, ko nam zemlja zmrzne in ne moremo več kopati jamic. Da bomo lahko izkoristili jesensko obdobje za saditev, moramo že sedaj pripraviti zemljo, jo globoko preorati, splanirati in razkoličiti. Sajenje moramo izvesti pazljivo! Sadike moramo postaviti točno v vrsto in v enako globino. Poskrbimo, da bomo vsaj polovico površin, ki smo jih namenili za saditev, posadili jeseni. Ugodno vreme preko zime izkoristimo za popravilo žičnic in premečimo kompostne kupe. Zimski čas izkoristimo za popravilo orodja in strojev ter skrbimo za strokovno izobraževanje. Zaščita pred boleznimi in škodljivci v jeseni Hmelj je obran, skoraj bo tudi prodan in pričaikovali bi, da bomo za letos nehali z zaščitnimi akcijami, saj smo škropili ali prašili hmelj od konca aprila pa do srede avgusta. Na žalost pa nismo še končali v vseh hmeljiščih. Opozorili bi vas radi še na dve zaščitni akciji, ki sicer nista potrebni v vseh nasadih, ki pa sta marsikje lahko odločilni za pridelek v naslednjem letu. Najprej o voluharju. Pretekla zima je pokazala, kako nevaren zna biti v nasadih, zlasti v dolgih in ostrih zimah. Čeprav so se lansko leto marsikje pripravljali, da bodo v jeseni na večjih površinah uničili voluharja, so le redkokje uspeli, in sicer iz dveh vzrokov: nepričakovano zgodnja zima jih je presenetila sredi priprav; razen tega pa tudi ni bilo pravočasno na razpolago endrina. Škoda je bila ogromna zlasti po sadovnjakih, kjer so se voluharju pridružile tudi poljske in gozdne miši. Pa tudi nekatera hmeljišča so prav zaradi voluharja imela ogromno praznih mest. Da nas tudi letos ne bo presenetila zima, pokrenimo pravočasno vse za zatiranje voluharja. Proti voluharju bomo uspeli le tedaj, če ga hkrati uničimo na velikih površinah. Najuspešnejši, obenem pa tudi najcenejši način uničevanja voluharja v pozni jeseni ali pozimi je, da poškropimo področja, kjer se je močno razmnožil z endrinom ali toksafenom. Škropimo vse zaraščene površine, gole njive ali pa hmeljne nasade, ali obdelovalne pasove pod sadnim drevjem pustimo nepoškropljene. Pazimo pa, da so razen travnikov in deteljišč poškropljene vse ozare in tudi vse s travo zarastle poti. Za en hektar površine potrebujemo 2 kg endrina 20 ali pa 2,5 do 3 kg toksafena. Za zatiranje voluharja upo- Voluhar, nevaren škodljivec v hmeljiščih, sadovnjakih, drevesnicah, zlasti na težjih zemljah rahljamo endrin 20 ne pa endrin 10, ki je včasih tudi v prodaji. Škropljenje proti voluharju je uspešno le v času, ko voluhar nima mladičev in prihajata na površino samec in samica. To je nekako od srede oktobra pa do konca marca. Obe sredstvi endrin in toksafen sta zelo strupeni, zlasti prvo in zato moramo biti pri delu z njimi izredno previdni. Kot že rečeno poškropimo vse poraščene površine, vendar ne v neposredni bližini domov ali gospodarskih poslopij, kjer se zadržujejo domače živali ali igrajo otroci. Po dvoriščih, vrtovih in v bližini hiš, sočasno ko škropimo v nasadih in okoli njih, skušamo zatreti voluharja s pastmi, ali pa ga zastrupimo s fostoxin tabletami oziroma cymagom. Vse povrišne, ki jih škropimo z endrinom ali tofcsafenom, označimo s svarilnimi Voluharjeve »krtine« se ločijo od krtovih po tem, ker so manjše, nepravilne oblike in zemlja je slabše strukture vidni, da ne pridemo v dotik s škropivom, ker se nam sicer lahko narede na koži rane. Kar se tiče pasti, se bodo zopet dobile pri Agrotehniki, kot vse kaže že v prihodnjih dneh. Pridno segajte po njih, kajti dobro nastavljena past je še Voluharjevo gnezdo tablami, ki opozarjajo, da se po travi ne sme pasti živina, niti ne smejo tekati po njih psi ali mačke. Ostankov škropiva ne smemo zlivati v potoke, ker je tudi ribam zelo nevaren. Tudi pri rokovanju z endrinom moramo biti zelo pre- vedno enden najboljših načinov zatiranja voluharja. Žirovske pasti, ki jih bomo po dolgem času zopet lahko kupili, so dobro napravljene in iz kvalitetnega materiala. Cymaga je letos bolj malo na zalogi in prav malo upanja je, da bi ga še pravočasno lahko nabavali v večjih količinah. Zato bomo morali segati bolj po fostoxin tabletah. Nove fostoxin tablete, ki bodo letos na razpolago, so še Mrtev voluhar v z endrinom škropljenem nasadu enikrat močnejše kot lanske. Seveda se je temu primemo dvignila tudi cena. Zato moramo biti pri dozaciji previdni. Do sedaj smo dajali v rove po eno do dve tableti. Sedaj pa nam ne sme zdrkniti iz epruvete v vsak rov več kot ena. Paziti moramo tudi, da ne bomo zaplinjali rove preveč na gosto. Za eno drevo npr. porabimo samo po eno tableto. Kljub temu, da smo že večkrat opozorili na veliko odgovornost pri delu s fostoxin tabletami, ki razvijajo izredno strupen plin, ne bo odveč, da zlasti sedaj, ko po nekaterih kombinatih in kmetijskih zadrugah, izvežbani ljudje že sami delajo s tem nevarnim sredstvom še enkrat opozorimo na previdnost. Kot že omenjeno, se razvije iz fostoxin tablet na zraku in vlagi izredno strupen plin fosforjev vodik, ki je nevaren vsem živim bitjem. Pri zastrupitvi z njim ne pomaga niti zdravniška pomoč. Najusodnejše pa je to svojstvo plina, da prodre tudi skozi betonske zidove in zato ne smemo v nobenem primeru vskla-diščiti odprte doze v poslopju, kjer stanujejo ljudje ali živina. Odprte doze ni moč shranjevati v obljudenem prostoru tudi tedaj ne, če so vse tablete zaprte v steklenih epruvetah. Ko se torej odločimo, da bomo zastrupili voluharja s fostoxinom, organiziramo delo tako, da v enem dnevu porabimo vso dozo. Pred tem pregledamo ves teren, ugotovimo žive rove in preračunamo, koliko tablet bomo porabili. V kombinatih in kmetijskih zadrugah, kjer imamo velike površine, ni težko delo tako organizirati, da dozo do kraja porabimo. Pri pripravah bodimo natančni, kajti posebno sedaj, ko so tablete še enkrat dražje 'kot lani, ni ekonomično, če samo zato, da bi vso dozo porabili, prepogosto dajemo tablete v rove. Drugo, na kar bi želel opozoriti, je možnost uničevanja plevelov, zlasti pirnice s škropljenjem s simazinom v pozni jeseni, zimi ali zelo zgodnji pomladi. Za uničevanje pirnice in drugih večletnih trdovratnih plevelov pride v poštev velika doza simazina, in sicer 10 kg/ha, Seveda se bomo za talko radikalno čiščenje plevela odločili le v takih nasadih, ki so s pleveli močno zaraščeni, hmelj pa je normalno razvit, brez enoletnih dosajencev. Ta način uničevanja plevelov pride v poštev zlasti na družbenem sektorju. S simazinom poškropimo hmeljišča po zimski obdelavi tako, da pride sredstvo čim bolj v dotik z rizomi rasti, da bomo hmeljišča spomladi z lahkoto strojno obdelali in z majhnim trudom ohranili čista do jeseni. Še o herbicidih Danes bomo, sledeč razpredelnici v članku »Še o herbicidih« v 2. št. letošnjega »Hmeljarja«, govorili o tipičnih totalnih herbicidih in o herbicidih na bazi rastnih snovi TOTALNI HERBICIDI Med tipične totalne herbicide štejemo v prvi vrsti klorate in arzenate, kot sredstva, ki so nevarna vsem vrstam rastlin, čeprav enim v večji, drugim v manjši meri in jih v nobenem primeru ne moremo uporabljati kot selektivne pripravke. Pridejo torej v prvi vrsti v poštev za nekmetijske površine, zlasti tisti z dolgim rezidualnim delovanjem (kalijev klorat). S tem seveda ne moremo reči, da samo te vrste pripravkov uporabljamo kot totalne herbicide. Nasprotno: tudi selektivni herbicidi so precej v rabi kot totalna sredstva (simazin, gesaprim, dalapon, domatol), saj v povečani koncentraciji uničujejo skoro vse vrste plevelov. Klorati Klorati so nevarni vsem vrstam rastlin, čeprav enim v večji, drugim pa v manjši meri. Na rastline vplivajo škodljivo v prvi vrsti preko korenin, zato jih najuspešnejše uporabljamo, v času, ko so tla vlažna. Kaže da poškodujejo rastlinsko celico s kisikom, ki se osvobaja v rastlini. Rastline odmro že po nekaj urah. Nekoliko odpornejše so tiste, ki imajo precej rezervne hrane. Največ uporabljamo kot totalni herbicid natrijev klorat, ki ima izredno fitotoksično delovanje. Zlasti je primeren za uničevanje plevela po progah, skladiščih, poteh z eno besedo vsepovsod, kjer ne želimo nikakšne zeli. Natrijev klorat se dovolj dobro topi v vodi, zato moramo paziti, da z njim ne poškodujemo rastlin, ki rasto v bližini škropljene parcele. Ima precej dolgo rezidualno dejstvo (3—6 mesecev), karenčna doba na kmetijskih površinah pa navadno traja vse leto. Natrijev klorat je tudi gorljiv, zato moramo biti pri rokovanju z njim zelo previdni. Da bi mu zmanjšali gorljivost, ga mešajo z kalcijevim kloridom, TCA in z borati ter mu na ta način zvečajo tudi fitotoksičnost. Za ljudi in živali ni zelo strupen. Uporabljamo ga v dozi 100—300 kg/ha. Kalijev klorat se uporablja bolj redko, v prvi vrsti v gozdovih za uničevanje trav, praproti, resja, zaradi daljšega rezidualnega delovanja. Arzeniti so tipični totalni herbicidi, ki poškodujejo rastline v prvi vrsti preko listja in stebel. Povzročajo koagulacijo beljakovin. Največ se uporablja natrijev arzenit, ki je izredno radikalen herbicid, vendar ga zlasti zaradi velike strupenosti za ljudi in živali, tudi za čebele in ribe (LD 13 mg/kg) in pa zaradi možnosti, da se v tleh akumulira, bolj in bolj opuščajo. Precej se je uporabljal za uničevanje krompirjevke v semenskih nasadih. Pa tudi tu so ga izpodrinili diqnat in rumeni pripravki. Precej ga še uporabljajo v Ameriki v gozdarstvu za odmiranje dreves. Drevesa obročkajo in na kambij naneso natrijev arzenit, ki hkrati z drevesom uniči zajedalce v skorji. HERBICIDI NA BAZI RASTNIH SNOVI Herbicidi na bazi rastnih snovi ali, kakor jih tudi imenujemo, hormonski ali auksinski herbicidi, so tipično sistematična sredstva. Spadajo med najbolj razširjene herbicide, in kažejo naslednje prednosti: so poceni, nestrupeni, negorljivi, z njimi lahko uničujemo tudi semenske plevele.. Odkrili so jih v času druge svetovne vojne in novi herbicidi so napravili pravo revolucijo v zatiranju plevela s kemičnimi sredstvi. Največ uporabljamo soli naslednjih klorfenoksi kiselin. 2, 4,-diklorfenoksi ocetna kislina = 2,-4 D 2-metil-4-klorfenoksi ocetna kislina = MCPA 2, 4 5, T, triklorfenoksi ocetna kislina = 2, 4 5 T 4-klor-2 metil-fenoksi propionska kislina = CMPP 2-metil-4-klor fenoksi maslena kislina — MCPB 2, 4, diklor fenoksi maslena kislina = 2, 4 DB Razen soli, navedenih kislin se v praksi vedno bolj in bolj uporabljajo medsebojne kombinacije. Najpogostejše med njimi so: 2, 4 D + MCPA 2, 4 D + 2, 4 5 T MCPA + 2, 4, 5 T CMPP + 2, 4, D MCPA + TBA S kombiniranjem posameznih sredstev med seboj, dosežemo širši spekter delovanja. Razen naštetih splošno poznanih in uporabljenih herbicidov, spadajo v to grupo še nekateri novejši, ki se ne uporabljajo v toliki meri. Sem šteje npr. 2, 4, diklorfenoksi etil natrijev sulfat ali SES, ki se uporablja tudi v vrtninah in nasadih. Glavno področje na bazi rastnih snovi so žitarice, v manjši meri travniki in pašniki, leguminoze in neznatno tudi vrtnine. 2, 4-5 T je odličen arboricid. Rastne snovi delujejo fitotoksično s tem, ker v majhnih koncentracijah pospešujejo, v zvečanih pa povzročajo nepravilno rast, ki se odraža: v zvijanju rastlin, tvorbi zračnih korenin ter različnih poškodb na epidermi. Na ta način se porabijo hranilne snovi in rastlina odmre. Selektivno delovanje hormonskih herbicidov je predvsem v tem, da jih lahko enokaličnice prenesejo v večjih odmerkih, kot večina širokolistnih rastlin. Vendar ta delitev ni popolnoma točna. Niso vse enokaličnice za nižje odmerke neobčutljive, kajti z 2, 4-D lahko uničujemo tudi loček, niso pa tudi vse dvoka-ličnice občutljive na rastne snovi. Pri uporabi herbicidov na bazi auksinskih snovi, moremo paziti, da ne zvišamo predpisane doze, sicer lahko dobimo poškodbe tudi na žitih. Najbolj razširjena herbicida na bazi rastnih snovi sta 2, 4 D in MCPA ter njihove kombinacije. Čeprav je 2, 4-5 T izrazit arboricid, ga često uporabljamo zlasti v kombinaciji z 2, 4-D in MCPA proti trdovratnim večletnim zeljnatim rastlinam. Sredstvi na bazi MCPB in 2, 4 DB uporabljamo v prvi vrsti proti tistim plevelom, na katerih listju se omenjeni sredstvi lahko spremene v oksiocetno kislino. Razen za žita s podsevkom leguminoz, sta ti dve sredstvi primerni za detelje pa tudi čiste podsevke drugih leguminoz. Na listih leguminoz se ne spreminjajo v fitotoksični 2, 4 D in MCPA. Z MCPP in TBA (triklorbenzolska kislina, ki se uporablja samo v kombinaciji z MCPA), zatiramo proti oksiocetnim kislinam odporne plevele v žitih {kot so na primer smolenc, kurja črevca in pd.). Kadar škropimo s herbicidi na bazi rastnih snovi, moramo paziti, da ni prenizka temperatura, ker je sicer delovanje sredstev preslabo. Paziti je potrebno, da je plevel in posevek v pravem razvojnem stadiju. Na večino plevelov deluje hormonski herbicid najbolje v prvih razvojnih stadijih, le pri koreninskih plevelih je delovanje boljše, če so rastline že 15—20 cm visoke. Žita so najmanj občutljiva, če jih škropimo v stadiju razraščanja. Z MCPB in 2-4 DB škropimo, ko je razvito 4-5 žitnih listov. Kar se tiče porabe škropiva je ugotovljeno, da z hormonskimi pripravki dosežemo boljše uspehe, čim finejše kapljice vode uporabljamo. Kljub temu uporabljamo navadno za škropljenje normalno količino škropiva, da z fino meglo, ki jo rahel veter lahko odnese na sosednje njive, ne poškodujemo posevkov. Na vsak način se moramo izogibati škropljenja z auksinskimi pripravki v vetrovnem vremenu. Po škropljenju moramo škropilnico temeljito oprati skupaj s cevmi in črpalko, kajti najmanjše količine škropiva nam utegnejo poškodovati občutljive rastline pri prehodnem škropljenju.