Katolišk cerkven list. Daiii 'H izhaja vsak petek na cel! poli, in velja jo poŠti zh zadri,«- na ta dan praznik, izido Danica dan popre). Tečaj XXIX. V Ljubljani 20. vinotoka T87& List 427 Ff. občni zbor društva sv. Cecilije. V Gradcu 29., 30. in 31. avgusta. (Konec.) Kenecoo raj še omenim, da se ]e šestega občnega zbora vdeležilo 799 oseb, to }e, toliko jih je vz^lo vstop niče po 1 goldinar in so naznanili svoje imena. Po raznih deželah vversteni so: Francoska 1, Saksonska 2, Irska 3, Virt^mberška 3, Moravska 4, So:n«>graška 5, Primorje s Terstom 5, Češka 11, Ogerska s Sed-mograško in Hervaško 13, Pruska 18, Koroška 22, Kranjska 22, Tirolska in Predarlska 22, nadvojvod* stvo Avstrijansko 33, Bavarska 52, Štajarska 584. Pevcev je bilo 59, med njimi 1 pevovodja (Ilaborl), 1 orga-nist (Brunner), 19 sopranistov, 17 altistov, 9 tenoristov, 11 basistov in 1 ravnatelj. Pevcev je prišlo iz Regens-burga 18, iz Admonta 10, iz št.-Lambrehta 12, iz Ric-gersburga 5, in iz Uebeibaeha 13, skup tedaj 58. 5. Zborovanje društva sv. Cecilije naj pa tudi Slovencem kak sad obrodi. In kakega sadu smemo pričakovati? Gotovo tega, da se tudi na Slovenskem začne na to delati, da se odpravi iz cerkv°, kar je necer-kvenega in vpelje, kar v cerkev gre. Slovenci, ki so se v Gradcu zborovanja in produkcij vdeležili. so imeli že takrat misel v ta namen kaj storiti. V zvezo stopiti z nemško „Cecilijo" ne gre, nemško ,,Cecilijo" posnemati pa moramo, ako hočemo kaj doseči. Že v drugem slovenskem listu sem izrazil željo, naj se osnuje „Cecilija", društvo za pospeševanje pravega cerkvenega petja v slovenskem središču, v Ljubljani, ima pa naj ;o vseh mestih in večih fara h in dekanijah svoje oddelke. V Gorici bi „Slavec'« bil prav iepa pomoč takemu društvu in bo za povzdigo cerkvenega petja tudi na Goriškem prav veliko storil, ako bo svoio nalogo prav razumel in priložnost vselej tudi porabil. Enako bi se dalo tudi na spodnjem Stajarskem in na slovenskem Koroškem kaj narediti. Treba je delati in sicer složno delati, moči ne bo manjkalo. Da se to doseže, je najprej potrebno š o 1 e, v kteri se organisti v cerkvenem duhu izobrazijo, s cerkvenimi šegami dobro sozratiijo, in veselje dobijo za pravo cerkveno pete. Ahle je v svojem govoru o Regensburški šoli rekel, da je taka šola conditio sine qua non, z drugimi besedami, če ni primerne šole, je vse zastonj. V Ljubljani se je veliko govorilo o tako imenovani orglarski šoli, in mislim, da tudi že kaj storilo. Zdaj bi bil čas, da se ta zadeva prav resno v pre-vdarek vzame, in kolikor mogoče naglo v življenje spravi. Drugič je pa tudi potrebno, da se duhovščina te zadeve poprime z vsemi močmi. In da se začenja to, je zopet potrebno, da 9e v bogoslovskih šolah, pri du- hovskili kandidatih , posebno potrebno bi bilo več poduka v koralnem petji. Ne upam si v tej zadevi kakih nasvetov staviti, toliko manj, ker merodajni krogi to sami sprevidijo in bodo gotovo tudi kaj storili Kaim jc v svojem govoru rekel, da rm>rajo duhovni cerkveno n*»tie gojiti, to bodo storili, a-co b#>do podučeir. S lt, podučena in z.i stvar vne#;t «iuh< vščina, dobra volja in kaka majhna darežljiv, st, vse to b'> pri pomoglo, da bo tudi na Slovenskem se začela po hišah Božjih razlegati slava trojedinemu Bogu h pravim *er-kvenim petjem, tjuod Deus Omnipotens — de1! Za dodatek sem obljubil nekoliko povedati o razstavi cerkvenih reči umetniškega društva v Gradcu in o razstavi cerkvenih muzikalij- Ker je pa to sporočilo nekoliko obširno postalo, naj samo omenim, da so bili izdelki t<»ga društva skoz iu skoz v cerkvenem duhu in narejeni iz pravega blaga, največ prav umetno izdelani. Slike na platno so bile ali mojsterske dela. ali pa kopije takih: tudi podubarske dela so bile strogo v cerkvenem duhu zgotovljene. Ljubl|anski zvonar Sa-massa je bil razstavil nekaj prav čednih svečnikov, ki so se odlikovali in imeli mnogo gledavcev. Na kratko rečeno, razstava je delala čast umetniškemu društvu. Cerkvene muzikalije sta oila razstavila P u * tet in B«"»senecker. V«diko sta prodala razstavljava, ker večina udov ni samo ogledovala, ampak tudi kupovala. Zdaj pa še prosim častite braice „Zg. Danice" naj mi ne lemjejo za zlo, ako s-rn j:h z dolgim spo ročilom dolgočasil. ') F 1'. Zakaj je MMllinger odpadel od edinosti sv. Cerkve in začel krivoverstvo sirili f f Konec.) Kar še dalje nasleduje, so bolj znane reči iz poslednjih let. K pripravljavnim d*»lom za Vatikanski vesoljni zbor so bili v Rim poklicani imenitniši zastopniki raznih bogoslovnih stebel iz vsih d"žel, I" Dolinger ne. Urno zaporedoma nato pa se je prikazovala v ,,Augsburgerici" cela versta členkov zoper vesoljni zbor: tudi je izhajalo več knjižur, ki )ih je on pisal, ali pa navdihoval, kar je zdaj poterjeno. Naj obširmši med temi spisi je: ,,Papež in koncil, od Janus-a". V tej brošuri se naravnost taji primat jurisdikcije »per- *) Tega se ni bati pri tacih, ki so brali: -jkn-nia dosti pogosto pač uči, da taki čez spise zabavljajo, kteri jili — ne bero. Vred. vitstvo cerkvene oblasti), ponavljajo se tudi z vso osornostjo drugotne Dbllingerjeve krivičenja: da je Rim zadolžen nad razporom med jutrovo in večerno cerkvijo. Pretresovanje tega spisa v „Štimmen aus Maria-Laach" 18G9, 5. zvez. dokazuje, da v tem delu je sila zgodovinskih popačenj in prevračanj, veje pa zraven tega po vscin šušmarsketa spisu 3trupena sapa psovanja in terdo serčnosti. Dollinger pa ni bil še zadovoljen s tim, da je s pisanjem trosil sum iu sovraštvo zoper vesoljni zbor, temveč tudi veljavo in vpliv, ki ga je imel na kraljevem dvoru, pri ministrih iu v naj viših družbinskih krogih, je obračal v naj obilniši meri v to, da se pod pepelom tU či ogurek do živega platnena vname. Ob tistem času je bii parski ministerski predsednik knez Hohenlohe razp oal do evropcjskih moči okrožnico, v kteri jih je po«.t ihoval, da naj skupno delajo zoper koncil, in ta okr< žuica je šla svojo pot brez ugovora na D'»ilingerjevo brado. Le-te, skor bi rekel, s satanovo zvijačo in nadčloveško jezo vertane kovarstva pa pri vsem tem niso imele nasledka, kakoršnega so želeli; zato se je i?kal Dollinger vgnjesti v same verste kon-cilskih očetov, zakaj 1. 18013 v spisu: „Prevdarki za škofe v cerkvenem zboru" jim je svetoval, kaj jim je storiti in kaj ne. In ko je koncil sam postavil predlog, da naj se nezmotljivost papeževega uka po vzdigne v versko resnico, je Dollinger dal na svitlo knjižuro: „N e ktere besede o nezmotivni zaup niči škofov do papeža." V vvodu k tej poslanici do Škotov pravi po besedi : „Te besede sem razglasil, ker kakor očiten učenik in starašina bogoslovnih profesorjev na Nemškem sem menil, da v tem mučnem času iu zares bridki okolišini sem k temu poklican. Poslednjič tudi — zakaj bi ne povedal V — v zaupanji, da moja beseda, moje kazanje na zmote v pismu, ki ima poroštvo 4<)0 podpisov celo tam, kjer se ima sedaj o vsi prihodnjosti Cerkve raz ločiti, vender še morebiti kaj ozira najde, preden j so kobri verženi". — Koliko brezno samolastne precenitve zeva iz teh besčd! Papež, škofje, cerkveni zbor — so nič, ne razume nič, ako jih Dollingerjeva modrost ne razavetluje! Kje je tu terdna vera in zaup v nezmotljivost zbrane svete Cerkve, kar je verska resnica od nekdaj! Vkljub temu pa jc bila nezmotljivost papeževega učila povzdignjena v versko resnico, in Dollinger je zdajci na vso moč pričel vravnavati odpad od Cerkve. Dal je po deželi razširjati zaupnic > (adreso) sam do sebe, in podpisati se na to peklensko pismo ni pomenilo ne več ne manj, kakor odpad od Cerkve, ktero so od tistihmal pitali s psovko „novega katoličanstva", priver-ženje pa k Dbllingerju, češ, ko preroku edino prave sti.re katoliške cerkve! Znano je, da to adreso so bili podpisali skor vsi profesorji monakovskega vseučiliša, mnogi visoki dvorni in deržavni vradniki, celo tudi pre cejšno število katoliškega plemstva. Znano je tudi, da marsikteri liberalci iz druzih dežel so v svojem napuhu in v svoji nevednosti pošiljali adrese nevrednemu odpadniku. Manj znano bi utegnilo biti oziroma moža, kteremu je zahvaliti, da gibanje v višjih krogih ni dalje segalo, akoravno je bilo znano, da priverženje k Dbllingerju je veljalo pri kralju za naj boljše priporočilo. Bil pa je ta mož grof Friderik Gegnenberg-Duk, od 1. 1848 pervi predsednik parske deržavne zbornice, ki si je bil z obširno učenostjo, bistroumnostjo in pre-blagim značajem pridobil naj vikše spoštovanje v naj daljših krogih. Ko so mu predložili adreso za Dbllin-ger ja, da naj jo podpise, je v navadni jedernosti izrekel moško besedo: „Storil sem v svojem življenji žemarsi- ktero neumnost; ali tako pošastne neumnosti, kakor je podpisovanje te adrese, hvala Bogu, še nisem storil in je tudi ne bom." Ako pregledamo to, kar je bilo dozdaj rečeno, imamo pred seboj natanko tisto podobo, kakoršno nam kaže zgodovina pri goropadniših začetnikih krivoverstev vsih stoletij: prevzetnost, napuh, častiželjnost in terma se izobražajo v vsih njenih petljah. Zraven Božje previdnosti , ki še nikoli ni zapustila svoje Cerkve in je ne bo, gre glavna hvala, da Dbllingerjevo početje ima le malo piškavega sadu, gre nemškim škofom z duhov-stvom vred, kteri so se skazali čist'* nepristopne za odpad. Mreža je bila prav prekanjeno nastavljena pod brambo mogočnih na zemlji, kteri so svoje zavetne krila kar precej raztegnili nad novo krivoverstvo; toda raz-odelo se je kmali, da mreža je bila paljčevina, ki jo je raztergala previdnost Božja in stanovitnost nemških katoličanov. Pisatelj tega spisa, ki ga je letos mesca julija in avgusta prinesla „N.-Y. Kirchenztg.", poslednjič terdi še nekaj posebnega, kar je utegnilo Dbllingerju pomagati k odpadu, namreč to, kar je Iškarjota tiralo svoje dni k izdajalstvu. Ne le samo pervi naglavni greh je rana, ki gnjusi naj poslednjišega začetnika krivoverstva, temuč s pervim je v zvezi tudi drugi — stiskavost. Pisatelj za to novo zatožbo noče dokaza dolžan ostati. Pri mnogoterih službah, ki jih je v svoji osebi zedi-noval, in vsled svojih neprenehljivih predrago plačevanih slovstvenih del, in pri svoji silni varčnosti je Dollinger v poeesti velikega premoženja, kar ga je zmožnega sto rilo za dobrodeljnost v veči meri. Brez nevarnosti zgube pa bi se smelo obljubiti veliko plačilo tistemu, kteri bi bil kos dokazati, da je kdo kterikrat od tega moža prejel kak veči in znatniši dar. Dalje: Že pet let je, kar je Dollinger suspendiran in izobčen (v preklic djan, da ne sme nič cerkvene službe opravljati, ne more tedaj spolnovati službe, opravil, ki so sklenjene z njegovo prostostjo); vender pa z merzlim duhom devlje v žep veliko zadevno plačo. Zarad pomanjkanja učencev že marsiktero polletje ni učil, veliko plačo, ki jo vleče kakor naj starši profesor, pa jemlje brez pomislika. — Sem ter tje se je že njemu v prid povdarjala ta okoli-sina, da odkar je suspendiran, se radovoljno zderži vsakega duhovskega opravila. Pa po eni strani mu to zder žanje hudo ne dč, sej celo v svojih boljših časih ni zredoma „celebriral", in po drugi strani so mu udje kolegijatnega kapitelna pri sv. Kajetanu za primcrljej, ako bi ne imel ozira na suspenzijo, take neprijetnosti za prihodnje dali čutiti, da bi se v tem pač ne upal svoje volje spolniti, ako bi imel tudi več nagnjenja za duhovske opravila, kot ga res ima. Dalje je vedno po-terjevana lastna resnica, da vsi začetniki krivoverstev in cerkveni sovražniki so bili ali zaničevavci preblažene Marije Device in Matere Božje, ali pa saj niso bili njeni častivci. Tudi pri Dbllingerju se to spolnuje. Naj le kdo bere, kar v Janus-u piše o verski resnici Marijnega ne-omadežanega spočetja. Pisavec se boji za nesrečnega starega moža in ima malo upanja, da bi se spreobernil, ker je zgubil ljubezen in češenje do Marije, „Matere milosti". Sicer pa, pristavlja, Božje pota niso naše pota, in nezapopadljivi so njegovi sklepi; kjer mi ne vidimo več nobenega žarka upanja, zamore njegova modrost, ljubezen in usmiljenost storiti spreobernjenje in otenje. Da bi se to zgodilo, naj se tudi dalje moli. Zgubljena bi taka molitev gotovo ne bila. Naj bo pa tudi Dollingerjev padec svarjenje vsim — duhovnom in svetnjakom — da naj nikoli ne pozabijo apostol j ske besede: „Učenost brez po bo ž-nosti napihne" (1. Kor. 8, 1); in: „Modrost brez pobožnosti postane modrost mesa, ki j e Bmert." (Rim. 8, 6.) \eknf o katoliških rettorih in samostanih. (Dalje.) Ali so mar samostani novih in najnovejših časov svoji naiogi nezvesti postali? ali jih sedanji vek ne potrebuje več, ker hoče vse zatreti, ali vsaj njih število skerčiti? Re3 je, da je vihar časa nektere samostane z&terl; toda še ostali ne osenčujejo slave preteklosti, temuč zvesti svojemu poklicu še vedno delujejo kot krepki udje njihovega stanu, ker gojijo učenost, pod-učujejo narod, opravljajo dušno pastirstvo, strežejo bolnikom. Tako tedaj svčt zahvaluje samostanom izobraženost, in spreobernjenje iz poganstva k keršanstvu. To pričuje zgodovina vseh ovropejskih deržav. Odkar so jeli redovnike iz nemške in laške dežele, iz šol, iz bolnišnic in pploh iz samostanov izganjati, se obilno kaže piškavi sad novošegnih š61, in slišijo se mile pritožbe bolnikov pod terdo postrežbo, ali vclikrat nepostrežbo svetnega strežajstva: z veseljem pa redovnike sprejo majo daljne dežele, in poganski vladarji v Afriki in Ameriki, kjer se cerkev po njih trudu lepo razcveta in velik blagoslov razširja. Iz Burdigala (na Francoskem) se je pred dvema letoma podalo 18 Frančiškanov v južno Ameriko, da med poganskimi Indijani misijona-rijo; in koliko jih biva v Japanu in Kini! Ginljivo je, kar misijonar o. Homer, ki se je iz Zanzibara (v Afriki) začasno zavolj bolehnoati v Evropo vernil, o sprejetji in podpori od Zanzibarskega sultana pripoveduje. On piše: da mu je bil dal sultan splošno oblast po celem njegovem kraljestvu misijonariti, in mu je še poleg tega 46 vojakov dal za častno stražo na potovanju, in zraven tega še priporočilni list izročil, v kterem svojim vradnikom po vsem kraljestvu zapoveduje, da ga morajo pri njegovem poslu podpirati, in da bo vse njemu skazaue vljudnosti tako spoznaval, kakor bi bile njemu samemu storjene; dasiravno je ta sultan turk, je vendar patru podaril znamenito svoto denara za odkupovanje zamorskih otrok na sužnjem tergu, ktere se zdaj po keršansko odgojajo; v Evropi se pa rodovniški odgojitelji ubozih zapuščenih fantičev za deržavi nevarni spoznavajo in izganjajo! Kaj hočem še le reči od usmiljenih sester, pravih angeljev v človeški podobi, ki svojo mladost, in večkrat svoje življenje darujejo v blagor bližnjega; one so od Kristusa milost zadobile, da smejo v osebi revnih perst polagati v njegove rane. Toda one ne strežejo samo navadnim bolnikom, temuč tudi kužljivim, gobovim, ki jim vsi udje odgnijejo, in ktere zavoij smradu in nalez-Ijivosti svetni stražniki in včasi zdravniki zapušajo. Tako in raznotero je delovanje redovnikov in redovnic. Zakaj jih pa vender dandanes nekteri brezbožni tako sumničijo, zavidajo in preganjajo? Ne bom dokazov razpravljal, ker pobožni katoličani jih ne potrebujejo, — hudobni, ki so po besedah sv. Štefana oterp-njeni in neobrezanih sere, jih pa nočejo sprejeti. Sledeča resnična dogodba bo boljše memo vseh dokazov to reč pojasnila: Kralj Friderik II je neki dan očitno izrekel svoje dopadajenje nad redovniki sv. Dominika; posebno je nad njimi pohvalil ponočno vstajanje in petje v koru. Neki pričujoč dvornik in zagrizen sovražnik samostanov se je oglasil: Kraljevo veličanstvo! redovniki pa radi čez mero pijejo, in kadar se opijejo, izostane ponočno vstajenje k molitvi. Ako se želi Vaše veličanstvo tega prepričati, naj jim pošlje sodček vina s poveljem, da naj ga na Vaše zdravje izpijejo, in naslednjo noč gotovo ne bodo ne vstali, ne molili in peli. Kralj je hotel poskušnjo narediti, ter pošlje v samostan sodček naj boljšega vine, in naslednjo noč — ni slišal ne zvoniti, ne peti. Drugi dan pozove kralj samostanskega prednika k si bi, ter mu očita: da so redovniki zarad popivanjanja ponočno molitev opustili. Ko je kralj obmolknil, mu prijor preponižno odgovori: da so o polnoči po navadi molitev v koru prav na tihem opravili, zvonjenje, petje in orgljanje pa ,,na višje povelje" opustili, kajti pozno zv-čer je bil dvorni sluga k njim poslan, ki je naznanil: da se Vaše veličanstvo dobro ne Sočuti, in noče, da bi se po noči zvonilo, pelo in orgljalo. [ralj, ki o vsem tem ni nič vedil, je postal < supnjen, dal je to reč preiskovati, in vse je za resnično spoznal, ter je dal onega hudobnega dvornika hudo kaznovati, redovnike je pa v prihodnje še više j čislal. — Taki so tudi dandanes vzroki sumničenja in preganjanj i rrdov-nikov. (Kon*1«* na«l ) Hfrrlunfslti *f„frtfr Keršar-ke pravila sklenj -iie z v r> v - i:r*n. * Boga, on o vero iu en kerst so liberalci artana-r.ji svojim modrovanjem in tuhtanjem tako omejiii, da ne zdi več daleč čas, kterega je naš Bog in Zv. ličar previdil in rekel: Ali mislite, da bo Sin Božji, kadar zooet pride na zemljo, še našel vero? Javaljne je bil še kdaj posvetni duh bolj zoper Kristusa, kakor je sedanji čas. V nobeni prejšnji d«'.bi niso bile nevarne in škodljive zmote dalj razširjene in niso bolj splošno veljave imele, kakor dan današnji. Vsi temelji vere so pri množili poderti, zgoli človeške prazne mnenja so stopile na mesto nedvomljive vere božje, samopridnost gospoduje, in koristi tega svta se cenijo veliko više kakor večne. Človek izda Boga. vero, Cerkev iu dušo za malo kalužo posvetne sladnosti. Bolj kakor Boga ljubijo odpadniki sami sebe in preklinjajo vse, česar ne umevajo; to pa, kar vedo od narave kakor neumne živali, jim je v p.gubo. To so tisti, ki ^ami sebe ljubijo, so meseni, br«'z duhovitosti. Preroška beseda aposteljnova, zdi se, je blizo spol-nitve, če pogledamo znamnja časa, ki imajo na sebi vse tiste znake, ktere je pred osemnajstimi stoletji apostelj po navdihnjenji tako očitno popisal v naslednjih besedah: To pa vedi, da bodo posh-dnje dni prišli nevarni časi, zakaj ljudje bodo polni lastne ljubezni, lakomni, bahaški, ošabni, preklinjevavei, staršem nepokorni, nehvaležni, pregrešni, terdoserčni, nemirni, obrekljivi, ne-zderžljivi, grozovitni, neusmiljeni, izdajavci, termasti, napihnjeni, poželenje bolj ljubeči kakor Boga, ki imajo sicer bliš pobožnosti, pa njeno moč taje : in tih se ogibaj. Vera tolikih je omerznila in naše življenje je zares v nevarnih časih. Zrak, ki ga dihamo v se, je napolnjen z vnčmarnostjo, tramasonstvom in brezverstvom. Edino večno, nespremenljivo resnico živega Boga pod-lagajo vsem spremembam nestanovitnega ljudskega rauenja; vse nebeške reči se preiskujejo z mesenimi očmi in očitno se zasrainuje priprostost onih, kteri za Kristusom hodijo, da svoje duše rešijo, sebe zatajujejo, se svetu odpovedo, bogastvo prezirajo, vkljub vsemu sramotenju svoj križ nA sc vzamejo ter veselo in voljno hodijo po ozki in ternjevi poti, ki edina polje v večno življenje, naj svet govori, kar mu je drago in se lažljivo tolaži, kakor mu je drago! „Nebo in zemlja bo prešlo, moje besede pa ne bodo prešle", — je rekel Sin Božji, ki bo 3odil žive in mertve. Zato, o človek, vari se hudih del: kratka je zmota, dolgo je kesanje! Hiti se po skrivnosti sv. spovedi z Bogom spraviti, kadar prideš v vestno zadrego, zakaj: rezen je sicer strah pred pokoro, pa nepopisljivo sladek je mir, ki ti ga odveza mašnikova podeli. (N.-Y. Kztg.) Ogled po Slovenskem In dopisi. Iz Ljubljane. Preteklo nedeljo, 15. oktobra, se je prav ginljiva slovesnost obhajala v kapeli sv. Jožeta v tukajšni hiralnici. Častiti gospod Janez Kapelj, bivši dušni pastir pri hv. Jakobu ob Savi, je ta dan obhajal svojo petdesetletnico, ali zlato mašo; bil je častitljivi starček že dalj « asa hudo slab, celo od mertuda zadet, se je pa vkijub svoji visoki starosti 79 lčt nekoliko popravil in na prigovarjenje svojih častilcev zlato mašo opravil. V ta namen se ]e zbralo lepo število odličnih gospodov in gospej, in nekaj drugih ljudi; grofica z Iga mu je podarila prelčp venec in rožni šopek. Sivi starček je prav spodbudljivo sv. mašo opravil in po sveti maši je g. dr. J. Sterbenec v kratkem pa jedernatem govoru razložil pomen slovesnosti, tudi gospoda zlato-mašnika nagovoril in mu omenil, koliko dobrot mu je Bog v teh 50 letih skazoval, kako ga tudi mnogokrat britko obiskoval. Vidile so se mnogotere solze v očeh pričujočih; vse je globoko ginila cerkvena slovesnost. Da je gospod Kapelj v hiralnici zlato mašo imel, naj povemo čast. bralcem, da je ravno g. zlatomašnik posebno in zdatno pripomogel, da se je hiralnica napravila, in v hvaležen spomin je našel v nji sam zavetje v dnevih, ko brez postrežbe po drugih bi ne mogel živeti. Ker je hiralnica veliko dolga napravila in ker nima dohodkov, da bi mogli več neozdravljivih v njo sprejeti, zatoraj je gospod govornik stavil g. zlatomaš-nika v zgled, da bi ga premožni ljudje posnemali ter z darovanjem za hiralnico revnim pomagali. Naj bode toraj hiralnica v obilno podpoio vsim živo priporočena. Castitim usmiljenim sestram pa bodi serčna zahvala izrečena za njih neomejeno človekoljubnost! Iz Ljubljane. (Drutja konferenca družbe sv. Vincencija.) Preteklo nedeljo zvečer ob 0 se je v sobi katoliške družbe v Virantovi hiši pričela druga „konferenca" družbe sv. Vincencija v Ljubljani, in imeuuje se „kon-terenca sv. Jakopa", ker obsegala bo št.-jakopsko in ternovsko faro. Bilo je pričujočih kacih 25 gospodov. Gospod dr. Gogola je naznanil namen družbe sv. Vincencija, potem so se oglasili djanski delavni udje in predsedništvo so prevzeli preč. g. dr. in prošt Anton J are, predsednik katoliške družbe. Njemu ali pa kte-remu gospodov št.-jakopskih lahko izroči, kdor želi zares ubogim po tej drušbi kaj darovati; bolj natauko bomo odbor drugi pot poznamnjali, kadar se vse vsta-novi. Toliko pa tudi zdaj lahko povemo, da ,,katoliška družba" s tem ne bo jenjala. Želi in prosi se velikoveč, da udje, ki so z letnim plačilom zastali, naj bi to kmalo poravnali. Katoliška družba in družba sv. Vincencija se bodete, kakor se upa, med seboj podpirale in poživljale ter se bode bolj živo delalo za dušni in telesni blagor bližnjega — vsako društvo po svojem potu in svojih pravilih. 0 cerkvenih napravah in demantni maši v Horjulu. (Konec.) Pomenljiva zlatomašna palica pred 10 leti, ki je zdaj služila za demantno mašo, je obsegala v sebi, kakor je bilo takrat rečeno, tudi dve mali steklenici „drazih pijač in mazil, tri pa so jim bile posebej podane, namreč: malo vina iz Jeruzalema za čas slabosti, malo Jordanove vode za žejo, in malo oljeka iz oliv na vertu Getsemanu za dušne rane". Kako dobro jim je vse to teknilo, ie očitno iz tega, ker lo let pozneje niso dosti bol] oslabljeni viditi, kakor so bili pri zlati maši. Veliko bi bilo popisovati, ako bi hotli le pover-homa naznaniti, kaj lepega, veselega, vedrilnega, pa tudi resnobnega se je o tej priliki napiialo med drugimi posebno preč. gosp. jubilantu. Prečastiti gosp. dekan M. Šlibar je precej po sv. opravilu v cerkvi v imenu vsih vošiio naznanil in blagoslova sprosil za azistenco. Izmed toliko druzih naj opomnimo le mile soomenice gospoda profesorja Mama, ki je jel našteti toliko preljubih pri-jatlov prečast. gosp. demantomašnika, ki so pred 10 leti bili še veseli pričujoči pri zlati maši in pri ravno tej mizi, zdaj pa že počivajo v hladnem grobu, kakor: stolni prošt Ant. Kos, kanonik Novak, častni kanonik Velkaverh, dekan Boner, vojaški kurat Jož. Zamejic, fajm. Jan. Vidmar, grofinja Blagajeva in drugi, kterim so pričujoči otožni vošili večni pokoj. — Kdo ve, kaj pa bode posihmal čez novih 10 let? Lepa je misel gosp. And. Zamejca, ki je tudi sedaj, kakor pred 10 leti, dal na velik šop lepih podob natisniti spominske besede te slovesnosti, namreč: „Spomin demantne maše, ktero so obhajali 1. vinotoka 1876 prečastiti gospod oče Aleš Jerala v Horjulu. Mnoge mnoge so pretekle leta Kar si veren mašnik Božje hiše, Dolgo, če je Božja volja sveta, Hodi srečen v Božje še svetiše!" Te podobe je daroval gosp. jubilantu, ki so jih potem delili med pričujoče. Naj postavimo tukaj tudi pesem, ki se je — po okolišinah spremenjena memo une pred 10 leti — pela pri vhodu v cerkev in med darovanjem. Za (»Oletnieo ali demantno sv. mašo pred. uosp. očeta Aleša Jerala. Serea k Bogu povzdignite, Farinani! vesel je dan, Z enim glasom ga hvalite, God vam nov je praznovan. Vam očeta v čast je vašo Bog ohranil toljko let, I)a jim v tretjič novo mašo Danes dano je zapet'. Pasli Kristusu so čedc Po škofiji dolgi čas. Bo/jo že uče besedo Dvajset-štiruajst let pri vas. So veliko se trudili Vam, Horjulci, v sveto rast, Mlade, stare so učili In muožili Božjo čast. Davno mnogi njih verstniki Dali svetu oO slovo; Oni v starosti veliki V tretjič jubilirajo. O nezmerjena dobrota Trikrat svetega Boga! Koljko svetih maš je dota Živim ino mertvim b la. Bog daj, da bi tud' oveice, Ki so bili njih pastir, Vse b'le zvoljeue dušice, Vse dosegle večni mir! — Zdaj pa ti. Horjulska fara, Večno hvalo Bogu daj ! Ti imaš naj več tega dara: Sad njih del od nskadaj. Teržič, Kranj, Gc.je, Poljane, Vače, Dol, sklenite se — Jubilantu s serea vdane K Bogu se povzdignite! Vsi ozrimo se v višave, Iu ne jenjajmo odslej Peti Bogu večne slave, — Cigar milost je brez mej. Smilil se na zemlji roda, Dal mil mašnike, altar; Od izhoda do zahoda Se daruje čisti dar. — Šestdesetoletuik mili! Pozabite vsih nezgod: Bomo daus se veselili, — Dal je nam ta dan Gospod ! — Se dobrotniki altarja, Ki se nov nam lesketa, Sveti vam naj rajska zar'ja, V sveti raj naj vas pelja! Sveta farna ti patrona, Sladko naše upanje, Glej na svoje s svoj ga trona, Sveti vsim v zveličanje! U Drinopolja (Adrijanopelna), 7. vinotoka. Došlo nam je od prečaat. misijonskega predstojništva poročilo, da je z veliko hvaležnostjo prejelo mesca mal. serpana 78 gl., nabirk ,,Zg. Danice", pa zarad nepričujočnosti in bolehnosti preč. gosp. predstojnija z odgovorom zakasnilo. — Zraven tega gosp. superijor Tomaž Brseska naznanuje še naslednjo za katoličane veselo novico: 18. kimovca t. 1. je monsign. Nil Izvorov prejel pismo od nadškofa Grasselli-a s poročilom vred, da je od sv. Očeta izvoljen za škofa zedinjenih Bulgarov. — 29. kim. se je podal škof Nil v Carigrad odmolit vero in sprejet papeževo izvolivno pismo (Breve). Ta obred se je dopolnil v cerkvi sv. Petra pri oo. domenikanih na predmestju Peri 1. vinotoka, to je, roženkransko nedeljo. Ljudi je bilo toliko, da niso mogli vsi v cerkev. (Vidi se tedaj tudi tukaj, kako sv. Cerkev pri vsih zmešnjavah, vojskah in rogovilstvih gre mirno dalje svojo pot in dela med vsimi viharji neprestrašeno za zveličanje vsih narodov. Vr.) Tudi mi smo bili novo izvoljenega škofa naprosili, da nas je bil 24. kim. obiskal. Ko je bil prišel, je želel najpoprej obiskati kapelo ss. Cirila in Metoda, ktero je aam blagoslovil pred tremi leti, in je potem zredoma v praznik teh aposteljnov pontificiral v tej kapeli, ker ranjki škof ni bil tukaj. Pridši je med petjem naših učencev podelil sv. blagoslov, potem je sam odperl ,,carska vrata" (menda vratica pri tabernakeljnu), se vergel na kolena in molil sv. Rešnje Telo. (Cisto proti šegi pri vernikih jutrovega obreda. Op. pisat.) Pred kosilom in po kosilu so učenci Čveteroglasno peli neko himno v pozdrav. Pred svojim odhodom v Carigrad je večkrat govoril o svojem spreobernjenji v Macedoniji na prošnjo av. Pavla in slovenskih aposteljnov Cirila in Metoda, in je hvalil previdnost Božjo, ki mu je podelila priliko, da je spoznal „unijo" (zedinjenje s katoliško Cerkvijo) in njene pota. (Milgosp. Nil Izvorov je bil namreč poprej nezedinjenec, Božja dobrota pa ga je poklicala k edinosti sv. Cerkve in pripeljala ga je skoz marsiktere šole britkosti in terpljenja k sedanji časti in težavni službi. Vr.) Priporočite v molitev novega bulgarskega škofa, ker poznate veliko bogoljubnih duš, kterib ponižna molitev mora moč skazovati. Bodi bulgarska ,,unija" z menoj vred priporočena v pobožni vaš Memento. .. Misijonske »poročila r. P. Valja vca. XII. v Misijon v (Jtrmošnjicah. od 18.-26. avg. 1870. V svoji versti nov, popolnoma nov nama je bil misijon vČ ermošnjicah na Kočevskem. Še nikdar nismo vidili okoli sebe tako malo spovednikov v misijonu, kakor v Mošnjah kočevskih. Kakor smo začeli trije sv. misijon, tako smo ga tudi končali samo trije, mi-dva in domaČi gospod župnik. Pri vsem tem pa je bil sad tega misijona lep in velik. Zveličanske resnice so ee sosebno prijemale mož in mladenčev, ki so neprenehoma stali ko stene pri spovednici in po več dni čakali, da so na versto prišli. Neprenehoma smo spo-vedovali, celo gčvore sva okrajševala in zmanjševala, da bi zamogli kaj več jih spovedati. Možje in mladenči, boječi se, da bi marsikter zmed njih ne prišel na versto k spovedi, celo deputacijo pošljejo o. Doljak-u, v kteri ga prav lepo prosijo podaljšanja sv. misijona. Imela sva par dni oddiha za prihodnji misijon v Šentrupertu na Štajarskem, — ali tudi ob ta kratki počitek sva prišla, ker se je zares mogel podaljšati misijon in je VBtreČi treba bilo tolikanj ponižnim in gorečim prošnjam Mošenjcev. Pri govorih so posebno možje in mladenči bili pazni ves čas, pa tudi žene in dekleta, ki ao vsi z redko odkritoserčnostjo svoje dušne rane nam odkrivali in s solzami v očeh obžalovali svoje slabosti. Kako so jih večne resnice pretresle, sva se pri njihovi zahvali za sv. misijon prepričala: ko so vedno in vedno se zahvaljevali za dobroto av. poslanja in rekali, o da bi se le v nebesih znašli skupaj, da bi le gori enkrat prišli, kamor ate nam kazali v sv. misijonu! Včm, da je tudi tistima dvema, ki sta o misijonu nekoliko zabavljivo poprej govorila, ki ju je Bog zato kaznoval, težko bilo, da sta se tako neumno izustila. Pervi je bil mož, ki je rekel: ko misijon pride v Mošnje, pojdem takrat v gojzd preklje sekat. Bog ga verže na posteljo, in ni se mogel ganiti nikamor ves čas sv. misijona. Druga je bila neka žena, že priletna, ki je rekla o misijonu: da je kikelj-kokelj, — in glej! po bergljab se je mogla plaziti okoli cerkve o sv. misijonu, ker jo je Bog z boleznijo kmalo po tih njenih besedah tako očitno in občutljivo obiskal. Oba bi bila morda rada opravila svojo pobož-nost za sv. misijon, a Gospod tega ni dopusti!. — Dvč tretjini komaj smo spovedali Mošnjanov, ki hvalijo Gospoda za sprelepi dar sv. misijona... drugi pa bodo poznej tolikanj hitreje očistili svojo vest pred domačim gospodom, kolikor pridniše so poprej poslušali besedo Božjo. Veselega serca odrineva v počitnice v Šentjernej, kjer me je ravno v osmini sv. Jerneja spet zadelo govoriti v cerkvi, kar me veseli, ker Sentjernejcem ae pozna sv. misijon čez leto tako, kakor ne kmalo kje, ravno tako, bi rekel, ko Mošenjcem po dokončanem av. delu ravnokar. Skor vse je še ostalo v starem lepem duhu sv. poslanja. Vsak večer se moli na pokopališči pred misijonskim križem sv. rožni venec; praznik misijonskega križa je v naj veči časti; stanovski prazniki so vidili letos 600 moških pri Božji mizi, žensk pak veliko nad tisuč! — Bog onrani Šentjernejce verle katoličane! Slava Jezusu, Mariji, pa sv. misijonu. Pot v nebesa. (Balada prosto poslo\enjcua.) Kaj zopet dete hočeš, Kaj terkaš tolikokrat ? Joka.je iti nočeš — Tu od bolniških vrat V ,,Jaz išeut mamo milo, Nazaj mi dajte jo; Je mesca dva minilo, Kar šla je v lii-o t>'»." „ „Prevbogo dete moje, Milujcm te, znance: Da drage iname svoje Ne boš tu na>lo več."" „„Je sedmi dan zazoril, Kar šla je v boljši svdt."" Vratar je star govoril, Zaklenil duri spčt. — A revše ni umelo Vratarjevih besed, Do mraka je medlelo Tain solzno, ko poprčd. Posiednjič sc vernilo. Jc k starki v vas nazaj, Pri kteri sc goiUo, Kar mama šla je v raj. A v jutru sirotka Pred durmi koj stoji Terkaje, da ročica Ji nežna kervavf: ,,Oj hudi mož bradati. Odpri, da k mami grčm! Doma mi ni obstati Brez nje, to ti povem." „„Ubožica, glej, mati, Po ktero si prišla, Prebiva v hiši zlati, V nebesih — tje je šla.44" Zapre nato siroti, Ki misliti začue: Po kteri koli poti V nebesa pride se? Iu v krilicu 5 platnine Naprej boso hiti, Po stezah čez »termine Objokanih oči. In kdor se ji približa, Prijazuo vpraša ga: ,,Je pot do paradiža — Vas prosim — prava ta ?" ,,„Zvo)ilo dete daljno, Težavno pot si ti ; Bog spremlja j te" — inilvalno Ji vsak odgovori. (Je tu li naznaniti Nibe«' za pot ne zna, •Se rev-e oplaziti V popotvanji ne d». Jo vjame noč. zvezdice Migljati že začno, Pa sklene si ročice, In >■ a*• 1 i preserčno. Si postelj co napravi Na polji v snopjn kar, Dok milo spet pozdravi Naravo se nčni žar. Se dvigne, dalj«- ide, Prose: povejte mi, V nebesa kod se pride, Kje prava pot d«r/.i i — Ljudem »e dete sinili, Se smili materam. Daj-'- ji kruha v sili. Iu sadja tn in t mi. Se del; in d«l| potuie (,'ez »e!a, hrib in pl m, Nožiee — brez oblije — S-« trudni . poln-« ran. •J«* glave« razk'»diana, Ji' lieiee bled '«, i»bleeiea r izdjan ». €i <1<-Žja Že solnce utonilo Je Štirnajstkrat ta čas, Kar dete je pustilo Domačo drago vas; Ah glej, kak<'» zmaguje Slabost sirotiko, Že komaj prtmikuje Naprej se žalostno. Poslednjič na višavi Zagleda samostan. Križ zlati je v blišavi, Ki kinča -tolp močan. Tje goii siota lazi Iska.ie pomoči, Na vrata se — jo mrazi — Terkaie nasloni. Že Kristova liev. st « Siiotici odpre: „0d kod pripelje cesta, Otroče ubogo te?" ,. bočen k mami priti, Brez mene v r.ij je šla, A poti tje dobiti Ne morem — i »vita." *' „Sirot i si postalo Y" Izdibne sestra — ko| Pcprimši det« malo, » pojdi le z menoj!" Pa kmalo dete čudno Do-rnaii" trepeta, l 'mahne -mertno-trudno, Mre — »ng-djeek neb/i Vse se-tr« priln^oo Zdaj k b«'-žiei ;n;ih, J n klic« i«>, budijo Z zdravili v p-k-tli V — k posteljci še s silo, V s«* .-olznih ie očes; A «lote — /e dobilo Je pot -i do neb'-s. — H a d o s I a v Razgled po »vetu. Nemško. Iz uinozih krajev na Nemškem prihajajo hude pritožbe č'*z zmeraj veči divjačnost med ljudstvom, posebno pa med mladino. Naj huje v tem oziru je po velikih mestih. V Lipsiji n. pr., v tem skoz in skoz narodno liberalnem mestu, si vradnij" skor ne vedfi več pomagati, ker divjačnost in prederznost se dan na dan huje razširja. Ondotni narodno liberalni časniki tarnajo in pravijo: „Mladi pri 15—16 letih se po očitnih krajih usedajo odrašenim možem na stran in jim dim od svojih smodk pihajo v obličje; šolarji nadaljevalnih učilnic pobijajo okna, razbijajo mize in klopi po šolah in učenika poganjajo iz šole ; prederzni pobi oškodujejo spominke, kakoršni so vsakemu pametnemu človeku sveti, terpinčijo živali z mukami, ki vsako serce, ki ni še čisto mertvo, s strahom napolnujejo, zasramujejo spodobne ljudi z naj nesramniši obnašo; pošasti..." (pero S' ne prederzne zapisati konca). Pri takem počenjanji visoko-liberalni „Leipziger Tagblatt" svetuje, da je silna silna potreba, naj začne zopet šiba peti. (Kar so nemški pseudo-učeniki mladine sejali, to zgodaj žanjejo; tarnajo po šibi, pozabili so pa, da naj boljši učenike nravnosti preganjajo iz dežele!) Saksonski „Kathol. Volksbl." k temu pravi: „Pre-tepanje je tedaj naj zadnji otetni sredek, po kterem se liberalci že ozirajo! Tako daleč smo prišli v stoletju „napredka", „razsvitljenjaa in „nemake učenosti"! Toda — liberalizem sedaj žanje le sad svoje setve, ki ga je že več let trosil, ker s svojim napadanjem in zasramo-vanjem Cerkve je zakopal in v prah poteptal vpliv Cerkve in keršanske odreje! Prišlo bo še huje, liberalci" bodo doživeli. Z njih sadu pa jih spoznajte!" Drobne novice, v Genevi (Gentu) na Švicarskem veliki svet hoče vstrojiti postavo, po kteri bi deržava pograbila posestva zatertih verskih družb v ondotnem kantonu. (Lepo delo!) Mnoge teh posestev so lastina angleških in francoskih podložnikov. Zadevna komisija ima eno mečji in drugo terši stranko, obe pa ste v reči sami enih misel. Ali verske družbe ondi niso imele nič svojega, bile so le v posesti tuje la3tir.e. Toda preku-covvvstv". pristavlja „Unita", pričenja z obljubo dajati tistemu, kdor nima, in neha s tem, da grabi V3im, in vidili bomo, da v Genevi radikalci ne bodo zatajili svojih starodavnih izročil. — V novem Jorku imajo razne verstva 370 cerkev ali tempeljnov; katoliških je 55. — V republiki Hajti ste obe zbornici zvolili za predsednika generala Petra Boissond-a Canal-a. Prisegel je na vstavo pričo starašinstva in poslanštva. Vikši škof, duhovstvo in deržavciški zbor, konzuli so bili pričujoči; precej potem je bil v stolnici „Te Deum" in nadškof je imel ogovor. Predsednik se je imenoval za ministra bogočastja, naukov in pravice g. Salvatorja Faubert-a, brata Petra Faubert-a, ki je obravnal koukordat (zvezo) z rimskim stolom 28. sušca 1860. Vidi se, da v Ameriki je še nekaj vl&d, ki se niso vergle traraasonstvu v žrelo in da tudi republike utegnejo pošteno katoliške biti, ako ]e narod značajno katolišk. — Iz Neapelna se piše v Kim, da med Bazilikato in Salerno se k;ati že čez leto in dan 8—9 potepuhov, ki ljudi love; pred malo dnevi so zopet zagrabili 4 osebstva, ki so zdaj v njih oblasti. Tedaj vedne gnjusobe iz „hvalisane nove Italije"! Svet bode prisiljen spoznati, da laži-liberalizem narode dervi le v „novo turčinstvo". — Na »kultur borbnem" Pruskem je narod leta 1875 plačal 126 milijonov davkov, tedaj pride na vsakega podložnika poččz o tolarjev. Zato imajo pa katoličani na Pruskem, ki so javaljno davka rešeni, tako „lepo varstvo in brambo", kakor je znano! O et in sati sreste molitve. Zahvale. Št. 1. Z Gorenjskega. *) Stara zelo huda bolečina se mi je na roki bila zopet ponovila, da me je močno skerbelo, kako si bodem mogla z bolno roko kruh služiti. V tej sili se zaupljivo zatečem k naši ljubi Gospej presv. Serca in jo z devetdnevnim opravilom prosim, naj mi pri Bogu zdravje sprosi. Ozdravela sem in zato tukaj očitno zahvalo izrečem Mariji, po kteri se mi je zdravje zopet povernilo. M. H. *) Vae štiri naslednje zahvale so nam poslane od znanega prijatla in pridjane tasebno tudi imena. Vr. St. 2. Zlo nevarno sem bila zbolela, imela sem le m&l.j upanja, da ozdravim. Dala sem se previditi s ss. zakramenti, ob enem sem se pa zatekla k Kaši ljubi Gospej, opravljala devetdnevnico k Mariji in storila obljubo, ako bom ozdravela, da hočem v,,Danici" svojo zahvalo očitno uaznaniti. Hvala Bogu, ozdravela sem in s tim spolnim obljubo in izrečem zahvalo naši ljubi Gospej presv. Serca. N. S. St. 3. Največo zahvalo izrekam Naši ljubi Gospej presv. Jezusovega Serca za veliko polajšanje v prav nevarni bolezni. Ko sem se ji skoz devet dni prav zaupljivo priporočevala, se mi je v enem tednu prav močno zboljšalo, ko mi prej nad pol leta nobene zdravila pomagale niso. j. ir. St. 4. Po obljubi naj naznanive Mariji posebno očitno zahvalo za njeno pomoč, ki je ueki hiši došla nenadoma, da se je v nji zopet pričelo keršansko življenje. M. K. in A. R. St. 5. Oseba, ki je dalj časa bolehala in vidila, da zdravila nič ne pomagajo, je bila sklenila v zado-bitev zdravja devetdnevnico k časti Naše ljube Gospe opravljati, in bila obljubila, če bo uslišalna, to po,.Danici" razglasiti. Po opravljeni drugi devetdnevnici jo je ona telesna slabost popustila, za kar se priserčno zahvaljuje Bogu in priprošnji Marije Device. Iz Goriškega, 11. oktobra l^Tfi. Prošnje. Št. 1. Neka mati, v velikih bridkostih, s posebno priserčnostjo priporoča bratovšini in še zlasti čč. gg. duhovnom svojega sina v gorečo molitev, da bi na Ma-rijne prošnje k spoznanju prišel. V Ljubljani, 17. oktobra 1870. Št. 2. Z Gorenjskega. Dve osebi se prav priserčno priporočate v družbino molitev naše ljube Gospe presv. Serca, ena — mati treh nepre.skerbljenih otrok — v telesnih, druga v dušnih zadevah. Ako se doseže Božja pomoč, se bo zahvala v „Zgodnji Danici" razglasila v veči čast Božjo in češenje naše ljube Gospe. Št. 3. Bolehna oseba v Lj., ki se boji neke prav nevarne in hude bolezni, se prav serčno priporoča v bratovsko molitev, da bi milostni Bog na priprošnjo naše ljube Gospe nevarnost odvernil. Uslišanje, ako sc doseže, se bo razglasilo. Št. 4. Triletna deklica iz Zalega Loga, ki že celo leto hudo boleha, ter sama veliko terpi in tudi starši z njo veliko težavo imajo, bodi bratom in sestram bratovšine nase ljube Gospč presv. Serca v molitev priporočena, naj Bog po prošnji Marijni kako preloži deklici, kakor je njeni duši v zveličanje. St. 5. Mati prosi ude bratovšine Naše ljube Gospe, naj molijo ž njo za njenega sina, da bi mu sprosila nebeška Kraljica milost, da bi ostal stanoviten in zvest v veri, ker jo vsak čas lahko zgubi na tujem kjer zdaj biva. Iz Gorenjskega 19. vinotoka 1876. Št. 6. Nahajam se v velikih dušnih in telesnih nadlogah in bridkostih, opravil sem že več devetdnevnic, ali mi ni nomagano, se ve da kakor nevrednemu. Tedaj prosim ljube brate in sestre bratovšine naše ljube Gospč presv. Serca, in sicer v drugič: prosite za mene, naj se me Gospod usmili na priprošnje naše ljube Gospč presv. Serca in mi dodeli, kar potrebujem, da ga ljubim in spolnujem Njegove zapovedi. Devetdnevnico opravljam, in ako mi bo pomagano, hočem v veči čast Božjo in v češenje naše ljube Gospe v „Danici" razglasiti. Na Primorskem 9. oktobra 1876. F. R. Št. 7. Misijonarji v Drinopolji na Bulgarskem nas Slovence prosijo, da molimo za njih novega škofa Nil-a Izvorova, za bulgarsko cerkev in za zedinjevanje Bul-garov s katoliško Cerkvijo. (Gl. v „Ogledu" dopis iz Drinopolja.) Te želje jim ne vemo bolje spolniti, kakor da vso bulgarsko katoliško Cerkev z njenim škofom in prizadevanjem vred prav serčno izročimo in priporočimo v bratovske molitve in prošnje Naše ljube Gospe presv. Serca. Naj jih Marija tudi milostno obvaruje turške jeze, turškega skrunjenja in turškega klanja in pobijanja. ,,Orate fratres." Molite, bratje in sestre! Družbine zadeve. Zidanje cerkve y Suši prav dobro in srečno napreduje. Da se pri mnogostranskih nevarnostih prav nobena nesreča Še ni prigodila, je očitno znamnje in spričevanje Božje pomoči nad delom in posebnega varstva Marij-nega nad delavci. Tudi ostrešje je že postavljeno in se bo o svetem Lukeži že jelo kriti, ako nam ljubi Bog le še tako vgodno vreme ohrani, kot je zdaj. Samo za denar — hudo gre, ko je povsod toliko dajanja in potreb na vse strani. Upanje pa imam, da se bodo našli prijatli in dobrotniki, ki bodo tudi za cerkvico Matere Božje v Suši blagovoljno še kaj darovali, kar bo gotovo tudi dobro naloženo pri Bogu in obilno povernjeno v nebesih. Vse brate in sestre naše ljube Gospč ptesv. Serca pa posebej še prosim, naj Marijo prečisto Devico priserčno zahvalijo, da omenjeno delo tako srečno napreduje, ter naj ji priporočijo, da bo po njeni priprošnji dobri Bog tudi posihmal delo in delavce vse nesreče obvaroval! „Ako je Bog z nami, kdo bo zoper nas V" ZaUloiki. Listek za raznoterosti. Koledar za naslednji teden. Vinotok. — Oktober. 22. \edelja XX po binkoštih. Evangelij: „Jezus ozdravi kraljičevega sina, ki je jel umirati". (Jan. 4.) — Sv. Ko r d nI a, devica, tovaršica sv. Uršule, sprič., se je morivcev Hunov zbala in se skrila, pa se je kmalo kesala in se prostovoljno jim v roke dala. — Sv. Just, deček sprič. (Gl. Danico predlansk. 1. List 42.) — Sv. Marija Šaloma, mati Cebedejevih sinov, Jakopa in Janeza aposteljnov, je oskerbovala dišave za maziljenje Jezusovega mertvega Telesa. 23. Ponedeljek. Sv. Janez Kapistran, spozn. iz kapucinskega reda, je misijonaril po Beneškem, Kranjskem, Koroškem, Tirolskem, Avstrijanskem, Pemskem, Poljskem in Ogerskem, pri Belem gradu je z molitvijo in navduševanjem premagal Turke, t 1456 v 71. letu svoje starosti. Njegove košice počivajo v Belaku. — Sv. Ignacij, cesarske rodovine, patrijarh v Carigradu, spoz.; siloviti Focij ga je bil pregnal s škofovskega sedeža, ter se je sam nanj usedel; tadaj se je greška cerkev jela ločiti od latinske rimske Cerkve, t I. 778. 24. Torek. Sv. Rafael, veliki angelj, je mladega Tobija na potu v Mcdijo spremljal, ga otčl iz nevarnosti , da ga ni riba požerla, mu preskerbel pobožno nevesto Saro, ga varoval, da ga ni umoril satan, kteri je bil umoril že sedem njenih ženinov, ga je zdravega domu pripeljal, in njegovega očeta, starega Tobija, slepote ozdravil. — Sv. Areta, sprič., župan v mestu Ne-granu v Arabiji, in njegovi tovarši sprič. (Beri mično zgodbo v Danici lansk. I. List 43.) 25. Sreda. Sv. Krizant in njegova žena sv. Da-rija sprič. v Rimu. (Gl. Danico predlansk. 1. List 43.) — Ss. Krispin in Krispinijan, brata, blagorodna Rimljana, apostoljska moža, sta sv. vero na Francoskem oznanjevala, po noči pa sta čevlje delala, da sta se preživljala ; bila sta ob glavo djana 1. 287. Danes je pervi krajec ob 8. uri 52. m. zjtitra. 26. Cetertek. Sv. Evarist, papež sprič., je vladal sv. Cerkev 9 let, in je prejčl roučeniško krono I. 109. — Ss. Lucijau in Marcijan, glasovita čaravca; neka keršanska devica je njune peklenske čararije in zvijače s samim znam njem svetega križa uničila in ju k sveti veri pripeljala. Pod cesarjem Decijem sta biia sežgana 1.250. 27. Petek. Ss. Vincencij, Sabina in Ki istrtn, sprič. v Avili na Spanjskem, so bili na tero tako razpeti in nategnj^ni, da so se jim vsi udje izmaknili: po tem 30 bile njih glave na kamne položene in s težkimi buti-carai razdrobljene. — Sv. Eh-sbnan, kral) v Etiopiji na AtVikanskem, je bil od cesarja Justina pr< sen, naj kroti juda Dunaana, kralja v srečni Arabiji, kteri je kristjane hudo pestil in moril (beri Danico lansk. 1. 24. vinotoka. List 43), kiir je tudi zmerno storil; po tem pa se je bil kralievanju « dpovedal in se podal v Jeruzalem, kjer je v samostanu ostro živel, in v Gospodu mirno zaspal v 6. stolctji. 2*. Sahota. Sv. Simon s priimkom „Kananejec", in sv. Juda s priimkom „Tadej", aposteljna, sta po mno?ih deželah sv. evangelij oznanjevala, poslednjič pa sta na Perzijskem dosegla mučenisko krono. — Sv. Gadij"-. škot v Atriki, je bil od arijsnskih, divjih Vau-dalov pregnan, in je v Neapeljnu v Gospodu za-pal .Imenitni poroki. Pri sv. Valentinu v Javorski tari, nad Skofjo loko, je bila une dui zlata poroka. Stari oče Urban Dolenec, rojen 1*03 na Stirpniku, j<- bil v pervo poročen *. maja 1*2«» z Mico Ažbetovo, rojeno v Krivem berdu 12. oktobra 1M1. Ta dva tedaj je č. g. Javorski fajmošter v novo poročil. Znamenita pa je bila ta slovesnost zato, ker je bila sklenjena še z drugo poroko. Naj mlajši sin zlatoporočencev, Janez, rojen 1851, je bil namreč ob enem poročen s Polono Gartnerjevo z Jarčjega berda, staro 2«» let. Očetu in mlademu ženinu pa je to opravilo oskerbel in bolj slovesno na-pravil občno spoštovani sin, oziroma brat, Jože, it. sicer iz hvaležnosti do Boga in iz ljubezni do svojih spoštovanih staršev in drazega brata. Da so bili stari in mladi ženini in svatje polni hvaležnosti do Boga v cerkvi in pri naslednjem ženitovanji. je tako očitno. Božja pomoč ostani pri vsi družini. V Rima je milgosp. Drag. Fr. Pruha, škot za Jatfo, v dan sv. Vaclava, 28. septembra, posvetil kapelo v ondotnem češkem hospicu. Sel je bil nalaš zato v Rim in mudil se je ondi do 5. t. m. Kamen nad gogtišem ima napis: „Carolus Imp. IV Rex Bohemiae me fecit et II. Rorav Procurator Hospitalis praesentis et Nationis Bohemorum ruinosum refecit A, MCCCCLVII." Ta naprava se je bila s časoma za Čehe opustila, sedanji sv. Oče pa so jo zopet povzdignili za ta narod. Dunajski akademiški slikar Vojtčh Hinais je vse znotranje v kapeli prelepo naslikal s presninami. Na steni za altarjem se vidi podoba Matere Božje, pred nj6 sv. Vaclav s ss. Vojtčbom in Prokopom ob straneh; tudi cesar Karol pred Marijo kleči. Prelepa je sostava, lju-beznjiv in nežen kolorit. Altar je ves iz marmorja in svetinje sv. Vaclava v njem pokriva kamen iz katakomb. Tudi so notri svetinje od sv. Jan. Nepomuka in od sv. Vojtčha. Hospic je osnažen in zvekšan z dvema novima nadstropjema; zadnja stran je iz temelja predelana in razširjena, ker cesar Ferdinand in Marija Ana sta v ta namen bližnjo hišo prikupila. Prelepo gostile tedaj imajo zdaj Čehi v Rimu, ako pa ne pridejo svoj dan lepi laški liberalci, rekoč: to je nase! Basi-boznki na Laškem. Pod tem napisom piše „Uuitk" iz ,,Gazz. di Napoli" od 2(J. sept., da so laški briganti v Katanzari storili „strahovitost, ki orečeščuje vlado, ktera terpi, da je očitna varnost v takem stanu. Omenjeni tolovaji tedaj so nekega varha živine pri baronu Berlingieri-u vjeli blizo Sile, ga zvezali, zavreli vode v velikanskem kotlu (caccavo), v kakorsnem se sir kuha, so reveža trinoško v kotel spravili in ga pustili, da je konec storil v strašnih bolečinah"! Ali ni to popolnoma satansko, peklensko počenjanje? Že smo večkrat opomnili, da tam kjer se zatira vera in Cerkev, se ljudstvo v divjaštvo nazaj tira. Kaj nel»i bomo še slišali iz nesrečnega Laškega!? V Genevi (Geufu) na Švicarskem se ima v krat kem napraviti shod v ta namen, da naj se nedelja posvečuje. Prišlo bode * eliko zastopnikov mnogih želez niških družb, tergovcev in obertnikov. Pričakovani so nekteri zastopniki iz Avstrije, Francije, Italije, Nemčije, Angleškega itd. Z bojišča ni posebnega novega. Vedno mesarjenje in pobijanje že niso več novice. Rus in vstaši turških ponudb za 6 mescev ne sprejmejo, in sploh se misli, da bode vojska med Rusi;o in Turčijo. V Serbijo prihaja neprenehoma vsaktera pomoč iz Rusije, pa tudi po nekaj od druzih narodov. MHihorske spremembe* V Lavantinski škofiji: Preč. g. zlatomašnik Anton Galuf, dekan in nadžupnik v Vuzenici, je pusta! častni korar Lavantinski, in čast. g. Franc Pole provizor na Vranskem. — Umerla sta čč. gg.: Janez Stul°r, župnik na Vranskem, in Andrej Gabron, zlatomašnik in defi-cient na Bizeljskem. R. i. p. — Vranska župnija je do 17. novembra t. I. razpisana. MMobrvini rtarori• Za pogorele* o Logatcu: Iz Mengša 3') gld. — Iz Leskovca po preč. gosp. dekanu E. Polaku 20 gld. — Po ravno tem iz Leskovca 6 gl. — Z Zalega Loga3gl. 43 kr. Za ubegle Erccifovino- iu Bošnjak-: Z Zalega loga 1 gld. Za sv. Očeta: Iz Lipoglava 1 gl. Za bnlgarski misijon v Adrijanopelnu: Z Zalega Loga 1 gl. Za afrikanski misijon: J. Lakner 1 gl. Za sv. deželo: lz Leskovca po preč. gosp. dekanu Polaku 27 gld. 80 kr. (za prod. 1 c. 39 f.vpred.) - Z Zalega Loga 8 gl. 57 kr. — Po gosp. S. Žužeku 4 gl. 25'„ kr. — Po gosp. J. Ažman-u 4 gl. " Za sv. Detinstvo: Po g. G. Jakeljnu 3 gl. Za družbo sv. Bonifacija: Iz Lipoglava 1 gl. Za družbo sv. Leopolda: Iz Lipoglava 3 gl. Odgovorni vrednik: Loka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožef Blaznlfcovl dediči v Ljubljani.