Našlm fantcm ^ojakom, orožnikom m finanSnfm stiažiiikcm izven Slovenije. Od naših vrlih slovenskih vojakov tev orožnikov m finanenih stramikov jo prejel »Gospodai1« toliko vclikonočnih čestitk, da je nemajrotc olijaviti radi poraanjkanja pro-3tora Im^na vseh gratulantov. iivala prisrčna za voščila in tudi »Slovcnski Gospodar« Vam žell: Veselo ter srs-čno alelujo ln ostanite rau zvesti tudi izven mej mile nam Slovenilje in na skorajšnje svidenje! dastni preelsednlk Zveze sloveaskih vojajkov umrl. V Ljubljani je 11. aprila Je umrl soustanovitelj Zveze slovenskfh vojakov in častni njen predsednik gosp. nrajor v pokoju Ma^rtm ColariS v starostl 59 lct. Siovenski voijaki izza avetovne vojne gs dobro paznajo, ker je bil t>bč3 priljnbljoni poveljnrk sanitete pri 23. diviziji, katero je spremTJal po V3ch bojnih poljanak. Služil je tudi v jugoslovanski vojski do lcta 1823. Vsi oni, ki so pa obiskali vsakoletne sestanke zveze na Brezjah, so ga videli ter slišali tamkaj, kako je tolažil in navduševal bivše bojevnike. Vrlemu ter neustrašenemu Slovencu in očetu slovenskega vojaštva ostani ohranjen časten in hvaležen spomln! Vc-likanočne poztlrave so poslali uredništvu cenjenim naročnikom in čitatetjem »SIovenskegaGospodanja« iz Francije: Ivan Rečnik, Drago ter Ivo Brafcič iz Ponikve ol> južni železnid m Martin Arnič rz Ljiibnega. Duhovnifke spremsmbe. Za kaplana Bkspozita t Kotizi pTi Dolnji Lendavi ]n imenovan s 1. majnikom g. Ignac Godina; dosedanji hotiškl kaplan g. Matira Zadravec pride za 'kaplana v St. Uj pod Turjakom. Novi patrijsrh. Na mesto umrlega patrijarlia srbske pravoslavne cerlcve je bil izvoljen in imenovaTi od kralja metropolit v Skoplju Barnaba, ki je star 50 let Zveza sIovensMh vojakov iz svetovns vojne javlja, da bo letos njcn edini in glavni sestanek le na Brezjati, in slcer 10- avgusta. Vršila se bodo sicer razna odkritja, glavna skupščina bo pa samo na Brezjah. Prav ugodno zvezo cašsga mesia s Soštanjem in Oeljem feo ITS. aprila omogoSilo avtDpodjetje KuSel v Vitaniu. S tem dnem "bo vpostavljen med Šoštanjem, Slovenjgradcem in Dravogradom nasledniii vozni red: I. Odhod iz Šoštanja ob 7 uri, prihod v Slovenjgradec ob Ł.30; odhed. iz Slovenjgradca ob 9.30, prihod v Dravograd-Meža ob 10. uri. — II. Odhod iz Meže-Dravograd ob 10.30, odhod iz Slovenjgradca ob 11.30, prihod v Šoštanj ob 12.50. — III. Odhod iz §oštanja ob 13. uri, prihod v Dravograd ob 15. uri. — IV. Odbod \z Dravograda ob 16.30, prihod v Šoštanj ob 18.45. — Natančni vozni red se nahaja na vseh avto-postajab. Požar aničil 90 pcslcpij. Zadnjo ne^¦eljo krog poldne je Szbruhfiil požar v vasi Zaluka pri Metliki na Kranjskem. Zgorelo ]e 30 posestnikom 90 poslopij, v«liko živine, gospod&rsko orodje in ¦celo denarni prihnvnki. Gasiti ni imel kedo, ker so blli t«daj krepkl ter odrasli ljudj« v cerkvi in povrh pa so strehe krite s slamo. Še stotiseS Ne.mGer pogrešanih. Kafcor izkazujejo zbran! podatki, je fcdaj, 11 let po vojni, še vedno o^rog 100.000 bivSih n-emških vojak<jy, a katerib. nifinajo nikaktli poročil, so 11 kjje *A\i ali tie. O velikem Stevllu teh domnevajo, ila so bili v Rnsiji Tjeti ln so si tam ^istanovlli svoj dom. Čutlna posledica operacije. V Bndimpešti )e bila operirana upokojena uJiMjica Adela Hegediis.Operacijaic aspe1», a takoj zatem bo pognal-e ženski TOustače ter bmda, da egleda kakor fc&k starejg! t«r mo?no bradati kaputln. Kako je jezfii! m«<lžarskl grof? Pred ^oTirimi 70 leti je bil znan po celi AvstroOgrski kot naijbolj drEen jczde^ madŽarski prof Šandor. Na konju sc j« upal T>0 ozkih stopnlcah v zvonike, skakal $• ^reko brB.nJ«vk na trgu Itd. Se da- n«s se blesti na gradu TDjegove posestl v BSji elat napis, ki OEnanja, <ia je skočil grof na angleškem konju preko vode sedem in pol Mietra na široko ia na vi«oko pa 181 ci>x Ko je zvedel za groiov skok na širiao uek dragonski korporal, je vadljal, da bo skočil tudi on na sv-ojem vojaškem konju, ko se ho zadostno odpočil, ravuo tako na široko kakor grof. Korporal je dobil stavo. Svoječasni najdrznejši jezdec Šandor je siednjič znorel in prebil 20 let v blazni-ei. Ko so ga peljali k pogrebu 3. mar¦ca 187S ira Dunaju, so ušli konji z njegovo krsto. Srško jjittakir.js. Grška republika slavi letos stoletnico neodvisnosti ter osvoboditve ispod turškega jarma. Ob tej priliki so se spomnili tudi oTiih žsnsk junakinj, ki so so borile ob strani svojih mož za svobodo domovine, — Pose-bno -om-enja stoletna spomenica tele junakinje: Prebivalci grškega mesta Suli so se borili proti Turkom tri leta. Slediajič je osvojil mesto s pomočjo izdajstva paša Ali v septembru 1803. — Hrabrim branilcem mesta je obljubil prosti odhod z orožjem, ženami in otroci, a je po turški navadi prelomil besed-o, napadel odhajajoče iz zasede ter zapovedal vse poklati. Enemu delu Grkov se je pa kljub temu posr-ečilo, da je ušel in pribežal v trdniavo Zalcngo, ki je bila pozidana na skali ter obdana z globokim prepadom. Kmalu je izsl&dil Ali pa?a begunce in pričel z obleg-o trdnjavG, kjer je primanikovalo orožja, municije ter prelirane. V najlvujši stiski so sklenile žene trdn;javo, da bodo žrtvov-ale svojo deco ter sebe, da se rešijo turške sužnosti. Najprej so pometale preko obzidja v prepad otroke in nato skočile šc same v brezno. Moška posadka je napravila v noCi nato izpad. Od 800 mož je doseglo 1« 150 mesto Parga, ki je bilo pod pokroviteljstvom Rusije. Veliko iilogo je igralo v grških bojih 120 Ijadrnic. Imenovale so se: brodovje puntarjev in je bilo zgrajeno ter vzdrževano le od žensk, Eni ladji je poveljevala cclo dobo bojev Grkinja Bubilina, Mlada bogata Grkinja Maden Mavroveni j« oborožila dve jadrnici in obljvibila svojo roko onemu junaku, ki bo premagal Turke. Razven tega je zbrala 16 kompanij vojaštva, "kateremu je poveljevala In se tudi borila lastnoročno proti Turkom. Ko bom siar 80 let, bom Se ls lašten. Neki g. Kellog je v nekem avstralskem časopisti zapisal to-le: Najboljši 5as moškega življenja je med 70. in 80. letom. Mlajši in srednje stari ljudje mislijo, da smo nai stareiiši ljudje že prcstari, da bi se še mogli veseliti, da smo že prešli leta dobrega, veselega življenja, Niso na pravi poti. Starejši ko postajamo, več kratkočasja imaino, ko opF.zujemo, kako se svet vrti . . . Neki moj prljatelj, ki je kakih 10 do 12 let starejši od mene, ml je rekel: Naj bo kakorlcoli, Imam še le 75 let in nisem §e doiiakal najboljžega desetletja. On pravi, da bo še le začel veselo živcti, kadar bo prckoračil 80. leto. Jaz gledana v bodočnost s precejšnjo zadovoljnostjo. «jer ni6 ni, še ropar ue vieame. Dva roparja, ki sta morala gotovo pritl Iz kaliega drugega mesta, sta razočarana odšla ir, nacionalne banke v West Aleksandria v Zedinjenih državah Amerike, kjer sta upala dobiti bogat plen. Po roparskem načinu sta pridrla v njo in dvema moškima, ki sta tamkaj scdela, zaklicala: Roke gor. Oba moška kar verjeti nista rnogla, da bandita resno mislita, Kaj se obotavljata, s« zadereta bandita, prišla sva, da oropava bank». — Potem sta prišla popolnoma na napačen kraj, kajti ta banka je že pred letom dni skrahirala in no najdete niti solda v njej. — Bandita sta nato prabrskala vse blagajne in ko sta videla, da ni v njih druzega kakor prah, ki isa j« tekom leta na.bral, sta jo poparjena odkurila, Gela dxažina v jeci. Družina Randall v mestu Salem (Zcdinjene države) ss vsa nahaja v državni ječi zaradi tatvine. V«ndar pa je guverner oprostil g»spo Randall z ozirom na to, ker bo v kratkem postala mati ter je pri tem pripomnil, da ne mara, da bi bil četrtt član družine v ječi, ki je povrhu še nedolžen. Sam si izkcpal grols. Nedavno sta neko nedeljo popoldne v Chikagu dva de-čka našla ležati stareišega moža v plitvi jami, pokritega z listjem in smetmi. Ugotovili so pozneje da je možsvo ima Luedke. Kakor je sam povedal, si je iz obupa nad svojo revšeiuo sklenil vzeti življenje. V soboto zjutraj si ]'e i&kopal jamo, ki naj bl mu služila ko* grob, se vlegel v njo, ss pokril z listjem in si nato z britvijo prereaal vrat. Ivijub rani pa je ostal pri življenju in tudi pri zavesti celih 27 ur, ki jih je prebil v svojein »grobu«. Moža so odpeljali T bolnico, kjer bo okreval. Poreka pod vcdo. V Aineriki se j« poročilo bogznaj koliko parov na vs« mogoče načine. Amerika beleži porok« v letalu, v globokih podz-emeljskik kleteh, v hlevih, v čolnih itd. Pred nedavnlm časom sta sklenila dva zakonsko vez na vrliu najvišjega fabriškega dimnika. Pred nekaj dnevi so doživell v Loa Angelesu poroko pod vodo. Gospod Gutricii in gospica Wilson sta oblekla z obema pričama tcr duhovnikom potapljaško obleko. Drnžba se je podala v kopalno dvorano v hotelu in stopila kot potapljači pod vodo. Med poročanjem 90 dovajall amerišlco prismoijenl četTorici po ceveh kisik, da so lahko dibalf. Nevesta je bila oblečena pod potapljaSko opromo t roza poročno ot>leko. NajveJjl park za zverl. Največji park, kjer se gibljejo vse mogoče zveii čisto prosto, je v vzhodnem Transwalu T Južni Afrlki in se imenuje KrugerjeT narodni park. (Paul Kriiger je bil znani predsednik Biirov In je umrl 14. julija 1904.) Park obscga 25.00 kvadratnib ktn In se podi po njem nad 100.000 k©madov raznih zveri in cenijo število levov na štiritisoč. Tekom 28 let obstoja tega parka 'beleiijo samo eden slučaj, da je napadel lcv iz lastnega nagiba Clovelca. Znamenitost parka so "beli nosorogi. Najbolj ncvarni in divji so hivoli. Divji bivol se loti takoj Clovekn, če ga le zagleda. Preganja svojo žrtev po več ur in na kratko razdaljo podl«že bivolu človek. Nebroj je tamkaj ee- ber, žiraf, divjih svinj in po rekah rečnih konj, ki se valjajo po vodi ter mlakužah. Krokodili se ne skrivajo pred zamorci. Znamenitost parka so »Adoo Buscb« sloni, ki nimajo onih dolgih eob, so izredno veliki in nevarni. Ereia imel zaprtega 12 let. V vasi Zielenzig pri Frankfurtu ob Odri je policija našla na posestvu kmeta Gundermanna na podstrešju posestnikovega brata, ki je bil 12 let zaprt v majhni sobici. Ko je policija prišla na posestvo, ee je Gundermann sprva branil, dopuEtiti preiskavo, končno pa se je policlji posrečilo, da je preiskala hišo ter našla pod streho 50 letnega posestnikovega brata v popolnoma zapuščenem stanju. Ko je policiija vstopila, se je nesrečnež ekril pod slamnjačo, ker se je bal, da bo tepen. Šivemu postavili spcmenik na pokopališču. Malo mestece v Tridentu, Ravina je nedavno doživelo zanlmivost, kakršne se po svetovni vojnl tudi v naših krajih dogajajo. Neki Angelo Paris, ki je t>il poklican k vojakom takoj v začetku vojne, se boril v avstrijisko-ogrski armadi in bil leta 1915. uijet v Galiciji, je bil proglašen za mrtvega. Že od februarja leta 1916 ni njegova družina dobivala od njega nobenega giasu in zato so bili prepričani, da je umrl. Sedaj, po 13 letih, pa je prispelo njcgovo pismo, v katerem javlja svoji družini, da je živ ln zdrav. Piše, da je bil ujet v Galiclji in takoj nato odpremIjen v Sibirijo. Tu je živel odrezan od ostalega sveta in ni prav nič vedel, kaj ee godi po svetu in kake spremembe so nastale v Evropi. Pred petlmi leti se je oženil z mlado Sibirko ln sedaj živl na ivojem posestvu zadovoljno v krogu evoje družine. Paris pravl, da se ne misli vrniti. Rad bl videl le svcnje starše. Piše, da je v njegovi okolici še nekaj bivših avstrijskih ujetnikov, kl so ee kakor on navadili na razmere. — Na pokopališču padlih vojakov v Ravini pa stojl kamen z Imenom Anpela Paris. Najbrž ga bodo domači veeelo odstranili. V Sibirijo pa ga najbrž ne bodo poslall, da bi ga mogel Angelo Paris po svojl smril uporabiti. Hitrost lastovke prekaša zadnjl 5as rsa doslejna mnenja. Za poskus so epustili v Complegnu lastovko skupno c nekaterimi poštniml golobi, katera je nato sedla v Antverpnu, zaznamovana E barvastim znakom. Švlgnila je kvlšku naglo liki strela, napravila ondi slično golobu par krogov, zatem pa je vzela emer k svojemu cllju In dospela je k gnezdu, oddaljenemu 255 km za uro ln osem minut. Golobje pa so prihiteli tri ure pozneije. Iz tega se je dognalo, da hitrost goloba znaša 15 m na sekundo, dočim preleti lastovka v eni sekundi 68 metrov. Iz tega je razvidno, da bi rabila lastovka pri tej brzini iz Afrike k nam le pol dneva. Orjaški rak. Prl Newyorku so ujeli raka, ki je bil dolg 1 m, tehtal 40 funtov in bil star 40 let. Hrana kač. Jardin des Plantes je reflil pred nekollkimi leti amerikansko kačo, kl je kazala svojo posebnost v hrani. KaCa (boa) je bila črez tri metre idolga In je dobila tekom Łestih let samo- Stiriintridesetkrat hrano. in sicer zaporedno petkrat v letu, a to v presledkih med 28 do 204 dnevi. Zival sama tirja za hrano, In sicer z znakom nemlra In velike srdltosti. Za hrano so ji vrgli kozliča, dasl ]e tudi požrla pred tem že tri zajce ln eno gos. Naijvečja žival, ki Jo je kača požrla, je blla mlada koza, težka 26 llber, kar ]e značilo Sesti del njene lastne teže. Sploh pa je znano, da kača pogoltne tudl žival svoje teže in se ji ne gnusi požreti tudl drugo kačo. Tako se je prlgodilo, da je požrla kača v kletkl drugo mnogo vefijo od sebe, ne da bl <jl blla Skodovala ta požreSnost. Svoja ušesa sporočila zdravnikom. — Mogata Mis Abby Hosmer v Chikagu, stara 70 let, je poleg premoženja vpisala v svojo oporoko tudi svoja ušesa, katera daje po smrti na razpolago zdravniškim Izvedencem v svrho študlja. Mis Hosmer je blla namreč že od rojstva gluha in zdravniki so z zadovoljstvom vzeli na znaje vest o tej zapušClni, ki jim bo dala priliko, da bodo lahko našli, kaj je bil vzrok za njeno gluhost. Izkušnje, kl jih bodo pridobili pri tej preiskavi, bodo potem lahko uporabljali pri zdravljenju drugih gluhih oseb, katerih je, kakor izjavljajo, v Chlkagu samem do 300.000. Resen oponiin vsem, kl lele v Belgl|o. Če tudi je »Slovenec« že večkrat objavil, da je potreben za izselitev v Belgijo potni list, opremljen z belgijskim vizumom, vendar prihaja mnogo delavcev gemkaj brez vizuma. Nekateri si oskrbe doma holandski vizum, pridejo t Holandijo, tam ne dobe dela, ker velja]o strožji predpisi, pa prekoračijo mejo brez belgijskega vizuma. Posledica tega ]e, da nihče od teh ne dobi tu v Belgiji nikakega dela. Kakšna je nadaljnja usoda teh, ki po večini ko pridejo sem, nimajo nič več denarja, ne znam. Vem le to, da jih je bilo že nekaj primoranlh napotlti se peš nazaj v domovino ter si med potoma lskati zaslužka, da se prežive. Podplsani nujno opominjam )n prosim, da občinski ln župni uradi ljudi, ki žele semkaj, na to opozore, da naj ae nihJe ne da premotit; od kogarkoll, ki bi mu svetoval, da lahko pride v Belgijo brez vizuma ali pa da dobi istega na meji. Ni resnica, da bi se dobllo v Belgiji delo brez belgijskega vizuma, kakor tudi nl res, da bi se vizum lahko dobil na meji, pafi pa il mora vsak oskrbeti vizum že v domovlnl, sicer se mu bo tu slabo godilo. — Drago Oberžan, elovenski Izseijerdški duhovnik, Eysden, St. Barbara, Belgija. Č8vl|arska obitna zadrnga v Mariborn prlredl la avoje člane poduk t leplenju čevljev (starih ln novih). Vsi oni gg. mojstri in pomočnlkl, kateri niso doblli ra to posebnega povabila, pa se lelijo tečaja udeležitl, naj se nu]n« prijavijo osebno all i doplsnico pri načelnlku Eadruge v Mariboru, Orožnova ulica 8. Pouk Je določen za nedeljo, dne 27. aprila ln riedeljo, dne i. maja, vsakokrat točno od pol 9. do 12. ure dopoldne v salonu hotela Halbwidl v Mariboru, JurtiCeva ullca. 6evl|arska obrtna zadrnga v Marlbom naznanja ¦vojim članom, da »e vršl v pondeljek, dne 28. aprila tega leta vajeniška in pomočnlškft prelzkuSnja, ProSnje za pripust k prelzkuSnJl na) se nujno vložijo pri načelnlku zadruge v Mariboru, Orožnova ulica 6.