STRAN 5
EVROPSKIH 20 MILIJONOV UPOKOJENCI UMIRAJO, EVROV ZA ODPADKE	PROBLEMI NE
MILOŠ SAGADIN: »V SLOVENSKIH KLUBIH NISO VAJENI DELA«
\rop/c
ST. 2 - LETO 61 - CELJE, 6.1.2006 - CENA 300 SIT
KRŠITEV ODPIRALNEGA ČASA
)DKI
liilf
Je komu že žal?
Priznam. Na praznični ponedeljek smo pri nas doma pili mleko po kapljicah, namesto kruha pa smo jedli toast. V edini prodajalni, ki sem jo po
v Celju odprto, so bile namreč police popolnoma izropane. Ampak to je moj problem. Sem pač ena od tistih, ki se je v preteklih letih pustila zapeljati trgovcem in se navadila na svež kruh tudi ob nedeljah in praznikih, Se bom . JANJA INTIHAR že odvadila. Mi je pa zeb žal, da to ne bo kaj dosti pomagalo delavkam in delavcem v trgovini.
Povod za razprave, da je treba ob nedeljah trgovine v Sloveniji zapreti, je bil pred tremi leti v tem, da so sindikati želeli višje dodatke za nedeljsko delo zaposlenih v trgovini, delodajalci pa so se temu uprli. Sindikalistom so se takoj pridružili »varuhi« družinskega življenja in razlagali, da nakupovanja ob nedeljah razdirajo družine. In državljani so podprli referendum o nedeljskem zaprtju trgovin. Vendar pa s trenutno veljavnim zakonom, ki udejanja referendumsko voljo ljudi, pa tudi s tistim, ki si je to voljo krepko prikrojil in bo o njem parlament spet razpravljal prihodnji teden, ni nihče zadovoljen. Sindikalisti, ki so medtem že dosegli zvišanje dodatkov za nedeljsko delo prodajalcev, se ob vprašanju, ali jim je kaj žal, da so povzročili takšno zmedo z odpiralnim časom, in da bo pravzaprav ob sprejetju zadnje novele zakona odprtih kar 80 odstotkov trgovin, v zadregi muzajo. Borbo proti izkoriščanju delavcev v trgovini bodo nadaljevali, pravijo, a v isti sapi dodajajo, da so pripravljeni tudi marsikaj storiti, da zaradi novega odpiralnega časa ne bi bilo toliko.slabe volje.
Zaprtje trgovin ob nedeljah ne ustreza niti koaliciji, saj je krepko razširila seznam izjem, za katere prepoved ne velja, ne opoziciji. Besni so tudi trgovci, ki sicer vsi po vrsti zatrjujejo, da bodo zakon spoštovali, vendar hkrati dajo tudi vedeti, da bodo čim bolj izkoristili vse nejasnosti. In medtem ko bodo politiki poskušali zakrpati pravne luknje in bodo med sabo razčiščevali, kateri kraj je in kateri ni turistično ali romarsko središče, si bodo trgovci v sosednjih državah, ki delajo ob hedeljah, meli roke.
»Če se je politika vmešala v gospodarstvo, še nikoli ni ratalo nič pametnega,« je te dni bentil eden od manjših trgovcev na Celjskem.
Dedek Mraz iz Bruslja
Evropa odobrila nepovratna sredstva za gradnjo druge faze območnega centra za ravnanje z odpadki
Direktor Javnih naprav in celjski podžupan Marko Zi-danšek je potrdil, da so v Bruslju tik pred koncem leta prižgali zeleno luč za drugo fazo projekta centra za ravnanje z odpadki (Cero) in zanj namenih 20,3 milijona evrov nepovratnih sredstev. Še več, projekt so ocenili kot vzorčen, zato ga bodo natisnili v posebni publikaciji in razposlali v države unije kot primer odličnega ravnanja z okoljem.
Odobreni denar bo zadostoval za 70 odstotkov naložbe, ki bo zaokrožila postopek ravnanja z odpadki, od njihovega zajemanja v 23 občinah celjskega območja do ločevanja, reciklaže, odstranjevanja negorljivih frakcij, kompostiranja in slednjič sežiganja gorljivih frakcij v odpadkih. Kot je znano, vsebuje projekt Cero v prvi fazi, za katero se prav te dni končuje postopek izbire izvajalca, gradnjo potrebnih objektov za ravnanje z odpadki na odlagališču v Bukovžlaku. Ta del naložbe bo stal 18,5 mi-
Zdaj še križišče pri pošti
V torek se je v Cankarjevi ulici v Celju v križišču pri pošti začel še zadnji, kaže da najzahtevnejši del gradnje sodobne prometnice, ki bo povezovala sever in jug mesta.
Cankarjevo ulico, kjer bodo svoje raziskave že v ponedeljek začeli arheologi, so v križišču pri pošti vse do križišča z Gubčevo ulico zaprli za ves promet. S tem sta Vodnikova ulica in zahodni del Cankarjeve do križišča z Gubčevo postala dvosmerna. Le takšna prometna ureditev namreč omogoča lokalni avtobusni promet z glavnim postajališčem pred Mestnim kinom Metropol. Promet v osrčje mestnega jedra zdaj teče po Kocbekovi, Vodnikovi in Can-
karjevi ulici dvosmerno, avtobusi pa imajo svoje obračališče s Cankarjeve v Gubčevo ulico. Zaradi tega so ukinili tudi vsa parkirišča ob Cankarjevi in Vodnikovi ulici. Za vozila, ki prihajajo v mesto skozi podvoz s Teharske pa so omogočili zavijanje v levo in desno. S tem so pripravili gradbišče za arheološke raziskave v križišču pri pošti, ki naj bi jih končali še v aprilu.
Gradbeni poseg pa ne zmanjšuje le možnosti parkiranja, marveč tudi zelo otežuje dostop z vozili v mestno jedro, še posebej ker tudi križišče pri avtobusni postaji še ni dokončano in ker je za vsa vozila iz smeri Laškega v njem prepovedano zavijanje v levo. Za vsa vozila, ki prihajajo z
juga, je tako prva možnost za zavijanje proti mestnemu jedru šele v križišču pri vojašni-.ci ah pa zavijanje v desno proti avtobusni postaji, obračanje tam in nato vožnja na Levstikovo in proti središču.
Nadležen prometni režim bo jezil Celjane še kar nekaj mesecev. Čeprav smo pričakovali, da bo celotna obnova Aškerčeve ulice, Krekovega trga in Ulice XIV. divizije končana še v maju, je že slišati, da dela, tudi zaradi neugodnih vremenskih razmer, ne bodo končana pred koncem junija. Čaka nas torej dolgih šest mesecev zoprnih in težavnih motoviljenj pri vožnji v mesto.
BRST, foto: GREGOR KATIČ
Direktor Javnih naprav in celjski podžupan Marko Zidanšek z odločbo evropskega kohezijskega sklada, ki zagotavlja 20,3 milijona evrov nepovratnega denarja za gradnjo Cero 2.
lijona evrov, EU pa ga sofinancira z devetimi milijoni evrov. V tej fazi bodo ob že zgrajeni sortirnici ločeno zbranih sekundarnih surovin še objekt za demontažo kosovnih odpadkov, kompostar-na za biološke odpadke ter novo odlagališče preostanka odpadkov.
Gradnja obeh objektov v drugi fazi bo stala blizu 30 milijonov evrov, gre pa za napravo za mehansko biološko obdelavo preostanka odpadkov in toplarno, v kateri bodo sežigali lahke frakcije iz preostanka odpadkov in blato iz čistilne naprave, pridob-ljeno toploto pa uporabili v sistemu daljinskega ogrevanja. Toplarna je celjski občinski projekt in je preostalih 22 občin, ki sodelujejo v naložbi, ne sofinancira.
Evropska unija je tako za sodobno ravnanje z odpadki
po vseh evropskih normah skupaj zagotovila kar 29 milijonov evrov nepovratnega denaija. Povedano še bolj plastično - skoraj tri četrtine letnega proračuna Mestne občine Celje.
»Razliko do celotne vrednosti naložbe zagotavlja država iz okoljskih taks, del denarja pa bodo zagotovile tudi sodelujoče občine iz Savinjske statistične regije,« je ob novici iz Bruslja povedal Marko Zidanšek. »Gradnja Cero 1 bo stekla že v spomladanskih mesecih, saj smo prav te dni pred izbiro izvajalca, odobritev denarja za Cero 2 pa pomeni izpolnitev pogojev za objavo razpisa v uradnih listih Evropske unije in Slovenije, kar napoveduje začetek del že v tem letu. Ker smo v občini ocenili, da je se v tej finančni perspektivi dovolj denarja v ko-
hezijskem skladu, smo zelo pohiteli z vsemi postopki, da smo še ujeli vlak iz perspektive do 2007. S tem bomo prvi v Sloveniji celovito rešili ravnanje z odpadki. Posebej smo veseli, ker je to postal vzorčen projekt za Slovenijo kot celoto, ki bo omogočil predrugačenje sistema ravnanja z odpadki. Povsem verjetno je, da bo v Sloveniji nastalo šest do sedem podobnih projektov. To bo spremenilo tudi strategijo države, ki je poprej zagovarjala dve veliki sežigalnici v državi, a zaradi odporov v okolju do tega nikoli ni prišlo,« je povedal Zidanšek.
V javnosti se je že ob pripravi projekta pojavil odpor in strah pred toplarno oziroma sežigalnico. »Strah je povsem odveč. Uporabljena bo sodobna tehnologija, ki je dobila tudi potrditev evropskega kohezijskega sklada. Vse, kar ne bi bilo v skladu z evropsko direktivo na tem področju, bi ne bilo sofinancirano. To je osnovno poroštvo, da je izbrana tehnologija prava, varna in okolj u kar se da prijazna. 1\i-di naši testi so že pred pripravo projekta to potrdili,« poudarja Zidanšek.
Čeprav je zaradi razpisnih rokov in morebitnih pritožb na izbiro izvajalca zaenkrat še nemogoče natančno napovedati, kdaj bodo začeli graditi, je že jasno, da bosta obe fazi projekta tekli praktično vzporedno, obé naložbi pa morata biti končani v celoti do sredine leta 2008.
BRANKO STAMEJČIČ
Kure na Celjskem niso več zaprte
V Sloveniji ne bo več treba rediti perutnine v zaprtih prostorih, je včeraj sklenila Veterinarska uprava RS (Vurs). Z objavo v uradnem listu bo omilila ukrepe proti širjenju ptičje gripe, ki jih je uvedla oktobra lani. Ukrep bo veljal le še v 14 občinah na območju Ptuja, Dravskega polja in Ormoža.
Še naprej bodo spremljali stanje v Sloveniji, v Evropi in po svetu in če bo potrebno, bodo ukrepe spet ustrezno zaostrili oziroma jih dokončno odpravili. Sosednje države so te ukrepe odpravile že 15. decembra.
Pri odločitvi so sodelovali predstavniki Nacionalnega veterinarskega inštituta in or-
nitologi. Sprejeli so jo na podlagi rezultatov testiranja domače perutnine in divjih ptic, ki sO bili v vseh primerih negativni. Na območju omenjenih 14 občin, kjer zapora še velja, pa je največja koncentracija gospodarske reje perutnine in ptic, ki trenutno prezimujejo na tamkajšnjih vodnih površinah.
Možnih vzrokov za vnos virusa ptičje gripe v Slovenijo je veliko in prostoživeče ptice so relativno majhen dejavnik, kar pomeni, da je še vedno velika potreba po nadzoru transporta in trgovine, so poudarili predstavniki Vursa.
AB
Začenjajo se zimske razprodaje
Danes se začenjajo zimske razprodaje tekstilnega blaga in obutve, v okviru katerih bodo trgovci za tri tedne znižali cene tudi do 50 odstotkov.
Kot določajo pravila, mora objava o razprodaji biti razumljiva za potrošnika. Vsebovati mora podatke o vrsti blaga, odstotku znižanja in času trajanja. Če je odstotek znižanja v razponu, na primer od 20 do 40 odstotkov, mora najvišji odstotek zajemati vsaj eno četrtino vrednosti vsega blaga na razprodaji. Blago na razprodaji mora biti označeno s ceno pred znižanjem in z znižano ceno.
Nekateri trgovci že napovedujejo, da bodo v času razprodaje cene še dodatno znižali, po nižjih cenah pa bo večina ponudila približno 60 do 70 odstotkov vseh izdelkov. JI
M«
iODKI
Celjski nekoč in Jutri
Z javnim natečajem iščejo idejne rešitve za razvoj Starega gradu in Knežjega
dvorca
V današnjem Uradnem listu je izšel javni natečaj Celjski nekoč in jutri. V sodelovanju z zbornico za arhitekturo in prostor ga je pripravila Mestna občina Celje. Z njim išče idejne programsko vsebinske in arhitekturne zasnove za razvoj Starega gradu z vsemi medsebojnimi povezavami s starim mestnim jedrom in v tem sklopu tudi arhitekturno urbanistične rešitve prenove Knežjega dvorca.
Natečaj je plod dela tako imenovane Evropske projektne skupine, ki jo je imenoval župan Bojan Šrot že leta 2004 s ciljem, da išče in pripravlja projekte, ki bi jih bilo v Celju mogoče sofinancirati z evropskim denarjem. Izkušnje s pridobivanjem evropskega kohezijske-ga denarja so v Celju izvrstne, kažejo pa, da je zlasti treba imeti vizijo, jasen idejni in programski načrt razvoja ter urejeno vso urbanistično in projektno do-
V evropski projektni skupini sodelujejo: (z leve) Milena Čeko Pungartnik, vodja Roman Kramer, Vlado Koželj, Darja Zabukovec in Iztok Uranjek (manjka na sliki).
kumentacijo. Če vse to je, je tudi denar mogoče pridobiti.
Prav to pa je tudi cilj tokratnega natečaja, ki naj bi bil vrelec zamisli za vsebinsko povezavo celjske zgodovine s sedanjostjo in prihodnostjo mesta.
Zupan Rifelj ni več direktor
Pred koncem minulega leta je župan občine Gornji Grad Toni Rifelj odstopil z mesta direktorja občinskega podjetja Engo, s tem pa je tudi ugodil zahtevam t. i. Kosove komisije. Za novega direktorja podjetja Engo so imenovali mag. Aleša Bratkoviča.
Konec oktobra se je namreč Komisija za preprečevanje korupcije, bolj znana kot Kosova komisija zaradi direktorja Draga Kosa, lotila gor-njegrajskega župana Tonija Riflja, ki je bil tudi direktor občinskega podjetja Engo. O podjetju, ki v kraju skrbi za sistem daljinskega ogrevanja z biomaso, smo predvsem zaradi sporov s podjetjem Smreka lani večkrat pisali. Občina je z odkupom deleža od Smreke postala 100-od-stotni lastnik podjetja Engo, vendar ga je nameravala tudi prodati. Kosova komisija je oktobra zahtevala, da naj Rifelj v dveh mesecih odstopi kot župan ali kot direktor. Že takrat je Rifelj povedal, da nima namena odstopiti z mesta župana, saj naj bi bilo
Toni Rifelj je samo še župan.
podjetje Engo tik pred prodajo, sam pa je imel nalogo, da spelje vse postopke.
Rifelj je takrat med drugim napovedal, da naj bi svetniki o prodaji odločali na izredni seji, vendar doslej te seje še ni bilo. »Vseeno smo z mojim odstopom in imenovanjem novega direktorja ugodili zahtevam protikorupcij-ske komisije. Postopke za pro-dajo peljemo naprej, tudi skladno s sklepom občinskega sveta. Podjetje Engo normalno posluje in tako bo tudi vse do prodaje podjetja,« je povedal Rifelj.	US
HITRI KABELSKI I!
ET
SEDAJ MOŽEN DOSTOP TUDI DO OMREŽJA ARNES!
(samo v Celju) dodatne informacije na
)Iekîro
'turnšek
Predvsem naj bi ponudil rešitve, ki bi vsebinsko, pa tudi arhitekturno povezale grad kot simbol veličine Celjskih z mestom. V tem smislu iščejo na območju gradu rešitve, ki bi ob obnovljeni infrastrukturi (grad končno dobiva kanalizacijo) in z rekonstruiranima Pelikanovim in Friderikovim stolpom prizorišču dale nove vsebine. »Na gradu se mora odvijati program 365 dni v letu,« je bil jasen ob predstavitvi vodja skupine za evropske zadeve Roman Kramer. »Prav tako je treba z jasnimi izhodišči in s programom povezati zdaj parcialne, razdrobljene interese. Rešitev ne bomo vsiljevali, ponudili jih bomo in k sodelovanju povabili tako zgodovinarje kot turistično društvo.«
V natečaju zahtevajo jasno navezavo na mestno jedro, ki bi jo bilo treba speljati preko sotočja Savinje in Voglajne, kjer bo nastal tematski park, predvidoma na temo Celjskih v Evropi, preko Savinjskega na-
brežja do Knežjega dvorca. Ta pa je kot veličasten dokaz moči Celjskih vreden posebnega razmisleka. Z natečajem naj bi našli rešitve za arhitekturno in vsebinsko prenovo dvorca, stik ali smiselno ločnico trga pred dvorcem s Trgom celjskih knezov, stik s stavbo Narodnega doma, rešili vprašanje prezentacije srednjeveškega obrambnega jarka in tudi poiskali rešitve za ureditev dvorišča kot javnega prireditvenega prostora.
Projektna skupina pričakuje dober odziv na objavljeni natečaj, saj je ta s svojo zahtevnostjo pravi izziv za stroko, k sodelovanju pa nameravajo povabiti tudi arhitekte iz tujine. Sodelujoči bodo morali idejne zasnove oddati do sredine marca, razstavo pridobljenih elaboratov, za katere je nagradni sklad natečaja 16,7 milijona tolarjev, pa bodo pripravili ob letošnjem občinskem prazniku.
BRANKO STAMEJČIČ
Mariborska 86, 3000 Celje, tel.: 03/42 88 000, fax: 03/42 88115
KJE SO NASI POSLANCI?
Koledniki in 90 kraljev
Predsednik državnega zbora (DZ) France Cukja-ti je v sredo odprtih rok sprejel v kolednike iz Kamnika. Koledovanje je star običaj, po katerem koledniki hodijo od hiše do hiše, zlasti med 25. decembrom in 6. januarjem, ter s petjem ali igranjem zaželijo blagoslov za letino ter zdravje in srečo ljudem in živini.
Morda je del te sreče Cuk-jatija obsijal že pred uradnim koledniškim obiskom, saj je upravno sodišče zavrglo tožbo, ki jo je vložila skupina 31 opozicijskih poslancev zoper predsednika DZ Franceta Cukjatija, ker ta ni želel ustanoviti preiskovalne komisije, ki se ukvarja s prodajo državnega deleža v Mercatorju. Sodišče je menilo, da ta neustano-vitev ni takšno nedopustno dejanje, ki bi se lahko izpodbijalo v upravnem sporu. Po mnenju sodišča ustavne pravice poslancev, da zahtevajo parlamentarno preiskavo, ne gre enačiti s tistimi ustavnimi pravicami - s človekovimi pravicami ali temeljnimi svoboščinami - ki uživajo neposredno varstvo.
Po besedah podpredsednice upravnega sodišča Jasne Šegan bi opozicijski poslanci lahko zahtevali sodno varstvo te pravice potem, ko predsedstvo DZ njihove zahteve ne bi uvrstilo na dnevni red zasedanja DZ.
Seveda so na obeh političnih polih sklepe upravnega sodišča komentirali vsak po svoje. Medtem ko Cukjati ugotavlja, da je sodišče z zavrnitvijo tožbe pokazalo, da ta »ne izpolnjuje temeljnih pravnih predpostavk oz. je v ključnih vidikih pravno zmotna«, pa so na primer v LDS prepričani, da mu je sodišče ponudilo možnost za časten umik in popravo napak, tako da bo predsednik DZ njihovo zahtevo za ustanovitev preiskovalne komisije uvrstil na dnevni red DZ. Njihovo prepričanje delijo tudi poslanci Socialnih demokratov. »Verjamemo, da se bo Cukjati o tem ustrezno posvetoval, in odločil, da bo DZ o tem odločal na naslednji seji,« je dejal Milan M. Cvikl (LDS). Nekdanji Velenjčan je bil tudi glavni akter LDS na seji konec novembra, ko so razpravljali o ustanovitvi preiskovalnih komisij in ki se je končala z obstrukci-jo, saj so poslanci LDS zapustili sejo.
Cukjati trdi, da je DZ z aktom o ustanovitvi parlamentarne preiskave o vseh spornih prodajah lastniških
deležev Kad in Sod upošteval tudi zahtevo opozicije, saj naj bi se poslanci naj-
prej lotili ravno Mercator-ja. Po njegovih besedah zakon ne pozna pozicijske ali opozicijske preiskovalne komisije, saj vsaka poslanska skupina imenuje enako število poslancev.
Trgovinske boje poslanci bojujejo tudi na nedeljski fronti. Konec lanskega leta so si že umili roke nad preoblikovanjem referendumske volje v na novo oblikovani nedeljski delovni čas in sprejeli precejšnje izjeme, ter z novelo trgovinskega zakona razjezili tako trgovce kot sindikate. Nato so precej nepričakovano dobili košarico z državnega sveta, ki je z vetom zavrnil spremembo omenjenega zakona, v zagonu navdušenja pa na isti seji posekal še zakon o vinu. Tako imamo trenutno nenavadne razmere, saj bodo to prvo »uradno« nedeljo (prvoj a-nuarska pač ne šteje) trgovine morale zapreti vrata, medtem ko bodo na bencinskih črpalkah lahko mirno prodajali naprej, ne glede na velikost prodajalne. Kar nas postavlja pred zanimivo vprašanje, ali je celjski Planet Tuš s svojo bencinsko črpalko pravzaprav velikanska bencinska prodajalna, ki bo čez dva dni obdržala nedeljski urnik ...
Zaradi vsega povedanega se poslancem mudi. V vodo so padli podaljšani dopusti, ki so jih načrtoval zaradi poznega začetka uradne januarske seje (šele predzadnji dan meseca). Ravno na današnjem kolegiju predsednika DZ naj bi odločali o sklicu izredne seje za prihodnji torek. Poleg nesrečnega zakona o trgovini jih čaka še en vroč kostanj iz lanskega leta, imenovanje članov programskega in nadzornega sveta RTV. Oba morata v skladu s spornim zakonom, ki smo ga potrjevali tudi na referendumu, namreč začeti delovati najpozneje do četrtka, 12. januarja. Mandatno-volilna komisija DZ je izmed 214 prejetih predlogov včeraj, v četrtek, izbrala 16 kandidatov za člane programskega sveta iz vrst civilne družbe. Kar ob tragikomiki nekaterih predlogov niti ni bilo preprosto. Ampak o tem več prihodnjič.
Cukjati je kamniške kolednike pozdravil z besedami, da so v posebni hiši, kot so posebni trije kralji. Upajmo, da bodo stanovalci te posebne hiše v tem letu bolj kot poprej živeli v skladu s koledniškim poslanstvom -da bodo nosilci upanja, da bodo imeli odprte oči za stiske ljudi in da bodo solidarni z revnimi in potrebnimi pomoči.
SEBASTIJAN KOPUŠAR

LIMO
Upokojenci umirajo, problemi ne
Dobro desetletje star problem na pragu rešitve? - Davek je končno ukinjen
Problem, star približno desetletje, se po vsej verjetnosti delno bliža koncu. Številni Slovenci iz Obso-telja in iz drugih krajev so si namreč v času nekdanje Jugoslavije služili kruh na hrvaški strani Sotle, pogosto komaj kilometer stran od doma. Pozneje, po osamosvojitvi, so zaradi dela v »tujini« plačevali in še vedno plačujejo zelo visoko ceno.
Naša država rešuje njihove probleme po polževo. Borba za uresničitev njihovih zahtev traja od leta 1992, pri čemer so ti upokojenci po meddržavnem sporazumu iz leta 1998 z višino pokojnine celo precej na slabšem. Člani Društva slovenskih državljanov, upokojenih v republikah nekdanje SFRJ, s sedežem v Ljubljani pravijo, da se zato počutijo kot drugorazredni
državljani. V društvu se pritožujejo, da v pristojnem ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve doslej niso našli pravega sogovornika, s katerim bi sploh lahko govorili o svoji problematiki.
Pri tem predsednica društva dr. Majda Giaschi iz Ljubljane omenja zlasti področje dodatnih pravic iz pokojninskega zavarovanja, med njimi dodatek za pomoč in postrežbo, invalidnine za telesno okvaro ter pravico do regresa. Za tiste člane, ki so bili upokojeni po letu 1998, po sklenitvi meddržavnega sporazuma, zahteva društvo preračun osnove za odmero pokojnine in to iz celotne delovne dobe. V društvu omenjajo, da so tisti, ki so zbrali del delovne dobe v vsaki od obeh držav, hudo prikrajšani, tudi za več deset tisočakov na mesec.
S predsednico se povsem strinja podpredsednik Jelko Pust, občinski svetnik stranke DeSUS iz Rogatca. Posebnost Obsotelja je veliko število slovenskih državljanov, ki so dolga leta delali na hrvaški strani in so danes zato hudo prikrajšani. Iz Rogatca jih je veliko delalo v bližnji tovarni Straža na Hrvaškem, pri čemer je ta napol na slovenskem ozemlju [kjer so zaradi pomanjkanja prostora zgradili skladišče). V Obsotelju je danes približno 400 naših državljanov, ki se morajo preživljati s hrvaško pokojnino. Največ jih je v Rogatcu (kar 270), sledita Rogaška Slatina in Bistrica ob Sotli, od koder so delali v Kumrovcu.
Na evropskem sodišču
Kot omenja Pust, seje problem slovenskih državljanov
s hrvaškimi pokojninami znašel celo na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strassbourgu. Od tam so odgovorili, da je treba najprej poiskati rešitev na državni ravni, v Sloveniji. In upokojenci jo še iščejo ...
Pred časom je na problem na srečanju med predsednikoma Slovenije in Hrvaške, dr. Janezom Drnovškom in Stipetom Mesičem, opozoril župan Rogatca in poslanec Martin Mikolič. Župan sosednje hrvaške obmejne občine Hum na Sotli Božidar Brezinščak Bagola je oba predsednika v duhu obmejnega sožitja pravtako opozoril na problem visokih obdavčitev hrvaških upokojencev, ki so delali v Sloveniji.
Župan in poslanec Mikolič problem dobro pozna vse od začetka ter nanj opozarja tudi kot poslanec. Mikolič, ki je iz iste politične stranke kot minister za delo, družino in socialne zadeve, je tudi prvi izvedel za spremembe v korist slovenskih državljanov s hrvaškimi pokojninami, do katerih naj bi prišlo letos. Pred kratkim so jih omenjali tudi na .DeSUS-ovem prednovoletnem srečanju v Rogaški Slatini, kjer je o njih med drugim govoril predsednik poslanske skupine Franc Žnidaršič.
Spremembe se resnično obetajo, je za Novi tednik potrdil Marko Štrovs, generalni direktor za področje dela in pravic iz dela v ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Upoštevane bodo t.i. dodatne pravice iz pokojninskega zavarovanja, na primer invalidnina za telesno okvaro ah dodatek za pomoč in postrežbo. »Gre za neusklajenost pokojninske zakonodaje obeh držav, saj slovenska zakonodaja daje več so-
cialno varstvenih pravic upokojencem kot Hrvaška. Ministrstvo bo ta nesorazmerja skušalo odpraviti v sklopu sprememb pokojninske zakonodaje, ki jo pripravljamo ter je v programu dela ministrstva za leto 2006.«
Glede rešitve dodatnih pravic bo, kot omenja Štrovs, naša država upoštevala t.i. načelo pravičnosti in podobna načela, ki veljajo analogno za prenos pravic med državami Evropske unije. »Bistvo tega je, da dodatne socialno-varstvene pravice, ki so izplačane poleg pokojnine, praviloma izplačuje država, kjer upokojenec prebiva,« razlaga generalni direktor. V tej smeri pripravljajo v ministrstvu rešitev v sklopu novele pokojninskega zakona ali dopolnitve posebnega zakona. Ko bo Hrvaška vstopila v Evropsko unijo, bo to veljalo v vsakem primeru. V državnem zboru naj bi te novosti sprejemali v prvi polovici leta.
V Sloveniji je bilo po osamosvojitvi približno 5.000 slovenskih državljanov, ki so prejemali pokojnino s Hrvaške. Zaradi smrtnosti jih je danes v državi le še 1.200, od tega v Obsotelju skoraj 400.
Glede rešitve za tiste prejemnike hrvaških pokojnin, ki so bili upokojeni po letu 1998 (za katere zahteva društvo preračun osnove za odmero pokojnine in to iz celotne delovne dobe), pa v ministrstvu poudarjajo, da enakega pokojninskega sistema s Hrvaško ne bo nikoh. Za to tudi naj ne bi bilo nobene pravne podlage, vsaka država ima svojo raven pokojnin, ki so zato nujno različne, razmišljajo v ministrstvu.
Iz dobro desetletje stare problematike slovenskih državljanov, ki prejemajo pokojnine s Hrvaške, je nastal zajeten »dosje«. Hrani ga tudi podpredsednik Društva slovenskih državljanov, upokojenih v republikah nekdanje SFRJ, Jelko Pust iz Rogatca.
Konec obdavčitve
Eden od resnih problemov, ki je mučil tako slovenske državljane, ki prejemajo pokojnine s Hrvaške, kot tudi hrvaške s slovenskimi pokojninami, pa je bil vendarle rešen. Slovenija in Hrvaška sta namreč pred kratkim sklenili konvencijo o izogibanju dvojnemu obdavčenju, kar rešuje problem visokih obdavčitev že tako nizkih pokojnin. Slovenski državljani s hrvaškimi pokojninami so morali davčnemu uradu na Hrvaškem od leta 2000 plačevati 15-odstotni davek od vseh po-kojnin, ki so višje od 3.000 kun (to je od približno 96 tisoč tolarjev). Davek sicer plačujejo že od leta 1995, odkar je veljala drugačna obdavčitev. Lani s 1. januarjem se je lotil obdavčitve slovenskih pokojnin hrvaških državljanov tudi davčni urad v Sloveniji. Tako je znašal lani davek za Hrvate, ki so delali v Sloveniji, za pokojnino do zneska 108 tisoč tolarjev 16 odstotkov, za višjo pokojnino pa celo 33 odstotkov.
Oboji upokojenci pravijo, da se jim bo odvalil kamen od srca, šele ko bodo določila sprejete konvencije razvidna tudi iz zneskov na njihovih pokojninskih odrez-kih. Prejeli jih bodo v prvi polovici januarja, najprej na Hrvaško in nato v Slovenijo.
BRANE JERANKO
Pacient ima vrsto zakonskih pravic
Pacient v Sloveniji (vsak uporabnik zdravstvene storitve, bolan ali zdrav) ima svoje uzakonjene pravice, zapisane v Zakonu o zdravstveni dejavnosti, veljavnem od leta 1992. Vendar: koliko slovenskih pacientov pozna svoje pravice, koliko bolnih sploh ve, da jih v svetu medicine »varuje« zakon? Kdo med Slovenci bere Uradni list RS, v katerem so »izšle« tudi pacientove pravice?
V začetku decembra se je pod pokroviteljstvom Ministrstva za zdravje RS v Ljubljani končal dvodnevni seminar Sveta Evrope »o vlogi državljana in pacienta v zdravstvenem varstvu - novi izzivi«. Pohvala, toda: eden, a še
ta prepuščen listi povabljenih, ki se večinoma tako ali tako ukvarjajo s pravicami pacienta, je (skoraj) enako nič - glede na resničnost slovenskega zdravstva.
»Po veljavni zakonodaji bolniki sicer lahko uveljavljajo svoje pravice v vsaki posamezni zdravstveni ustanovi, v primeru hujših kršitev pa imajo možnost predlagati VTSto oblik nadzora, ki jih predvideva Zakon o zdravstveni dejavnosti in sicer: interni strokovni nadzor, upravni nadzor, ki ga izvaja ministrstvo za zdravje, strokovni nadzor, ki ga v primeru suma strokovne napake izvede Zdravniška zbornica Slovenije ter finančni nadzor, ki ga izvaja pristojna zavaroval-
nica. Bolniki lahko zaščito svojih pravic uveljavljajo tudi v okviru Varuha človekovih pravic, ki se aktivno vključi ob prijavi nepravilnosti v postopkih zdravljenja, ki jih sprožijo bolniki,« navaja uradni vir.
Kršitev bolnikovih ali pacientovih pravic je slovenska vsakdanjost, rutina - od primarne do terciarne zdravstvene ravni. Urad varuha človekovih pravic RS prejme vsako leto okoli 100 pritožb pacientov, lani jih je prispelo 79. Njegova intervencija marsikdaj učinkuje, pove pristojni namestnik varuha Tone Dolčič. Ministrstvo za zdravje pa je lani prejelo približno 500 pritožb pacientov, léto prej približno 400.
Praviloma sicer ni pristojno za njihovo reševanje, a ponekod zaradi pritožbenih in-dicev odredi tudi upravni nadzor. Vladi naj bi do 15. februarja 2006 predložilo novost - Zakon o pacientovih pravicah.
. »Predlagani zakon naj zagotovi, da bodo pravice pacientov natančno določene, pacienti, v posameznih primerih tudi njihovi svojci, pa bodo imeli pravico, da se njihove pritožbe obravnavajo hitro in učinkovito. Če nesporazum oziroma pritožba bolnika ne bo razrešena v tako imenovanem predhodnem postopku, bo pritožbo obravnavala strokovna komisija. Ker zakon izhaja iz načela hitrosti postopka, so
roki za posamezna procesna opravila zelo kratki, kar naj bi pripeljalo do čim hitrejše, pa tudi čim racionalnejše rešitve. Prizadetemu pacientu vsekakor ostane sodna pot, če ne bo zadovoljen z odločitvijo komisije,« pojasnjuje dr. Andrej Robida, dr. med., z oddelka za kakovost v zdravstvu Ministrstva za zdravje RS. »Da pa bi pacientom, ki so v pritožbenih postopkih vedno ali vsaj praviloma šibkejša stranka, saj ne razpolagajo z ustreznim strokovnim znanjem, omogočili čim kvalitetnejše uresničevanje njihovih pravic, bo zakon uveljavil tako imenovanega zastopnika pacientovih pravic. Ta bo bolnikom pomagal s pravnimi
in z drugimi nasveti pri usmerjanju v ustrezne postopke, pravtako pa bo lahko tudi sodeloval v postopkih kot bolnikov pooblaščenec.« Nastajajoči zakon za zdaj prinaša 16 pravic pacienta -med njimi so tudi pravice do preventivnih storitev, do spoštovanja pacientovega časa, do obveščenosti in sodelovanja, do preprečevanja in lajšanja trpljenja, do odločanja o sebi in privolitve po pojasnilu, do upoštevanja vnaprej izražene volje, do enakopravnega dostopa do zdravstvenih storitev, do preiskave zaradi domnevnega varnostnega zapleta, do brezplačne pomoči v pravnih postopkih.
MOJCA VOČKO
Vesolje v Vitanju
Spominska soba za očeta umetnega satelita in pionirja na področju konstrukcije vesoljskih ladij Hermana Potočnika Noordunga
Veste, kdo je bil Herman Potočnik? Ne? Pravzaprav je to sramota, saj gre za znanstvenika svetovnega merila, za vizionarja poleta na mesec, konstruktorja vesoljske postaje, nespornega pionirja geostacionarnega satelita. Ameriške in ruske vesoljske postaje so izdelane na principih, kot jih je postavil Herman Potočnik, o njem pa ni v naših učbenikih niti besede, čeprav je slovenskega rodu.
Herman Potočnik je bil še do leta 1960 popolnoma neznan, potem pa se je, kot se je že leta 2000 na slavnostni seji vitanjskega občinskega sveta ob občinskem prazniku izrazil prof. dr. Janko Rupnik (prav tako Vitanjčan, leta 2004 preminuli profesor na mariborski Pravni fakulteti), začel »lov za Potočnikom«.
Šele leto prej, torej leta 1999, so vesoljski strokovnjaki iz Slovenije, ZDA in Rusije, od koder sta prišla tudi dva kozmonavta, zbrani na dvodnevnem mednarodnem simpoziju v Mariboru, odkrili ne le, da je Herman Potočnik pionir pri izdelavi satelitov in začetnik konstrukcije raketne tehnike in vesoljskih ladij, temveč tudi, da je slovenskega rodu - natančneje vitanjskega. Do tega je bila dolga pot, saj se je na nemški original knjige Problem vožnje po vesolju s podnaslovoma Raketni motor in Lahko razumljiv prikaz največjega tehniškega vprašanja prihodnosti, ki je izšla konec leta 1928 vBerlinu (zletnico 1929), podpisal Hermann Noordung, stotnik vpokoju in diplomirani inženir. Slovenski prevod je izšel pri Slovenski matici šele leta 1986.
Prodor v vesolje
Herman Potočnik je v svoji knjigi Problem vožnje po vesolju opisal načrt za prodor v vesolje, vključno z možnostmi bivanja človeka v tem enkratnem in takrat neraziskanem okolju. Do podrobnosti si je zamislil vesoljsko postajo s posadko in jo postavil v geostacionarno
Potočnikova vesoljska postaja v obliki bivalnega kolesa, ki si jo je zamislil v geostacionární orbiti, to je približno 36 tisoč kilometrov nad ekvatorjem. Njegove ugotovitve so močno vplivale na delo raziskovalcev kot tudi avtorjev znanstvene fantastike. Navdihnil je oblikovanje številnih vesoljskih postaj, tudi tiste, ki je bila posneta v filmu Odiseja 2001 ( Ilustracija Simon Zaje).
orbito. Knjiga ima 186 strani in kar 100 avtorskih ilustracij.
Kot povzema prof. dr. Rupnik, je v njej selektivno sintetiziral v celovit sistem domala vse pomembne ideje in izkušnje na tem področju. »Gre za zgledno delo, po katerem so vodilni možje tega področja, kot na primer sloviti najprej nemški in nato ameriški glavni konstruktor daljinskih oziroma vesoljskih raket dr. Werner von Braun, izjavljati, da jim je pomenilo osnovo za projekte na področju vožnje po vesolju (na primer leta 1942 pri izdelavi orjaške rakete V2).«
Herman Potočnik je omenjeno knjigo napisal strokovno poglobljeno, čeprav je pristop navidez bolj poljuden. V svetovnem merilu je brez dvoma nesporen avtor geostacionarnega umetnega satelita in vesoljske postaje na breztežnostni krožnici okrog Zemlje. Ameriški geostacionarni telekomunikacij ski satelit Syncon je leta 1963 zavzel natančno isti položaj, kot ga je izračunal že Herman Potočnik. Werner von Braun je v Potočnikovem delu videl vodilna načela vesoljske vožnje in kratko komentiral: »Oddaljenost geostacionarne točke v vesolju od Zemlje je leta 1929 z zavidljivo natančnostjo določil stotnik avstrijske vojske Herman Potočnik.« Dodal je, da je bila njegova knjiga zgodovinska prelomnica v svetovni vesoljski raketni tehniki.
»Lahko zatrdimo, da je Herman Potočnik danes svetovno znani znanstvenik in pionir na svojem področju. Ne glede na njegovo univerzalno vlogo v svetu, ki jo vsaka prava znanost ima, je potrebno povedati, da Herman Potočnik ni samo avstrijski raketni inženir, kakor si ga lastijo Avstrijci, ampak velja poudariti tudi njegovo slovensko poreklo. Zaslužil bi si, da bi prišel v vse učbenike, tako kot Jurij Vega, ki ga imajo prav tako Avstrijci za svojega,« je leta 1998 zapisal prof. dr. Janko Rupnik.
Od takrat se je vendarle marsikaj obrnilo na bolje. Herman Potočnik ima svojo ulico v Gradcu in
Pošta Slovenije je izdala spominsko znamko ob 100-letnici Potočnikovega rojstva, Telekom Slovenije pa je v njegov spomin izdal telekartico.
Vitanjska graščina, v kateri
o predvidoma uredili spominsko sobo Hermana Potočnika Noordunga.
- Št. 2 - 6. Januar 2006
v Ljubljani, ob 70-letnici izida njegove knjige in leta smrti je bil v Mariboru veliki mednarodni simpozij, zadnje čase pa postaja njegovo ime poznano predvsem po zaslugi režiserja Dragana Živadino-va in njegove prve gledališke predstavo v breztežnostnem stanju, Gravitacija nič Noordung.
Vitanjski rod
Herman Potočnik se je rodil 27. decembra 1892 v Pulju, kjer je bil njegov oče Josef Potočnik morna-rišld štabni oficir. »Dejstva kažejo, da je Herman Potočnik po materi iz Vitanja, po očetu pa iz Slovenj Gradca oziroma prav tako iz Vitanja,« je ugotavljal dr. Rupnik. Raziskava o Vitanju in odkritje knjige Hermanovega starega očeta dr. Gustava Kokoschineka to nedvomno potrjujejo. Dr. Gustav Kokosc-hinek se je rodil v sedanji vitanjski občinski stavbi (stari graščini - na pročelju te hiše so še vedno inici-jalke F.K. 1811.) in je bil sin vitanjskega župana Franca Kokoschinka. Čeprav je Gustav študiral in doktoriral iz prava v Gradcu, kjer je imel potem ugledno odvetniško pisarno, je bil leta 1879 v Vitanju imenovan za častnega občana. Njegova hči Marija je mati Hermana Potočnika.
Tudi oče Hermana Potočnika, oficir Josef, je bil slovenskega rodu (umrl je, ko je bil Herman star komaj dve leti). Mati Josefa Potočnika je bila iz znane usnjarske družine Vošnjakov iz Šoštanja. No, tudi zanje so ugotovili, da so doma iz Pake pri Vitanju. Čeprav je torej Herman Potočnik živel pretežno na Dunaju, kjer je tudi umrl, in pisal v nemščini, je slovenskega porekla.
Gravitacija nič Noordung
Herman Potočnik Noordung je s svojo knjigo Problem vožnje po vesolju usodno zaznamoval režiserja Dragana Živadinova. Ta je pred desetimi leti zasnoval 50-letno gledališko predstavo Gravitacija nič Noordung, ki bo imela ponovitve vsakih 10 let.
Prva vaja v breztežnostnem stanju za predstavo je bila nad Zvezdnim mestom pri Moskvi. Polet v letalu vrste Iljušin, prirejenem za vadbo vesoljcev, je nad Zvezdnim mestom trajal poldrugo uro. Ob članih umetniške ekipe, vodje poleta, snemalcu, fotografu in novinarjih je bilo na krovu tudi osem inštruktorjev ruskih kozmonavtov, pa tudi celotna ruska posadka prihodnje Mednarodne vesoljske postaje (ISS), kozmonavti Jurij Gidzenko, Sergej Krikalev in Saližan Šaripov. Vaje za premierno uprizoritev predstave Gravitacija nič Noordung so bile v okviru projekta označene kot generalna akcija Noordung ter kot preizkusna podlaga za tehnologije, ki bodo uporabljene na prihodnjih poletih.
Predstava je lani doživela prvo ponovitev, in sicer v vesoljskem središču Jurija Gagarina, naslednja bo aprila leta 2015, do takrat pa bo Živadinov enkrat letno - na dan pred obletnico rojstva znanstvenika Hermana Potočnika Noordunga, prirejal novinarsko srečanje, da bi tako še dodatno opozarjal na Potočnikov pomen.
Herman Potočnik Noordung
Prvo v seriji srečanj je bilo 21. decembra lani v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, kjer je pred leti Živadinov odkril enega od petih še ohranjenih izvodov Potočnikove knjige in tudi poskrbel za njen ponatis.
Spominska soba v Vitanju
Na srečanju v Ljubljani so bili tudi predstavniki občine Vitanje. Kot je povedal župan Slavko Ve-trih, so sicer že prej poznali izjemno zanimanje Dragana Živadinova za Hermana Potočnika, prav tako pa so v občini že sami razmišljali o ureditvi spominske sobe ali pa vsaj plošče v spomin na velikega rojaka. »Sedaj, ko je podjetje Sony ponudilo sponzorstvo, bo zamisel veliko lažje uresničiti,« poudarja Ve-trih. Dragan Živadinov je v odprtje spominske sobe povsem prepričan. Še več: »Morda bo prav tam zraslo tudi znanstveno-umetniško-tehno-loško središče,« je dejal.
O tem, kaj in kako, so se pogovori z Vitanjčani že začeli. Zaenkrat je največja verjetnost, da bodo uredili spominsko sobo v stari vitanjski graščini, kjer je bil rojen stari oče Hermana Potočnika, torej v stavbi, kjer ima svoje prostore tudi vitanjska občinska uprava, v njej pa so lani uredili tudi knjižnico z večnamenskim prostorom. 1\adi ta prostor bi bil primeren za pomnik Hermanu Potočniku, ugotavlja Slavko Vetrih, ki pričakuje, da bodo spominsko sobo lahko uredili v nekaj mesecih. S tem bo uresničena tudi leta 2000 izrečena želja tako prof. dr. Janka Rupnika kot takratnega župana Slavka Krajnca.
MILENA B. POKLIC
Herman Rflotnik PROBÍJÍM VOŽNJE PO VESOLJU
Slovenska izdaja Potočnikove knjige iz leta 1986. Knjigo so največkrat izdali v ruščini, prvič že leta 1935, medtem ko jo je v angleščini izdala NASA šele leta 1995.
ESC
6
GOSPODARSTVO
O cetis
Svinjarije, da te kap
ima revizijsko poročilo o poslovanju podjetja v letih od delavcem za 200 milijonov tolarjev odpravnin
Nadzorni svet steklarne že
Steklarna Rogaška mora v skladu z zakonom ta mesec delavcem, ki so jih v programu finančne reorganizacije opredelili za presežke, izročiti odločbe o prenehanju delovnega razmerja. Predsednik uprave Bojan Bevc je pojasnil, da je od 200 delavcev, kolikor so jih nameravali odpustiti, 55 že decembra odšlo prostovoljno, ostale pa bodo v prihodnji dneh odpuščali postopoma.
Še včeraj, vsaj po podatkih sindikata, v steklarni niso imeli nobenih poimenskih seznamov presežnih delavcev, pa tudi Bojan Bevc se imenom izogiba. Ponovil je le, da iz ste-
klarne odhajajo predvsem delavci iz režijskih služb ter iz servisov; ki so večino dela opravljali za holding Rogaška Crystal. »Tiste, ki bi se jim zaradi izgube službe zrušil svet, smo preskočili,« je dejal Bevc in poudaril, da bodo vsem odpuščenim delavcem takoj izplačale odpravnine, čeprav imajo po zakonu za to eno leto časa. Odpravnine jih bodo stale okrog 200 milijonov tolarjev. Bevc je tudi povedal, da so vsem zaposlenim že poplačali terjatve, ki so jih prijavili v prisilni poravnavi. Gre za petino plače, ki'jo je že pred časom takratno vodstvo delavcem zadrževalo nekaj mesecev, da bi izboljšalo fi-
nančno sliko podjetja, vendar jim denarja, nabralo se ga je za eno plačo in pol, kasneje ni vrnilo.
Čeprav po sicer Še nepopolnih podatkih lanska izguba znaša 600 milijonov tolarjev, je Bojan Bevc prepričan, da bo steklarna letos izplavala iz krize. »Zdaj ni več nobenih izgovorov. Ljudje se bodo morali navaditi spet veliko delati,« pravi. Obetajo si ponovni prodor v Združene države Amerike, računajo pj tudi na nove trge, med katerimi jim je še zlasti zanimiva Kitajska, kjer so že konec lanskega leta sklenili nekaj poslov.
2000 do 2004 - Presežnim
Bojan Bevc pa še vedno ne želi povedati, kaj vse se je revizorjem in njegovi sanacijski ekipi razkrilo pri pregledu poslovanja steklarne v obdobju od leta 2000 do 2004. Dejal je, da so vsa poročila zdaj v rokah nadzornega sveta, ki bo odločil, kako ukrepati. »Ko so člani nadzornega sveta prebrali poročila, so skoraj zlezli pod mizo. Zgodilo se je nekaj takšnih svinjarij, da ne moreš verjeti. Samo v steklarni Samobor so vrgli skozi okno 11 milijonov evrov,« je namignil Bevc, kaj več o razkritjih pa ni želel povedati.
JANJA INTIHAR
Na Celjskem 21 kršitev
Tržni inšpektorji so med prazniki že preverjali nova pravila o odpiralnem času trgovin - Veliko zmede zaradi »luknjastega« zakona
Ko je 1. in 2. januarja počivala skoraj vsa Slovenija in se je tudi mnogim prodajalkam zgodilo, da so bile po nekaj letih med novoletnimi prazniki doma, so bili na nogah skoraj vsi tržni inšpektorji. Preverjali so, kako trgovci spoštujejo
spremembe zakona o trgovini, ki so začele veljati s 1. januarjem in so v odpiralni čas prinesle veliko sprememb.
Kot nam je sporočil glavni republiški tržni inšpektor Roman Kladošek, so pregledah 698 prodajaln in ugotovili.
da jih je prvi praznični dan, v nedeljo, delalo 23, v ponedeljek pà 112. Na Celjskem so preverili 77 prodajaln in 1. januarja odkrili 5 kršiteljev, 2. januarja pa 16. Vendar pa inšpektorji tokrat niso kaznovali, ampak so kršitelje samo opozarjali, da ob
NALOŽBENO ZAVAROVANJE Z JAMSTVOM GLAVNICE
B. R. I.C.
SEJE CAS,
da tudi vi s pomočjo Zavarovalnice Triglav brez vsakega tveganja izkoristite potencial hitro rastočih trgov.
Zavarovalnica Triglav je v sodelovanju z Mednarodno finančno družbo Deutsche Bank AC pripravila naložbeno zavarovanje, ki združuje naložbo, vezano na gibanje vrednosti enot premoženja delniških skladov iz Brazilije, Rusije, Indije in Kitajske, ter življenjsko zavarovanje - od tod tudi kratica BRIC.
S sklenitvijo NALOŽBENEGA ZAVAROVANJA Z JAMSTVOM GLAVNICE BRIC poleg ostalega pridobite tudi:
-	perspektivno naložbo in z njo možnost doseganja potencialno nadpovprečnih donosov,
-	jamstvo Deutsche Bank AG, da izplačilo ob doživetju ne bo nižje od vrednosti čiste premije.
Donosi skladov (podatki september 2005):
Kumulativna donosnost	1 mesec	1 leto	Sleta
DWS Russia Found	16,7%	50,9 %	209,7%
DWS China Found	5,2%	17,2%	85,0%
DWS India Found	9,9 %	59,9%	158,1%.
ABN AMRO LAEF	18,9%	77,3%	311,9%
Zavarovalec lahko v času trajanja zavarovanja od 01.01.2007 kadarkoli zahteva izplačilo odkupne vrednosti zavarovalne
Podrobnejše informacije lahko dobite na sedežu Območne enote v Celju pri zavarovalnih zastopnikih.
NAJBOLJŠE ODLOČITVE VAŠEGA ŽIVLJENJA
a triglav itMi&m
praznikih ne smejo več delati. Razen izjem, ki jih predvideva zakon!
Zaradi takšnega preventivnega ukrepanja so si oddahnili v Mercatorju, ki je 2. januarja na Celjskem imel odprtih šest prodajaln. Če bi šlo zares, bi poleg odločbe o začasni prepovedi opravljanje trgovinske dejavnosti morali plačati še več kot 20 milijonov tolarjev globe. Vodja Merctorjevega celjskega območja Ivan Lenko je povedal, da jih je dogajanje v zvezi s sprejemanjem sprememb zakona o trgovini nekoliko zmedlo, še bolj kot to pa pozna in ohlapna razlaga uporabe že sicer pravno luknjastega zakona. »Januarja bomo že vzdržali, saj pričakujemo, da bo državni zbor v kratkem potrdil novelo zakona o trgovini, ki jo je enkrat že sprejel v decembru. In v februarju se bomo prilagodili vsem spremembam,« je dejal Lenko. Povedal je tudi, da so v vseh prodajalnah, ki so bile odprte 2. januarja, imeli nadpovprečni promet. Ponekod je bil kar za trikrat večji od običajnega nedeljskega.
JANJA INTIHAR
Kač prodal CMC
Banka Celje, ki je bila največja posamična delničarka podjetja Ceste mostovi Celje, je svoj 10-odstotni delež prodala Cogitu. Ta naj bi zdaj imel že 16 odstotkov celjskega podjetja. Predsednik uprave celjske banke Niko Kač, ki je tudi član nadzornega sveta CMC, na naše vprašanje, zakaj so prodali delnice, odgovoril, da so se tako odločili v skladu s svojo poslovno politiko.
JI
Razvada ali nuja?
Mnenja potrošnikov o spremembah zakona o trgovini, zaradi katerih bodo odslej veliki nakupovalni centri in tudi mnoge manjše trgovine ob nedeljah zaprti, so zelo različna. Tudi na celjskih ulicah, kjer smo o tem, ali bodo ob nedeljah pogrešali nakupovanje, vprašali nekaj mimoidočih.
gače, imajo očitno veliko prostega časa. Upokojenci, na primer. Kupujem tudi ob nedeljah, kar pa odslej ne bo več mogoče oziroma bo težje. Ponavadi so to živila, ki nam jih zmanjka. Vsa naša družina se je ob nedeljah rada odpravila v velike nakupovalne centre. Mislim, da bomo to kar pogrešali.«
Helena Zvonar iz Celja:
»Prav je, da so trgovine ob nedeljah zaprte. Saj je med tednom dovolj časa, da si ljud je kupijo vse, kar potrebuje jo med vikendom. Sicer pa že prej nisem hodila po deljskih nakupih. Ljudi, ki pravijo, da to ni prav, ne razumem. Tudi tisti, ki kupu jejo ob nedeljah, so radi s jo družino in tega si gotovo želijo tudi trgovci in trgov-
Tatjana Žefran iz Celja:
»Ne strinjam se z zaprtjem trgovin ob nedeljah, saj je veliko takšnih, ki med tednom res ne morejo po nakupih. Tisti, ki mislijo dru-
Štefka Horvat iz Škofje
vasi: »Tudi meni se zdi prav, da so trgovine ob nedeljah zaprte. Živila si lahko nakupimo tudi med tednom, če pa se nam resnično zgodi, da nam česa zmanjka, se lahko odpravimo v manjše prodajalne. Ob nedeljah odprte trgovine so bile prevelika razvada in lepo bi bilo videti, da bi se družine za spremembo ob nedeljah odpravile v naravo. Tudi trgovke naj bodo ob nedeljah raje z otroki, ki že sicer premalo časa preživijo s starši. Ko sem bila še otrok, so bile trgovine ob nedeljah zaprte, pa smo bili vseeno vsi srečni in zadovoljni.«
DI
Foto: AŠ
(yfe) marginalija
marginalija, d.o.o.
tel.: 03 703 10 60. fax: 03 703 10 70 e-mail: info@marçinaJiJa.st splet: uiww.marginatija.si
IftRC
iGtOll partneri najboljšim okusen	, INTERVJU
7
Razlika med Beogradom in Brusljem je v demokraciji
Z Nastjo Klemenčič o življenju med Celjem in Brusljem, evropskih vrednotah in vonju prave slovenske kave
Nastja Klemenčič je 27-letna Celjanka, ki je že tri leta zaposlena kot uradnica v evropskih institucijah v Bruslju. Po končani I. Gimnaziji v Celju se je vpisala na študij mednarodnih odnosov, kasneje dodala še novinarstvo in v Bruggu magistrirala iz evropskih študij. Zdaj dela drugi magisterij iz evropskega prava. Za dušo in širjenje obzorij. Jutro se enostavno ne začne pred skodelico kave in kot pravi njen najljubši citat: »Če se vse zdi pod kontrolo, verjetno enostavno ne živiš dovolj hitro.« In čeprav je postala tipična Evropejka, ki bo zelo verjetno ostala v tujini, se še vedno rada vrača v Celje. Evropa bi bila še lepša, če bi bile celjske rokometne tekme in koncerti skupine Nude malo bližje. Z njo smo se pogovarjali na novinarskem obisku v Bruslju.
V Bruslju ste zdaj že tri leta in glede na svoja leta imate za sabo že zavidljivo kariero. Kaj pravzaprav počnete?
Zdaj sem leto in pol uradnica v Evropskem parlamentu. Konkretno delam v odnosih z javnostmi. V direktorátu za informiranje pripravljamo različne komunikacijske in informacijske strategije. Tako smo na primer vodili šestmesečno kampanjo v času evropskih parlamentarnih volitev. Kar se tiče Slovenije, je to precej žalosten primer, saj je bila naša udeležba druga najslabša v Evropi. Čeprav sama nisem konkretno zadolžena za Slovenijo, sem bila osebno zelo razočarana nad rezultatom.
Večina ljudi si predstavlja uradništvo v evropskih institucijah kot sanjsko in predvsem dobro plačano službo. Kakšni so postopki na poti do nje?
Kompleksni. Taki, kot so evropske inštitucije same po sebi. Ampak to ni nič slabega. Za ta mesta se poteguje ogromno ljudi, zato so temu primerni tudi postopki. Opraviti je treba medinštitucio-nalni izpit, pogovorno mu pravimo »konkur«, ki je sestavljen iz štirih oz. petih delov. Preverjajo vse formalne pogoje, izobrazbo, diplomo, znanje vsaj dveh tujih jezikov in splošno znanje s področja Evropske unije. Na to se je najtežje pripraviti, ker so testi res splošni in zelo široki. Sama sem se na primer še po opravljenem magisteriju na ta izpit pripravljala šest mesecev, zadnje tri intenzivno vsak dan. Potem sledi še ustni del, kjer se želijo še enkrat prepričati, če je kandidat res primerna oseba za delo v EU ustanovah. In če opraviš vse te preizkuse, te uvrstijo na rezervne liste. To pa ni še nobeno zagotovilo za službo. Potem se moraš aktivno lotiti iskanja zaposlitve oziroma lobiranja. Se pravi osebno od oddelka do oddelka, kjer bi te delo zanimalo in če so zainteresirani, se moraš na intervjuju spet dokazati in jih prepričati, da si pač najboljši in najbolj primeren med kandidati, ki jih zanima isto. Verjamem, da se sliši kot zelo konkurenčen izbor, vendar je tre-
ba vedeti, da smo državljani novih članic pri tem trenutno v bistveno boljšem položaju. Tako se na primer za 25 novih delovnih mest poteguje 400 Slovencev. Sliši se veliko, ampak Španci, Nemci ali pa Italijani so za 100 delovnih mest v konkurenci s pet, deset ali celo 15 tisoč kandidati.
Znanje jezikov je v tem evropskem Babilonu bistveno. Treba je znati vsaj dva, mar ne?
Res je. Vsaj dva med angleščino, nemščino in francoščino. Sama tekoče govorim angleško in francosko, pasivno nemško in imam »hodniško« znanje španščine in italijanščine. Mimogrede pa pobereš še kaj od drugih jezikov, ki se tu govorijo. Sicer pa se v evropskih inštitucijah učijo tudi slovenščine. Naši prevajalski in tolmaški oddelki širijo tudi znanje jezikov. Tako se morajo vsi zaposleni v teh oddelkih iz starih naučiti enega jezika novih članic EU. Med temi je tudi marsikdo, ki se odloči za slovenščino. Točnih številk ne poznam, ampak osebno jih poznam vsaj deset.
Preteklega pol leta ste delali v Ljubljani na sedežu evropske informacijske pisarne. Zdaj ste nazaj v Bruslju. Zadovoljni?
Težko rečem. Vse ima namreč dobre in slabe plati. Slovenija je ,,®f>3 doi®..iji v tej polovici leta sem ugotovila, zakaj sem jo pred tem pogrešala. Vseeno pa sem srečna, da sem nazaj v Bruslju. Predvsem zaradi osebnih razlogov. Ko si enkrat nekje ustvariš življenje in se ustališ, si težko prestavljaš, četudi je to tvoj dom.
Vseeno pa mora človek razviti določen tip svetovljanstva, da se mu zdi polet med Ljubljano in Brusljem nekaj takega, kot je za običajnega Slovenca pot z vlakom med Celjem in Ljubljano.
Zdi se mi, da moja generacija ta potovanja dojema povsem drugače, to ni noben bav-bav. Res pa je, da selitve v Bruselj ne moremo primerjati z običajno selitvijo v tujino. Bruselj in evropske inštitucije so na nek način del slovenskih. Tu se sprejema zakonodaja, ki potem vpliva na naše vsakdanje življenje doma. Torej se imaš pravico in se moraš počutiti Slovenca. Sem prideš z zavestjo, da si izven Slovenije samo fizično, v resnici pa si še vedno zelo vpet v življenje svoje države. Meni se v resnici zdi, da so ta moja potovanja iz Celja v Bruselj povsem taka kot pred desetimi leti potovanja iz Celja v Ljubljano. Ni druge razlike kot malo večji logistični napori.
Kako pogosto se vračate v Celje? Se po treh letih še vedno vračate domov?
Vedno raje. Od začetka se mi je ta bruseljska izkušnja zdela veliko bolj eksotična in je več prijateljev in družina prihajalo pogosto na obisk. Tako da prvo leto domovine nisem zelo pogrešala, potem pa vedno bolj. Zelo rada se vračam in to kolikor pogosto je mogoče. Enkrat na mesec morda ne, na dva meseca pa obvezno.
Kaj vam je v Bruslju najbolj
všeč?
Najbolj mi je všeč, da se v Bruslju človek lahko počuti kot doma, ker smo tu vsi tujci. Večina ljudi pride od drugod, kar dela Bruselj multikulturno in svetovljansko mesto. Tu je čisto normalno, da v trafiki naijočijo cigarete iz dvajsetih držav. Tudi v velikih mestih, kot sta Dunaj in Berlin, se tujca prej opazi. Tu pa smo vsi tujci. Imamo svoje kinematografe, svoje restavracije. Kjerkoli si, slišiš na dan 20 različnih jezikov. To je izkušnja, ki te zelo bogati. Zaveš se svoje kulturne vrednosti in svojega okolja, hkrati pa spoznavaš tudi druge. Ta občutek tolerantnosti in vzajemnosti pa bi moral biti tudi temelj vsega evropskega sobivanja in prispodoba za Evropo ter nenazadnje tudi Slovenijo.
V tem pogledu bi Celje verjetno težko imenovali mesto. Kaj pa vseeno pogrešate iz starega mesta?
Pogrešam prijatelje, družino. Pogrešam rokometne tekme, ki jih lahko na žalost spremljam le po televiziji. Pogrešam svoje življenje iz gimnazijskih let. In ko se včasih sprehajam po Celju, si v misli prikličem vse tiste kavice in druženje s prijatelji. Po drugi strani pa vsega tega verjetno ne bi tako zelo cenila, če bi še vedno živela tam. In tudi kava, tista od doma, ima po vsem tistem, kar kuhajo v evropskih inštitucijah, prav nebeški okus. Zaenkrat veljata za najboljšo kavo italijanska in portugalska. A le zato, ker slovenska še ni dovolj znana.
Pri svojem delu se vsakodnevno srečujete tudi s slovenskimi
poslanci. Običajno jih dojemamo kot medijske osebnosti, ne pa kot ljudi s čustvi, težavami in različnimi razpoloženji. Kakšni so vaši vtisi?
Tudi osebno so zelo dostopni in prijetni. Morda se še raje zabavajo, ker je njihovo siceršnje delo tako zelo odgovorno in resno. Tako so vedno pripravljeni na neformalna druženja in pogovore. Vseh naših sedem poslancev je na Slovenijo zelo navezanih, zelo radi govorijo o njej, odzovejo se na vsa vabila, tako družabna kot profesionalna. Brez dvoma je slovenska zavest med njimi zelo živa. Verjetno mnogo bolj kot med politiki doma.
Ampak poslanci po preteku mandata odhajajo. Uslužbenci ostajate. Kako velik je pravzaprav ta aparat?
Slovencev je v Bruslju vedno več. Mislim, da nas je vsega skupaj v različnih inštitucijah, podjetjih in predstavništvih že blizu 300. To pa je že kar lepa slovenska sredina. Ljudje, ki so se odločili tu ostati, pa so se običajno zavestno odločili živeti svojo evropskost in tudi svojo slovenskost. In prav tega si ti ljudje gotovo ne želijo izgubiti. Sicer pa glede na to, s čim vse se ukvarja, evropski aparat ni tako velik, kot se običajno misli. V Evropskem parlamentu je zaposlenih od štiri do pet tisoč uradnikov. Tu pa so še vedno gibljive številke asistentov poslancev in drugih začasno zaposlenih, tako da se številka giblje okrog deset tisoč. V Evropski kgmisiji, ki je veliko večji aparat, je stalno zaposlenih od 20 do 25 tisoč ljudi. Za primerjavo naj povem, da je to le četrtina vseh ljudi, ki jih zaposluje pariška .občina. Ta mit o ogromni bruseljski birokraciji, ki se zažira v strukturo vseh držav, je popolnoma zgrešen.
Kaj pa menite o večnem strahu pred izgubo identitete, ponovni podrejenosti, ki je stalnica slovenske zgodovine in primerjavah Bruslja z Beogradom?
Taki predsodki se pojavljajo vsakodnevno. Po eni strani jih razumem, po drugi strani pa imam diametralno nasprotno mnenje. Tako razmišljajo ljudje, ki ne vedo veliko, kako Evropa deluje. Res gre za kompleksen aparat in veliko je treba narediti za informiranje ljudi. A to ni zgolj naloga Evrope. Je tudi naloga države. Njena naloga je, da pove, kakšna je razlika med Brusljem in Beogradom. Vem, da je za generacije, ki so živele v neki drugi miselnosti, težko in da je potreben čas, da se naše dojemanje zgodovine spremeni. Zanimivo pa je tudi to, da te primerjave slišimo samo od Slovencev. Skoraj nikoli pa od ostalih evropskih sosedov. Očitno je bila njihova zgodovinska izkušnja veliko bolj trda in razliko med ureditvijo izpred leta '90 ter demokratično Evropo občutijo mnogo bolj intenzivno. Bistveno razliko potovanj državnih uradnikov v Bruselj ali Beograd se da povzeti z eno besedo - demokracija.
SAŠKA TERŽAN
8
5®
ranite
Dvojna varnost.
AdriaticSlovenica J?
NW	S,2-6.ia„u„200e
I, HUD PES
Ptičja pesem
Včasih se človeku nehote vtisnejo v spomin določene besede, katerih pomena v aktualnem trenutku povsem ne dojame, ostanejo pa v podzavesti in čakajo, da postanejo meso. Tik po osamosvojitvi so novinarji nekoliko dre-gali v nekoč tako znamenitega in opevanega Josipa Vidmarja, češ, kaj da si misli v zvezi z osamosvojitvijo, o prihodu Demosa na oblast ..; Vidmar, postaran, na pogled nekoliko izpraznjen, je zadevo parafrazirano komentiral z besedami, da je potrebno na dogodke znotraj zgodovine gledati ne zgolj skozi aktualno dnevno-politično ev forijo, pač pa skozi zgodovinski kontekst. Nekatere stvari namreč čez čas izgledajo povsem drugače kot so in kot bodo, konkretno, nekatere stvari so posledice nečesa prejšnjega, morda celo slabe izkušnje.
Spor med frančiškanskimi menihi, njihovim samostanom na Sveti gori in podjetjem Okus, ki se je po dolgotrajnem denacionalizacij-skem postopku na sodišču slednjič razplamtel tudi v medijih, reanimira podzavest, zgodovinski spomin in nekoč režimskega Vidmarja postavlja v aktualen dňevnó-po-litični kontekst. Več kot očiten razkorak med frančiškanskim naukom (vsaj tistim, ki ga je pridigal sveti Frančišek) in njihovo posvetno poslovnostjo nas opominja, da je potrebno inštitucijo Rimokato-liške cerkve jemati skozi ome-njeno prizmo. S premoženjem, ki ga trenutno premore, je znotraj državnega last-
stema eden največjih kapitalistov in lobistov. Skratka, ko je bila cerkev v nemilosti prejšnjega sistema, ni bilo zaznati razkoraka med besedo in dejanji, zdaj ko postaja močna, se ponovno lahko spomnimo Konstantinové darovnice (dokument, s katerim naj bi rimski cesar Konstantin daroval obširna ozemlja papeški državi) , s katero se j e cerkev postavljala skoraj tisočletjem jo je razkrinkal kot ponaredek šele Lorenzo Valla v renesančnem obdobju, čeprav je bil v
Piše: MOHOR HUDEJ mohorh@hotmail.com
službi rimske kurije. Morda niti ni odveč pomisliti na to ah je, glede na poneverbo in ponarejeno listino, takrat cerkev kakšno stvar »denacionalizirala« in tako milo kot zdaj o zakonitosti Odločitve sodišča sprejemala resnico o nezakonito pridobljenih posestvih takratne papeške države? Ob vsem tem bi bilo smiselno na samo inštitucijo cerkve gledati precej realno, kapitalistično, če hočete, nekoliko pretresti njene dohodke. Ob slednjem se spominjam jadikovanj enega izmed hotelirjev, ki mi je omenjal težave celjskih hotelov v zvezi z nekonku-renčnostjo zavodu sv. Jožefa, ki sobe oddaja (vsaj po njegovih besedah) po precej nižjih in neobdavčenih cenah, vse skupaj pa zapakira v nekakšne »duhove vaje« ali pa neobdavčena plačila za maše, ki niso skozi Oči laične države nič drugega kot plačilo storitve. Sam sem zaposlen vknjiž-nici in plačujem davke, ne glede nato, da sem prav tako soudeležen v »duhovni izmenjavi dobrin«. Ne vidim razloga, da bi imel kdo drug privilegije pred davkarijo, že tako ali tako jo bo imel kje drugje, kjer mene ne bo, še posebej zato, ker se v nasprotnih primerih obnaša brezkompromisno, kapitalistično, fev-dalistično. Prihajajo pač časi, ko bo zgodovino ponovno potrebno prebirati, morda bi ne bilo slabo, da se kot nekoč Frančišek naučimo ptičjegaje-zika, saj bi potlej morda bolje razumeli frančiškansko pesem 21. stoletja, ki navzven, brez kontemplativne poglobitve vanjo, zveni tako banalno, barbarsko kapitalistično. Če nič drugega, se je zgodil nov čudež v AssisijU, Frančišek se obrača v grobu.
Znani Aškerčevi nagrajenci
V Laškem ob slovenskem kulturnem prazniku vsako leto podelijo občinska priznanja za izjemne dosežke na področju kulturne dejavnosti in tako bo tudi letos.
Za dolgoletno delo na področju kulture v kraju bo priznanje prejelo KD Antona Aškerca Rimske Toplice, ki bo praznovalo 60-letnico delovanja. Društvo je ves čas obstoja skrbelo za ohranitev podobe pesnika balad in romanc, po katerem nosi ime. Ferdinand Pajk bo Aškerčevo priznanje prejel za več kot 60-let-no članstvo v Laški pihalni godbi in za velike zasluge, da se j e godba razvila in dosegla takšen status, kot ga ima danes. Še tretje priznanje pa bo župan Jože Rajh podelil Magdaleni Hrastnik, zaslužni za dolgoletni prispevek na področju ljubiteljske gledališke dejavnosti, ki vključuje tako pisanje besedil, scenarijev kot scenografijo, kostumogra-fijo, izbor glasbe in režijo. Sadove je obrodil tudi njen trud, da gledališko igro približa najmlajšim. BA
Laščani potrebujejo nov vrtec
Vrtec v Laškem se sooča z veliko prostorsko stisko. Celo s tako veliko, da so pred nekaj leti iz centralnega vrtca v prostore podružnične OŠ Dušana Poženela preselili tri oddelke, medtem ko so prostore v centralnem vrtcu, namenjene vzgojnemu osebju, preuredili v igralnice in jih namenili za vzgojo in varstvo otrok. Rešitev je nov vrtec, ki ga bodo predvidoma jeseni začeli graditi v Debru poleg osnovne šole.
Sprva so razmišljali, da bi zgradili prizidek k obstoječemu vrtcu, a bi bilo to nesmiselno, saj je objekt na neprimerni lokaciji, tako da ga praktično ni več mogoče širiti, hkrati pa prihodi in odhodi otrok v in iz vrtca povzročijo pravi prometni zama-šek. Tudi adaptacija prosto-
rov v OŠ Dušana Poženela ni smiselna, »saj so prostori učilnic premajhni, neustrezni so tudi higienski pogoji za nego otrok, garderob za otroke in zaposlene ni, razdelje-valna kuhinja ni ustrezna. Prav tako ni travnatih površin za igrišče, urejenega parkirišča, prostora za dodatne dejavnosti, knjižnice,« našteva ravnateljica vrtca Greta La-bohar Škoberne.
Edina rešitev je torej gradnja novega vrtca. Kot je bilo slišati na zadnji lanski seji občinskega sveta, je zemljišče zanj že odkupljeno, prav tako je izdano gradbeno dovoljenje, zato so bih svetniki mnenja, da se je treba gradnje lotiti čim prej. Gradnja novega vrtca v Debru, ki naj bi veljala slabih 128 milijonov tolarjev, sicer še ni predvidena v proračunu občine za
leto 2006, a kot pravi župan, bodo z njo verjetno začeli že jeseni. V novi vrtec naj bi predvidoma preselili tri skupine otrok iz OŠ Dušana Poženela in ravno toliko iz centralnega vrtca. Slednji bi si tako zagotovil vsaj en prostor za dodatne dejavnosti, uredili bi prostor za strokovne delavce vrtca, kabinet za vzgojna sredstva in pripomočke ter knjižnico. Obenem pa je v centralnem vrtcu nujna tudi posodobitev kuhinje, ki je stara že več kot 30 let, pri čemer so načrti predvidene adaptacije že narejeni.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
ra^kscelje
Stanovanja } in garaže
I V stanovanj ski soseski No-Ï vi trg na koncu Nove vasi v Celju zaključujejo gradnjo : 106 novih stanovanj v dveh ® novih stanovanjskih blokih, i Gradi ju investitor Lesnina s LGM za trg, prodajati pa jih •» bo te dni pričela celjska ne-i premičninska družba Kapi-! toi. Nova stanovanja so ze-* lo različna, od eno- do triin-polsobnih, njihova posebna privlačnost pa bo v tem, da k vsakemu stanovanju sodi tudi parkirno mesto v bodoči garažni hiši. Najcenejše stanovanje bo stalo 10,8 milijona tolarjev, najdražje do 32 milijonov. Lesnina LGM je namreč te dni pridobila gradbeno dovoljenje za gradnjo nove garažne hiše v stanovanjskem kompleksu Novi trg. V štirietaž-ni garažni hiši bo 360 parkirnih mest.
BS, foto: GK
ft TSONIK
Cene narekuje trg
Prodaja občinskega premoženja boljša od pričakovanj - Nižanje cen običajen in zakonit postopek
Celjski mestni svet na svojih sejah pogosto kritizira slabo načrtovanje prodaje občinskega premoženja, kar je eden največjih proračunskih prihodkovnih virov. A za prodajo nepremičnin, še zlasti zemljišč, so najugodnejši zadnji meseci vsakega leta in načrt prodaje skoraj v celoti uresničijo prav vsako leto. Tudi lani je bilo tako. Pojavili pa so se očitki, da občina premoženje prodaja prepoceni in zlasti, da ga prodaja le znanim kupcem, ki so »blizu občinski upravi«.
Vodja občinskega oddelka za okolje, prostor in komunalne zadeve, Silvo Plesnik te očitke zavrača. »Osnova za cene zemljišč, ki jih prodajamo preko javnih razpisov, so cenitve cenilcev, ki jih je v Sloveniji okoli 20. Pri prodaji preko javnih razpisov je pravilo, da se izvede javno odpiranje ponudb. Če je ponudnikov več, izbereš praviloma tistega, ki je ponudil največ. Če kupca za razpisano parcelo ni, pa je po treh mesecih možno ceno znižati do 25 odstotkov. Tako piše v uredbi vlade o pridobivanju in razpolaganju z državnim (in analogno z občinskim) stvarnim in finančnim premoženjem,« pojasnjuje Plesnik.
V zadnjem odmevnem primeru prodaje zemljišč ob Ljubljanski cesti je občina storila napako. »Zaradi pomote smo v razpisu objavili tudi prodajo zemljišč, ki niso več v lasti občine. To smo kasneje popravili, ceno pa, skladno z določili vladne uredbe pn treh mesecih tudi znižali, ker kupcev ni bilo...«
Prodaja preko javnih razpisov vzpostavlja konkurenčnost in daje vsem zainteresiranim možnost, da želeno zemljišče pridobijo. Kaj lahko pa se zgodi, da so ponudbe kupcev znatno nižje od cenitev. V tem primeru ostane prodajalcu zgolj odločitev, da ponujeno proda ali pa zem-
ljišče obdrži za prodajo v kakšnem ugodnejšem trenutku. Mnogokrat kupci ponudijo veliko manj, kot pričakujejo v objavljenih razpisnih pogojih. »Kupec, na primer, ne ponudi 100 enot ampak le 10. Če je edini ponudnik, lahko celo uspe. V razpisih objavljena cena je zgolj orientacijska, vse drugo ureja trg,« pojasnjuje Plesnik.
Lahko se zgodi tudi, da pri izbiri ponudnikov ni odločilna najvišja ponujena cena. Gre za primere, ko je občina še posebej zainteresirana, da privabi kakšnega pomembnejšega investitorja. »V takšnih primerih, kjer odloča ponujeni program in njegove razvojne možnosti, je mogoče zemljišče prodati tudi za zgolj en sam tolar.«
Na vprašanje o tem, koliko je letno primerov, ko občina kot prodajalec zniža ceno za četrtino, Plesnik odgovarja, da tega ni veliko. »Letno imamo več podobnih razpisov, vsaj na dva, tri mesece po enega, v katerem prodajamo po 5 do 10 parcel ali kompleksov zemljišč. Običajno se javi eden ali dva kupca. Tako pridobimo možnost neposredne prodaje preko pogod-
Brez visoke podražitve
Občina Štore ni ugodila predlogu Osnovne šole Štore, ki je predlagala blizu 20-odstotno povišanje ekonomske cene njenega vrtca.
Občinski svet Štor, ki je prejel v gradivu za svojo zadnjo sejo predlog za 7 odstotkov višjo ceno, se je nato odločil le za 2,5-odstotno povišanje, približno toliko kot je znašala letošnja inflacija. Občinske strokovne službe bodo v prihodnjih tednih znova preučile potrebo po morebitnem dodatnem povišanju ekonomske cene, o predlogu pa bo na naslednji seji odločil občinski svet.
Dosedanja ekonomska cena vrtca za prvo starostno obdobje znaša 77 tisoč tolarjev, za drugo starostno obdobje 62 tisoč ter za kombinirani oddelek 64 tisoč tolarjev.
BJ
be.« Plesnik zanika možnost zlorab na način, da se razpisna cena napihne, kar odvrne večino kupcev in daje možnost neposredne prodaje po močno znižam ceni za že vnaprej znanega kupca. »Ceno določajo cenilci. Če se ta cena napihne, kljub mnjenju cenilcev, naredi svoje trg sam.« V zadnjem odmevnem primeru prodaje zemljišč ob Ljubljanski cesti pa je občina res storila napako. »Zaradi pomote smo v razpisu objavili tudi prodajo zemljišč, ki niso več v lasti občine. To smo kasneje popravili, ceno pa, skladno z določili vladne uredbe po treh mesecih tudi znižali, ker kupcev ni bilo ...« pojasnjuje Plesnik.
Do konca oktobra lani so v Mestni občini Celje prodali že za okoli 800 do 900 milijonov tolarjev zemljišč. »Ves denar pa zaradi nekaterih dogovorjenih plačilnih rokov še ni v občini.«
Druga možnost pri prodaji zemljišč je neposredna prodaja zgolj s pogodbo, če je kupec znan. Pravzaprav je v tej obliki prodaje možnosti za domnevne zlorabe in favoriziranje posameznih investitorjev več kot pri prodaji preko javnih razpisov. A Plesnik zavrača namigovanja, da
lahko privlačne lokacije v mestu kupujejo le posamezniki, ki so »občini bolj pri srcu«.
»Občina ni le prodajalec, je tudi velik kupec. Problem, ki se nam dogaja pri nakupih, pa je, da cene parcel poskočijo v trenutku, ko zanje začnemo pripravljati prostorske dokumente.«
Iz svetniških klopi je pogosto slišati tudi očitek, da prodaja zemljišč zaostaja za načrti in da so očitno najži-vahnejši naložbeni časi v občini že preteklost. Tudi to po Plesnikovih navedbah ne drži. »Res je sicer da imamo še kar nekaj >zalog<, zlasti v vzhodnih Trnovljah ob bodočem priključku na avtocesto. Tam pripravljamo urbanistično zasnovo, ki je podlaga za sprejem občinske prostorske strategije in prostorskega reda in v zasnovo vključujemo pobude, okoli 500 jih je, za spremembo kmetijskega v zazidalno območje.« Toda prodaja, ki jo vsako leto naravnajo na potrebe proračuna in na okoli 600 milijonov tolarjev letno, je še vedno zelo dobra. Do konca oktobra lani so prodali že za okoli 800 do 900 milijonov tolarjev zemljišč. »Ves denar pa zaradi nekaterih dogovorjenih plačilnih rokov še ni v občini,« pojasnjuje Plesnik. Kaj pa očitki z druge strani, o tem, da občina razprodaja premoženje? »Odločno nasprotujem temu očitku, ker preprosto ne drži. Res, da smo veliko prodali, smo pa še več kupili, samo na območju stare Cinkarne za 145 milijonov tolarjev zemljišč. Prav tako veliko zemljišč pridobimo z menjavami in podobno. V zadnjem času je županu uspelo pridobiti zemljišče od vojske v Pečovniku, v Šmar-jeti in še kje, izvajamo komasacije v Sončnem parku, kjer je prostora za 80 hiš ... Občina ni le prodajalec, je tudi velik kupec. Problem, ki se nam dogaja pri nakupih, pa je, da cene parcel poskočijo v .trenutku, ko zanje začnemo pripravljati prostorske dokumente.«
BRST

3000 CELJE, Teharsk tel.: 03 425 64 00 {fax: 03 425 64 12
ODVOZ IN RAVNANJE Z ODPADKI LOČENO ZBIRANJE ODPADKOV ČIŠČENJE JAVNIH POVRŠIN ČIŠČENJE IN OBDELAVA FEKALIJ
Intervencijska naročila
Št. 2-6. januar 2006
VRHUNCI 2005
Obrazi »hitrega« mesta
Najpomembnejši dogodek lanskega leta v Mestni občini Celje je bil zanesljivo začetek rednega študija na prvi celjski fakulteti - za logistiko. Občina je prostore za fakulteto odkupila in jih obnovila, pri čemer izreden finančni vložek, ki presega 5,6 milijona evrov, ni daritev na oltar ob dejstvu, da je Celje od zdaj naprej univerzitetno mesto. Finančni vložek bo čez nekaj let pozabljen, četudi bo občinski proračun obremenjeval še dolgih pet let. A več kot to šteje dejstvo, ki ga večkrat ponavlja celjski župan Bojan Šrot. Prepričan je namreč, da bo fakulteta spremenila vsebino življenja v mestu. Da se bo Celje kot univerzitetno mesto spremenilo, za zdaj, ob koncu prvega semestra, še ni čutiti, zanesljivo pa se bo sprememba začela, tem bolj ker v Celju redno študirajo tudi na oddelkih Fakultete za menedžment in ker je ob državni podpori tudi vse bližje uresničitev zamisli o novi, četrti slovenski univerzi v Celju, ki naj bi bila mednarodna.
Študentski kampus naj bi zrasel na območju Tehnopoli-sa, ki tudi postaja dejstvo, saj vse kaže, da bo prva stavba bodočega tehnološkega in razvojnega središča stala na ozemlju ob Kidričevi ulici že prihodnje leto. In bo inkubator ter generator razvoja na tem območju, kar so ob postavitvi temeljnega kamna »proslavili« z velikim bumom. Ko so razstrelili zadnjo staro stavbo na območju stare cinkarne, kjer bo stal Tehnopolis, so »pozabili«, da je prekrita s salonitno kritino, ta pa vsebuje azbest. Takoj po velikem poku se je začel lani verjetno največji celjski škandal. Zaradi azbesta v zraku bomo Celjani še kar nekaj let trepetali ob vsakem močnejšem kašlju. Le koliko azbestnih vlaken smo vdihnili zaradi velikega šova?
Se bomo pa letos hitreje vozili s severa na jug mesta. Do maja naj bi namreč končali vsa dela pri obnovi zadnjega dela Mariborske ceste, ki vključuje obnovo ceste po Aškerčevi, Krekovem trgu in Ulici XIV. divizije. Začetek del je zaznamoval incident. CM Celje kot izvajalec del je namreč hotel celoten odsek zapreti za ves promet, a Dars kot glavni investitor tega ni dovolil. Če bi, bi ob sicer večjih prometnih zagatah dočakali konec del in posodobljeno povezavo od avtoceste do mostu čez Savinjo že lani, tako pa so morali arheologi svoje raziskave opravljati »v dveh obrokih«. Tretji jih čaka še na križišču pri pošti, kjer pričakujejo izjemne najdbé, id riâj bi jih preiskali do aprila. .j
Še dva na videz drobna, a silno pomembna dogodka sta dala pečat Celju v letu 2005. Jeseni so v Gosposki ulici 3 odprli atelje za gostujoče umetnike, pred koncem leta še galerijo erotičnih umetnosti Račka. S tujimi ianetniki, ki v obliki izmenjav prihajajo v Celje na daljše bivanje, se odpirajo nove perspektive tudi za domačo umetniško srenjo. Pri čemer ne gre le za izmenjavo in ustvarjanje tujih umetnikov v Celju. Gre predvsem za stik. Za interakcijo domačih in tujih umetnikov, za prepletanje kultur in za dejstvo, da v Gosposki, Na Okopih in v Friderikovem atriju dejansko nastaja celjska umetniška četrt, ki bo v mnogočem razgibala življenje v opustelem mestnem jedru. Mnogo bolj vprašljiva je sinergija, ki naj bi jo zlasti razmahu turizma in bolj množične kulture ter oživljanja mestnega jedra dal novoustanovljeni Zavod Celeia, v katerem so po principu križanja počasnih s hitrimi želeli pridobiti dodatne učinke. Zavod je za zdaj še na papirju, z razpisom iščejo direktorja, ki naj bi bil pravi kulturni menedžer z imenitnimi idejami in (vsaj zaenkrat) polprazno mošnjo.
Pri najpomembnejših dogodkih leta v Celju nikakor ne smemo pozabiti na lanski najbolj množičen in atraktiven dogodek. Ob nogometni tekmi škotskih in slovenskih reprezentanc so »dečki vkrilih« dobesedno preplavili celjske ulice. Pokazali so, kaj se pravi zabava na ravni, kako je treba navijati, kako navezovati nekonfliktne stike z domačini in zlasti kako velika tržna niša v mestu, bogatem s prvovrstnimi športnimi objekti, je šport. Če bi dobili še kakšno trgovinico s športnimi spominki in z navijaškimi pripomoči, bi v blagajno zanesljivo padel še kakšen tolar več.
Pri pregledu dogodkov v lanskem letu ne smemo niti mimo spora županov Celja in Štor. Štorski župan Franc Jazbec je želel svoji občini priključiti del ozemlja Teharja, ki so v Mestni občini Celje. Spor je med obiskom vlade na Celjskem »na šest oči« želel zgladiti predsednik Janez Janša, a brez uspeha. Jazbec je pripravil ustrezen zakon, ki pa ga je državni zbor zavrnil. Železarna Štore tako še naprej ostaja v občini Celje.
V Štorah so se aprila spomnili 25-letnice zdravstvene postaje, tesno povezane z razcvetom železarne v sedemdesetih letih. Omembe vredni sta tudi lekarniška vojna med občino in Celjskimi lekarnami, povezana z izstopom Štorov-čanov.iz tega javnega zavoda, in vselitev delavcev, zaposlenih pri obrtnikih, v nov manjši blok v Dragi pri Štorah.
BS, BJ
TOČ
10
OVI tunik
Presekan šoštanjski ravnateljski vozel
Po dobrih dveh mesecih čakanja je minister za šolstvo Milan Zver v začetku leta dal soglasje k imenovanju Majde Zaveršnik Puc za ravnateljico Osnovne šole Šoštanj.
Ravnateljici je pričel teči mandat 1. januarja, obvestilo o soglasju so v občini prejeli 3. januarja, s podpisom pogodbe o zaposlitvi pa šoštanjski župan Milan Kopu-šar ne bo več v. d. ravnatelja OŠ. V Šoštanju so vrata nove
šole, v kateri so združili učence z dveh osnovnih šol, odprli z lanskim šolskim letom, kasneje pa so predali namenu še večjo telovadnico. Naložbo ocenjujejo na približno 2 milijardi tolarjev, v novi šoli pa je skoraj 700 otrok. Imenovanje ravnatelja nove OŠ v Šoštanju je dvigovalo kar precej prahu, saj sta se na razpis poleg Zaveršnik Pu-cove prijavila ravnatelja bivših šol, Zdenka Klanfer (OŠ Bibe Ročka) in Bogdan Me-
nih (OŠ Karla Destovnika Ka-juha). Učiteljski kolektiv je večinsko, 70-odstotno podporo izrekel Menihu, svet šole z rezultatom 6:4 Pucovi, medtem ko so občinski svetniki podprli oba kandidata.
Zaradi tega je bilo precej razburjenja, šolskemu ministru so pisali učitelji, krožile so anonimke, ki so govorile o »politiki«, novembra pa je bilo sklicanih tudi več različnih izrednih sej, med drugim sveta staršev in sveta šo-
le. Tako zaposleni v šoli kot starši so želeli več možnosti pri odločanju o novem ravnatelju. Vsi so se zavedali, da bo zadnjo besedo izrekel minister Zver, ki je s soglasjem Pucovi verjetno v dobro vseh presekal šoštanjski ravnateljski vozel. Učitelji so sedaj napovedali sodelovanje z novo imenovano ravnateljico, ki zatrjuje, da bo OŠ Šoštanj postala ena najboljših slovenskih šol.
US
Z OBČINSKIH SVETOV
NAKRATKO
Višje cene
BRASLOVČE - Na zadnji lanski seji so svetniki sprejeli vrednost točke za izračun nadomestila uporabe stavbnega zemljišča v prihodnjem letu. Točka bo višja za 2,1 odstotka. Višja pa bo tudi povprečna gradbena cena in povprečni stroški komunalnega urejanja stavbnega zemljišča. Po novem bo znašala dobrih 178 tisoč tolarjev, medtem ko je bila letos povprečna gradbena cena dobrih 173 tisoč tolarjev na kvadratni meter.
Predlog za višje sejnine
BRASLOVČE - Svetniki so obravnavali predlog spremembe pravilnika o plačah občinskih funkcionarjev. Po predlogu bi se sejnine bra-slovških svetnikov povišale za več kot 100 odstotkov - s sedanjih 12 tisočakov bi sejnine narasle na 25 tisoč tolarjev. Župan Marko Balant jc v razpravi dejal, da je tale predlog rezultat zavajanja svetnika Franca Rančigaja, ki je dejal, da je 25 tisoč tolarjev primerljiva sejnina s preboldskimi svetniki, braslovš-ki svetniki pa se strinjajo, da morajo biti njihove sejnine primerljive s preboldskimi. Primerjava pa je pokazala, da imajo v Preboldu sejnine v višini 14.445 tolarjev. Kot je
pojasnil Rančigaj, v drugih občinah svetniki dobijo še nekaj drugega denarja iz različnih dodatkov in iz tega izhaja, da bi bila sejnina v višini 25 tisočakov primerljiva z vsemi dohodki svetnikov iz ostalih občin. Predlog je bil med razpravo umaknjen z dnevnega reda, torej ostajajo sejnine take, kot so bile do sedaj.
ŠO
Za sklad Žarek upanja
VRANSKO - V OŠ Vransko-Tabor so konec lanskega leta pripravili dobrodelno prireditev, zbrana sredstva pa namenili v sklad Žarek upanja. Po idejni zasnovi Karmen Pokorný in Mateje Todorovič so pripravili Juho dobrodelnosti, kakor so poimenovali prireditev, z njo pa so zbrali največ denarja v zadnjih letih. Pri pripravi Juhe dobrodelnosti so sodelovali učenci šole in najmlajši iz vrtca z zanimivimi glasbenimi, recitatorskimi in dramskimi točkami. Povabili so tudi nekaj zunanjih gostov, s katerimi so program še popestrili. Od prodanih vstopnic in prodaje peciva so skupaj zbrali več kot 234 tisoč tolarjev.	TT
Trije novoletni pohodi
Planinski društvi Liboje in Braslovče-Dobrovlje sta pripravili novoletna zimska pohoda, v organizaciji Planinskega društva Žalec pa so se pohodniki podali na Bukovico.
PD Braslovče-Dobrovlje je organiziralo in . izvedlo 17. zimski novoletni pohod na Dobrovlje. Kot je povedal predsednik društva Martin Slemenjak, se je pohod pričel v trgu Braslovče in po treh urah zaključil v Domu krajanov na Dobrovljah, kjer so
se udeleženci pohoda okrepčali z županovim čajem. Zaradi novo zapadlega snega, proti vrhu ga je bilo nekaj manj kot meter, se je pohoda udeležilo nekoliko manj pohodnikov, kot so pričakovali.
Drugi pohod, 8. novoletni zimski pohod na Brnico, pa je pripravilo PD Liboje. Pohodniki so se zbrali pri mostu v Kasazah in nato pot nadaljevali proti Homu in do planinske koče na Brnici. Vodja pohoda Franc Čretnik,
ki je tudi predsednik PD Liboje, je povedal, da se je tudi tega pohoda udeležilo manj udeležencev, vsi pa so kljub visoki snežni odeji po dveh in pol urah prišli srečno na cilj.
Na novega leta dan pa je uro po polnoči PD Žalec pripravilo pohod na Bukovico, ki se ga je udeležilo nekaj deset pohodnikov. Čeprav utrujeni od silvestrovanja in pohoda, so se v domu zabavali do jutranjega svita.
TT
Del udeležencev pohoda na Dobrovlje - Št. 2 - 6. januar 2006
Priprave na volilno leto
Minilo je leto 2005, ki je v občinah Spodnje Savinjske doline že namigovalo na letošnje jesenske volitve. Vsaj v Žalcu, kjer je padlo kar precej različnih obtožb, marsikdaj tudi v stilu branj evk. Lokalna opozicija oziroma člani Kluba svetnic in svetnikov za razvoj občine Žalec so napadali z vsemi topovi, ob koncu leta pa so se skoraj čudežno, vsaj tako je izgledalo, prepiri zgladili. Kdo si je ob takšnih in drugačnih govorniških domislicah (seje žalskega sveta snema kabelska televizija) nabral več točk, bomo videli že jeseni. Najbrž je utopično pričakovati, da bi med volilci odločal program kandidata.
Podobno se je dogajalo z gradnjo trgovskega centra in/ali avtobusne postaje. V resnici se je tresla gora, kaj pa se bo rodilo, bomo še videli. Zgodba Engrotuš-Občina Žalec namreč še ni zaključena. Sicer se je v občini lani marsikaj dogajalo. Tako se žalska upravna enota ponaša z novimi prostori, ki jih je odprl sam minister Virant. V Levcu so se borili za cesto do letališča, kjer so priredili veličasten miting. Očitno tudi v Žalcu znajo odgovarjati na evropske izzive in, vsaj v primeru ribnika Vrbje, pridobiti evropski denar. Leto so obeležili žalski abrahami ter malce bolj optimistični hmeljarji, pa še kaj bi se našlo, saj niti slučajno niso držali križem rok.
Vendarle bi lahko dogajanje v drugi polovici žalskega leta spravili na en imenovalec, in sicer avgustovsko neurje. Hudim dnem so sledili hude obtožbe in prepiri posameznikov, ki so bili nezadovoljni z delom nekaterih služb. Vse posledice še danes niso odpravljene in zagotovo bo prva polovica letošnjega leta, vsaj v Grižah in Libojah, v znamenju odpravljanja plazov, sanacij cest in podobno. Je pa zanimivo, da so ob vseh silnih državniških obiskih, ministri obiskovali Žalec bolj na daleč. Pomagalo jim ni niti dokaj ugodno (vsaj v primerjavi z drugimi občinami) mnenje računskega sodišča.
Mogoče je bilo tudi dogajanje v Braslovčah, kjer so predvsem neodvisni svetniki županu in celotni občinski upravi krepko gledali pod prste, malce predvolilno obarvano. Manj se je z braslovškimi občinskimi zadevami ukvarjala podžu-panja Mateja Perger, ki je letos postala predsednica uprave sladkogorske Palome. Sicer pa so v Braslovčah poskrbeli, da jim ne bo kapljalo na glavo - obnovili so namreč strehi domov krajanov na Gomilskem in v Letušu.
Na Polzeli so predvsem pripravljali gradivo, da bodo gradili, se razvijali in širili. Nekaj vroče krvi je bilo glede poslovne cone, ker naj bi občina ne poslušala krajanov, ki bodo živeli v njeni neposredni bližini. Sicer pa so v »malteški« občini pripravili vse potrebno, da bo prihodnje leto lahko svoja vrata odprl celjslti trgovec in da bodo dobili nove stanovanjske bloke. Niso pa na Polzeli pozabili, da velja pravilo zdrav duh v zdravem telesu. Prenovili so telovadnico in uredili športno-rekreacijski center.
Prebold se je letos začel »pobirati« po koncu tekstilne tovarne. »Konec« se je obetal tudi dvorcu Prebold, saj je že v začetku leta v strehi zazijala ogromna luknja. Kljub temu je dvorišče omenjenega dvorca le nekaj mesecev kasneje nudilo zavetje fantastični gledališki predstavi Kekec, ki si jo je ogledalo staro in mlado iz vse Spodnje Savinjske doline. In verjetno tudi Trbovelj. Del Marija Reke, natančneje tri hiše, se je namreč v letošnjem letu prestavil v sosednje Trbovlje. Kljub temu pa je Preboldu šlo zelo dobro predvsem na turističnem področju. Odprli so še en kamp, ostala dva pa sta osvojila nagrado za najbolj urejena kampa v Sloveniji.
Če smo prej omenjali bližajoče se volitve, moramo omeniti tudi Vransko oziroma vranski občinski svet. Pri obravnavi letošnjega proračuna je namreč svetniška skupina SLS zapustila sejo, saj v proračun ni bila vključena cesta, na katero čakajo že več let. Na Vranskem so bili sicer dokaj pridni. Začeli so z obnavljanjem trga, kanalizacija in vodovod se gradita, uradno je začela delovati kotlovnica na lesno biomaso. V sodelovanju s Karitas so odprli dom za starejše Naš dom, sodelovali pa so tudi z občino Tabor. Sodelovanje je prineslo med drugim nastanek novega zbirnega centra za kosovne odpadke v Čepljah.
Kot omenjeno sta občini Tabor in Vransko sodelovali. Sta se pa tudi malce prepirali. Predvsem zaradi ravnateljice OŠ Vransko - Tabor. Na koncu je ravnateljica postala Majda Piki, ki je bila vranska favoritka. Taborčani pa se veliko niso obremenjevali - nenazadnje so odprli povsem prenovljeno in novo podružnično šolo ter tudi vrtec.
»Vrhunce« smo zbrali iz zapisov v našem časopisu, zagotovo pa je vsak bralec doživel svojo zgodbo in §voj dogodek, po katerem se mu bo v spomin vtisnilo leto 2005. Na srečo.
ŠO, US
ŠMARJE P. J. ROG AŠKA Sj
11
Deložacije družine s petimi otroki ne bo
Šmarčane zadnje mesece zaposlujejo problemi družine s petimi otroki
Probleme, kijih ima družina s petimi otroki, so obravnavali celo na seji šmarskega občinskega sveta. Garsonjero v bloku, ki so ji jo dali na voljo do konca leta 2005, je v torek zapustila prostovoljno.
Različnim ustanovam v Šmarju pri Jelšah se je takoj po novem letu vsaj začasno odvalil kamen od srca. Družina, katere problematiko so med drugim obravnavali na zadnji seji občinskega sveta, se je prostovoljno poslovila od občinskega stanovanja. Družino s petimi malimi otroki in z rednimi dohodki so namreč nameravali iz njega deložirati zaradi neplačevanja najemnine. Tokrat bi jo deložirala Občina Šmarje pri Jelšah, predlani jo je po sodnem sklepu želela že dolenjska Občina Ribnica.
Takrat se je družina preselila na kmečko domačijo v Šmarski občini, od koder je odšla v svet njihovamama. Tam je nato večkrat posredovala policija in po dveh mesecih se je sedemčlanska družina znašla pred vhodom občinske stavbe. Bil je november 2004. Povedali so, da nimajo kje pres-pati, občina pa jim je še isti dan dala na voljo garsonjero. Občinski svet se je nato čez dva tedna strinjal z izredno dodelitvijo 35 kvadratnih metrov velike garsonjere. Za določen čas, za eno leto.
Zakonca sta pozneje želela, da jima občina dodeli večje stanovanje, zaradi česar sta med drugim pisala predsedniku države, predsedniku vlade, varuhu človekovih pravic, ministrstvu za delo,
družino in socialne zadeve, televizijcem ... Vsi omenjeni so nato poizvedovali v Šmarju pri Jelšah. V reševanje problematike so se v tem kraju vključili vsi, od občine in centra za socialno delo do zdravstva, šolstva in policije. Na zadnjem sestanku, oktobra 2005, so sodelovali tudi strokovni delavki šole, trije delavci policije in dva osebna zdravnika.
Kot so med drugim povedali na seji občinskega sveta, je omenjena družina po vselitvi v občinsko stanovanje plačala le prvo najemnino, vse ostalo je do danes neporavnano. Neplačnik namreč po veljavnih predpisih
ne more kandidirati za večje stanovanje, sicer bi občina družini sčasoma omogočila bivanje v večjem, invalidskem stanovanju.
Na različnih sestankih se je izkazalo, da driužina niti ni tako zelo revna, saj prejema vsak mesec po 350 tisoč tolarjev. Nekaj od zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, drugo od otroških dodatkov. Poleg tega pripada družini 85 tisoč tolarjev letnega dodatka za veliko družino. Problem te družine naj bi bil »zelo neodgovorno obnašanje pri trošenju mesečnih prejemkov«.
Šmarčani so nato izvedeli, da je imela z omenjeno družino podobne težave zaradi neplačevanja stanarine in obratovalnih stroškov že Občina Ribnica. Po pravnomočnem sodnem sklepu Dolenjcev o deložaciji se je družina septembra 2004 sama izselila iz stanovanja v Ribnici ter se prijavila v Šmarju pri Jelšah.
Zaradi neplačevanja stanarine in drugih položnic je v Šmarju pri Jelšah nastal dolg
v višini približno dvesto tisoč tolarjev, zato je občina lani jeseni v postopek izterjave vključila odvetnika podjetja Atrij, ki upravlja občinski stanovanjski fond.
Družini se je dodelitev stanovanja za določen čas zdaj, z novim letom, uradno iztekla. Občina jo je pred tem o prenehanju najemnega razmerja tudi pisno obvestila, v primera prisilne izselitve pa bi za otroke poskrbel center za socialno delo. Sicer dva od otrok obiskujeta šmarsko osnovno šolo, kjer starša zanju malice nista plačevala. Šola je starša obvestila, naj vložita prošnjo za pomoč, namesto tega pa sta se oglasila s sporočilom, da otroka ne bosta več jedla v šoli.
Problem z izselitvijo iz občinskega stanovanja je od torka rešen, predstavniki občine so lahko na ta dan opravili uradni prevzem sporne garsonjere. Po prostovoljni izselitvi opažajo družino na kmečki domačiji v okolici Šmarja pri Jelšah, kjer je bila nekoč doma mama.
BRANE JERANKO
bauiïlax
Od 06.01.2006			
do razprodaje zalog.			
..."'iHi'-—^'. "" ..... !,!.[: B : j, i . — i "irrf'r		.. . . ihi Irr N E1PBESS - on	it baca mvpoHITRIkredit natajpo Md 25.00Q SIT plaiilo
1,.	SSaSBEp*	D1S..4.U	pon. - sob. od 8.00 do 21.00
j«.rib..	BùisliiijKli	«a,»	pon -sob od 7.00 do 20.00
r	Mariborski 'i'*:.	03 i JB 7777	sotodMO^'l"»02''00,
Pred obnovo razpadajoče šole
Težko pričakovana obnova III. osnovne šole v Rogaški Slatini, namenjene učencem s posebnimi potrebami iz šestih bbsoteljskih občin, se bo začela v prihodnjih tednih. To se bo zgodilo po več letih iskanja soglasja med občinami, pri čemer je bilo nujno soglasje vseh občinskih svetov.
Šola je v razpadajočem stanju, v nekaterih občinah pa se s sofinanciranjem zaradi različnih vzrokov niso strinjali. Izvajalsko pogodbo s podjetjem GIC Gradnje, ki je bilo izbrano na javnem razpisu, so podpisali župani tik pred prazniki. Vrednost gradbenih del znaša 140 milijonov tolarjev, celoten projekt pa bo stal občine in državo 170 milijonov tolarjev. Naložba je namreč uvrščena tudi v državni proračun.:
Obnova šole za učence s posebnimi potrebami naj bi bila končana do novega šolskega leta, pri čemer učencev med njo ne bodo preselili.	BJ
VRHUNCI 2005
Neurje, obnove in nov župan
Ko je po vsej državi odmevala afera s ponarejeno diplomo generalnega sekretarja Slovenskih železnic, so podoben primer odkrili tudi pri zaposlenem v Upravni enoti Šmarje pri Jelšah, ki mu je delovno razmerje takoj prenehalo. Mešani mladinski pevski zbor Amani iz omenjene občine je doživel veliko priznanje, saj je nastopil kot glavni gost kulturnega programa na mednarodni konferenci vodilnih vojaških duhovnikov in škofov iz zveze Nato. Po končanem prvem delu obnove šmarske zdravstvene postaje so lani z njo nadaljevali, kar naj bi trajalo štiri leta. Na Sladki Gori so slovesno predstavili prvi zbornik o tamkajšnji župniji, ki je izšel v okviru praznovanja 250-letnice posvetitve slovite baročne cerkve. Slovenski obrtnik leta je aprila postal Franc Pi-šek iz podjetja Vitli Krpan iz Jazbine pri Šmarju pri Jelšah. V istem kraju so za potrebe občinskega središča zgradili objekt čistilne naprave.
V	Rogaški Slatini so začeli graditi dom starejših, kar se je zgodilo po različnih zapletih, med drugim z »občinskim« zemljiščem, za katerega se je izkazalo, da je v denacionali-zacijskem postopku. V omenjenem domu bo kar nekaj novih delovnih mest, za katera se je pojavila množica kandidatov. V preteklem letu so si na različne načine prizadevali tudi za oživitev velikega umetnega Sotelskega jezera, ki je že dolga leta prazno in zaraščeno. Anton Zanjko je začel dolgo gladovno stavko pred državnim zborom. Omenjeni Slatinčan je bil lastnik nekoč uspešnega podjetja, za katerega propad je krivil »organizirano kriminalno združbo«. Minister dr. Milan Zver je med drugim obiskal razpadajočo III. Osnovno šolo Rogaška Slatina, namenjeno učencem s posebnimi potrebami iz različnih obsoteljskih občin. Obljubil je pomoč ministrstva. V istem kraju se je pojavil upor večine lastnikov stanovanj v blokovskem naselju Ratanska vas, kjer nameravajo ukiniti skupno ogrevanje, medtem ko je prvi častni občan postal slavist in publicist dr. Jože Upnik.
V	Rogatcu so se po temeljiti obnovi zunanjosti in notranjosti dvorca Strmol letos lotili še obnove velike grajske pristave.
Občina Kozje je lani 22. julija doživela hudo nesrečo z neurjem, ki je povzročilo veliko škode. Izredno hitro se je odzvala država, ki je prispevala 25 in takoj zatem še 14 milijonov tolarjev za odpravo posledic na prometni in komunalni infrastrukturi. Po besedah župana Andreja Koc-mana so veliko prispevali tudi iz občinske blagajne. Konec leta so ministrstvu za okolje in prostor sporočili podatke o opravljenih delih pri odpravi poškodb ter načrt del za leto, ko od države pričakujejo še 20 milijonov tolarjev. Obnoviti je treba most v Ortnicah ter poasfaltirali ceste, ki so jih le delno pokrpali po neurju. Končno so delati začeli tudi predstavniki agencije za okolje in prostor pri urejevanju potoka Buče.
V	lanskem letu so v občini Kozje ponosni na praznovanje 200-letnice osnovne šole Kozje, 130-letnico PGD Kozje ter oživljanje malih gospodarskih obratov, ki naj bi zaposlili tiste, ki so izgubili delovno mesto. Ponosni pa so tudi na Malo hišo, ki so jo v decembra odprli na Pilštanju. V Kozjanskem parku pa so s 1. januarjem dobili novo vodstvo. Občina Kozje po vseh lanskih težavah, ki so jih večino uspešno odpravili, letos pričakuje uspešen razcvet, zlasti na področju malega gospodarstva in zaposlovanja.
Lani aprila so v občini Podčetrtek dobili novega župana Petra Mišjo. Sprejeli so dva proračuna za leto 2005 in 2006 ter začeli in končali veliko investicij. Asfaltirali so pet kilometrov cest, odpravili skoraj vse posledice po neurju. 22. julija, začeli graditi občinsko stavbo, uredili kolesarsko stezo do Olimja, končno dokončali Vonarsko cesto s povezavo občin Podčetrtek in Rogaška Slatina. Začeli so tudi obnovo gradu Podčetrtek in kašče, ob tem pa si prizadevajo, da bi oboje dobili vrnjeno v lastništvo občine.
Po dolgih letih čakanja so lani v Bistrici ob Sotli končno začeli obnovo središča kraja, v kar bodo vložili 120 milijonov tolarjev. Uredili bodo kanalizacijo, pločnike, javno razsvetljavo in cesto skozi naselje posodobili za boljši pretok prometa. Lani so začeli tudi gradnjo vodnega rezervoarja za Bistrico in Žagaj v vrednosti 25 do 30 milijonov tolarjev, kar naj bi končali letos. 15 milijonov tolarjev so vložili v obnovo in dogradnjo kulturnega doma, obnovili so zdravstveni dom in na novo asfaltirali več kilometrov cest. Do občinskega praznika v mesecu juniju bodo končali novo občinsko stavbo. Lani so za različne aktivnosti in investicije v občini porabili 280 milijonov tolarjev, letošnji proračun pa bo v višini 310 milijonov tolarjev.	BJ, TV
12
SI. KONJICE
V pričakovanju gradbenih del
Novogradnjo novega regijskega zavoda za usposabljanje oseb z motnjami v telesnem in duševnem razvoju težko pričakujejo že vrsto let. Gradbena dela naj bi končno začeli letos spomladi. Dosedanje poslopje graščine Novi grad na Dobrni je namreč zaradi dotrajanosti vse bolj neprimerno.
Po lanskem javnem razpisu za gradbena, obrtna in instalacijska dela, ki je bil objavljen julija, je prišlo do zapleta. Razpis ni bil zaključen uspešno, saj je eden od ponudnikov zahteval njegovo revizijo. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ki je investitor novogradnje, je tako vso dokumentacijo predalo državni revizijski komisiji, zato je odpiranje ponudb, ki je bilo načrtovano za konec septembra, odpadlo.
Konec oktobra je bil nato v uradnem listu objavljen popravek javnega razpisa, za novogradnjo pa je bilo poslanih osem različnih ponudb. Pristojna komisija naj bi končno izbrala najboljšega ponudnika v prihodnjih, zimskih mesecih, pri
Graščino Novi Grad na Dobrni, namenjeno usposabljanju otrok, mladostnikov in odraslih s posebnimi potrebami, je načel zob časa. Po zapletu naj bi izbrali graditelja novega poslopja v teh mesecih, spomladi pa naj bi končno začel delati.
brna znaša približno 1,1 milijarde tolarjev. Denar zanjo je v državnem proračunu za leti 2006 in 2007 že zagotovljen, je zadovoljna v. d. direktorice zavoda Jožica Grubelnik, ki je jeseni nadomestila prejšnjo direktorico Ireno Artank, ki se je upokojila. Država je nekaj denarja vložila že predlani, ko je bilo poskrb-
čemer naj bi gradbena dela začel spomladi. Novogradnja bo na sosednji parceli, za obstoječo graščino Novi grad, ki bo v prihodnje po vsej verjetnosti namenjena za turistično-zdravstvene potrebe. Po temeljiti obnovi, seveda.
Vrednost naložbe v novogradnjo Centra za usposabljanje, delo in varstvo Do-
ljeno za komunalno ureditev zemljišča.
Novogradnja bo namenjena približno stotim otrokom, mladostnikom in odraslim z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Včasih je bil socialno varstveni zavod na Dobrni le za usposabljanje otrok in mladostnikov, po letu 2000 je tudi za odrasle.
BRANE JERANKO
Petrol plini ugodnejši Nova direktorica
V konjiški občini se že nekaj let pripravljajo na gradnjo omrežja zemeljskega plina. Ob koncu preteklega leta so v občini izbrali Petrol pline, d.o.o. kot najboljšega ponudnika.
Na javni razpis za podelitev koncesije sistemskega operaterja distribucijskega omrežja je poleg Petrol plinov oddala ponudbo še Plinarna Maribor. Posebna komisija, ki jo je imenoval župan, je ugotovila, da je ponudba Petrol plinov ugodnejša tako glede predvidenih vlaganj v omrežje kot tudi cene omrežnine. Čeprav bo občina po sklenitvi koncesijske pogodbe končala svoje delo pri plinifikaciji, so občinski svetniki menili, da bi bilo dobro sodelovati pri urejanju omrežja. Le tako bi namreč lahko sočasno izpeljali izkope tudi za morebitno drugo infrastrukturo.	MBP
GIZ-a
Nova krajevna skupnost?
Krajani Zbelovske Gore in Podpeči resno razmišljajo o odcepitvi od Krajevne skupnosti Zbelovo in ustanovitvi lastne KS.
O novi krajevni skupnosti v konjiški občini, torej o KS Zbelovska Gora in Podpeč, bodo spregovorili na zboru krajanov, ki bo danes, 6. januarja, ob 18. uri v prostorih Doma krajanov Zbelovo.	MBP
V Gospodarskem interesnem združenju Dravinjske doline so zadovoljni z lanskim poslovanjem.
K združenju je pristopilo devet novih članov, obseg finančnega poslovanja se je povečal, načrtovanih 55 tisoč gostov na Konjiškem pa so tudi dosegli. Kot dobro so delo združenja ocenili tudi v nadzornem svetu. Vodenje GIZ-a prevzema Jasmina Mihelak Zupančič, ki jo je nadzorni svet imenoval za eno leto, prejšnji direktor, konjiški župan Janez Jazbec, pa je novi direktorici obljubil polno sodelovanje in pomoč. O načrtih bodo nadzorniki spregovorili na naslednji seji.	MBP
Natečaj za pesniško zbirko mladih
Klub študentov Dravinjske doline objavlja že sedmi natečaj za izbor pesmi za pesniško zbirko mladih avtorjev z območja Dravinjske doline.
Na natečaju lahko sodelujejo vsi, ki so stari od 15 do 29 let, svoja dela pa morajo oddati najkasneje do 18. januarja. Letošnjo sedmo zaporedno pesniško zbirko bodo javno predstavili na osrednjem večeru kulturnega tedna KŠDD v prvem tednu februarja.	MBP
TOC
V	Vojniku vlagajo v šole
V	občinskem svetu Vojnika so na zadnji seji sprejeli proračun za letos. Po sprejetem predlogu znašajo načrtovani prihodki za leto 2006 1,2 milijarde tolarjev ter odhodki 1,4 milijarde tolarjev.
Blizu polovico proračuna nameravajo vložiti v različne investicije, od tega največ v šole. Tako je za gradnjo novega dela šole v Vojniku predvidenih 193 milijonov tolarjev, za plačilo obveznosti za posodobljeno šolo na Frankolovem bodo prihodnje leto odšteli še 157 milijonov, v večnamenski prostor šole v Novi Cerkvi pa bodo vložili 30 milijonov.
- Št. 2-6. januar 2006 -
Otroke delat'!
Če bo letos nataliteta na širšem Konjiškem območju presegla vse razumne meje, bo kar težko ugotoviti, kdo ima za to največ zaslug: ali župana Janez Jazbec in Jože Košir, ki z urejanjem Konjic in Zreč že nekaj let privabljata nove naseljence, ali šolski minister dr. Milan Zver, ki je na vseh prireditvah ob odprtju novih in prenovljenih šol polagal staršem in vsem drugim obiskovalcem na srce, da je zdaj njihova najpomembnejša dolžnost, da poskrbijo, da bo dovolj otrok. »Zdaj pa otroke delat'!« je bilo navodilo, ki so ga v njegovem imenu sporočali tudi drugi predstavniki ministrstva. Ker je v Šolah treba ubogati, zna biti, da bodo že spomladi zavekali prvi naročeni otročički. Šole so namreč začeli odpirati že septembra.
Najbolj težko pričakovana je bila gimnazijska stavba v Slovenskih Konjicah, saj je letos v program gimnazije vpisana že tretja generacija dijakov, svojih prostorov pa do septembra niso imeli. Brez novogradnje bi se pri sedanjih 180 dijakih in 16 redno zaposlenih hudo zapletlo, saj bi v Konjicah že zmanjkalo nadomestnih prostorov za vse. Dijake gimnazije, ki deluje v okviru Šolskega centra Konjice-Zreče, so prvi šolski dan pričakali sodobni klimatizirani prostori in specializirane učilnice. Prostora je dovolj ne le za po dva razreda štirih gimnazijskih letnikov, kolikor jih bo prihodnje leto, temveč še za dodatne oddelke. Račune bo Občina Slovenske Konjice poravnavala še vrsto let, saj gre za naložbo desetletja. Bolje jo je odnesla pri obnovi Osnovne šole Ob Dravinji, ki jo je najbolj prizadelo predlansko neurje s točo. Celovito obnovljeno šolo so odprli novembra, že lani pa je ministrstvo za okolje zanjo prispevalo 180 milijonov tolarjev in šolsko ministrstvo 86. Konjiška občina bo svoj delež poravnala v naslednjih treh letih. Ob tako velikih naložbah se ostale, med katerimi ne bi smeli spregledati obnovljenega kulturnega doma v Tepanju, kar izgubijo.
Nič manj veseli niso bili na Stranicah, kjer so dočakali ne le nov vrtec in šolo, temveč tudi novo športno dvorano, ki bo prišla prav tudi krajanom. Za občino Zreče je to največja naložba zadnjih let, vredna več kot 380 milijonov tolarjev. So se pa v Zrečah veselih še dveh pomembnih naložb: novih kilometrov urejene ceste iz Zreč proti Rogli in sodobnega energetskega objekta pri Termah Zreče. Spominsko društvo 100 frankolovskih žrtev pa je doseglo enega svojih glavnih ciljev: dostojno počastitev spomina na frankolovske žrtve, ki so po več kot šestdesetih letih od tragičnega dogodka končno dobile svoj spominski prostor. V Spominski hiši 100 frankolovskih žrtev v Grabnu na Stranicah so namreč odprli stalno razstavo Frankolovski zločin.
V	Vitanju so ob svojem 10. občinskem prazniku, ki ga praznujejo ravno na dan državnosti, odprli novo knjižnico v 650 let stari graščini, v kateri ima sicer prostore tudi občinska uprava. V skoraj 33 milijonov tolarjev vredni knjižnici je tudi večnamenski prostor, primeren za razstave. Pridobitev je pomembna tudi za samo ohranitev pred desetletjem še povsem propadajoče stavbe. In še na nekaj so v Vitanju ponosni. Lani so dokončali celovito ureditev kanalizacije v starem trškem jedru, vredno kar 55 milijonov tolarjev.
Na Dobrni so aprila podpisali pogodbo o gradnji treh velikih objektov, ki jih v kraju težko pričakujejo. Dva objekta bosta poslovno-stanovanjska, tretji stanovanjski. Omenjena občina je bila aprila na prošnjo vladne službe gostiteljica strokovnega posveta o sodelovanju in povezovanju občin, ki se ga je udeležil namestnik češkega notranjega ministra Josef Postranecky. V istem kraju so odprli tudi prenovljeno zdravstveno postajo.
V	Vojniku je bilo maja veliko mednarodno tekmovanje rogistov, prva takšna prireditev v Sloveniji. Občina je aprila skupaj s še sedmimi slovenskimi občinami vložila na ustavno sodišče pobudo za presojo ustanovnosti zakonskega člena, ki jim je naložil financiranje stroškov prevozov učencev na tako imenovanih nevarnih poteh iz lastnih proračunov. Hkrati so imeti oktobra izredno sejo o ustanovitvi Občine Frankolovo, ki naj bi se odcepila od vojniške. Nekateri svetniki so Frankolovčanom to tako zamerili, da se je celo pojavil predlog, da bi jim izredno sejo zaračunali. Decembra so Vojničani začeli nadomestno gradnjo najstarejšega jedra osnovne šole.
Zaradi novega krožišča v Novi Cerkvi je prišlo do podpisovanja peticije okoliških krajanov. Nezadovoljstvo se je pojavilo zaradi pločnika in kolesarske steze, na katera so pozabili, medtem ko so postavili okrasno fontano.
Na Frankolovem so pred začetkom novega šolskega leta zaradi potreb devetletke zgradili velik prizidek šole in prenovili obstoječi objekt.	MBP, BJ
UCTI TEDNIK
irtaža
13
VRHUi 2001
Katja Kristan pri tridesetih doktorica znanosti - Z nahrbtnikom med Šentjurjem, Ljubljano in Munchnom
Če človek ne ve, da je pri tridesetih letih že doktorica znanosti, bi rekel, da je čisto običajno dekle. In ko jo imaš priložnost spoznati, ugotoviš, da to tudi v resnici je. »Nikoh si nisem postavila za cilj doktorskega naziva. Pravzaprav se mi je vse skupaj bolj kot ne zgodilo,« z nasmehom pove simpatična Katja Kristan. Rodila se je v Šentjurju in še vedno je majhnost mesta ne duši toliko, da bi hrepenela po neodkritih svetovih tujih dežel. 1\idi potovanja se ji bolj kot nezgudiju. Spotoma. Ob molekularni avtocesti encimov, celičnih čudes in kemičnih reakcij.
Potem ko je končala gimnazijo na Lavi, se je vpisala na študij farmacije. Čeprav je bila Zoisova štipendistka, ni posebej izstopala. »Nikoli se nisem imela za posebej pametno niti nadpovprečno ambiciozno. Seveda sem skrbela za dovolj visoko povprečje, da štipendija ni bila pod vprašajem. A v tisto posebno nadkasto po moje pač nisem sodila.« Potem je začela pisati diplomsko delo na inštitutu za biokemijo. Raziskovala je delovanje določenega encima v povezavi s sintezo spolnih hormonov. »Ko sem diplomirala, je bilo delo zelo dobro zastavljeno, zaradi česar sem na pobudo svojih sodelavcev in mentorjev nadaljevala. Izkoristila sem še dve letí štipendije in magistrirala. Pa so me spet prepričali, da je škoda, da bi pustila delo na pol poti.« In ni je bilo treba veliko prepričevati. Bolj kot nazivi in skrb, ka-
ko bo preživela naslednji dve leti - sâj je niso mogli zaposliti, pa tudi statusa mlade raziskovalke ni dobila - jo je zanimalo, kaj vse ta encim še skriva pred njo. In tako je lani poleti doktorirala.
Škoda, a Šentjur me ne more zaposliti
Svet je vsak dan manjši, znanstvena srenja pa je še bolj povezana in odvisna druga od druge. »Zelo dobra izkušnja so mednarodne izmenjave in kongresi, ki jih prireja Evropsko biokemijsko društvo. Imela sem srečo, da sem prišla zraven.« In ker Katja ni človek, ki bi se hvalil, kmalu postane jasno, da je morala komisijo resno prepričati, da je več kot dovolj dobra za elitno družbo. »Poleg vsega drugega je najbolj dragoceno navezati stike, ker nikoli ne veš, kdaj te bo pot zanesla v tujino.« Žal ostaja po šolanju, pa naj bo to na katerikoli stopnji, vprašanje isto - kje se zaposliti? V Sloveniji je mest, ki bi zahtevala tako izobrazbo, malo. Pa ne da ne bi bilo dela, le denarja ni prav veliko. Na drugi strani pa v Ameriki take strokovnjake sprejemajo z odprtimi rokami. In če je pri nas že naročanje določene kemikalije cel projekt, ki lahko traja tudi nekaj tednov, tam praktično ni stvari, s katero ti ne bi ustregli že v dnevji ali dveh. Toda Katja je človek, ki se z ameriškim načinom življenja verjetno ne bi prav kmalu sprijaznila. Če bo že treba, se bo raje razgle-
dala po Evropi, še posebej, ker v zadnjem času veliko dela v Munchnu. »Nenazadnje bi tudi v Šentjurju ostala. Ta kraj mi je všeč, ampak kaj naj tu počnem?«
Aparaturo je treba vključiti
Katja je po horoskopu strelka. Na prvi pogled prav nič tipična, saj proste popoldneve najraje preživlja doma. Pa ne da bi se dolgočasila. Enostavno uživa v preprostih rečeh, kot sta čohljanje hišnega mačka, branje dobre knjige ali kaj podobnega.
Očitno se njen avaturistični duh razživi v laboratoriju, kjer se odpirajo najbolj nori svetovi in Katja kar zažari, ko govori on njih: »Strašno rada sem v laboratoriju. Ko nastaviš nek poskus in čakaš J. Najprej tisto pričakovanje pred rezultatom in potem tuhtanje, kaj zdaj to pomeni. Vedno si pred nečim nepričakovanim, kar te lahko pripelje do česa še bolj nenavadnega. Ves čas pa je tam tudi smiselnost tega početja. Če bomo ugotovili, kako in zakaj se nek encim, ki povzroči rakavo obolenje, aktivira, bo farmacevtska industrija lahko morda izdelala zdravilo, ki bo delovanje tega encima zaviralo. In tudi v tem je lepota mojega dela.« Katja bi se gotovo še enkrat odločila za isto pot. »Ni bilo vedno lahko. Čeprav so mi na inštitutu zelo stali ob strani, sem bila določena obdobja povsem brez statusa in dohodka. Vmes sém prejemala cel kup štipendij, za katere nekoč sploh nisem vedela, da obstajajo. Je pa res, da te nič ne
poišče samo.« Čeprav o pedagoškem delu ne razmišlja veliko, kot mentorica na vajah zelo uživa: »Po eni strani imajo mladi fantastične ideje, na drugi pa prav hecne težave. Zadnjič mi je nekdo potožil, da iz aparature ne dobi in ne dobi pravega rezultata. Izkazalo se je, da jo je pozabil vključiti.«
Brez godbe ne bi mogla živeti
In kaj bo Katja počela čez deset let? »Pravzaprav ne vem. Kdo ve, kaj bo prineslo življenje. Pot do sem je bila razburljiva, a naziv sam po sebi ničesar ne spremeni, včasih je lahko celo ovira in tudi življenjskega cilja mi nikoli ni predstavljal. Rada bi ostala v raziskovalnih vodah. Morda bi se posvetila spolnim hormonom in njihovemu vplivu na možgane ali na primer na alzheimerjevo bolezen.«
In kaj znanstvenica počne za dušo? Igra pozavno pri šent-jurskem pihalnem orkestru. »Pred dvanajstimi leti sem začela kot flavtistka, potem pa je manjkalo pozavn in sem se javila, da se jo bom naučila igrati. To je moj inštrument že devet let. In če bi zdajle sedli v moj avto, bi slišali godbo. Me pač sprosti in napolni z energijo.« A je tudi Katja tista, ki svojo pozitivno energijo seva v okolico. In čeprav še vedno razseljena med Šentjurjem, Ljubljano in Munchnom, jemlje svet okrog sebe z zdravo mero humorja in veliko raziskovalne žilice. Vse ostalo bo prinesel čas.
SAŠKA TERŽAN
Bogato in prepirljivo leto
To je bilo bogato, uspešno, pa tudi prepirljivo in razburkano leto, bi lahko rekli na Šentjurskem. Verjetno tudi v odcepljeni otoški občini Dobje ni bilo veliko drugače. Le da se tam, kot pravijo, dosti manj prepirajo. »Kam pa pridemo, če se sedem svetnikov ne bo moglo v miru božjem pomeniti?!« Le da včasih malo potrmarijo in ne prijavijo vse svoje lastnine - kar bi jih ob strogi Kosovi komisiji in hudi nevarnosti korupcije državnih organov skoraj udarilo s predčasnimi volitvami.
V	Šentjurju se je oblast ukvarjala z vse drugačnimi težavami. Če se je včasih zdelo, da milijoni letijo kar z neba, pa je celo opozicija vsake toliko pohvalila Zlato Ploštajner iz Razvojne agencije Kozjansko, ki je z ekipo uspela prepričati evropske mošnjičke, da bo s tistimi 200 milijoni tolarjev v Šentjurju zraslo omembe vredno industrijsko središče. Vroča zgodba podjetja Hidrosvet iz začetka leta je v siju teh uspehov povsem zbledela. Njihova ekspertiza je industrijsko cono postavila sredi močvirja in tako čeznjo naredila križ. Na cestah in vodovodih so občinarjem sive lase povzročale megalomanske odškodnine. Pa je bilo v prometu vseeno izredno stanje. Gradilo se je na vseh frontah hkrati, investicije pa so krepko presegle pol milijarde tolarjev. A kaj, ko vsi ne znajo tega ceniti. Računsko sodišče je pobrskalo med papirji, opozicija z Diacijem in s Čo-klom na čelu pa je zagnala vik in krik. Arhitekturni studio je po propadlem projektu kulturnega centra iz Zgornjega trga zgradil idejo »glasbenega bisera Evrope«. Tudi če ne bo nikoh zaživela, je Šentjur v tem letu že tkal evropske vezi in se pobratil z mesti Neu Anspach v Nemčiji in Saint Florent v Franciji. V tem letu je postal tudi višješolsko mesto in tako je iz kmetijske šole zrasli Šolski center Šentjur letos v svet poslal prve inženirje.
Da je Šentjur v tem letu. ostal vsaj malo zvest slovesu prepirljivega mesta, so poskrbeli upokojenci in športniki. Če je pri prvih zmagala zdrava pamet, so pri drugih nesoglasja prerasla v politični problem, ki mu ni videti ne konca ne kraja. Tako kot tudi ne pravni odisejadi, na katero so se podali »prijatelji in sovražniki« asfaltne baze v Planinski vasi. Sicer pa je Planina v tem letu zacvetela. 660-letnica trga ji je prinesla novo podobo, domači »grofje« Špani pa bodo iz razpadajočega gradu naredili hotel. Ker Ponikva takih dobrotnikov nima, se za novo šolo in potrebno milijardo tolarjev lahko priporoči le blaženemu Slomšku in do-brotljivosti državnih in občinskih financ. Ob velikih uspehih turizma in gospodarstva se še vedno najdejo gnila jajca, kot je propadajoče Slivniško jezero - a šentjurski alpinisti so v tem letu dokazali, da se pride tudi na najvišje vrhove -če le hodiš korak za korakom in gledaš v pravo smer.
V	občini Laško je bilo leto, ki se je pravkar izteklo, zaznamovano z dobrimi in s slabimi trenutki. Na srečo je bilo dobrih več kot slabih, a kaj, ko nesreča lahko v nekaj minutah uniči vse, kar celo življenje spravljamo na kup. Avgustovsko neurje je že bilo eno takšnih, ki je življenje v občini postavilo na glavo. Plazovi, deroča voda in poplave so v občini ustvarili za več kot 1,4 milijarde tolarjev škode, pri čemer zareze, ki so nastale v srcih prizadetih občanov, kljub povračilu materialne škode ne bodo nikoli zaceljene.
V	zadnjem letu se je začelo premikati tudi v Rimskih Toplicah. Propadajoče zdravilišče, nad katerim so že skoraj vsi obupali, je dobilo novo upanje. Potem ko je iz družbe MRC izstopilo podjetje Barsos in ko je država zamrznila prodajo zdraviliškega kompleksa, je konec leta vendarle dala zeleno luč za oživitev speče Trnuljčice. Če bo vse po sreči, bodo rimske terme prve obiskovalce sprejele na silvestra prihodnje leto, ko bodo Rimske Toplice mogoče že svoja občina. Država je za njihovo osamosvojitev že dala privolitev, zdaj je vse odvisno od volje krajanov.
Tudi laško zdravilišče je dobilo blagoslov države za širitev in razvoj. Da bo lahko postalo sodoben welness-kongre-sni center, je občina prodala svoj lastniški delež v zdravilišču, denar, pridobljen na ta način, pa bo vložila nazaj v zdra^ vilišče. Izgradnja čistilne naprave je bila uspešna, saj poskusno že obratuje. Med ostale posodobitve sodijo obnova Ki-slingerjeve hiše in Laškega dvorca, s čimer so Laščam pridobili nove prostore za muzejsko zbirko in povečali prostore za knjižnično dejavnost. Odprli so tudi dnevni center starejših in mrliško vežico na Vrhu nad Laškim. Hmeljev napitek je tudi na 41. Pivu in cvetju tekel v potokih, kljub temu, da so organizatorji pričakovali vsaj deset tisoč obiskovalcev več.
Med državne prvake so se leta 2005 vpisale laške mažo-retke in laška godba na pihala, ki je najboljša v korakanju. Svoje okrogle jubileje pa so slavili KD Svoboda Zidani Most (80 let), Vrtec Laško (60 let), Strelsko društvo Mala Breza (pol stoletja), OŠ Marjana Nemca Radeče (sto let)...
ST, BA
Katji Kristan predstavlja biokemija svet neodkritih skrivnosti, po katerem bi lahko križarila do onemoglosti. Na sliki s prijateljem iz Izraela.
Avanture v svetu nevidnega
14
>ORTAZA
HOVÍ TEDNIK
Literarni sprehod s Kajetanom Kovičem
»Vsako jutro prehodim deset kilometrov.« - 30 let Mačka Murija
Vsaka knjiga ima svojo usodo. Ko se loči od avtorja, gre svojo pot. Nekatere se izgubijo, druge najdejo široko cesto, pravi stari latinski pregovor. Po priljubljenosti literarnih del Kajetana Kovica se zdi, da njegove knjige le redko skrenejo s prehite-valnega pasu. Pisatelj, pesnik in prevajalec je bil nedavno gost literarnega večera v celjski knjigarni Antika, kjer je predstavil svojo zadnjo knjigo Jutranji sprehajalec ter nanizal celo paleto anekdot in pripetljajev iz svojega življenja.
Ker je bil precejšen del Ko-vičeve družine po očetovi strani zapisan gledališču (Kajetanov stric Jože Kovič je bil uspešen režiser), bi se spodobilo, so nekega dne prišli z idejo na dan sorodniki, da bi se tudi mladi Kajetan začel spogledovati z odrskimi deskami. Pa se ni. Bolj mu je dišalo pisanje, bodisi pesmi ali literature za otroke in odrasle. Le drame mu niso nikoli šle preveč od rok. V življenju se je lotil pisanje le ene, a je prišel samo do petega dejanja ... Kajetan Kovič pa ne mara še nečesa; velja namreč za tiste vrste pisca, ki se literarnim pogovorom, če se le da, raje izogne, saj bolj zaupa pisani kot govorjeni besedi. A se je z leti nanje navadil. »Čeprav sem študiral literarno teorijo in svetovno književnost, nikoli nisem rad razpravljal o literarnih stvareh, ker se bolj zanašam na svoj občutek kot na teorije,« je dejal nekdanji novinar, urednik ter ob Menartu, Pavčku in Zlobcu eden najvidnejših predstavnikov slovenskega povojnega inti-mizma. Skupaj so leta 1953 izdali pesniško zbirko Pesmi štirih in s tem povzročili pravo revolucijo. Nato je Kovič izdal vrsto pesniških zbirk za odrasle, romanov in literature za otroke. Med slednjimi
so znane zlasti pesniška zbirka Zlata ladja, zgodbe Moj prijatelj Piki Jakob, Mačji sejem ter legendarna slikanica o Mačku Muriju, ki je lani upih-nila 30. svečko.
Jutranji sprehodi
Kajetan Kovič živi in ustvarja v Ljubljani. Že šest let se vsako jutro, ne glede na vreme in letni čas, odpravi na desetkilometrski sprehod po obrobju prestolnice. Pravi, da mu hoja koristi, da ga drži pokonci, kajti sprehodi niso »samo preventivna zdravstvena zadeva, ampak tudi spodbujajo k premišljevanju«. Jutranji sprehajalec je tako že druga knjiga, ki se je Koviču »zgodila« med sprehodi. Prva je bila zbirka sonetov Kalejdoskop, ki je izšla leta 2001.
Jutranjega sprehajalca si je sprva zamislil kot opis svojih osnovnih vtisov s poti, pozneje pa se mu je razode-lo, da hoja ni samo hoja po nekem realnem svetu, ampak tudi po preteklosti, življenju. Tako je napisal knjigo v obliki literarnega eseja, v katerem ubeseduje svoje spomine, razmišljanja o poeziji, času, prijateljih, prebranih knjigah in predvsem svoje jutranje sprehode po obrobju Ljubljane, ki jim je dodal tudi humome vložke. Kovič se je tokrat pokazal za izvrstnega opazovalca narave in ljudi okoli sebe. Vnovič je razodel tudi svojo ljubezen do živali.
Mačje zgodbe
Mačke je imel Kajetan Kovič rad že od nekdaj. Žal je spoznal, da mestni svet živalim ni naklonjen. Spominja se svojega muca, v katerega so zlobni Ljubljančani metali kamenje in mu tako zlomiti tačko. Kajetan mu je naredil opornico in ga vrnil pri-
^oRODiRRnnm
Bežigrajska 10, Celje
OPTIKA
PE CELJE, Stanetova ulica 13, tel.: 03/428 56 50 ponedeljek - četrtek 0KULISTIČNI PREGLEDI
Podjetje za proizvodnjo in trgovino z optičnimi pripomočki, d.o.o. OPTIKA 3301 PETROVČE, Leveč 38 _Telefon: 03/428 55 80, tax: 03/428 55 83
Kajetan Kovič na literarnem večeru v knjigami Antika
jaznim ljudem na Štajersko. Poleg dostojnega življenja in opornice pa mu je podaril še nekaj - nesmrtnost, saj je bil ravno ta maček navdih za pravljico o Mačku Muriju. Ko se je Kajetan Kovič lotil pisanja, niti slutil ni, da bo knjiga postala tako priljubljena. »Maček Muri mi je bila igra in ob pisanju sem se zelo zabaval. Namenil sem jo svojemu sinu, ki je ravno takrat odraščal.« Da bo slikanica o pripetljajih v mačjem mestecu doživela 11 ponatisov in več kot 100.000 izvodov, ni pričakoval niti v najbolj optimističnih sanjah.
Zdaj že dve leti nima nobene živali. Najdlje je bila pri njem mačka Monika, 19 let, kar pomeni, da je, preračunano v mačja leta, štela 92 pomladi. O njej (zaenkrat omenimo le, da je znala čisto sama odpreti vrata) bomo še marsikaj zanimivega slišali, saj namerava pisatelj postaviti še en literarni spomenik svoji ljubezni do mačk. Sicer pa redni član Slo-
venske akademije znanosti in umetnosti, član Društva slovenskih pisateljev in slovenskega PEN ter izredni član Društva madžarskih pisateljev trenutno ne ustvarja za otroke. Bodo pa nov ponatis kmalu doživele Zgodnje zgodbe, ki jim je avtor dodal nekaj novih.
Za svoje pesniško, prozno in prevajalsko delo je prejel številne nagrade, med njimi Prešernovo, dvakrat Levstikovo, Prežihovo, nagrado Prešernovega sklada, Sovre-tovo, nagrado madžarskega kluba PEN za prevode in Jenkovo.
Kajetanu Koviču, ki ob pisanju tudi prevaja iz nemščine, francoščine, češčine, madžarščine, hrvaščine, srbščine in ruščine, prostega časa ne ostane veliko. Najbolj se sprosti ob reševanju križank, včasih je igral tudi šah, poleti paTcakšno urico posveti plavanju.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
V	R	H	35	m	CI	2	O	O	5
				■pili				ti	
Leto nedokončanih zgodb
Lansko leto bi lahko v devetih občinah Saša regije (Zgornje Savinjske in Šaleške doline) imenovali tudi leto nedokončanih zgodb ter leto, v katerem je bilo to območje deležno izjemne pozornosti ministrske ekipe s predsednikom vlade na čelu. Kot da drži natolcevanje, da se jeseni pripravlja napad na rdeče Velenje.
Ministri so v regijo prihajati mimo uradnih (berite županovih) povabil, kar je seveda povzročilo nekaj »špricanja«. Se je pa tudi dogajalo, da se srečanj niso udeležili, kljub temu, da so svojo udeležbo potrdili. Eden vrhuncev dogajanja je bil junijski obisk vlade, ki sicer ni veliko obljubljala, pa še tisto, kar je, ni kaj bližje uresničitvi. So se pa izkazali posamezni ministri, ki so kar tekmovali, kdo bo obiskal več občin, gospodarstvenikov ... skoraj gospodinjstev, še najbolj pa je blestel tudi medijsko najbolj oblegani premier Janša. Vendarle se je iz tega obdobja vlekla zgodba o hitri cesti od Koroške do Šentruperta -kot soglašajo župani, ki o Aiji vasi še slišati nočejo, razen v povezavi z nujno obnovo sedanje ceste med Arjo vasjo in Velenjem. Od Šentruperta do Velenja bo zgrajen plinovod, ki bo pomenil pomembno prelomnico za Termoelektrarno Šoštanj, posledično pa tudi za velenjske knape. Leto v Velenju je namreč med drugim zaznamoval visok, 130-letni jubilej premogovnika, kjer so malce pred iztekom leta odstavili več kot pol vodilnih. Mestu v ponos je zagotovo sodobna knjižnica v centru Nova, pravljična Pika je septembra spet privabila mlade iz vse Slovenije, vsej Savinjski regiji pa naj bi pomemben pečat vtisnila decembra
odprta Kunigunda... Skratka, v Velenju se je v resnici marsikaj dogajalo. Med drugim so obnovili kar nekaj cest, poskrbeli za gradnjo in nova stanovanja, gradijo čistilno napravo, na široko pa je odmevala ustanovitev Šaima. Kljub vidni užaljenosti župana Meha člani napovedujejo, da leto za društvo še prihaja.
Najbolj razburljivo sç jc leto začelo v Šoštanju, kjer jih je dobesedno in preneseno večkrat treslo. Najprej menda zaradi izkopavanja premoga, potem pa se je začela zgodba o ravnatelju (ici) nove osnovne šole. Skupaj s telovadnico gre za eno največjih pridobitev na širšem območju, imenovanje ravnateljice pa bomo verjetno omenjali tudi med vrhunci v prihodnjem letu. Šolsko obarvano je bilo tudi leto v Šmartnem ob Paki, kjer še vedno upajo na pomoč države pri ureditvi »sončne« šole. Sicer so to že postorili, vendar je treba plačati še račune.
Poleg obiska vlade je v Mozirju odmeval tabor SLS, ko je bilo zagotovo tudi največ obiskovalcev na novem razglednem stolpu v Mozirskem gaju. Za slovenskega predsednika Janeza Drnovška ne vemo, če se je med obiskom gaja povzpel na stolp, bil pa je vesel, ker v Mozirju niso pretirano jamrali. Premier Janša je v slabih dveh mesecih kar dvakrat obiskal občino Mozirje, in sicer se je drugič udeležil piknika SDS v Varpolju. Nedokončana ostaja upravna zgradba, dovoz k njej pa so že zgradili v obliki krožišča. Nevedneži pravijo, dá gre za prvo krožišče v dolini, kar seveda ni res. Rečica ob Savinji je imela krožišče pred Ljubljano, vendar jim to v boju za novo občino ni poma-
galo kaj dosti. Mnogi menijo, da je sreča, ker je ustanovitev zavrnil državni zbor - če ne, bi mogoče občino zavrnili krajani na referendumu.
Dogajanje v Nazarjah, občini, ki se od lani ponaša s prvim semaforjem v dolini, je žal pogojeno s propadanjem nekdanjega giganta Glina, ki umira po delih. Mnogi sc tudi sprašujejo, kakšna bo usoda Elkroja, BSH Hišnih aparatov in gozdnega gospodarstva. Kar nekaj odgovorov naj bi bilo znanih letos. Čeprav se Nazarje, vsaj zaradi napolnjenih abonmajev v tamkajšnji športni dvorani, vsaj enkrat mesečno spremeni v kulturno središče Zgornje Savinjske doline. Na Ljubnem nizajo možnosti za takšne in drugačne gradnje, med drugim pa so veličastno proslavili 200 let šolstva. Na prostoru ljubenskih flo-sarjev se je zgodil tudi drugi del koncerta, ki je v Zgornji Savinjski dolini po zaslugi štirih upokojenih skupin združil staro in mlado.
»Živahno« je bilo tudi vGornjem Gradu, kjer se je tik pred novim letom zaključila zgodba o županu na dveh stolih. Župan Rifelj je zapustil stolček direktorja podjetja Engo. Na območju Luč in Solčave se v obrisih že kaže regijski park, ljudje pa se bojijo, da jim bo prinesel predvsem omejitve. V Solčavi tako ali tako večkrat pogledujejo tudi čez mejo, na avstrijsko Koroško, kar pravzaprav ni čudno. Gradnja obvoznice mimo Luč je le še ena nedokončanih lanskih zgodb. Prav zanimivo, koliko je Še takšnih - in koliko izzivov ponuja leto, ki smo ga komaj začeli.
US
NTJÎC
ISVI ffWIR
KULTURA
15
Grofje Celjski tudi v angleščini
Potem ko je pred približno dvema letoma izšla za Celjane izjemno pomembna knjiga o identifikaciji in identiteti lobanj celjskih grofov in knezov, je dunajska založba Springer pred kratkim izdala še angleški prevod oziroma povzetek omenjene publikacije, ki je delo Zvonke Zupanič Slavec.
Raziskava je prinesla nova spoznanja v naravoslovje in družboslovje ter predsta-
vila številne doslej manj znane podatke o Celjskih.
Avtorica se je analize lobanj lotila na pobudo predsednika Znanstvenega društva za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije Franca Štolfe. Za analizo 18 lobanj, ki jih hrani Pokrajinski muzej Celje, je potrebovala pet let, pri tem pa je uporabila vse možne znanstvene metode. Avtorica je s historiografskimi metodami zbrala in kritično ovrednotila zgodovinske podatke o
Gušti in Polona v živo
V četrtek, 12. januarja, bo v Localu Celje nastopila skupina Gušti in Polona, ki že nekaj časa uspešno nastopa na slovenskih odrih.
Potem ko je Gušti leta 2002 zapustil skupino Big Foot Mama, v kateri je začel plodno glasbeno in avtorsko pot ter napisal skladbe kot so Led s severa, Fenomen, Tatoo, Črn tulipan. Garbage hip hop, Nisem več s tabo, je malokdo pričakoval tak razplet dogodkov. Leta 2002 je izdal ploščo Dolce Vita, na kateri je sodelovalo lepo število zvenečih glasbenih gostov: Buda (Elvis Jackson), Bajaga, Tomi M. (Siddharta), Aleš Ha-dalin, Anda Marič, Alya, Borut Marolt (Prisluhnimo tišini), med gosti pa je bila tudi Polona Kasal, novo ime na slovenski glasbeni sceni. S Polono sta sodelovanje nadaljevala na koncertnih nastopih, nato pa sta se odločila za skupno ploščo. Z naslovom GP je izšla januarja 2005 ter
Celjskih, preštudirala njihovo rodoslovje, z različnimi naravoslovnimi metodami identificirala lobanje, nato pa s primerjavo naravoslovnih, zgodovinskih in rodoslovnih podatkov večini lobanj pripisala identiteto in jih sorodstveno povezala. Zvonka Zupanič Slavec je večini lobanj določila, čigave so bile, s tem pa seveda tudi spol, starost, obolevnost, prehranjenost in oblikovne značilnosti glav in obrazov teh oseb. Najnovej-
ša identifikacijska metoda epi-genetika pa je s primerjavo dednih lastnosti, oblike in velikosti obnosnih votlin ter še kakih 30 kostnih značilnosti po lobanjah, pripeljala do njihovega sorodstvenega povezovanja.
Vse fotografije v knjigi je prispeval celjski fotograf Viktor Berk, angleški prevod publikacije pa je bil predstavljen tudi na frankfurtském knjižnem sejmu.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
takoj skočila na drugo mesto lestvice Slo Top 30, na kateri se je obdržala dalj časa. Ob promocijskih aktivnostih, pripravi novega videa za pesem Makova polja, intervjujih in nastopih sta s skupino pripravila repertoar, ki glasbo z obeh plošč, torej Dolce Vita in GP, predstavlja v popolnoma novi luči - torej bolj koncertno, groovy, na šus, kot radi rečemo. Videospot Makova polja predvajajo na številnih TV-po-stajah, tudi v rednem programu MTV Adria.
Poleg Guštija (kitara, vokal) in Polone (vokal) bodo na odru v Celju še Peter De-kleva (kitara), Tony Montana (bas), Andrej Zavašnik (bobni) in Luka Jamnik (klaviature). Torej šestčlanski bend izkušenih glasbenikov in zdrav slovenski pop / r'n'r. Cena vstopnic v předprodají je 1.000, na dan koncerta pa 1.500 sit in so na prodaj v Localu.
Z Brodnikovo oporoko v jubilejno leto
V ponedeljek bo minilo 150 let od rojstva pesnika Antona Aškerca. Temu jubileju bodo v občini Laško in še zlasti v Rimskih Toplicah namenjene številne prireditve.
S praznovanjem t.i. Aškerčevega leta bodo v Rimskih Toplicah začeli že to nedeljo s predstavitvijo knjige o mojstru balad in romanc, ki jo je napisal Ivan Sivec. Omenjeni bo gost nedeljskega kulturnega večera, kjer bo ob 18. uri v osnovni šoli v Rimskih Toplicah predstavil svoje delo Brod-nikova oporoka. Knjiga je izšla v nakladi 300 izVodov, financirala pa jo je Občina Laško.
Spominski večer ob 150-letnici Aškerčevega rojstva v ponedeljek ob 17. uri v stranski dvorani celjskega Narodnega doma pripravlja tudi celjska univerza za III. življenjsko obdobje. Predavala bo profesorica Božena Orožen, večer pa bodo oblikovali tudi recitatorji, pevci in plesalci.
BA
Obletnica skupine Legalo kriminalo
Ob koncu meseca bodo fantje iz vzpenjajoče se skupine Legalo kriminalo praznovali svojo komaj prvo obletnico delovanja. V tem času so izdali kar nekaj avtorskih pesmi, ki so bile nagrajene z zelo dobrim odzivom publike in so kar nekajkrat zasedale vrhove radijskih lestvic. Sedaj pa se pripravljajo na prehod na televizijske ekrane. Za pesem Siva reka, ki opeva nevarnosti naših cest, bodo posneli prvi videospot, ki bo v režiji kontroverznega Mitje Okorna. V kratkem bodo dosegljivi tudi posnetki iz energičnih nastopov v živo, ki bodo v DVD-formatu. Do takrat pa vabijo na svojo spletno stran www.legalo.net	Foto: SABINA PLAZNIK
Franc Štolfa s svojo najnovejšo knjigo
Štolfa o svojih prednikih
Le redke družine imajo srečo, da se med potomci najde zapisovalec dogodkov o odmaknjenem času, v katerem so živeli njegovi predniki. Franc Štolfa je zagotovo eden tistih, ki ne želi, da bi njegovo družinsko deblo strohnelo v pozabi, zato se je lotil pisanja družinske zgodbe Potovanje na konec sveta, ki je izšla pred kratkim.
Zgodba govori o primorskem izgnancu Andreju Cunji, ki je v času fašizma zbežal v Jugoslavijo in se v Beogradu zaposlil na zunanjem ministrstvu. Štolfa v knjigi opisuje tudi njegovo mladost na Primorskem, pot v Čile oziroma »na konec sveta«, kamor ga je leta 1936 poslalo ministrstvo, ter druga obrobna dogajanja, ki so spremljala družino Cunja. Avtor je sku-
šal v zgodbi z uporabo primarnih pisnih in objektivnih virov (dokumentov, pisem) ter ustnega pričevanja potomcev podati življenjsko zgodbo, trnovo pot družine. Zgodba na 129 straneh pa ni edini zapis o avtorjevih prednikih. Pred časom je namreč ustvaril tudi sago o družini Štolfa, katere korenine segajo 14 generacij v preteklost, tja v sredino 17. stoletja. Etimološko pa obstaja tudi razlaga priimka Štolfa, ki sega v čas Langobardov, to je v 7. stoletje našega štetja.
V pripravi je tudi knjiga o zdravnikih preporodovcih proti Avstriji, ki je že Štolfo-vo dvajseto knjižno delo, a kot pravi, ima neobjavljenega materiala še veliko. Najmanj toliko »kot berač bolh«.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
Orač se predstavlja Laščanom
Naslednji v nizu razstavljavcev v razstavišču Kulturnega centra Laško je akademski slikar Janko Orač. Svoja dela bo postavil na ogled nocoj, v petek, ob 18. uri.
Celjan po rodu, ki živi in ustvarja v Novem mestu, je imel najobsežnejši pregled svojega zdaj že 20-letnega ustvarjalnega dela "leta 2002 v Galeriji sodobne umetnosti Celje. Za njim je že več kot 50 samostojnih razstav, za svoja dela pa je prejel številna priznanja. Dela slikarja, grafika in grafičnega oblikovalca bodo v Laškem na ogled do sredine marca.
Dickom ■"Jane
upe
16
NOW TEDNIK
Bogastvo za samostanskimi zidovi
Samostanska knjižnica, ki skriva prave dragocenosti. Pogled na cerkev Marije Nazaret. Levo frančiškanski samostan in pokopališče, desno se skriva dom sester klaris. - Št. 2 - 6. januar 2006 -
Nazarski samostan kot oaza miru in kraj molitve - Frančiškani skrbijo za župnijo, knjižnico in vodijo dom duhovnih vaj
Franci Kovše, pater in gvardijan nazarske-ga samostana
nic, ki so sicer last nazarske občine, je samo delno zaključena ...
O teh delih še razmišljajo. Ne glede na debelino zidov ali bogato zgodovino tudi v nazarskem samostanu čas teče. »Če hočeš bití prisoten v svetu in dražbi, moraš uporabljati računalnik, internet ali draga sodobna sredstva komuniciranja. Tudi v našem redu se zavedamo, da so nuja in nimamo predsodkov. Končno nam pomagajo tudi pri našem delu, skrbi za človeka,« je poudaril pater Franci, ki je ljubeznivo odstopil tudi objavljene fotografije. Sprejel nas je v redovnem oblačilu, rjavi kutí z belo vrvjo. »Za maševa-nje oblečemo mašniška oblačila, za verouk in delo z ljudmi uporabljamo redovna oblačila, ven, v mesta, pa se odpravimo v civilu. Čeprav verjetno ne bi bila nobena posebnost, če bi odšli v kuti. No, vsaj v Nazarjah to ni nič posebnega.«
Sobotni predbožični večer je polepšala akademija, na kateri so sodelovali otroci in pevski zbori, nato so se verniki zbrali pri slovesni polnočnici. Poseben žar so okrašeni cerkvi dale jaslice, ki so že od nekdaj svojevrstna pobožnost frančiškanov. Praznično vzdušje so zaokrožili na božični večer, ko so se z baklami odpravili do podružnične cerkve sv. Urbana in tako skupaj kot družina preživeli nedeljo.
URŠKA SELIŠNIK
Nad sotočjem Savinje in Drete v Nazarjah se dviga hrib, na katerem od daleč opazimo cerkev. Gre za cerkev Marije Nazaret, ob njej se skrivata še frančiškanski samostan in dom sester klaris. Do vrha lahko pridemo po asfaltirani cesti ali po 193 vijugasto speljanih stopnicah mimo starih bož-jepotnih kapel iz leta 1747.
Še okrog leta 1600 je na tem griču rasel hrastov gozd. Leta 1615 je ljubljanski škof Tomaž Hren dal pozidati loretsko kapelo, prvo na slovenskih tleh. Leta 1632 je Hrenov naslednik izročil hrib s kapelico frančiškanom bosensko-hrvatske province, ki so bežali pred Turki. Ti so dozidali sedanjo cerkev in zgradili samostan. Mogočna zgradba frančiškanskega samostana že od daleč buri domišljijo. Še bolj pa je obiskovalec presenečen, ko odpre težka masivna vrata in se znajde na dolgem hodniku ogromnega atrija, pri čemer zlizani kamni pričajo o tisočih, ki so v samostanu iskali tolažbo.
Danes v nazarskem samostanu do-mujejo štirje frančiškani, med njimi trije patri, njihovo delo pa je predstavil Franci Kovše. »Smo samostanska družina, ki živi po redovnih pravilih svetega Frančiška. Ločevati je treba med življenjem škofijskih duhovnikov in življenjem redovnikov, torej nami. Imamo svoja pravila, ki se jih držimo, po katerih živimo in nas medsebojno povezujejo. Eno od pravil pravi, da je vse skupno, sicer pa so naše redovne zaobljube uboštvo, pokorščina in čistost.«
Samostanski patri skrbijo tudi za nazarsko župnijo. »Vsi opravljamo pastoralno službo, v bistvu vodimo samostan in župnijo. Cerkev Marije Nazaret še vedno velja za izredno priljubljeno romarsko shajališče. Zdi se, da nas ljudje vse bolj potrebujejo in cenijo naše delo. Osebno si ne znam predstavljati zgodovine brez vloge, ki jo je v Sloveniji odigralo krščanstvo oziroma redovniš-tvo. Pri tem mislim na srž dogajanja v znanosti, kulturi, šolali, kar je pomemben prispevek k zgodovini našega naroda. Zdaj poskušamo delo nadaljevati. Ohranjamo kulturne spo-
menike, pomagamo ljudem v materialnih ali duhovnih stiskah. Če hočemo živeti kot bratje, nas povezujeta molitev in duhovnost, potem pa je na vrsti delo z ljudmi. Opravljamo vse dejavnosti kot v drugih župnijah, torej bogoslužje, verouk, obiskovanje bolnikov ...«
Na hribu nad sotočjem dveh rek so svoj dom našle tudi sestre klarise, ki se kot red ravnajo po strogih ženskih pravilih svete Klare in tudi svetega Frančiška. Klarise živijo povsem zase, s svojimi redovnimi pravili. »Ne glede na to, da so zaprte, so duhovno povezane s celotno cerkvijo. Prepoznavne so kjerkoli v Sloveniji, z ljudmi pa so povezane v molitvi.«
Od knjižnice do duševnega miru
Eno izmed bogastev, ki jih skriva samostan, je knjižnica. Ustanovili so jo leta 1752. »Podobno kot nekateri drugi redovi moramo tudi frančiškani skrbeti za knjižno bogastvo. Knjige so tiste, iz katerih so bratje črpali moč za krščansko življenje in izobraževanje. Slednje je tudi eno izmed pravil našega reda. Seveda je bila pri nas tudi samostanska šola - prihodnje leto bomo slavili njeno 220-letnico. Tudi zato so bratje potrebovali več učnih pripomočkov in leksikonov. Patri so knjige študirali, jih uporabljali v znanstvene namene, verjetno tudi pri bogoslužju.« Zbirka je izjemno dragocena, med najbolj pomembne in redke eksponate štejejo šest inkunabul, Trubarjev Ta novi testament in Dalmatinovo Biblijo.
Druga svetovna vojna ni prizanesla niti patrom niti samostanu. Frančiškane so Nemci pregnali na Hrvaško, nekatere tudi v Dachau, saj je bila v samostanu organizirana slovenska šola. Zgradbo so avgusta 1944 minirali partizani. »Objekt je bil precej poškodovan, prav tako razdejana je bila knjižnica, od koder so odnesli, da ne rečem pokradli, veliko knjig. Nekatere so prepeljali v druge knjižnice, prepričan pa sem, da je med ljudmi še kar nekaj tega bogastva. Sam sem na primer prejšnji teden v antikvariatu v Ljubljani odkupil knjigo z našim samostanskim
Mogočni atrij naz<
pečatom. Zato vem, da so knjige, sicer ožigosane in podpisane, še vedno na terenu. Mogoče lahko ob tej priliki izrazim prošnjo, da bi ljudje vrnili knjige, če jih imajo. Le tako bi lahko samostansko knjižnico spet uredili kot celoto.« Knjižnica je odprta tudi za obiskovalce, predvsem skupine po dogovora, pri čemer knjig ne posojajo.
Samostan je bil znan tudi po svoji hišni lekarni, ki je delovala že v zadnjih desetletjih 17. stoletja. Zdravila so izdelovali sami. »V bistvu so do leta 1825 v življenju Zgor-njesavinjčanov frančiškani igrali izjemno pomembno vlogo. Prioritetno so skrbeli za zdravila in izobrazbo, bili tudi ustanovitelji društev ... Rekel bi, da so bili praktični in aktualni. Sicer je bilo v samostanu največ do 30 bratov, ponavadi jih je bilo osem, število pa upada.«
Patri prihajajo iz različnih slovenskih krajev, prav tako tudi Nazarje obiskujejo ljudje iz vse Slovenije. V samostanu je namreč tudi dom duhovnih vaj: »Prihajajo ljudje, ki želijo dneve preživeti v molitvi in premišljevanju. Včasih imajo različne skupine tudi svoje voditelje, drugače pa duhovne vaje vodimo sami. V samostanu poskrbimo tudi za prenočišče in hrano, sprejmemo pa približno 25 ljudi.« Tako v Nazarje prihajajo mladinske skupine, duhovniki, laiki in številni drugi, tudi posamezniki. »Bistvo našega dela je duhovna postrežba, smo neke vrste duhovni servis in v tej dejavnosti ni nobenega turizma. Očitno imajo nekateri zadosti, včasih celo preveč materialnih dobrin. Manjka jim duhovna plat življenja. Na duhovnih vajah najdejo to, česar jim svet ne daje - povezavo z Bogom. Večja kot
skega samostana
bo materialna zmeda, večje bo povpraševanje oziroma iskanje te duhovne plati.«
Brez računalnika ne gre
Nazarski samostan se preživlja z organizacijo teh duhovnih vaj. »Drugače ne gre,« pravi nazarski pater. »Sicer nam z različnimi darovi pomagajo ljudje, tudi maše so na primer dar, poleg tega imamo nekaj malega gozda. Ljudje se večkrat zmotijo, saj mislijo, da smo lastniki cerkvenih gozdov, vendar z njimi nimamo nič skupnega. Kot red smo samostojni, ker pa imamo župnijo, smo povezani z Mariborsko škofijo.«
Pri delu so patrom v pomoč posamezniki, predvsem domačini. »Lahko bi rekel, da ljudje čutijo dolžnost, ob tem pa tudi veselje, da pomagajo ohranjati in varovati samostan pred propadom. Vsekakor imajo določen čut do tega verskega objekta in vedo, da je to naš skupen dom.« Po uničenju med vojno so obnovo nazarskega samostana začeli v letu 1976. Del stavbe so na novo pozidali, na obnovo pa čaka trakt, kjer je bila nekdaj šola in ki vodi do cerkve. Tudi obnova stop-
RTAZA

Legendarna Muca Copatarica
pravljice
Na saneh domišljije z ilustratorko Ančko Gošnik Godec
Ko zunaj kima bela zima, pride čas za pravljice. Takrat oživijo črke v knjigah, otroci pa se ob njih najbolj veselijo naslikanih podob iz zgodb, ki jim jih prebirajo dedki in babice v prazničnih dneh. Ilustracije pravljic in pesmi pomagajo otrokom zlesti na sani domišljije in švigniti v čudežne dežele, kjer se dogajajo nenavadne stvari... Na teh saneh se že dolga leta vozi doma in v tujini priznana ilustrator-ka Ančka Gošnik Godec, ki domuje v pravljičnih deželah.
Poznajo jo mladi in starejši bralci. Otroci in njihovi starši, dedki in babice. Vse greje s svojimi toplimi barvami likov, ki jim vdihne življenje. Za vse Čase.
Akademska slikarka Ančka Gošnik Godec je celjska rojakinja, a se celjskemu likovnemu občinstvu s svojimi ilustracijami doslej še ni predstavila. Muzej novejše zgodovine Celje je pred mesecem dni to napako popravil in ji na stežaj odprl razstavne prostore v pritličju muzeja, ki jih v tem času radi obiskujejo otroci in odrasli. Tam je do konca januarja mogoče srečati ilustracije že kar legendarne Muce Copatarice pisateljice Ele Peroci, Tri botre lisičice iz Rezije, Bevkovega Lukca in njegovega škorca, Regratovo lučko Gregorja Strniše, Zelišča male čarovnice Polonce Kovač, Snežakavvrtcu Branke Jurce in še veliko drugih likov iz pravljičnega sveta otroških knjig ali Cicibana, s katerim ilustratorka sodeluje vse od njegovega nastanka.
In ko zvečer v muzeju zaprejo velika, težka vhodna vrata, se pravljična bitja zbudijo in v dolgih zimskih nočeh rajajo, da je veselje, se smejijo, veselijo, kričijo na ves glas in si pripovedujejo vesele in žalostne zgodbe o malih in velikih otrocih. Poznajo tudi zgodbo o svoji mami, srčno ljubeznivi Ančki, ki je zelo mlada zapustila rodno Celje, dom v ulici tik ob muzeju, kjer bodo pravljič-
Celjani so prisrčno sprejeli ilustratorko, rojakinjo Ančko Gošnik Godec.
na bitja bivala še do konca januarja. Znajo pripovedovati zgodbe iz Anč-kinega najljubšega kotička, iz hišice v Ukancu pri Bohinjskem jezeru, kjer se je rodil prenekateri lik, in iz domovanja v Ljubljani s soprogom Rup-kom, ki je tudi njihov velik prijatelj, pa o njeni hčeri Jelki Godec Schmidt, prav tako imenitni ilustratorki, in o njenem možu Matjažu, tudi ilustratorju ... O vnukih...
Ena od teh zgodb pravljičnih bitij, ki ponoči ne spijo, ker čuvajo sanje otrok, Muca Copatarica pa šiva raztrgane copatke, pripoveduje o deklici Ančki, ki ima to čudežno moč, da zna risati zgodbe in pesmi. To je čudovit dar, ki so ji ga leta 1927 v Celju v zibel položile rojenice. Namenile so ji pot akademske
slikarke, ilustratorice. Prerokovale so ji uspešno pot, a prehoditi jo je morala sama. Tudi tisti del poti, ki ga je preraščalo trnje. Takole je bilo ...
Zgodba o Ančki
Že njen oče, soboslikar po poklicu, je znal lepo risati, mama pa je znala ustvarjati čudovita ročna dela. Deklica Ančka je že zgodaj zelo rada risala. A nekoč je bilo vse drugače. Ni bilo materiala za risanje, ne papirja ne tako raznovrstnih barvic, kot jih imajo danes na voljo domala vsi otroci. Navaden svinčnik in nekaj barvic je bilo za deklico Ančko pravo razkošje. Kasneje, v srednji šoli, je spoznala akvarele. Iz tega časa hrani še pet ali šest risbic. Pravi, da se vidi, da so narejene po diktatu učiteljice, medtem ko imajo dandanes otroci v šoli pri likovnem izražanju svobodnejšo pot. Že majhni otroci delajo sproščeno, poznajo različne materiale, barve v lončkih in rišejo na dober papir. Dovoljeno jim je packati, se pravi ustvarjati s prstki, česar nekoč v Ančkini šoli ni bilo. Škoda pa se ji zdi, da danes ni likovnega pouka v srednjih šolah, tako kot je bil nekdaj, prva leta po drugi svetovni vojni.
V družini je bilo šest živahnih otrok in starša sta morala pridno delati za njihovo preživetje. Vši otroci so bili že od malih nog tudi skavti in so veliko hodih na izlete v naravo in gore. Ančkina mama je bila Bohinjka, njene sestre so bile oskrbnice po planinskih kočah, kamor je Ančka najraje zahajala na počitnice. In če je le mogla, je tam tiidi risala. Potem je prišla vojna in jo pregnala iz tega idiličnega kotička. Naneslo je, da se ji je uspelo vpisati v šolo za oblikovanje v Gradcu, kjer je uspešno opravila sprejemni izpit. Še dobro se spomni, da je delala prav po risbah, ki so nastale ob Bohinjskem jezeru. Po treh semestrih je bilo šolanja konec in za sedem mesecev se je znašla v delovnem taborišču. Po vojni se je vrnila v Ljubljano, kjer živi še danes, in želela nadaljevati študij v šoli, sorodni graški. A je v Ljubljani takrat še ni bilo. Našla je službo v Ljudski pravici, v risalni-ci. Po treh letih dela je naredila izpit na akademiji za likovno umetnost, kjer si je nabirala znanje pri največjih mojstrih. Njeni profesorji so bili Marij Pregelj, France Mi-helič, Riko Debeljak, na podiplomskem študiju pa Božidar Jakac. Dali so ji veliko.
Ciciban in Ančka
Treba je bilo zaslužiti denar za vsakdanje življenje in takrat je Ančki ponudil roko Ciciban, otroška revija, s katero sodeluje še danes, prav tako Pionirski Ust. V njiju so se začele pojavljati njene ilustracije. In prijatelji so ostali vse do danes. Ciciban zagotovo ne bi bil tak, kakršen je, če v njem ne bi bilo začetkov in nadaljevanj prisrčnih ilustracij Ančke Gošnik Godec. V zrelosti svojega življenja se Ančka z enako vitalnostjo loteva ustvarjanja novih pravljičnih likov in se, kolikor le zmore, razdaja najmlajšim. Kar osupljivo je število slikanic in otroških knjig (več kot sto se jih je nabralo), ki jih je opremila za male cicibanč-ke in za večje otroke. Zadnja med njimi Iščemo hišico, slikanica pesmi Anje Štefan, nosi letnico 2005.
Prva knjiga je kot prva ljubezen. Nikoli je ne pozabiš. Njena prva je bila Pravljica za velike in male otroke nemškega avtorja Wolfa in to s črno-belimi risbami, se spominja Ančka. Kmalu zatem je nastala Muca Copatarica v ročni litografiji. To je bilo leta 1957. Kasneje, leta 1961, je nastala še v veliki slikanici. Zgod-
Ančka Gošnik Godec na razstavi v Celju s hčerko Jelko in z zetom Matjažem, priznanima ilustratorjema
ba o beli muci, ki otrokom skrije copatke, če jih ne pospravijo, in jim jih ponoči zakrpa, nato pa vrne, je že sama po sebi tako prikupna in poučna, da se je tudi ilustracija hitro prijela med vsemi generacijami otrok. Še dandanes otroci hitro pospravijo copate, če jih opozorimo, da jih bo sicer odnesla Muca Copatarica. Zgodba za vse čase! In še več jih je.
V tem pravljičnem svetu Ančke Godec Gošnik je rasla tudi njena hči Jelka. In zrasla v odlično ilustratorko, ženo, mamo. Zgodba o jabolku, ki ne pade daleč stran od drevesa? Ro-'jenice kot nekoč pri Ančki? Vse to in trdo delo naredijo ilustratorja prepoznavnega. Ob mami Ančki je Jelka Godec Schmidt danes zagotovo ena najvidnejših ilustratork pri nas. Bralci otroških knjig, Cicibana in Ci-cidoja to že vedo. Kakšnega posebnega sodelovanja ali svetovanja, izmenjave idej in mnenj med ilustratorji pa niso v navadi, ve povedati tudi Ančka. Pri svojem delu je najbolje, da si kar sam v svojem svetu. Tako se je najbolje lotiti dela, saj je treba prej dobro prebrati in spoznati zgodbo avtorja in potem pustiti domišljiji prosto pot. Začno se rojevati ideje, ki jih potem ilustrator prestavi na papir. Pred tem nastajajo skice, risbe, več poskusov in nova zamisel pogosto izpodrine staro. Vse do končnega rojstva ilustracije.
Ančka priznava, da najraje riše nekonfliktni svet, vesele in prijazne like in se izmika temnim stranem, tudi v pravljičnem svetu. Po njem se
razigrano podijo liki, za katere pravi, da so ji vsi enako pri srcu in da bi jih težko razvrstila v svoja najljubša dela, saj se je težko odreči temu ali onemu junaku. A kljub vsemu je po nekajkrat popravljenem in obrnjenem vrstnem redu v igri njenih najljubših dvajset v samem vrhu nihče drug kot Muca Copatarica. Natisnjenih je bilo že več kot sto tisoč izvodov. Sledi ji Zlata ptica, na tretje mesto pa je umetnica, zanimivo, uvrstila knjigo Vozli, katere avtor je njen soprog dr. Rupko Godec, Ančka jo je opremila z natančnimi risbami vozlov. Knjiga je bolj poznana v taborniških krogih, ki jim je dolga leta pripadala tudi družina Gošnik-Go-dec.
Njeni liki zaživijo v dolgih zimskih nočeh tudi na božično-novo-letnih voščilnicah in so pred dnevi prihajali v poštne nabiralnike z dobrimi željami, ki jih zna Ančka Gošnik Codec zares pravljično naslikati. Eno teh voščilnic s pticami na novoletni jelki, ki se skozi okno spogledujejo s ptički na zasneženem drevesu, je za voščilnice natisnil in razpošiljal tudi muzej novejše zgodovine, ki gosti like iz Ančkinega pravljičnega sveta. Ti so nam v neki noči pripovedovali zgodbo o umetnici Ančki Gošnik Godec. Muca Copatarica pa je medtem vestno šivala copatke, da bi takšne, zakrpane, vrnila otrokom, ki so jih pozabili pospraviti, preden so šli spat.
MATEJA PODJED Foto: GREGOR KATIC
ERC
18
mm TEDNIK
Z Beograjčankami za njihove praznike
Anja Stipanova (levo) in Jelena Radovič
Prva tekma 3. kroga pokala EHF med rokometaši-cami Celja Celjskih mesnin in beograjskega Hummela bo jutri v dvorani Golovec.
Fizioterapevt Celjank Miro Nikodijevič je na srečo v zadnjem obdobju imel manj dela, trener Tomaž Čater pa ima posnetka dveh tekem Hummela, s Kikindo in Crveno zvezdo: »Več nam je povedal mestni obračun, pa čeprav so ga dobile za 10 golov, medtem ko so Kikindo najnižje premagale. Zunanje napadalke so kakovostne, manj krili in vratarka. Tekmice so premagljive, a nimamo nič več možnosti za skupni uspeh kot one. Našo štirinajste-rico že imam v glavi. Po bolezni se je na treninge v sredo vrnila Anja Stipanova.«
Vratarka iz Maribora Barbara Gorski je diplomirala na Fakulteti za šport in zaključuje magisterij na Fakulteti za družbene vede. »Za razliko od Viborga imamo sedaj primerne tekmice. Morda so nam celo pisane na kožo. Po daljšem igralskem premoru si želim, da soigralke trdo poprimejo v obrambi in preudarno zaigrajo v napadu. To bi nam lahko prineslo zmago z morda tremi goli razlike.«
Beograjčanka v celjskem dresu Jelena Radovič je priznala, datekmic ne pozna: »Svojo kariero sem namreč skoraj že prekinila. Uspelo mi je obnoviti fizično pripravljenost, posledično se mi je povrnila samozavest in, kot pravijo, počasi napredujem in upraviču-jem zaupanje. Če sem lahko neskromna, potem menim, da ne bomo imele večjih težav na poti do uspeha. Pogoj je seveda kolektivna igra.«
Hummel vodi Ljuba Obra-dovič, v ekipi je njegova hči
Anja, ključna igralka pa le-vičarka Katarina Bulatović, katere odškodnina naj bi narasla že na 150 tisoč evrov. Visoka je 184 centimetrov, 21. rojstni dan je praznovala pred mesecem dni.
In kdo bo drevi praznoval božič? Najbrž pravoslavna naveza, ki prihaja na arbitražo v Celje: sodnika sta Grka Georgios Bebetsos in Ioannis Meimaridis, delegat pa Dušan Popovič iz Banja Luke (BiH).
DEAN ŠUSTER
gih ni Cerarjeve, ki pač mora vaditi z matičnim Krimom. Že v uvodu nas čakata zahtevni gostovanji na Ptuju in pri Olim-piji. Ne sicer odločilni, a vendarle tekmi, kjer bi že vsako osvojeno točko proti neposrednima tekmecema lahko ocenili kot bonus.«
Štart bo za Žalčanke tako zelo pomemben. V ekipo se je po težavah s poškodbami vrnila kapetanka Jeričkova, vodstvo kluba pa je po dogovoru s Petri njo to obetavno igralko posodilo v celjskega prvoligaša. S to potezo in odigrano prijateljsko tekmo sta velika lokalna tekmeca podkrepila želje po boljšem sodelovanju v prihodnosti.
PK
SOBOTA, 7.1.
Jadranska liga - moški,
12.	krog: Pivovarna Laško -Geoplin Slovan (19.30).
1. A SL, 11. krog, Šentjur: Alpos Kemoplast - Elektra, Zagorje BZ - Rogla (19). Jadranska liga - ženske,
13.	krog: Merkur Celje - Gospić (16).
1. B SL, 13. krog. Polzela: Hopsi - Union Olimpija mla-
di, Slovenske Konjice: Banex Safcol - Litija (19), Ljubljana: Parklji Bežigrad - Celjski KK (20).
2.	SL - vzhod, 12. krog: Prebold - Ruše, Nazarje - Ptuj (19), Ljubljana: KD Ježica -Pivovarna Laško mladi (20.15).
3.	SL vzhod, 10. krog, Slovenj Gradec: Primafoto - Terme Olimia (18), Rogaška Slatina - Vojnik (19).
NA KRATKO
HHHHHHHP^ Letos slabše
Auckland: Velenjska teniška igralka Katarina Srebotnik je v 1. krogu turnirja na Novi Zelandiji premagala Grkinjo Eleni Danilidu s 7:5, 4:6 in 6:3, v drugem pa presenetljivo izgubila. Lansko zmagovalko Aucklanda tako med posameznicami kot dvojicami je s 6:3 in 6:4 ugnala Izraelka Tzipora Obziler. V uvodnem krogu dvojic je Srebotnikova s partnerico, Japonko Šino-be Asagoe s 6:3 in 6:2 premagala svojo bivšo trenerko Tino Križan in Američanko Rus-sellovo, v drugem pa ukrajin-sko-ruski par Koriceva-Vo-skobojeva s 6:1,2:6 in 6:1 ter se uvrstili v poltinale.
Petek spet v zraku
Celovec: Celjski deskar Matevž Petek je zmagal na tekmi evropskega pokala v disciplini big air. Jutri bo svetovni podprvak na istem prizorišču nastopil še na tekmi svetovnega pokala.
Zupan ni pozabil Pikla
Bischofshofen: Slovenski skakalni reprezentanci se je po odločitvi selektorja Matjaža Zupana za zadnjo tekmo novoletne turneje pridružil 23-letni Primož Piki. Član SKK Ljubno je v ekipi zamenjal Jerneja Damjana. Kvalifikacije so bile včeraj, tekma pa bo drevi pod žarometi.
Vrnitev Hadžiča
Celje: Nogometaši CMC Publikuma so se spet zbrali v sredo. Opravili so zdravniški pregled pred začetkom priprav na nadaljevanje prvenstva. V ekipi je spet Damir Ha-džič, profesionalni pogodbi pa sta podpisala mladinca Dejan Naprudnik in Uroš Korun. (DŠ)
PANORAMA
KOŠARKA
1. SL
1. SL, 11. krog: Pivovarna Laško ■ Postojnska jama 69:63 (14:12, 28:26, 47:38); Kune 16, Jevdžič, McMillan 14, Vrečko 9, Milačič 7, Strnad 5, Finžgar 4; Jovanovič 16, Lenassi 12. Vrstni red: Slovan 22, Pivovarna Laško 20, Helios 19, Alpos Kemoplast, Elektra 17, Kraški zidar 16, Zagorje, Koper, Postojnska jama 14, Rogla 13, Loka kava 12, Krka 11.
ŠPORTNI KOLEDAR
ROKOMET
Pokal EHF - ženske, 3. krog, prva tekma: Celje Celjske mesnine - Hummel (18).
VATERPOLO
1. SL, 14. krog: Posejdon -Koper (21.30).
zdravje in .. končnica
Dolg prvenstveni premor je rokometašicam Celeie Žalca po zgoščenem jesenskem urniku še kako přijal. Toda že na tradicionalnem klubskem druženju ob koncu leta, ki ga je, kot se spodobi, popestril prihod Božička, je med igralkami kar kipela želja po novih preizkušnjah v slovenski prvoligaški konkurenci.
Sreče in zdravja, ki jim ju je poleg ostalih darilc namenil osrednji gost, bosta pri realizaciji velikega cilja - uvrstitvi v končnico - morda celo ključna dejavnika. Toda največ zadovoljstva je vendarle prinesla novica, da bo Špela Cerar kot posojena igralka Krima tudi v nadaljevanju prvenstva zastopala barve Žalca. Savinjčanke bodo zaradi tega sicer na nadaljevanje prvenstva čakale še nekoliko dlje, saj je klub zaradi nedeljskega nastopa Cerarjeve za Krim v ligi prvakinj uvodno tekmo na Ptuju prestavil na sredo, 11. januarja.
Prvenstveni premor za igralke ni pomenil tudi odmora. Dekleta so namreč trenirala petkrat tedensko. Po kondicij-ski osvežitvi v prvi vadbeni periodi je trener Aleš Filipčič drugi del decembra in prve dni novega leta namenil uigravanju. Bolezen, ki je v zadnjih
ŇŤŘČ
dveh tednih redčila vrste ru-meno-zelenih, mu je povzročala nekaj težav pri realizaciji ciljev vadbenega procesa, a ne tudi razkadila optimističnih misli: »Kljub manjšim težavam z zdravjem nekaterih igralk je ekipa dobro pripravljena. Pravzaprav je še največja škoda z vidika uigranosti, da na trenin-
Vroče bo v Laškem in
Šentjurju
Po novoletnih praznikih se ekipe tako v Jadranski ligi kot 1. A slovenski ligi vračajo k svojemu prvenstvu.
V ospredju zanimanja ljubiteljev košarke na Celjskem bo derbi domače lige v Šentjurju.
Za mesta med prvih pet
Tako Alpos Kemoplast kot Elektra sta prvi del sezone v 1. A-ligi odigrala zelo dobro in sta na mestih, ki vodijo v ligo za prvaka (prvih pet mest sedanje 1. lige). Njun jutrišnji dvoboj v Hruševcu pa lahko pričakujemo z nestrpnostjo, kajti ljubitelji košarke si lahko obetajo zares dobro predstavo. Šentjurčani so nekoliko močnejši na zunanjih položajih, Šoštanjčani pa pod obroči. Oboji imajo možnosti za zmago, kar potrjujejo tudi besede trenerja gostiteljev Damjana Novakoviča: »Možnosti ocenjujem na 50-50. Ne smemo dovoliti igre pet na pet, saj so v tem elementu gostje močnejši, predvsem zaradi višine. Igrali bomo agresivno kot ves dosedanji del prvenstva, imamo pa pripravljena tudi nekatera presenečenja, ki smo jih uigravali v tej prekinitvi. Trenirali smo dobro in s pomočjo gledalcev bi lahko premagali neugodno Elektro.«
Zrečani odhajajo v Zagorje k ekipi, ki je v lanskem zadnjem srečanju premagala Elektro v Šoštanju. Zasavci imajo močno moštvo, ki je prav gotovo sposobno več, kot kaže položaj na lestvici, enako velja tudi za Roglo. S prihodom centra Jadranka Čoviča je ekipa nedvomno še močnejša, dobro je trenirala v prekinitvi, zato ima prav vse možnosti, da preseneti v Zagorju in se vesela vrne domov.
Z novim trenevjem v derbi
LaŠčani so se tik pred novim letom razšli s trenerjem Antejem Perico, prvič in zadnjič jih je proti Postojnski jami vodil Ivan Stanišak, jutri proti Slovanu pa bo na klopi novi trener Boško Djokič iz Srbije, ki je v sezoni 2003/04 z Reflexom (zdaj FMP) osvojil naslov prvaka lige Goodyear. Ali bo z njim v Laško že prišel tudi kakšen igralec, je zaenkrat še skrivnost, a nioštvo nujno ob trenerju potrebuje okrepitve. Sicer pa Laščane čaka v Treh lilijah slovenski derbi proti Slovanu, v srečanju prvega kroga drugega dela sezone ali bolje rečeno v 14. krogu GL. V prvem srečanju na Kodeljevem je Slovan slavil z 82:73, Laščani pa si ob maščevanju za poraz želijo tudi prekinitev neslavne serije devetih zaporednih porazov v GL. Caka pa jih težko delo proti zelo dobri ekipi Slovana, ki jo vodi nekdanji, še kako uspešen trener pivovarjev Aleš Pipan, po katerem se vodstvu laškega kluba ob sedanji situaciji pošteno kolca.
JANEZ TERBOVC
Novi trener košarkarjev Pivovarne Laško Boško Djokič je do 22.novembra vodil novega beograjskega prvoligaša Avalo Ado. Z Reflexom je leta 2004 osvojil prvo mesto v Jadranski ligi, lani pa v SČG pokal Radivoja Korača. 52-letni srbski strokovnjak je diplomiral na Fakulteti za politične vede. Bil je kadetski in mladinski reprezentant Jugoslavije. Trener je od leta 1997.
VIKEND POD KOSI
cJTJTEKS
JUTEKS d.d. Ložnica 53/A, 3310 ŽALEC r 2006 --
(VITEMK
PREDSTAVLJAMO VAM
Počasi, a zanesljivo...
Čeprav so Štore manjši kraj, naziv »mali« zagotovo ne velja za Nogometni klub Kovinar. Predlani je slavil 75. obletnico od začetka igranja nogometa v Štorah. Nekoč je bil klub po kvaliteti zelo blizu celjskemu Kladivarju, danes pa je boljši od večine klubov s Celjskega, pa čeprav leti izhajajo iz mest, ki imajo vsaj dvakrat več prebivalcev.
Ne glede na vse težave, s katerimi se Kovinar srečuje, ga je ljubezen do igre z žogo vodila do visokega jubileja. Zadnji "uspeh je naslov jesenskega prvaka v 3. SNL - vzhod. Tradicija
Nogomet se je v Štorah začel igrati že leta 1928. Sprva so se fantje za žogo podili bolj za šalo kot zares, nato pa so v štirih letih ustanovili štiri klube. Leta 1934 so se združili in nastalo je Športno društvo Štore, ki je delovalo do leta 1946. Tri leta kasneje so ustanovili Sindikalno športno društvo Kovinar in to ime nosi klub še danes.
»Včasih je bilo zanimanje za nogomet večje. Če sedaj pogledamo ligo MNZ Celje, je ta iz leta v leto slabša, v njej je manj klubov, stroški so vedno večji. Po drugi strani pa so klubi s Celjskega kvalitetni in se uvrščajo v višje lige, tako da je tudi zaradi tega tako malo ekip. Za enega večjih uspehov kluba štejemo kvalifikacije za prvo slovensko ligo. Takrat sta bih prva in druga jugoslovanska, nato medrepubliška ter prva in druga slovenska liga. Celjski Kladivar je tedaj igral v prvi slovenski ligi, Štore so ji bile blizu. Po osamosvojitvi smo se borili za vstop v 3. ligo in pred dvema sezonama nam je uspelo,« je začel trener vseh selekcij Matjaž Štancar, ki je za razvoj nogometa v Štorah naredil ogromno. Seveda pa ne gre pozabiti tudi »starejšega osebja«, na čelu s predsednikom Ladislavom Kalužo in sekretarjem Dušanom Rožmanom. Svojo energijo v klub še vedno vlagata tudi Marjan Fidler in Frenki Patarčič, ki skrbita, da je igrišče urejeno, da so fantje vedno v čistih dresih... Posluh za nogomet v Štorah so vedno imeli tudi na Osnovni šoli Štore. Tamkajšnji ravnatelj Franjo Rumpf - prej športni pedagog - je poleg Štancarja še vedno glavni trener v klubu, veliko znanja je na nogometaše prenesel tudi Bojan Bevc, prav tako nekdanji športni pedagog in prvoligaški igralec. Seveda pa vsi ljubitelji Kovinarja ne mo-
rejo mimo »maskote« kluba, vratarja Zvonka Jagra, ki je pri 40 letih še vedno aktiven igralec.
Jesenski prvaki
Največji uspeh je Kovinar zagotovo zabeležil v tekoči sezoni, saj je po polovici sezone v 3. ligi - vzhod na vrhu. »Fantje so skupaj že od kadetskega staža, zato tudi nimamo večjih problemov z določenimi stvarmi, ki se rade dogajajo v nogometu. Vseeno se mi zdi, da smo malce prehiteli čas. Konstantne rezultate pričakujem čez dve, tri leta. Vprašanje je, ah so sedanji realni. Dejstvo pa je, da so m. Vsi skupaj moramo to izkoristiti na najboljši način in dvigniti klub še na višjo raven,« nadaljuje Štancar. Ljubitelji štorovskega nogometa pričakujejo spomladi nove zmage in s tem tudi uvrstitev v 2. SNL. Tako kot večina slovenskih klubov, sej tudi štorovski srečuje s finančnimi težavami. »Glede igralskega kadra se sploh ne bojim, da se ne bi dobro obnesli v višji ligi, problem nam predstavljajo drugi kriteriji. Potrebna bi bila dodatna selekcija, dodatni trenerji, nova infrastruktura ... Če bomo nadaljevali v takšnem tempu, bo tudi občina prej adi slej morala sprejeti naše zahteve, da bomo lahko kmalu rekli, morda že tudi letos, da gremo v 2. ligo. Fantje bi si to zagotovo zaslužili.«
»Nasprotniki nas cenijo«
V Štorah bodo postavili novo ograjo, prenovili igrišče, tribune, streho, fasado ... Klub se razvija počasi, a trdno, takšni so tudi njihovi cilji. Le prehitevati jih ne smejo. »Časi so težki, naš klub je v 3. ligi šele drugo leto. Po pogovorih s predstavniki ostalih klubov smo Ugotovili, da nas cenijo. To je za nas velik korak. Lani so nam napovedovali izpad, a smo obstali, letos pa
vodimo na vseh področjih, tako po točkah, doseženih in prejetih golih in tudi v fair-playu. Naša ekipa diha kot eno. Največja rezerva članov so treningi. Zaradi življenjskega tempa jih včasih ne obiščejo. To je naš največji hendikep. Fantje so amaterji, a vseeno prosti čas izkoriščajo za trening. To je velik dosežek in kot trener to še posebej cenim.«
Šeliga, Križnik, Kačičnik, Drobne, Štancar ...
Nič manj uspešni niso pri mlajših selekcijah. Leta 1998 sta se mladinska in kadetska ekipa uvrstili v drugi slovenski ligi. Sicer Kovinar šteje 120 članov. Ima šest trenerjev. »Tudi v zimskem času naši fantje pridno vadijo. Zame rezultati pri otrocih niso bili nikoli v ospredju, važno je, da se ukvarjajo s športom, da imajo neko odgovornost, da se počasi prilagajajo tempu življenja, da cenijo sebe, svoje prijatelje, trenerje. Imamo nekaj perspektivnih mladincev, ki že trkajo na vrata članske ekipe,« pravi Štancar. Iz Kovinarja izhaja tudi nekaj uspešnih prvoligaških nogometašev (Marko Križnik, Aleš Kačičnik, Oskar Drobne), na Češkenrje v prvi ligi Aleksander Šeliga, v 1. SNL je dolgo igral Matjaž Štancar. »Upam, da se bo to nadaljevalo, čeprav se je sedaj veliko težje kam prebiti. Če bomo v Štorah zgradili dovolj kvaliteten klub, našim igralcem ne bo potrebno odhajati. Ni nujno, da je prvoligaški. Če se bo delalo pošteno, bo seveda vsak raje igral doma kot pa se potikal drugod,« zaključuje nekdanji kapetan CMC Publikuma.
JASMINA ŽOHAR Foto: ALEŠ KOROŠEC
»V slovenskih klubih niso vajeni dela!«
Intervju s košarkarskim trenerjem, Celjanom Milošem Sagadinom
Nekoč odlični branilec celjske Libele, Zmagov brat, Miloš Saga-din se je pred štirimi sezonami nenadoma vrnil v slovensko košarko, uspešno treniral Polzela-ne in Šoštanjčane, nato pa ponovno kar naenkrat izginil iz Slovenije in se vrnil v Francijo.
Novoletni čas je preživel v svojem Celju in to je bila priložnost, da razjasni odhod na delo nazaj v tujino.
Po odhodu iz Šoštanja ste izginili iz slovenske košarke. Kje ste zdaj, kaj počnete?
Res je, da sem po tem, ko sem se razšel z Elektro, odšel iz Slovenije. V njej namreč ni bilo klubov za resen projekt, kakršnega sem si zastavil. V Franciji imam več možnosti delovanja. Trenutno sem svetovalec dveh košarkarskih centrov, kjer so v glavnem mladi igralci, katerim v tej državi posvečajo veliko pozornosti in vanje tudi veliko vlagajo.
Po dobro zastavljenem delu v Šoštanju ste po nekaj porazih morali oditi. Kakšno je vaše mnenje o takratnem odhodu?
Itidi takrat sem menil enako kot zdaj, namreč da je bila to velika napaka šoštanjskih košarkarskih delavcev. Šoštanj bi bil danes za nek-
danjo celjsko Libelo edini klub s popolnoma svojo ekipo, z domačimi igralci. Bil bi center, kakršnih v Sloveniji primanjkuje. Toda v klubu so se odločili za kupovanje, kar je nevarna pot, kajti po pravilu denarja zmanjka, domači igralci pa se razgubijo. Bojim se, da se to lahko zgodi tudi Elektri.
Zdi se mi, da v Sloveniji niste našh kluba, kjer bi delali bolj profesionalno na vseh ravneh ...
To je stara bolezen slovenske košarke, ki se izogiba vsakdanjemu trdemu delu. Resno strokovno delo je treba zastaviti z mladimi igralci. Treba je delati dvakrat ali celo trikrat dnevno. Ker se velika večina klubov izogiba takšnemu načinu dela, predvsem zaradi stroškov, ki pri tem načinu niso bistveno višji, kvaliteta košarke v naši državi pada.
Je v Franciji drugače?
Seveda, saj veliko pozornost posvečajo prav mladim igralcem. Na velikem področju jih ne manjka. Vložek se jim kasneje še kako obrestuje.
Spremljate našo košarko, ste na tekočem, kaj se dogaja v Sloveniji?
Precej, saj redno prihajam v Slovenijo, vsakih nekaj mesecev, imam
stike z nekaterimi delavci v košarki, gledam posnetke tekem, nenazadnje imam tukaj družino, ki je prav tako povezana s košarko. Imam stike tako s slovensko kot zahodnoevropsko košarko. Na žalost se pri nas dela slabo, vse slabše bi lahko rekel.
Že leta 1986 ste dosegli velik uspeh kot trener, ko ste Rogaško pripeljali v prvo ligo. Na Polzeli ste imeli prvo sezono zelo dober rezultat, enako tudi v Šoštanju, pa vendar vas v naši košarki ni ...
Ja, nekaj tu škriplje. Moje delo v klubih Itemelji na vsakdanjem delu, strokovnosti tako igralcev kot trenerjev. Naša košarka pa zadnja leta bolj temelji na kupovanju, na komercialnem področju, kar z mojimi pogledi in stališči ne gre skupaj.
Se boste vi spremenili in se vrnili v to, kot pravite komerciali-zirano košarko?
Najbrž se ne bom spreminjal v letih, ki mi ostajajo v aktivnosti mojega dela. Če se stvari v slovenski košarki ne premaknejo k delu z mladimi, ki jih je še vedno dovolj, potem moja prihodnost ne bo vezana na košarko v moji domovini.
Imate stike s katerim od naših klubov, so vas morda vabili nazaj?
Imel sem nekaj posrednih povabil preko mojega zastopnika, a se po krajših razgovorih vse konča. Kajti, kot sem že večkrat dejal, zagovarjam trdo delo dvakrat dnevno, tega pa klubi ne želijo sprejeti. Ne pridemo skupaj.
Kakšno je vaše mnenje o Olim-piji in njenih težavah?
Olimpija je šla v zelo nevarne vode, kjer je hrvaška diaspora, kot si sami pravijo, prevzela oblast. Tu gre za velika finančna sredstva, ki krožijo, medtem ko ni strokovnega dela. Uvideli so sicer svojo napako in jo zdaj skušajo popraviti, čeprav na hitro ne bo možno. Bolj me moti, da tudi ostali klubi to počnejo. Kupujejo igralce in trenerje, kar je sila kratkoročno, saj se zanemarja delo z mladimi slovenskimi igralci, ki sedijo na klopi ali celo to ne.
Kaj pa celjski bazen, ki je še vedno najmočnejši v slovenski ligi?
Ta naš bazen se je razdrobil, saj ima vsako mestece svojo ekipo. Iz tega in z manjšimi finančnimi zmožnostmi ne more priti veliko dobrega. Klubi se niso znali uskladiti, da bi bil nekdo v regiji nosilec, medtem ko bi bili ostali
uspešni v dodatnem sodelovanju. To pa žal pelje prej navzdol kot navzgor. Kar se tiče samega Celja bolj površno spremljam naš klub. Začelo se je na dobrih osnovah z mladimi, ki niso uspeli v Laškem, a se mi zdi, da so v zadnjem letu slabše zastavili delo in da velike prihodnosti nimajo. Je pa pozitivno, da imamo vsaj en klub v Celju, mestu, ki je zibelka slovenske košarke.
JANEZ TERBOVC Foto: GREGOR KATIČ
Miloš Sagadin
20
KRONIKA
SfiW TEDNIK
SIV w I IKArnin
I o sneženi cesti le še do pogorišča
Pod Resevno ogenj pospravil za štiri milijone tolarjev premoženja - Gasilci so lahko požar le nemočno opazovali od daleč
V hiši Romana Kojtererja sta bUi na torkov večer doma le babica Marija in vnukinja Saška. To bi lahko bil le še eden izmed zgodnjih zimskih večerov, enak kot že toliko drugih pred njim. Takrat pa je deklica z okna svoje sobe opazila široko razžaljeno nebo. Po hiši se je razlegel krik, čigar pomena babica Marija še nekaj časa ni mogla prav dojeti. »Gori! Hiša gori! Ivi-jeva hiša gori!«
Kot pravi Marija v šoku ob prasketanju in pokanju ognjenih zubljev nekaj metrov nad njihovo stanovanjsko hišo in ob živem spominu na nekoč že doživeto tragedijo, ni mogla narediti ničesar. »Pri najboljši volji se nisem mogla spomniti telefonske številke, da bi poklicala gasilce. Soseda mi je na tipkovnico odtipkala 112 in potem smo lahko le še nemočno čakali.« Marija živi v hiši skupaj z mlajšim sinom, snaho in njunimi tremi otroki. Nekaj metrov višje si je skupaj s partnerko Cvetko bivališče uredil starejši sin Ivan. Tistega dne bolj kot ne izjemoma ni bilo nikogar doma. Cvetka, ki ima težave z zdravjem in hudimi epi-leptičnimi napadi, je bila pri maši za pred kratkim umrlim starim očetom. »Še sreča. Če bi bila doma, bi verjetno spala. Kako bi se lahko končalo, raje ne pomislim,« pravi še vedno pretresena Cvetka, ki ji je bilo tistega večera prihranjeno veliko. Ogenj je kraljeval šele v eni od sob, ko se je iz daljave zaslišala gasilska sirena. V gozdu se je pojavila vrsta rdečih luči, ki so obljubljale bližajočo se pomoč. Potem pa so obstale in sirene utihnile. Mariji ni bilo nič več jasno. Ogenj pa se je širil po hiši, dokler se leseno ostrešje ni sesulo samo vase. Hiša je bila uničena. Pred 30 leti je njihova družina že pogorela. Takrat so gasilci obtičali v blatu.
Cvetka in Ivan Kojterer pred pogoriščem, ki je bilo nekoč njun dom.
Pomoč obtičala v snegu
Šentjurski gasilci so se tudi tokrat v trenutku odzvali alarmu. Ker je Resevna glede vodne preskrbe eno bolj problematičnih območij, so morali vso vodo peljati s seboj. Na sredi poti pa je 14-tonska cisterna na plundrasti in sneženi cesti zdrsnila s ceste in jo zaprla za ves promet. Kojtereijeva sinova Roman in Ivan sta se medtem vrnila domov, a pomagati nista mogla veliko. Njihov traktor je bil prešibek, da bi izvlekel težo gasilskega avtomobila. Gasilci so se peš odpravili do požara, da bi lahko vsaj reševali, če že gasiti niso mogli. Zavedali so se možnosti, da je
v plamenih lahko ujeta ženska. Na srečo je ni bilo doma. Pomagal je lahko šele traktor, ki ga je poslala zimska služba. Splužil je cesto, jo posul in toliko usposobil, da so lahko z avtomobili prišli do pogorišča. Ogenj je do takrat v glavnem že opravil svoje.
Zdaj so ostali le v nebo štrleči zogleneli tramovi, osmoje-ne stene in neodgovoij ena vprašanja.
Cesta na Resevno iz Hrušev-ca po koncu asfalta s svetom povezuje še kakih deset hiš. V njih živijo ljudje, ki morajo dnevno v službo in šolo. Kako se znajdejo v zimskih dneh, se doslej ni nihče posebej spraševal. Tokratni požar pa je sodu
Zgorelo je vse, kar sta imela. Kot pravi Ivan, nimata niti žlice več.
izbil dno. Kot pravijo, naj bi jih v zimskih razmerah puščali prepuščene samim sebi. Plu-žili naj bi bolj ali manj poljubno. Ljudje pa lahko o asfaltu bolj ali manj sanjajo. Kaj bi se zgodilo, če bi v torek ali ob kakem podobnem primeru kdo nujno potreboval zdravnika? Ivan Kojterer pravi, da bi ob pravočasni intervenciji zagotovo ohranili vsaj kuhinjo. Zdaj ni ostalo nič. Kot je dejala mama Marija, so policisti in gasilci ob pogorišču ostali vso noč. Sum, da je šlo za požig, se je izkazal za napačnega. Zagorelo je zaradi nestrokovne in preobremenjene električne napeljave. Škodo so ocenili na štiri milijone tolarjev. Po toči je zvoniti prepozno. Vseeno pa je še najlažje kazati s prstom drug na drugega.
Gasilci krivi, da je snežilo
Jernej Tisel je na občini Šentjur pristojen za zimsko pluženje cest: »Zdaj valiti odgovornost na kogar koli je težko. Za pluženje te ceste je res zadolžena občina, vendar je treba razumeti, da glede na izredne snežne razmere verjetno to ni bila prioriteta. Po standardih velja, da je cesto treba splužiti, ko zapade 15 centimetrov snega. Pred tem je prevozna s snežnimi verigami. Meni se zdi skoraj malo smešno, da se zdaj vsa odgovornost vali na nespluže-no cesto, medtem ko se nihče ne vpraša, kaj je bil vzrok požara in kdo je tu v resnici ravnal neodgovorno.«
Pluženje nesrečne ceste na Resevno izvaja Anton Klad-nik, ki pravi, da gre pri pluženju makadamskih cest za specifiko, ki se je enostavno ne da spregledati. »V živo se makadama ne sme in ne more pluži-ti in tudi soliti se ga ne da. Cesta je bila posuta z gramozom dan pred požarom. Vendar pa je odjuga naredila svoje in gramoz se je pogreznil v snežno brozgo, tako da od vsega skupaj res ni bilo velike koristi. Vendar pa je po standardih cesta prevozna z verigami. Očitno bi jih morali tudi gasilci kdaj pa kdaj uporabiti, kot velja za vse druge.«
So torej zatajili gasilci? Danilo Matuš je bil vodja tokratne intervencije šentjurskih gasilcev: »Če bi vedeli, kaj nas čaka, bi seveda imeli verige. Ampak to bi pomenilo, da bi se vozili z maksimalno hitrostjo 50 kilometrov na uro in bi se zdaj verjetno zagovarjali, češ da smo krivi, ker smo se peljali prepočasi. In če gremo dalje v to smer, bomo na koncu krivi tudi za to, da je snežilo. Sicer pa je takih območij še veliko. Brez ustrezne vodne preskrbe, brez hidrantov in s slabo spluženimi makadamskimi
cestami. In ti ljudje, ki živijo bodisi na Resevni, Tratni ali Rif-niku ne bi smeli biti zato manjvredni in za karkoli prikrajšani. In nad tem bi se odgovorni morali zamisliti.«
Ne glede na vse -brezdomca
Kot smo že dejali, je po bitki lahko biti general. Z asfaltom bi bilo rešeno skoraj vse. A kdaj bo odročna hribovska cesta - zaradi katere je Resevna pohodnikom bistveno ljubša - ob vsesplošnem pomanjkanju denarja sploh prišla na vrsto, je verjetno vprašanje brez odgovora.
Ne glede na večkrat problematično zgodbo njunega življenja, pa sta Ivan in Cvetka zdaj brezdomca. Trenutno ju je pod streho vzel Cvetkin brat na Ka-lobju, njena mama jima je odstopila svojo sobo. Toda rešitev je več kot začasna. Upata, da jima bodo pomagali vsaj s kakšnim bivalnikom, dokler se spet ne postavita na noge. »Ničesar več nimava. Vse je zgorelo. Niti žlice nimam vzeti v roko,« pravi 38-letni Ivan, ki dobiva socialno podporo, par let mlajša Cvetka pa invalidnino. Radko Pušnik iz uprave Občine Šentjur pravi, da so v sodelovanju s centrom za socialno delo v takih primerih doslej še vedno pomagali. »Le da bi bilo včasih primerneje priti prej do nas, kot do medijev,« še dodaja. »Ponujajo nama obleko in pohištvo,« pravi Cvetka, »a kaj, ko ju nimava kam spraviti.« Ivan pa dodaja, da bo vsaka pomoč dobrodošla. Denar lahko nakažete na Cvetkin osebni račun pri Banki Celje (06-420-6180496709) ali pa z njima navežete stik po telefonu 031-542-734.
SAŠKA TERŽAN Foto: GREGOR KATIČ
Mami Mariji so oživeli spomini na požar pred 30 leti. Takrat so gasilci obtičali v blatu - tokrat v snegu.
HALO,
113!
Zasegli največ petard
Od 1. decembra do 4. januarja so celjski policisti izvedli pet poostrenih nadzorov nad uporabo in prodajo pirotehničnih izdelkov, dvakrat je poleg policistov nadzor izvajal tudi inšpektor. »Kršitev je bilo 20, v 14 primerih smo podali obdol-žilne predloge na sodišče, trije postopki so stekli pred prekrškovnim organom, izrekli pa smo tudi globo in izdali dve opozorili,« pravijo na celjski policiji. Zasegli so skoraj 20 tisoč kosov pirotehničnih izdelkov, največ petard in tudi 39 raket.
Kradli varnostne blazine
V	noči na sredo so neznanci na območju Celja vlomili v pet osebnih avtomobilov, iz katerih so odnašali varnostne zračne blazine. V vseh primerih so blazine izginjale iz avtomobilov znamke Volkswagen. Največkrat so vlamljali v Opekarniški, nato tudi Pucovi in Iršičevi ulici v Celju. Skupne škode je za več kot dva milijona tolarjev.
Po denar in zlato
V	sredo so neznanci vlomili v stanovanjsko hišo v Strmci na območju Laškega in odnesli večjo količino denarja in več kosov zlatnine. Lastnik je oškodovan za okoli milijon tolarjev. Neznani storilci so povzročili za enak znesek škode tudi v stanovanjski hiši v Celju. Vlomilci so preiskali prostore, našli trezor, iz katerega so odnesli okrog 800 tisočakov, pri odhodu iz hiše pa so si v tatinske torbe dah še zlato žensko zapestnico.
Na
prehodu zbil peško
Hujša prometna nesreča se je zgodila minuli torek zjutraj v Kersnikovi ulici v Če-lju. 46-letni voznik osebnega avtomobila je vozil po Kersnikovi, ko je v neposredni bližini podvoza z njegove leve vozišče na pravilno označenem in osvetljenem prehodu za pešce prečkala 56-let-na peška. Voznik se je poskušal umakniti levo, vendar je kljub temu s sprednjim desnim delom vozila trčil v omenjeno in jo zbil po vozišču. Po trčenju je ženska padla ob desnem robu vozišča, kjer je poškodovana obležala. Pomoč so ji nudili reševalci in jo odpeljali v celjsko bolnišnico.	SŠ
TOC
KA
21
Postopek končan, sankcij
Na celjski policijski upravi izdali sklepe zoper štiri uslužbence, ki naj bi bili odgovorni za krajo konoplje
Oktobra lani je v javnosti močno odmevala kraja kar 350 sadik iz policijskega skladišča v Bukovžlaku. Stanislav Veniger, direktor PU Celje, je takrat odredil izredni strokovni nadzor zoper štiri zaposlene.
Šlo naj bi za uslužbence celjske policijske postaje in policijske uprave. O imenih odgovornih policija zaenkrat še molči. Neuradno pa smo izvedeli, da naj bi šlo za komandirja celjske policijske postaje Marka Lamovška ter njegovega namestnika Iztoka Šimeka, za krajo pa naj bi bila odgovorna tudi vodja kriminalističnih tehnikov Anton Ferme in Robert Mrav-lják, nekdanji šef celjskih kriminalistov. Se pa ob tem zastavlja vprašanje, kdo naj bi bil šentjurski policist. Veniger je na takratni izredni novinarski konferenci omenjal namreč tudi nekatere s šentjurske policijske postaje. Prvi mož celjske policije je takrat tudi odredil, da morajo vsi policisti ponovno skrbno preučiti vsa navodila in akte, ki se nanašajo na zaseg predmetov. Še posebej tistih, ki se nanašajo na sušenje in zaseg konoplje. Na upravi so uredili tudi prostor za sušenje in hrambo konoplje, ki je ustrezno varovan. Izdali so tudi strokovna navodila, kako konopljo sušiti in jo hraniti ter določili od-
govorno osebo, ki bo zadolžena in odgovorna za njeno hrambo. »Naročil sem tudi, da se ponovno preverijo in preučijo vsi dokumenti in ukrepi, ki se nanašajo na varovanje naših objektov, da v prihodnje ne bi bili več tarča takšnih in podobnih dejanj,« je še poudaril na takratni novinarski konferenci.
Božidar Pezdevšek, vodja Operativno-komunikacij-skega centra PU Celje, nam je sporočil, da so v disciplinskem postopku, s sklepom 23. decembra, odločili o disciplinski odgovornosti štirih delavcev celjske policijske uprave v skladu z 124. členom Zakona o javnih uslužbencih in 98. členom Zakona o policiji. »Sklepi so v postopku vročitve in bodo pravnomočni v osmih dneh od dneva sprejema sklepa, če se delavci ne bodo pritožili na Komisijo za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS,« še pravi. Rok za pritožbo je 30 dni, nato pa bodo javnost seznanili z imeni odgovornih. O sankcijah pa zaenkrat še molčijo.
Mravljak, sedaj zaposlen na Interpolu v Ljubljani, zaenkrat noče ničesar komentirati. »Kar se tiče disciplinskega postopka, še nisem prejel nobenega sklepa. Verjamem pa, da se je direktor odločil prav,« zaključuje svojo izjavo.
MATEJA JAZBEC
Kljub opozorilom vozijo hitro
Poročali smo že, da so ljubljanski in Celjski policisti na avtocestnem odseku predorov pod Trojanami že novembra začeli poostreno nadzorovati in z nekaterimi ukrepi umirjati hitrost v neposredni bližini predorov in v njih.
Z nadzorom so nadaljevali tudi decembra in v tem času se je na tem delu avtoceste zgodilo 12 prometnih nesreč, v katerih sta biti dve osëbi lahko telesno poškodovani, po podatkih družbe za avtoceste pa so se v predorih zmanjšale povprečne hitrosti. Kljub temu, da je bila javnost o poostrenem nadzoru obveščena in da so voznike na meritev hitrosti opozarjati še prometni znaki, so policisti v manj kot dveh mesecih ugotovili kar 712 prekoračitev hitrosti. Najvišja izmerjena hitrost je bila 126 km/h.	SŠ
www.radiocelje.com
PREJELI SMO
Občina Rimske Toplice, da ali ne?
V zadnjem času se v Sloveniji bije boj za ustanavljanje novih občin, v kar se je podala tudi KS Rimske Toplice s svojimi 17 naselji in okrog 2 tisoč prebivalci. Odločil sem se, da napišem še svoje videnje glede ustanovitve in obsjtoja občine Rimske Toplice.
Ne vem, kako si nekateri predstavljajo občino, če KS za to dejavnost nima niti ustreznih prostorov. Kot vem, KS razpolaga le z enim prostorom v izmeri 36 kvadratnih metrov, kar zadostuje za župana in manjše sestanke, zbori krajanov, kulturne prireditve in drugo pa se odvija v jedilnici Osnovne šole Antona Aškerca.
Kraj nima urejenega zdravstvenega varstva, zobna ambulanta deluje v bloku, nekdanjem stanovanju zobne asistentke. Kulturna in druga društva, ki jih je v kraju kar nekaj, nimajo svojih prostorov. V upravnih organih Občine Laško je od leta 1965 do danes delalo 19 Rimljanov, kaj so naredili za Rimske Toplice pa presodite sami. Mogočei sedanje vodstvo misli, da bo z ustanovitvijo občine nadoknadilo zamujeno.
Za propad Rimskih Toplic se krivi Občino Laško, Zdravilišče Laško in nekatere posameznike. Delno bi to bilo lahko res. Toda vodstvo KS Rimske Toplice bo moralo iskati krivce tudi med svojimi občani. Hvala bogu, da je takšnih, ki sejejo nemir, le kakih pet.
Ko se človek pripelje po opravkih v Rimske Toplice na pošto, krajevni urad, krajevno skupnost, v knjižnico ali zobno ambulanto in spregleda tabli ob zidu, je ozmerjan in šikani-ran. Ta ne bo nikoli navijal za Rimske Toplice. Nikomur ne piše na čelu, kdo in kaj je. Pa
V Rimskih Toplicah sem delal 28 let, dve leti kot upravnik nekdanjegaTomičevega posestva in nato 26 let vse do upokojitve leta 2001 kot vodja krajevnega urada in kot matičar, zraven pa še 12 let kot tajnik Krajevne skupnosti Rimske Toplice. Lepo je bilo.
Zadnjih osem let pa sem v Rimskih Toplicah doživljal pravo kalvarijo. Trikrat sem bil fizično napaden, dvakrat na delovnem mestu in enkrat izven. Z avtom se pred krajevnim uradom nisem smel prikazati, če sem se pripeljal z vespo, pa je bila ta ob koncu službe polita s kavno usedlino. Ko sem leta 1993 na nekem sestanku krajevne skupnosti hotel o neki stvari dati svoje mnenje, sem bil utišan s pripombo, da nisem Rimljan. Ko sem vletu 2001 odhajal v pokoj, sem o tem obvestil predsednika sveta KS in napisal celo »poslovilno« pismo. Ob odhodu ni nihče našel časa, da bi mi stisnil roko. Moj odhod iz Rimskih Toplice je bil okronan s tožbo na Okrajnem sodišču v Celju zaradi obtožbe, da sem nekoga fizično napadel. Hvala bogu, tožba proti meni je bila zavrnjena.
Le mislite si, da bo glasoval in navijal za občino Rimske Toplice! Pa lep pozdrav, vsem ljudem dobre volje pa želim zdravo in srečno leto 2006!
RUDI VREČAR, Laško
Kako se imate, borci ?
Dragi člani Združenja borcev in udeležencev NOB! Rad bi vam sporočil, kako dela in s čim se v sedanjem času ukvarja združenje borcev.
Udeleženci NOB smo sedaj stari okrog 80 in več let. Nadlegujejo nas razne bolezni, nevšečnosti in tegobe, vse pa ima poleg starosti svoj izvor tudi v našem trpljenju v mladosti. Mraz, lakota, napori itd. je storilo svoje in nam pustilo posledice. Zaradi tega je večina borcev najraje doma, mnogi pa so zaradi bolezni celo nepokret-
Nedavno smo to ugotavljali a naši skupščini Območnega
združenja borcev in udeležencev NOV Slovenske Konjice. Ocenili smo, da naše krajevne organizacije dobro delajo, predvsem po zaslugi mlajših, pridruženih članov, ki ste jih sprejeli v svoje vrste. Ti v glavnem povsod sprejemajo vodstvene funkcije in naloge dobro opravljajo. Sklenili smo, da bodo ob koncu leta obiskali vse še živeče borce - udeležence NOB. Zanimali se bodo, kakšno je vaše počutje, se z vami pogovorili, se vam zahvalili za vse, kar ste dobrega storili za mlajše rodove in vam v znak pozornosti izročili skromna novoletna darila. Sredstva za to pa so prispevale naše občine, kajti naleteli smo na veliko razumevanje naših županov. Za vse se jim iskreno zahvaljujem.
Združenje borcev ima v svojem programu predvsem skrb za svoje člane, varstvo in bdenje nad spomeniki NOB in ohranjanje spomina na tisti težki čas, kosmo bili Slovenci v nevarnosti, da nas bodo iztrebili. Usoda nas je postavila na to pot, na pot upora proti tuji sili, proti okupatorju. Druge poti mi ne poznamo. Hodili bomo po tej naši poti, dokler bo v nas kaj moči. Varovati bomo v sebi tisto lepo in pravično, za kar smo se borili, ker smo prepričani, da je to za vse dobro. Radi se imejmo in si pomagajmo med seboj, tako bomo lažje premagovali vse težave, ki nas na starost še čakajo.
FRANJO MAROŠEK, Vitanje
Zahvala za izlet
delovanjem Mercatorja so za svoje redne kupce in naročnike časopisov Novega tednika. Večera, Gorenjskega glasa ... pripravili skupen izlet. S po-
:e Štajer-I v Ljub-
sebnim vlakom smo : ci peljali v Sevnico ii
Novi tednik je bil tako velikodušen, da smo izžrebanci lahko s seboj povabili ljubljeno osebo. Izbrala sem sestrično Silvo, ki je v decembru praznovala rojstni dan in god. Vesela je bila povabila.
Na dan izleta smo se izžrebanci zbrali na železniški postaji v Celju in v veselem razpoloženju nas je vlak popeljal proti Sevnici. Na vlaku so organizatorji poskrbeli, da nismo bili ne lačni ne žejni, za veselo razpoloženje je skrbel tudi go-
Izstopili smo. Nad Sevnico se dviga mogočen grad. Da ne bi izgubili preveč dragocenega časa, smo se tja peljali z avtobusi. Ogledali smo si zanimivo Lutrovo klet, ki spominja na dobo protestantstva. V sevniškem gradu smo si ogledali Razborškovo zbirko - kra-silno tehniko. Šolski muzej v gradu pa je spomin na nekdanje šolske učilnice. Pogostili so nas z malico in kozarcem dolenjskega cvička. Vrnili smo se na železniško postajo v Sevnici, kjer nas je čakal vlak, ki nas je popeljal proti Ljubljani. Vožnja je bila prijema, mirna, vesela.
Pred izstopom smo si nadeli podarjene rdeče kape in šale in postali smo armada »rdečih kapic«. Ljubljančani so nas z zanimanjem gledali, mi pa smo bili ponosni in dobro razpoloženi. Voditelji so nas usmerili proti Gospodarskemu razstavišču, kjer smo se zbrali Štajerci, Dolenjci, Gorenjci, Primorci. Dobro so nam postregli, za veselo razpoloženje so nam zapeli Andrej Šifrer, Vesele Štajerke in še ena glasbena skupina. Hidi ljubitelji plesa so prišli na svoj račun, za popotnico pa smo dobili še vrečke Mercatorja. Prisluhnili smo govoru gospoda Zorana Janko-viča, ki je požel lep aplavz. Na vlaku smo dobili še darilo Slovenskih železnic.
Za ta lep izlet se zahvaljujem organizatorjema Novemu tedniku in Mercatorju.
JULU ANA GOLOB, Vransko
RAZPIS ZA PRESTAVLJENO SMUČARSKO TEKMO "PREDNOVOLETNI KRITERIJ PRVEGA SNEGA NA CELJSKI KOČI"
ZPO Celje organizira smučarsko tekmo posameznikov v veleslalomu. Tekmovanje bo organizirano v soboto, 7. januaija na smučišču Celjska koča ob 11. uri z enim uradnim tekom. Tekmovalci SE MORAJO PRIJAVITI do 10.30 ure pri blagajni. Ob prijavi morajo imeti dokument s sliko. Kasneje prijavljeni bodo štartali na koncu startne liste.
Kategorije: Ženske nad 35 let Ženske nad 18 in do 35 let Deklice do 18 let Moški nad 55 let Moški nad 35 in do 55 let Moški nad 18 in do 35 let Dečki do 18 let Štartnina znaša 3.000 SIT in se poravna ob prijavi! V štartnini je vključeno: organizacija tekmovanja za en uradni smučarski tek, smučarska karta do 16. ure istega dne in enolončnica. Takoj po tekmovanju bo proglasitev rezultatov in podelitev pokalov.
6. in 7. januar 2006
Slovenci v črnogorskih jamah
Črna gora je majha, pretežno kraška država. V svojem podzemlju skriva številne neraziskane jame in je pravi raj za jamarje. Velenjski jamarji smo se skupaj z gorenjskimi odpravili raziskovati jame, v katere še ni stopila človeška noga.
Raziskovati smo začeli v okolici Nikšiča, znanega po odličnem pivu. V bližini mesta je kraško polje s številnimi ponikalnicami in ponori, imenovano NikŠičko polje. Nastanili smo se v opuščenem vojaškem objektu na njegovem obrobju. V začetku odprave nas je spremljalo deževje, tako da smo lahko opazovali, kako se je kraško polje začelo polniti z vodo. Potí čez polje so postale v nekaj urah povsem neprevozne. Neprevidni domačin, ki je pustil avto na cesti na polju, se je po večurni odsotnosti vrnil in ga našel skoraj potopljenega. Skoraj tako hitro, kot se je začelo kraško polje spreminjati v jezero, je voda začela tudi odtekati v številne ponore in požiralnike. Žal se v ponore steka tudi voda iz številnih črnih odlaga-
lišč odpadkov v okolici Nikšiča.
Pri raziskovanju jam in brezen na Nikšičkem polju nas je oviralo deževje, saj je bila večina jam zalitih z vodo. Delno smo raziskali tri jame. Pri raziskovanju vodoravne vodne jame sta se nam pridružila tudi dva črnogorska jamarja. Jamarstvo v Oni gori je še v povojih. Manjka jim opreme ter znanja, zato so zelo veseli obiskov slovenskih jamarjev, saj se tako naučijo marsikaj novega.
Cetinje z okolico
Osrednji del odprave smo namenili raziskovanju jam v okolici Cetinja in na Lovčenu. Na območju slednjega smo se srečevali s številnimi izredno prijaznimi domačini, ki so kljub skromnemu standardu zelo odprtih rok. Ponavadi so bili najprej malce začudeni nad našo jamarsko opravo, skoraj vedno pa je sledilo povabilo k njim domov. Postregli so nam s številnimi dobrotami in nam kazali številne vhode v jame. Tako smo z njihovo pomočjo naleteli na majhen vhod v podzemlje. Izkušeni jamar-
ji vemo, da se za takim vhodom pogosto skriva velika jama. Toda v tem primeru smo bili vseeno izredno presenečeni. Po prvem spustu smo prišli v ogromno podomo dvorano. Tej so sledila stopnjasta brezna. Na naše razočaranje se je eno izmed brezen končalo s povsem zasutim dnom. Razočaranju je sledilo novo presenečenje, saj smo odkrili vodoraven rov s čudovitimi kapniki, ki se je začel spuščati in cepiti v številne rove. Naleteli smo tudi na izjemno velike in lepe ponvice ter sigo, ki se izloča v obliki nekakšnih gob in koral. Prava paša za oči in dušo. Namerili smo skoraj petsto metrov rovov, raziskali smo jih še približno dodatnih tristo metrov, pri čemer še vedno ni bilo videti konca jame.
Skromno planinsko življenje
Iz Cetinj nas je pot vodila proti severu Črne gore v planine v okolici Kolašina. Cesta med Ce-tinjami in Kolašinom je pravo doživetje, saj vodi skozi divji kanjon reke Morače, ob kateri
bi vsakemu ljubitelju kajaka ali raftinga zaigralo srce.
V Kolašinu smo v skromno založeni trgovini skoraj izpraznili police s hrano in se odpravili na planino Javorje. Veza med domačini na planinah in nami je bil Vincek, avtor črnogorskih planinskih vodnikov. Popeljal nas je k pa-
stirski družini, ki se preživlja z živinorejo skoraj 1.700 metrov nad morjem. Živijo v skromnih pastirskih hišicah, ki so seveda brez elektrike, kopalnic ... Na posteljah imajo »vzmetnice«, napolnjene s koruznim ličkanjem, kakršne so se pred nekaj desetletji uporabljale tudi pri nas. Sprejeli so nas izredno toplo. Nastanili so nas kar v eni izmed pastirskih hišic, kar se je izkazalo za bistveno bolj prijetno kot prenočevanje v šotorih, saj so septembra noči na taki nadmorski višini že precej mrzle. V planinah pasejo ponavadi do sredine novembra oziroma do prvega snega.
Prijazna gospodinja nam je vsako jutro prinesla sveži sir, smetano, domač kruh in mleko. Zvečer po raziskovanju jam smo ponavadi posedali skupaj z domačini okrog tabornega ognja ali kar v njihovi kuhinji. Kljub pomanjkanju so nas hoteli gostiti zastonj, česar nismo mogli sprejeti.
Raziskali smo pet novih brezen. Najzanimivejše je bilo brezno z dvojnim vhodom. V njem smo bili precej premra-ženi, saj je bilo polno snega in ledu ter ledenih kapnikov in stebrov. Pravo ledeno kraljestvo.
MOJCA HR1BERNIK Foto: RAJKO BRAČIČ
X£lH£plV£Ç £K7TTU)OSlC; • vinterutfôrsâljhing las rebajas de invierno les soldes d'Hiver 3HMHflfl pacnpofla>Ka zimska razprodaja
tekstila, obutve in opreme
-50%
od 6. do 27. januarja 2006
Na začetku spusta v brezno Tri čavke na planini Javorje
Planina Javorje s pastirskimi hišicami
m m
VINTERSPOKT
Siga se izloča v obliki nekakšnih koral. Tvorba je pritrjena na kapnik. Fofografija je iz Jankove jame na Lovčenu.
——- Št 2 - 6. januar 2006
NXJRC
NOV! TíDNl!
lAClJE
23
INGRAD gradbeno podjetje, d.d.,Celje V STEČAJU
JAVNO DRAŽBO
ZA PRODAJO STANOVANJ, GARAŽ IN SAMSKEGA DOMA
I. Predmet prodaje:
Stanovanja in garaže v stanovanjskem objektu Ratanska vas, Žibernik ~ ~ >hod 1 ), 37 (vhod 2) in 39 (vhod 3), Rogaška Slatina, ki stoji na parceli št. 9/3 vpisani v vložku št. 1323 k.o. Rogaška Slatina zemljiške knjige Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah.
4. nadstropje dvosobno pritličje dvosobno pritličje dvosobno
1.	nadstropje dvosobno
2.	nadstropje dvosobno
3.	nadstropje dvosobno
3.	nadstropje	dvosobno
4.	nadstropje	dvosobno 4. nadstropje	dvosobno
pritličje trisobno pritličje trisobno
1.	nadstropje trisobno
2.	nadstropje trisobno
3.	nadstropje	trisobno 3. nadstropje	trisobno
69,00 m1 60,00 m2 59,70 m2 59,70 m' 62,50 m2 54.80 m2 59,70 m2 68,50 m2 63,00 m2 59.80 m2 63.00 m2 60,10 m2 54,90 m2 56.00 m2 79,80 m2 78,20 m2 79,30 m2 79,50 m2 73,30 m2 78,30 m2 76,70 m2 68.90 m2
13,968.000,00SIT invalidsko 12.146.000.00Sn" invalidsko 11.738.000.00 srr 11,565.000.00 SIT 12.107.000.00ST 10,457.000.00 SIT 12,085.000.00 SIT invalidsko 13,866.000,00 SIT invalidsko 12,753.000,00 SIT 11.758.000.00 SIT 12.204.000,00 SIT 11,642.000,00SIT 10,476.000,00 SIT 10,685.000.00 SIT 16,154.000,00ST 15,830.000,00 SIT 16,053.000,00 SIT 15.631.000,00 SIT 15,362.000.00 SIT 15,168.000,00SÍT 14,635.000,00 SIT 13.147.000,00SIT
Om2 968.000.00SIT Om2 968.000,00 SIT
Nepremičnina - pare, št. 1339/2 vpisana v vi. št. 827 k.o. Teharje zemljiške knjige Okrajnega sodišča v Celju, ki v naravi predstavlja Samski dom v Storah, Kovinarska 20, 3220 Štore. Izklicna cena je 55,911.600,00 SIT.
Stanovanja in garaže ter Samski dom so podrobno ocenjeni v cenitvenih poročilih z dne 16. 9. 2005 in 16. 10. 2005, ki ju je izdelal izvedenec in cenilec Drago Žlajpah.
Premoženje bo prodano na javni dražbi, ki bo v petek, 13. januarja 2006, ob 11. uri v sobi št. 106/1 Okrožnega sodišča v Celju, Prešernova ulica 22, 3000 Celje.
II.	Pogoji javne dražbe:
Premoženje - stanovanja in garaže ter Samski dom se prodaja posamično po načelu »videno - kupljeno«.
Na javni dražbi lahko sodelujejo domače pravne in fizične osebe ter tuje pravne in fizične osebe ob pogojih vzajemnosti, ki predložijo dokazilo o plačilu varščine. Kupci ne morejo biti osebe, določene v 153. členu ZPPSL.
Pooblaščenci pravnih in fizičnih oseb morajo na javni dražbi predložiti pisno pooblastilo, fizična oseba pa se izkaže z osebnim dokumentom.
Pred javno dražbo mora vsak ponudnik plačati varščino v višini 10 % izklicne cene in jo nakazati na transakcijski račun stečajnega dolžnika št. 06000 - 0955275893 pri Banka Celje z navedbo »plačilo varščine za javno dražbo«. Pred začetkom javne dražbe se mora ponudnik izkazati s potrjenim prenosnim nalogom ali položnico.
Plačana varščina se bo kupcu vštela v kupnino, dražiteljem, ki na dražbi ne bodo uspeli, pa bo vrnjena v roku treh delovnih dni po končani javni dražbi brez obresti. Potencialnemu kupcu, ki plača varščino pa ne draži, se varščina ne vrne, ampak zapade v korist stečajne mase. Dražitelj, ki bo na dražbi uspel, mora skleniti kupoprodajno pogodbo v roku 30 dni po opravljeni javni dražbi in plačati celotno kupnino na žiro račun stečajnega dolžnika v roku 15 dni po sklenitvi pogodbe, sicer se šteje, da je dražitelj od nakupa odstopil, varščina pa zapade v korist stečajne mase.
Kupec mora pred sklenitvijo pogodbe stečajnemu upravitelju predložiti javno listino pristojnega organa, s katero dokazuje, da ne obstojijo dejstva in okoliščine iz I., II. in III. odst. čl. 153 ZPPSL ali podati izjavo, overjeno pri notarju, s katero pod materialno in kazensko odgovornostjo izjavi, da ne obstojijo dejstva in okoliščine iz I., II. in III. odst. čl. 153 ZPPSL.
Ce uspešni ponudnik ne bo sklenil kupoprodajne pogodbe in plačal celotne kupnine v določenem roku, se prodaja razveljavi, plačano varščino pa bo stečajni dolžnik zadržal v korist stečajne mase. Izklicne cene ne vsebujejo nobenih davščin, zato se le-te zaračunajo dodatno^Druge dajatve, stroške sestave kupoprodajne pogodbe in dru-
Kupljene stvari bodo kupcu izročene v last in posest po plačilu celotne kupnine.
Pregled seznama osnovnih sredstev, cenitvenega poročila oziroma ogled premoženja, ki se prodaja, je možen po predhodnem dogovoru s stečajnim upraviteljem g. Zvonimirjem Hudejem, tel. 03 / 541 75 05 ali GSM 041 / 705-697.
III.	Pravila javne dražbe:	'
1.	Dražbo vodi stečajni upravitelj.
2.	Draži lahko tisti, ki je plačal varščino in to dokaže s pisnim dokazilom o plačilu.
3.	Zastopnik dražitelja mora predložiti pooblastilo.
4.	Dražitelji lahko dvigajo ceno za najmanjši znesek za stanovanja 500.000,00 SIT, za garaže 50.000,00 SIT in za Samski dom 2,000.000,00 SIT.
5.	Dražitelj je vezan na svojo ponudbo, dokler ni podana višja ponudba.
6.	Na dražbi uspe tisti dražitelj, ki ponudi najvišjo ceno.
7.	Dražba je končana 10 minut po najvišji ponudbi.
8.	Ugovore proti dražbenemu postopku je mogoče vložili dokler ni zaključen zapisnik o poteku javne dražbe.
9.	Ugovore reši stečajni upravitelj takoj.
10.	Premoženje proda stečajni upravitelj po navodilih in pod nadzorstvom predsednika stečajnega senata (čl. 154/1 ZPPSL).
PALMERS
WITBOY SCOTCH & SODA
Naročniki Novega tednika so bili že doslej deležni številnih ugodnosti, v jubilejnem 60. letu pa smo dodali še eno. Izpolnili: smo namreč obljubo o možnosti cenejšega življenja z Novim tednikom. V Klubu naročnikov Novega tednika bodo nakupi bolj ugodni, saj bodo samo za naročnike na voljo posebni popusti v trgovinah in lokalih. Kje vse bodo naročniki lahko prihranili pri svojih nakupih, je razvidno iz spodnjega seznama, ki se bo še širil.
Naročniki Novega tednika bodo lahko ugodnosti izkoristili samo s posebno kartico, ki jim jo bomo izdali na oglasnem oddelku NTErRC, Prešernova 19, Celje.
POPUSTI IZ POSEBNIH AKCIJ ; SE NE SEŠTEVAJO S POPUSTOM NA KARTICI
Frizerski studio


Ulica talcev 3,3310 Žale
GALERIJA
OSKAR KOGOJ
KATI REDESIGN ŽALEC
golden point«
KERAMIKA Kili
lesnina
Mlekarna Celeia
MarQuise
pizze/iia
^Vesumcv
SiPier
SLIKOPLESKARSTVO Karel PODPEĆAIU s.p.
Zlatarna STOŽIR
AVTO - MOTO FER JAN. Ferian Milan s.p, avtoservis - vulkanizacija - klima naprave -diagnostika vozil -servis motorjev - servis kosilnic. Mariborska c. 87,3000 Celje, tel.: 03 49166 70, GSM 041 675 010 -10% popusta velje za storitve -Biovital d.o.o.. odpravljanje bolečin brez stranskih učinkov, Proseniško24/A,tel.: 041621018,748 90 60-20% popust - Casino Faraon Celje. Ljubljanska cesta 39.3000 Celje - obnakupu 100 Zatonov 10 gratis
-	Frizerski studio Fashion. Verdev Petra s.p.. Ulica talcev 3.3310 Žalec - 5% popust
-FotoRizmal. Mariborska c. 1,3000 Celje -10% popust velja za storitve
-Goldenpoint. Celeiapark Celje, široka izbira nogavic- 5% popust ob nakupu do 5.000 sit, 10% popust ob nakupu nad 5.000 sit -HervisCelie. Mariborska cesta 100,3000 Celje - 5% popust pri nakupu nad 10.000 sit (popust ne velja pri nakupu blaga, ki je v zimski ali letni razprodaji) -Keramika Kili. Industrijska prodajalna, Kasaze 34, Uboje - 10%popust - Lesiiinaďd., Leveč 18-3% popust na oblazinjeno pohištvo (sedežne grt, trosedi, počivalniki...) " -Marqué Alenka. Center za nego obraza in telesa. Gledališki trg 7,3000 Celje, tel.: 03 49 26 000 - 1Q%popust
-	Marquise, visoka moda metrskega blaga, Ozka ulica 4,3000 Celje -10% popust
-Mlekarna Celeia. prodajalna Golida, Arja vas 92,3301 Petrovce - 5% popust velja za izdelke lastne proizvodnje, ne velja za akcijskB cene -Mravljica Cvetka Bohinc s.p., Lilekova 1, Celje, trgovina za ustvarjalne -10% popust za vse izdelke -Palmers. Gosposka ul. 30,3000 Celje - 10% popust velja pri gotovinskem nakupu - Pizzeria Verona, Mercator center Celje - 20% popust pri nakupu hrane - kartico predložite ob naročilu! -Protect servis. Ul. Leona Dobrotinška 27,3230 Šentjur, Rogaška cesta 19,3240 Šmarje pri Jelšah -10% popusta na optično nastavitev podvozja in do 30% popusta ob nakupu zimskih pnevmatik - Optika Salobir. Leveč 38a, 3301 Petrovce - 5% popust oh nakupu sončnih očal in korekcijskih okviijev v vseh njihovih PE v Sloveniji -Simer d.o.o.. Ipavčeva ulica 22.3000 Celje, P.E, Ljubljana, Brnčičeva 7, P.E. Koper, Ferrarska 17 - 3% popust ob nakupu PVC stavbnega pohištva. Popust ne velja za akcijske cene. Popusti se ne seštevajo - Slada. d.o.o„Plinarniška 4,3000 Celje, vse za ogrevanje in vodovod, tel.: 03 490 47 70, GSM 051626 793 -10% popust.
- Klimatiziran Taxi Simby. 03120 50 60 -10% popust - Slikopleskarstvo Podpečan. Vel. Pirešica 27h. 03 572 8418, GSM 031696164-5% popust na delo (brez materiala) -Time out (Golovec na celjskem sejmišču), Dečkova cesta 1,3000 Celje, tel.: 03 543 32 24 -15% popust -Too-fit d.o.o.. Ipavčeva ulica 22, Celje -10% popust - Witbov Scotch & Soda. Planet Tuš Celje, Stanetova 3, Celje, Witboy Laško -10 % popust
- Zlatarna Stožir.UI. mesta Grevenbroich 9,3000 Celje- 10%popust -Živex. Obrtna cona, 3220 Štore - 7% popust, ne velja za akcijske cene

24
radio, ki ga BERETE
NOVI TEDNIK
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
rrrr
Kfffffl
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna: melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Ritmi 70 tih, 10.00 Novice, 10.15 Ritmi 80 tih, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Ritmi 90 tih, 12.00 Novice, 12,15 Aktualni ritmi, 13.00 Odmev - ponovitev - Ob nedeljah zaprto, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.30 Dogodki inodmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 17.55 Rokomet ženske - prva tekma tretjega kroga pokala EHF Celje Celjske mesnine - Hummel Beograd - javljanja Deana Šus tra, 18.00 Glasbeni trojček - kviz z Majo Gorjup, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program in Mojca ter Mitja, 20.00 20 Vročih Radia Celje, 23.15 Oddaja Živimo lepo s Sašo Einsidler, 24.00 SNOP (Radio Uni-vox)
NEDELJA. S. januar
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Janko Goršek, vodja Sektorja kriminalistične policije PU Celje, 11.00 Podoba dneva, 11.05 Domače 4,12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, Po čestitkah - Nedeljski glasbeni veter z Magdo Ocvirk, 20.00 Ponovitev oddaje Znanci pred mikrofonom -Janko Goršek, 24.00 SNOP (Radio Univox)
PONEDELJEK. 9. januar
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Predstavitev skladb Bingo jacka, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Poglejte v zvezde z Cordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov, 24.00 SNOP (Radio Celje - gostiteljica Špela Oset)
TOREK, 10. januar
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Za zaveso - Manca Ogorevc, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 V stiku, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje - kviz, 19.00 Novice, 19.15 Radio Balkan, 21.00 Saute surmadi, 24.00 SNOP (Radio Celje - gostitelj Gorazd Mateja)
Zaupne besede pridne punčke
Malčica je na fotografiji še pozirala fotografu. Danes se ne fotografira rada, ker se ji zdi, da se na vseh fotografijah čudno in prisiljeno drži ali pa ravno takrat, ko iz aparata skoči ptička, zamiži.
S fotografije se vsem smehlja pridna punčka. Da je takšna, so namreč vsi govorili njeni mamici in atiju. Onadva pa sta jih zaman skušala prepričati, da ni tako pridna in mirna, da je doma pravi vražiček. Pa jima nihče ni verjel, dokler se ni sam prepričal, kot učiteljica v osnovni šoli, ko je vsa presenečena opazovala, kako se pridna deklica prepira in preriva s sošolci. V šolo je malčica rada hodila. No, na začetku ne najbolj v malo šolo. Morda zato, ker je vrtec preskočila. Očetu jo je tako zjutraj, medtem ko je ta zaklepal vrata, kar nekajkrat pobrisala v nasprotno smer - proti stari mami. Tam je imela prva vnukinja in nečakinja svoje zavetje, svojo prvo publiko, ko je na »odru«, ki ga je predstavljal prag za v »hišo«, prepevala So ptički se ženili ... Na tem pragu je malčica tudi zelo rada brala knjige, čeprav ji niso verjeli, da že res zna brati. Ko so ji naročili, naj kaj prebere iz Antenine rubrike Zaupne besede in jim je res prebrala nekaj nasvetov, pa so se družno odločili, da je čas za njeni starosti primerne knjige. Te je malčica tako vzljubila, da jo obkrožajo tako doma kot tudi na delovnem mestu.
Pristari mami in starem atu se je v hiši, ki je bila vedno polna vesele družbe, pesmi, smeha in glasbe, navzela tudi veselja do petja in plesa. Kot malčica je imela izbrana dva soplesalca - teto in strica - ki sta se najbolje vrtela po plesišču, in neumorno se je trudila vedno plesati prav s katerim od njiju. Morda jo prav zato lahko še danes vidimo na kakšnem nastopu kot članico folklorne skupine. Malčica nima brata ali sestre, zato se je zmeraj znala igrati tudi sama. Najbolj so bile zanimive barvice ali sestavljanke, ne-
kaj časa mini kuhinja, punčke ne najbolj, bolj medvedek... Malčica je imela srečo, da je bilo v naselju, kjer je odraščala, veliko otrok istih let, zato ji ni bilo nikoh dolgčas. Skupaj so prečesali vse okoliške gozdove, kjer so kot Indijanci ah partizani gradili svoja domovanja in bunkerje, plezali so po drevesih, se skrivali, vozili s kolesi in igrali badminton še na cesti v naselju, ki ni bila takrat tako prometna, pa igre z žogo, ki se je vedno znova »prepiknila«, ko je padala med domače vrtnice, gol pa so bila velikokrat kar garažna vrata, da se je stresala cela hiša ...
Malčica ima prijetne spomine na otroška leta. Zato jo še zdaj marsikdaj prime, da bi kaj ušpičila. Pa tega v sobotnih jutrih, ko se večna zaspanka tudi sama zbuja skupaj z vami, najbrž ni opaziti. Ker je pridna punca - kar poglejte sliko! Sicer pa lahko skrivnostno voditeljico vidite tudi na različnih prireditvah, predvsem v Laškem, kjer je tudi sicer doma.
Kdo je malčica? Odgovore pošljite na naslov: Novi tednik & Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje s pripisom Malčica je ... Med številnimi, ki ste pravilno ugotovili, da smo pretekli teden predstavili Tonko Kovač, smo izžrebali Matejo Gobec iz Šentjurja, ki smo ji nagrado naše medijske hiše že poslali po pošti.
SREDA. 11. januar
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.10 Najdite nas, Center Interspar Celje nagradi vas, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.20 Mah O -pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Full Cool Demo Top -predstavitev nastopajočih pred petkovim finalom, 19.00 Novice, 20.00 Mal drugač s 6Pack Čukurjem, 23.00 Dobra Godba, 24.00 SNOP (Radio Sora)
ČETRTEK, 12. januar
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika. 17.45 Jack pot, 18.00 Klonirano servirano, 18.30 Na kvadrat, 18.30 Na kubik, 19.00 Novice, 19.15 Visoki C s Katjo Bučar, 23.00 M.I.C. Club, 24.00 SNOP (Radio Sora)
PETEK, 13. januar
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Do opoldneva po Slovensko (do 12. ure), 9.30 Haló/Terme Olimia, 9.40 Halo, Zdravilišče Dobrna, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 11.40 Terme SPA Rogaška, 12.00,Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.40 Halo, Zdravilišče Laško, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne, 15.00 Šport danes, 15,30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.30 Študentski servis, 18.00 Full Cool Demo Top - javna finalna prireditev - prenos iz cluba Playcafé iz dvorane Zlatorog v Celju, 23.00 YT, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice)
Prihodnji petek finale Full Cool Demo Topa
13. januarja bo že deveta javna finalna oddaja Full Cool Demo Top. Letos jo v uredništvu Novega tednika in Radia Celje pripravljamo v klubu Playcafé v dvorani Zlatorog v Celju.
Poleg mladih pevskih talentov, ki so se uvrstili v finale, se bo predstavilo tudi nekaj že dobro uveljavljenih glasbenikov. Obljubljamo zabavo z Rebeko Dremelj, ki bo sicer izbirala najboljši scenski nastop, z uspešnico Pet poljubov, Lario-da-da in Odhajam se bo predstavila Tanja Žagar, ki bo tudi članica strokovne žirije, za žur pa bo skrbel tudi Anžej Dežan, drugi zmagovalec FCDT-ja in voditelj oddaje Vroče vsak petek zvečer na Radiu Celje. Predstavila se bosta tudi lanskoletna zmagovalca Patricija Peklar in Aljaž Bastič (na sliki) s svojima prvima skladbama. Vstopnine na prireditev ne bo!
20 VROČIH
iJLus
1.	FREE LOOP- DANIEL POWER
2.	JUST FEEL BETTER - SANTANA
3.	TURN YOUR CAR AROUND -RYAN LEE
4.	STICKWITU -PUSSYCAT DOLLS
5.	WICKEDSOUL-KUBB
6.	HUNG UP-MADONNA
7.	UGLY-SUGABABES
8.	ANDTHEN WE KISS-BRITNEY SPEARS
9.	NO WORRIES - SIMON WEBBE 10.1ST1LL-BACKSTREETB0YS
(5)
DOMAČA LESTVICA
1.	MALO TU MALO TAM - NEISHA	(5)
2.	NEBONADNAMA-TABU	(6)
3.	GREMO NAPREJ-KOCKA	(4)
4.	VULKAN-KATRINAS	(4)
5.	NIONA-NINAPUŠLAR	(1)
6.	LEJGALEJGA-6PACKČUKUR	(2)
7.	DAM TI VSE-ŠANK ROCK	(2|
8.	TAKI KOT SI TI - MAJA SLATINŠEK (31
9.	MOJPLANET-PEIERJANUŠ	(3)
10.	ZDAJVEŠ-ANDRAŽHRIBAR	(1)
PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO:
P0T0FG0LD-AK0N AMARANT1NE-ENYA
PREDLOGA ZA DOMAČO
Nagrajenca:
Franjo Kovač. Partizanska 89, Velenje Emil Kranjc. Jenkova 37, Žalec Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 20. uri.
I'.., i.ïin lili i iMH
1.	VERJEMI IN ZAUPAJ-KVINTETDO IN0T0PESTNER
2.	OGLEJMO RAJE SVETLE PLATI-
NI ZVOKI (2) 5. POLKA ZA VASJO-MIADI UPI (4)
Rozi se je vrnila
Naša novinarka Rozmari Petek se je 4. januarja 2006 vrnila s porodniškega dopusta. Da bo lahko nadoknadila vse, kar je v tem času zamudila, smo ji delovno mizo temu primerno opremili z mapicami dnevnega radijskega dogajanja za minulo leto. Da bo z vsem na tekočem, pa smo ji nalili še liter in pol vode. Rozi, dobrodošla!
5 pa ob 23.15 uri. Za predloge z obeh lestvic lahko glasujete na dopisnici s priloženim kupončkom. Pošljite jo na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje.
Tisti, ki jih bomo na tej prireditvi navdušili, se bodo že januarja lahko udeležili avdicije za mlade glasbene talente. Pripravljamo jo 24. januarja ob 17. uri v prostorih Novega tednika in Radia Celje. Predhodne prijave niso potrebne. Vsi mladi, ki se prijavijo na FCDT, si lahko izberejo želeno skladbo in jo brezplačno posnamejo v glasbenem ateljeju Coda v Celju, se predstavijo na Radiu Čelje, v Novem tedniku in na TV Celje.
PROMETNI TELEFON RADIA CELJE
NI*
ITI
25
Gradimo za vas
NEPRAVILNO HUJŠANJE JE ZDRAVJU ŠKODLJIVO |
Večina ljudi v razvitem svetu se je v svojem življenju že najmanj enkrat lotila hujšanja. Za zmanjševanje odvečne maščobe se lotijo največkrat neustreznih diet, posta, uživajo razne neučinkovite rastlinske pripravke ... Večinoma pa je takšno hujšanje neuspešno ali pa se izgubljeni kilogrami po hujšanju kmalu povrnejo.
Kadar je telesna teža povečana za manj kot 10 kg, jo lahko poizkusimo zmanjšati sami. Največ upanja za uspeh daje redna in uravnotežena prehrana brez sladkorja, sladkarij, kaloričnih pijač in primemo povečana telesna aktivnost.
Kadar s tem ne uspemo ali kadar je telesna teža povečana za več kot 10 kg, je za uspešno in zdravju neškodljivo
hujšanje priporočljivo obiskati ambulanto za hujšanje, kjer poteka hujšanje po navodilih zdravnika.
Če se lotimo hujšanja sami in na neustrezen način, je lahko hujšanje zdravju škodljivo ali celo nevarno, kot v naslednjih primerih.
Post: Nekateri ljudje poskušajo shujšati tako, da pijejo le vodo. Ker se zaradi posta apetit še poveča, mnogokrat po postu pridobijo še več kilogramov, kot so jih med postom izgubili. Telesna teža se prve dni hitro manjša predvsem zaradi izgube vode iz telesa. To pa lahko povzroči padec krvnega tlaka, vrtoglavice in kolaps (onesvestico).
Če post traja več dni, lahko pride zaradi elektrolitskih motenj in pomanjkanja hranil do zdravju škodljivih in tudi smrtno nevarnih posledic.
Diete: Pravilno sestavljena shujševalna dieta naj bi bila kljub manjši količini kalorij v prehrani uravnotežena. To pomeni, da mora prehrana v času hujšanja vsebovati vse tiste hranilne snovi, ki jih naše telo potrebuje za zdravo delovanje. Nekateri ljudje najbolj zaupajo dietnim napotkom, ki jih priporočajo znane osebe (npr.: filmske igralke, glasbeniki, manekenke, ipd.). Večina teh diet je neuravnoteženih in včasih zaradi pomanjkanja hranil, ki jih naše telo potrebuje, lahko tudi zdravju škodljivih.
Nadomestki za obroke: Kemična sestava teh izdelkov je zelo različna, skupno pa jim je, da niso uravnoteženi V nekaterih je premalo beljakovin, v drugih pa preveč enostavnih ogljikovih hidratov. Slabost teh nadomestkov je tudi, da
jih popijemo kot tekočino. Zato ker nismo žvečili, nam ne dajejo občutka, da smo nekaj pojedli. Ob nadomestkih za hrano grozi tudi nevarnost, da se v zavesti pretežkih ljudi zakorenini nekakšen strah pred normalnim prehranjevanjem.
Rastlinski pripravki: Pri
hujšanju naj bi pomagale rastline, ki »jedo« maščobe, shuj-ševalni čaji in obloge iz morskih trav. Lahkovernim je vsaka rastlina dobrodošla, samo da obeta hujšanje brez truda in ob kakršnikoli prehrani. Kdo še ni slišal, da ananas vsrkava maščobe? Podobno je tudi z drugimi rastlinami, ki naj bi pomagale pri hujšanju (npr. javor, alge, kitajska zelišča). Čim bolj je rastlina eksotična, tem prej se pustijo ljudje prepričati v njene čudodelne učinke.
Zdravila: Za hujšanje ponekod uporabljajo zdravila, ki zmanjšujejo tek ali zmanjšujejo vsrkavanje maščobe iz črevesa. Ta zdravila največkrat ne odpravljajo vzrokov čezmerne ješčnosti, zato je njihov uspeh v najboljšem primeru kratkotrajen. Zaradi možnosti tudi nevarnih sopojavov je pri njihovem predpisovanju potrebna skrajna previdnost.
Zanesljivo neučinkovito in za zdravje škodljivo pa je, kadar poskušajo ljudje hujšati s pomočjo zdravil, ki pospešujejo izločanje urina (diuretiki) in odvajal (laksativi).
Telovadba in pripomočki: Nekateri ljudje s prekomerno težo, ki poprej niso bili kaj dosti telesno aktivni, se lotijo hujšanja s prekomerno telesno aktivnostjo. Potrebno jih je opozoriti, da je lahko pri netreniranih osebah kampanjska
in prekomerna telesna aktiv- O nost zdravju škodljiva in ne- <n varna. Posebno nespametno q je med telesno aktivnostjo no- O siti neprepustna oblačila. Tak- o šne hlače so prodajali kar po £ pošti. Zaradi neprepustnih oblačil telo ne more oddajati toplote. To pa poveča potenje, izgubo vode, elektrolitov in tudi nevarnost kapi.
Vodja ambulante za hujšanje mag. VLADIMIR PIRNAT, dr.
med.
specialist interne medicine in diplomirani psiholog
UltJSANJ«
8 - 12 kg mesečno in oblikovanje postave Or- P'RNftT
127*2 5 2 3 2 55,01/519 35^
Petek, 6. januar: Dopold-íe bo kot naročeno za urejanje poslovnih in uradnih zadev. Ukvarjali se bomo z zadevami iz preteklih treh mesecev. Prvi Lunin krajec nastopi ob 19.56. To je čas, ko zahteva od nas prilagajanje, potrpežljivost, predvsem v medsebojnih odnosih.
Sobota, 7. januar: Povečana bo odločnost in prodornost, prisoten tudi dar za raziskovanje in napredovanje. Dan bo vesel, razigran, vendar se je treba kljub temu zavedati, da vsega ne moremo imeti. Luna vstopa v znamenje Bika, zato bo čas umirjen, strpen in čuten.
Nedelja, 8. januar: Sreča-a se bosta Luna in Mars, zato se lahko zgodi kakšna konkretna akcija: ljubezensko razmerje, strast, pa tudi nemir, stres in jeza. Lahko pride do kakšnega nenadnega preobrata. Zvečer bo nekoliko bolj ugoden položaj planetov.
Ponedeljek, 9. januar: Spanje bo ponoči moteno, pojavijo se lahko moteče sanje, tudi nespečnost. Položaj Merkurja in Urana prinaša dopoldne nekaj srečnih okoliščin. Nekdo vam lahko prinese veliko presenečenje. Uspešno lahko urejujete finančne in uradne zadeve.
Torek, 10. januar: Luna ponoči vstopa v znamenje
Dvojčka, zato bo dan pester in zanimiv. Obeta se veliko stikov in kontaktov. Na površje bo prišla nezbranost in površnost, tudi razdvojenost. Intelektualna energija bo skoncentrirana.
Sreda, 11. januar: Potreba po izmenjavi mnenj bo večja, zato je treba veliko komunikacije in se srečevati z različnimi ljudmi. Popoldne bo Luna prešla v znamenje Raka, zato bomo več časa namenili družinskim članom. V ospredju bo sočutnost in želja pomagati drugim ljudem.
Četrtek, 12. januar: Dan bo odličen za urejevanje zaostankov in uvajanje novosti. Ne bo nam manjkalo navdiha, intuitivna zaznava bo velika. Povečana bo stopnja čustvenosti in zato bo boljše razumevanje z drugimi ljudmi, tudi v partnerstvu in prijateljstvih.
Astrologinji
GORDANA in DOLORES
NAPOVED ZA VAS
PRIPRAVLJA ARION IZ CEUA Z DOLORES NA 0904361 (GSM 041 519 265) TER GORDANO NA
090 41 26 (GSM 041 404 935)
CMCelje
V večstanova njskem ™	■■ * kompleksu Livada Šentjur
cfSTC MOSTOVI CEUE d. d. pn Celju prodamo:
Januarski mački in mačke
Preživeli? Še najmanj preglavic s prehodom v leto 2006 ste imeli tisti, ki se vas silvestrska evforija ni preveč boleče dotaknila. No, boleče v smislu novoletnega mačka, ki zna biti hudo nadležna reč. Poleg zabave, hrane, pijače, bleščanja, pokanja (in naslednje jutro stokanja) pa seveda ni pravega praznovanja tudi brez mode.
Zdaj vas tovrstna bolj ali manj slovesna oprava zagotovo zanima manj kot lanski sneg, zanimati pa bi vas utegnilo, kaj boste še nosili do konca zime. V vsakdanje dogajanje bodo namreč vsak hip posegle sezonske razprodaje.
Se boste pod vplivom velikih ali malih mačkov in mačk podali na estetsko rahlo problematičen, vendar hudo privlačen teren? Gre za silno modno vzorčenje na temo divjih mačk, z leopardom in tigrom na čelu. Pa brez nelagodja, gre za pretežno umetao krzno in usnje, torej se bodo te živali sprehodile skozi naše garderobne omare zgolj v podobi »mačka-stega« motiva.
Ob tem se poraja le vprašanje, koliko teh mačk smemo spustiti nase, da ne bomo s premočnimi vzorci preveč utrujali oči sogovornikov in mimoidočih. Raje si ne predstavljajte denimo resnega poslovnega sestanka in vas, odete v leoparda. Vznemirjajoče in predvsem iritirajo-če za vse prisotne bi bilo, če bi moškim
kolegom namesto postavk iz obravnavanega projekta plesale po glavi asociacije na divjo mačko. Še posebej, če ste »mač-kasti« od glave do škornjev, po možnosti z vrtoglavo visoko peto. Zato, drage moje, oblačila v tem vzorcu za službo raje nikar, razen seveda, če ste v kakšnem svobodnejšem poklicu, ki dovoljuje tudi bolj smelo vizualno podobo.
Smete, pravzaprav ne le, da smete, prav zaželeno se je na to temo poigrati z - detajli! Tigrasta torbica, kontrastna obroba na krilu, ovratnik na plašču, pas, ruta, pokrivalo, šal, rokavice ... In, če niste vešči barvno-vzorčne kombinatorike - postavite mačkaste vzorce raje ob bok enobarvnim oblačilom oziroma dodatkom. Kljub trendovskim zapovedim vzorca na vzorec, barve na barvo - saj veste, da ne bi koga znova zabolela glava.
Pripravila: VLASTA C AH ŽEROVNIK
26
ZA AVTOMOBILISTE
NOVI ÏIII
Voivo C30	AudiTT
Leta 2006 ne bo dolgčas
Alfa Romeo 159 sportwagon
Ford galaxy
ki ga bo poganjal prenovljeni 3,8 bokserski šestvaljnik, ki bo imel 400 KM. Še več bo ponujal novi 911 turbo, saj bo imel motor kar 500 KM in seveda stalni štirikolesni pogon.
Pri Škodi bo na ceste pripeljal roomster, prav tako me-šanec med enoprostorcem in športnim terencem, avtomobil, ki je bil kot študija predstavljen pred nekaj leti.
Švedski Volvo, ki mu usodo piše ameriški Ford, ne bo stal križem rok. Med najpomembnejše novosti v letu 2006 je treba šteti njegov C30, avto, narejen na osnovi volva S40/V50, v bistvu in na pogled pa mešanec med kupe-jem in (morda) kombilimu-zino. Avto bo na prodaj tudi z bencinskim petvaljnikom, ki bo ponujal 220 KM. Konec poletja se pripelje naslednik že precej ostarelega S80, pri Čemer je treba omeniti, da bo osnova Fordova (t.i. osnova CD). Omeniti je treba, da bo imela najmočnejša različica tega največjega švedskega avtomobila kar 315 KM.
In kaj bo novega pri Volks-wagnu, največji evropski avtomobilski hiši, ko gre za osebne avtomobile? Golf bo na voljo v variant oziroma karavanski varianti. Zanimivo je, da bo ta avtomobil nastajal v Mehiki, kjer ima VW svojo tovarno, narejen pa bo na osnovi že znane VW jette.
r\
W0HII8ESME!
V
Mariborska 86, Celje tel.: (03) 428-62-70 ww.avtodeliregneiver,
, SERVO VQLANSKE ČRPALKE
Kaj bo novega v letošnjem letu in še v prvih mesecih leta 2007? Ne glede na napovedi o tem, kaj se utegne zgoditi s posameznimi avtomobilskimi tovarnami, bo novega dovolj - za vsak žep, zagotovo pa za vsak okus.
Če začnemo po abecednem vrstnem redu, bo pri nemškem Audiju kar nekaj novega. Končno bosta na cesto zapeljala dva super avtomobila, in sicer S8 in S6. Prvi bo zmogel 450, drugi 420 KM. Povili bodo tudi novega allroada, ki bo imel v naj-prestižnejši varianti bencinski osemvaljnik. Morda bo še bolj zaželen novi TT, avto, ki je šel pred leti izjemno dobro v promet. Ponudili bodo dve karo-serijski izvedenki - kupe in roadster - pri čemer naj bi TT »zgoraj brez« prišel na trg šele konec leta 2006. Na slovenski trg bo pripeljala tudi A4 v varianti RS 4, skratka, po tej strani nam ne bo dolgčas.
Sosednji in še vedno nemški BMW bo najprej povil Z4 v roadstrski izvedenki, prišel bo tudi M roadster, ki bo imel motor s 343 KM. Sredi leta se pripelje serija 3, v kupejevski in kabrioletski varianti. Naj omenimo, da bo v začetku naslednjega leta na ceste pripeljal M3, ki ga bo poganjal motor iz M5, vendar bo v tem primeru in v tem avtu zmogel »le« 400 KM. Jeseni bodo ponudi-
li novega X5, edini avto v tej ponudbi, ki ga je prenova v zadnjih letih zaobšla. Ker je BMW tudi lastnik britanskega Minija, je treba novosti omeniti v sklopu tistega, kar naj bi se dogajalo pri bavarski avtomobilski tovarni. Popularni mini bo doživel prenovo, vendar ta ne bodo prav izjemna. Avto bo dobil nekaj novih motorjev, tako da bo na voljo z 1,4- in 1,6-Iitrskim bencinskim agregatom z neposrednim vbrizgom goriva.
Italijanska Alfa Romeo se bo slovenskim kupcem dobrika-la z brero, že sedaj slovitim
kupejem. Pred nedavnim se je tudi pri nas začela prodaja nove alfe 159, sedaj pri tej tovarni pripravljajo še sportwagon, torej karavansko izvedenko. V Italiji naj bi bila na prodaj že marca, pri nas kar nekaj mesecev kasneje. Kaj pa Ferrari, ki je prav tako kot Alfa Romeo v naročju velikega Fiata? Marca bodo predstavili naslednika že skoraj legendarnega maranella, in sicer z oznako GT. Avto bo poganjal 12-valj-nik z gibno prostornino 6,0 litra in s 600 KM. Cene še niso sporočili ...
Pri Citroënu bo nov, na teh straneh že predstavljeni citroen C6, velika limuzina in nadomestilo za upokojeni XM. Končno pa naj bi predstavili tudi novega enoprostor-ca picassa, vozilo, ki je bilo nekdaj v razredu t.i. kompaktnih enoprostorcev skoraj izjemno uspešno. Ford, v mislih je njegov evropski del, bo rodil novega galaxyja, ponu-
dili pa naj bi še enega eno-prostorca, ki ga ta trenutek označujejo s SAV. To bo v bistvu mešanec med športnim terencem in enoprostorcem. Sredi poletja pa bo na voljo tudi focus v kabrioletski izvedbi.
Nemški Opel se morda počasi znova bliža okoliščinam, ko je bil veliko uspešnejši kot v zadnjih letih. Tako bo sicer uspešna corsa na voljo tudi v izvedenki OPC, kar pomeni, da jo bo poganjal 1,6-litrski motor s kar 180 KM. Morda se utegne na ceste pripeljati tudi naslednik terenske fron-tere; na frankfurtském avto-
mobilskem salonu je bil pred-stavljen opel antara, ki naj bi, tako se zdi, letos nasledil prej omenjeno frontero.
Pri francoskem Peugeotu bodo imeli naslednika 206, in sicer bo to 207, vsekakor zelo pomembno vozilo za to avtomobilsko hišo. Zanimivo je, da bo avto na voljo v izvedenki s tremi in petimi vrati kot kabriolet-kupe in kot karavan oziroma station wagon (SW).
Sloviti in v zadnjih letih tako rekoč izjemno uspešni Porsche, ki je lani postal četr-tinski lastnik koncema Volkswagen, bo imel novega GT3,
Mi
Celje: 031 508326
delovni čas: vsak dan non-stop
muM
GSM SERVIS CELJE
CE, Mariborska 66
03a90 18 oo
NUDIMO POSOJILA
DO 300.000 SIT
[03 492 59 56, 0318621401
DESKE, debelino 5 cm, mizarski kvaliteto, suhe, 5 m3, kupim. Kodrič, telefon 041 252-129 ali 031 861413. 7740
»■wimiwi
PRODAM
HARMONIKO Ce, F, Be, novo, lepo izdelano, ugodno prodam. Telefon 041 553-411.
BTV Daewoo, ekran 82 tm, 100 hzs, srebrne barve, stari mesecev, prodam. Telefon 041 379-280.	7906
DIAT0NIČN0 harmoniko Melodija, C, F, B, staro 13 let, velikost 36 cm, šesti bos, dodatni gumb, dobro ohranjeno, prodam za 250.000 SIT. Telefon (03) 5730-433 ali 041 275-467. une
www.novitednik.com
GOTOVINSKA POSOJILA IN ODKUPI^
DO 950.000 SIT DO 36 MESECEV
PE Celje, Ul. XIV. divizije 14 Tel.. 03/425-7000
NUMERO UNO
Ugodni avtomobilski in gotovinski krediti do 7 let, za vse zaposlene in upokojence, tudi 09.
Do 50 % obremenitve, star kredit ni ovira. Če niste kreditno sposobni, nudimo kredite na osnovi vašega vozila ter leasinge za vozila stara do 10 let.
Pridemo tudi na dom. TeL: 02/252 48 26, 041/750 560, 041/331 991, fax: 02/252 48 23
pasmaiM
IZPLAČILO TAKOJ! 03/ 490 03 36
AVTO-MOTO DRUŠTVO ŠLANDER CELJE
odda v najem 60 m2 pisarniških prostorov
(1. nadstropje) in več garaž (obavtopralnici) ljubljanska cesta 37, Celje. Informacije tel.: 041 635 203
ZELENO večji kotno sedežno garnituro, atraktivni model, ohranjeno, prodam. Telefon 031 378-002. 7945
KUHINJO Maries, dolžina 3,60 m, pomivalno korito, napa, hladilnik v omari, pro-dam.Telefon 031 889-826. 29
ODDAM
DVE otroški posteljici v rjavi barvi, še v dobrem stanju, brez jogijev, oddam. Telefon 5489-122.	7950
M
PRODAM
BUKOVA drva, razžagana, s prevozom, prodam. Telefon 031776-591. 7583
BUKOVA drva, hlodovino, prodamo. Pripeljemo na dom. Telefon 051 644-716.
SUH hrastov les, debelina 3 in 5 cm, prodam. Telefon 041 663-137. 7781
SUH rezan les, debelina 2,5 in 5 cm, smreka, macesen, javor in bukev, prodam. Telefon 5732-355.	L11961197
250 kilogramov zaključnega sloja fasade Rofix, marelična barva, št. 528, prodam zo 40.000 SIT. Telefon 03I 513-918.
7S73
BUKOVA drva, 20 m, prodam ali menjam za mlado živino. Telefon 5796-110. š 1285
SUHA brezova drva, možen razrez in dostava, prodam. Telefon 041 980-188.
Š1295
ZUNANJEvratno krilo, 197»92 cm, prodam. Telefon 041475-716. 7959
DRVA bukova, kratko žagano ali dolga v hlodih ter smrekove krajnike, prodam. Možna dostava. Telefon 040 211-346. p
KUPIM
GRADBENI material kupim ali menjam za avto. Telefon 041 506-145. Š1281
tednik
Obvestilo oglaševalcem!
Male oglase, zahvale, osmrtnice, obvestila in čestitke lahko za Novi tednik in Radio Celje oddate tudi:
-	v Šentjurju, agencija Sitra na Ljubljanski cesti,
v ponedeljek od 8. do 16., od torka do petka od 8. do 15. ure;
-	v Žalcu, agencija Sitra na Šlandrovem trgu 35, od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure;
- v Laškem pa na sedežu Rdečega križa na Aškerčevem trgu 4 b, v ponedeljek od 8. do 15., v sredo od 8. do 16. in v petek od 8. do 13. ure.
PRODAM
GOLF 1.9 tdi klimatronik, limuzino, letnik 1998, prodom. Možna menjavo. Telefon 041824-784.	7942 PEUGEOT 2061,9 d, letnik 2001, metalno svetlo modre barve, 3 vrata, 64.000 km, zelo lepo ohranjen, prodam. Telefon 041 333-086,(03)5461-254. 7949 GOLF II diesel, letnik 1991, 5 vrot, prvi lastnik, prodam. Telefon 041 951-527.
21
FORD chia 1,3, dobro ohranjen, letnik 1991, vreden ogleda, prodam. Telefon 041 691-112.	30
PRODAM
TRAKTOR Vladimirec, 35 ks, vitlo Krpan, 51 in prikolico, 21, prodam. Telefon 031 562-705.	L1225
PUHALNIK Tajfun prodam. Telefon 031 562-705.	L1225
TRAKTOR Imt 539,200 ur, kabina in kompresor, prodam. Telefon 031857-904. 2 TRAKTOR Štore 504, lepo ohranjen, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 650-577.	7962
TRAKTOR Univerzál 45, zadnji pogan, prodam. V račun vzamem rotacijsko 165. Telefon 041 812-961.	Ž3
031 20-50-60
mmiM
PRODAM
HIŠO nujno prodam. Možnost menjave za stanovanje. Telefon 041628-674.7584 HIŠO, Prekorje, Škofja vas, prodam. Telefon 031 801-760.	7839
ZAZIDLJIVO zemljišče za najmanj dve parceli, na Ponikvi pri Grobelnem, približno 5.500 m\ prodam za 6.500.000 SIT. Telefon 031 642-445. 7962
KUPIM
VIKEND ali manjšo hišo kupim vokolici Celja. Telefon 041697-234.	18
ODDAM
STANOVANJSKO hišo v Celju oddom v najem.
Telefon 041646-714.	ži
PROSTOR za prodajo rabljenih avtomobilov dajem v najem. Telefon 041262-063.22
Za našega naročnika, ki je dobro stoječe podjetje, z urejenim delovnim okoljem in že desetletje uspešno sledi in uresničuje svoje razvojne cilje tako na domačem in tujem trgu, iščemo sodelavca za delovno mesto:
KONSTRUKTÉR m/ž
Zahteve:
•	VI., VII. stopnja - s področja strojništva
•	vsaj 1 leto deíovnih izkušenj za kandidata z visoko ali univerzitetno izobrazbo in vsaj 2 leti delovnih izkušenj za kandidata z višjo izobrazbo
•	samostojnost, strokovnost, odgovornost, pripravljenost na timsko delo
•	poznavanje tehnoloških normativov
•	poznavanje dela na računalniku (Proengineer, Solid work)
•	dobro znanje nemškega ali angleškega jezika Naročnik nudi:
•	delo v prijaznem in urejenem okolju
> zaposlitev za nedoločen čas s poskusnim delom 4 mesecev
•	delovni čas je v eni izmeni - dopoldan
•	možnost osebne rasti in dodatnega strokovnega izobraževanja doma in v tujini
•	stimulativna plača
Prijave z dokazili o strokovni usposobljenosti in kratkim življenjepisom pošljite do 4. 1. 2006 po pošti na naš naslov: I KOS, Marta Pinter s.p., Agencija za posredovanje dela, Vrečerjeva 14, 3310 Žalec ali na e-mail: ikos@siol.net.
.....................INFORMACIJE	27
KUPIM
STANOVANJE v Celju, od 40 do 50 m!, kupim. Telefon 031 679-409. 7930
ODDAM
OPREMLJENO enosobno stanovanje v Vojkovi ulici in garažni boks v garažni hiši na lovi oddam. Telefon 5414-209, 041 215-068.	12
MENJAM
TRISOBNO stanovanje menjam za enosobno oz. garsonjero (pogoj: Nepremičnine). Telefon 041379-280. 7906
IŠČEM
PAR išče dvosobno stanovanje za daljše obdobje, v Šentjurju in okolici. Telefon 031 209-013.	Š1275
PRODAM
DNEVNO sobo, staro 6 mesecev, v barvi bele kave, ugodno prodam. Telefon 041 379-280.	7906
SEDĚNO garnituro z ležiščem ugodno prodam. Telefon 031442-629. 7905
CEDE, Dolgo polje. Dvosobno stanovanje, 54 m2, vzdrževano, prodam. Telefon 041 798-298.	13
POSLOVNI prostor, 18 in 90 m2, s parkirnim prostorom, na zelo prometni lokaciji v Celju, dam v najem. Telefon 041 262-063.	22
OKOLICA Celja. V najem vzamem hišo ali poslovni prostor za delavnico. Telefon 051 366-535.	8
nnmsm
PRODAM
I SREDIŠČU Celjn prodnm 138 m' veliko, nje, primemo tudi za mirno pisarniško 3HMÍ1.	| 7890
28
MALI OGLASI - INFORMACIJE
HOW TEDNIK
■BEfiZ23BBP
PRODAM
OVNA, starega 11 mesecev, solčavske pasme, prodom. Telefon 041 257-666.38 DVA prašiča, domača hrana, težka 160 do 170 kg, prodam. Informacije po telefonu 5821-876.	7822 PRAŠIČA, težka 150 in 250 kg, domača hrana, prodam. Telefon 041 312-475.
7910
Na podlagi sklepa stečajnega senata Okrožnega sodišča v Celju St 7/99 z dne 8. 12. 2005 nad stečajnim dolžnikom HMEZAD KMETIJSTVO D.D. ŽALEC stečajna masa, Vre-čerjeva 8, Žalec
objavlja stečajni upravitelj
javno dražbo,
ki bo 13. januarja 2006 ob 10. uri v sobi št. 106/1 Okrožnega sodišča v Celju, Prešernova 22,
pod sledečimi pogoji:
1.	PREDMET PRODAJE:
NEPREMIČNINE vložek 218 in 22S k.o. Podvin
pare. št. 137.S ZKV 225 - stavba v izmeri 72,00 m2; pare. št. 3/4 ZKV 218 - cesta v izmeri 250 m2; pare. št. 1 /7.S ZKV 218 - stavba v izmeri 168 m2.
Predmetne nepremičnine so po Pogodbi o poslovno tehničnem sodelovanju dane v uporabo Gozdarski zadrugi Vransko proti plačilu odškodnine v višini 435,00 EUR mesečno do 16. 9. 2006.
Podrobneje je obseg nepremičnega premoženja, ki je predmet prodaje, razviden iz cenilnih poročil stalnega sodnega cenilca Franca Repinca, izdelanih v juliju 2005.
2.	NAČIN PRODAJE:
Vse nepremično in premično premoženje se prodaja po načelu »videno - kupljeno«. Premoženje se prodaja V PAKETU.
3.	IZKLICNA CENA:
Izklicna cena znaša 18.000.000,00 SIT in je določena na podlagi cenilnih poročil za nepremičnine julij 2005.
4.	POGOJI JAVNE DRAŽBE
1.	Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne osebe, ki imajo sedež na območju Republike Slovenije ter fizične osebe, ki so državljani Republike Slovenije, s tem da predložijo dokazilo o plačilu varščine.
Kupci ne morejo biti osebe, določene v čl. 153 ZPPSL.
2.	Pooblaščenci pravnih in fizičnih oseb morajo na javni dražbi predložiti pisno pooblastilo, fizična oseba pa se izkaže z osebnim dokumentom.
3.Pred	javno dražbo mora vsak ponudnik plačati varščino v višini 10 % izklicne cene na transakcijski račun stečajnega dolžnika št.: 25100-9707572172 pri Probankad.d. s pripisom namena nakazila: »Plačilo varščine za javno dražbo«.
4.Plačana	varščina se bo kupcu vštela v kupnino, dražite-Ijem, ki na dražbi ne bodo uspeli, pa se bo vrnila v roku 3 dni po končani javni dražbi brez obresti.
5.Kupec,	ki bo na dražbi uspel, mora skleniti prodajno pogodbo v roku 30 dni po opravljeni javni dražbi in plačati celotno kupnino na transakcijski račun stečajnega dolžnika v roku 15 dni po sklenitvi pogodbe, sicer se šteje, daje dražitelj od nakupa odstopil, varščina pa zapade v korist stečajne mase.
6.	Kupec mora pred sklenitvijo pogodbe stečajnemu upravitelju predložiti javno listino pristojnega organa, s katero dokazuje ali potrjuje, da ne obstojijo dejstva in okoliščine iz I., II. in III. odst. čl. 153 ZPPSL ali predloži izjavo, overjeno pri notarju, s katero pod materialno in kazensko odgovornostjo izjavi, da ne obstojijo dejstva iz I., II., in III. odst. čl. 153 ZPPSL.
7.	Davek na promet nepremičnin, DDV in druge dajatve ter stroške v zvezi s prenosom lastništva plača Kupec.
8.Prenos	lastninske pravice na nepremičninah in izročitev nepremičnih in premičnih stvari v posest kupca bo izvršena na podlagi sklepa stečajnega senata po plačilu celotne kupnine.
5.	PRAVILA JAVNE DRAŽBE
1.	Dražbo vodi stečajni upravitelj.
2.Na	dražbi se prodaja premoženje kot celota.
3.Dražitelji	lahko dvigajo ceno pri prodaji za najmanjši znesek 200.000,00 SIT.
4.	Dražitelj je vezan na svojo ponudbo, dokler ni podana višja ponudba.
5.Na	dražbi uspe tisti dražitelj, ki ponudi najvišjo ceno.
6.	Dražba je končana 10 minut po najvišji ponudbi.
7.	Ugovore proti dražbenemu postopku je mogoče vložiti, dokler ni zaključen zapisnik o poteku dražbe.
8.Ugovore	reši stečajni upravitelj takoj.
9.	Premoženje prodaja stečajni upravitelj po navodilih in pod nadzorstvom predsednika stečajnega senata (čl. 154/1 ZPPSL).
Ogled premoženja in cenilnih poročil je možen vsak delovni dan od 10. do 14. ure in sicer po predhodnem dogovoru s stečajnim upraviteljem Zlatkom Hohnjecem, tel. št. 03 492 68 40.
ŽREBETA, starega 6 mesecev, ugodno prodam. Telefon 031 75M89. L1229 ŽREBIČKO, slaro sedem mesecev in bikca simentalca, težkega 200 kg, prodam. Telefon (03) 5733-240,031 868-201.
L1230
VEČ težkih svinj za zakol, odojke in dva bikca, 180 do 200 kg, prodam. Telefon 5823-118.	7928
PRAŠIČA merjasca, težkega približno 400 kg, prodam. Telefon 031 524-147.7947 TEUCO, 200 kg, prodam. Telefon 54761-419,Špes.	10
PRAŠIČE, 100 do 120 kg, za zakol ali nadaljnjo rejo, po ugodni ceni prodam. Telefon 031 662-868. ž593 PRAŠIČE, težke od 80 do 150 kg, prodam, cena 340 Sn/kg. Telefon 031 509-061, (03)5821-863.	3
TELIČKO, težko 120 kg, prodam. Telefon 5792-174.	š2
PRAŠIČE, mesne pasme, od 80 do 160 kg, ugodno prodam. Telefon (03) 5414-151.	15
BIKCA in teličko, težka 200 kg, prodam.
Telefon 041 794-301.	is
PRAŠIČA, težkega 230 kg, krmljenego s kuhano domačo hrano, prodam. Telefon (03) 5731-011.	20 TELIČKO, težko 200 kg, prodamo. Telefon 041 329-301. te DVE mladi kravi s telički, dve breji telici in 250 kg telico prodam ali menjam za
kravo za zakol. Telefon 031 676-833.
»
TELIČKO simentalko, staro 7 tednov, prodam. Telefon 5739-078. L3 TELIČKO simentalko, težko 155 kg, prodam za 80.000 SIT. Telefon 5702-634,041 823-925.	ž 2
SVINJO, težko 300 kg, krmljeno z domačo hrano, prodam. Telefon (03) 5805-185.
32
KRAVO simentalko, težko 650 kg, brejo, tretjega teleta, prodam. Telefon 041 550-136.	35
TELIČKO, staro od 14 dni do 2 meseca, po možnosti brez številke, šeka, limuzin, belgijska, kupim. Telefon (03) 5738-
SEN0 v kockah, otavo ali starino, večje količine, prodam. Možen prevoz. Telefon (03) 5736-702 ali 041 763-763.li2h
LESENE stebre za vinograd in lesene gajbice zo sadje ali krompir prodam. Telefon 041 523-968.	7933
VARILNI aparat C0;, jeklenko, opel kadett, letnik 1979 in delovno mizo, dolgo 5 m, s
predali, prodam. Telefon 031 826-782.
7957
MOPED »tribrzinec«, letnik 1972, vile za bale, manjšo traktorsko prikolico in mo-tokultivator Honda, prodam. Telefon 031 826-782.	7957
TRAKTOR 402, letnik 1983 in opel astro, letnik 1993, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 5778-971. 7962 JUGO 45, zimske gume 165/70-13, keramične ploščice, platišča za nisson-hyun-dai accent, prodam. Telefon 051 344-245.	L1
KUPIM
VRČ, 40-litrski, nerjaveči, za mleko, dobro ohranjen, kupim. Telefon (03) 5738-046 ali 041 200-658. L1227
A, če si štora od 45 do 50 let, rt nav ljubezni, ločena ali vdovo, če si želiš - sreče in iskrenosti ter ljubezni, se javi 53-letnemu vdovcu, visokemu 176 cm. Samo resne, pokličite (03) 5474-167. 7 Í0ŠKI srednjih let, iskren, pošten, želim spoznati dekle, žensko za prijateljstvo

Hiša prazna je, odkar več tebe v njej zdaj otožna se mi ze S pridnim delom osrečiti si znal, pred usodo strašno nemočen si ostal. Ostali so sledovi tvojih zgaranih rok...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta
FORTUNATA HRASTNIKA
iz Lahomnega 60 pri Laškem (10.7.1927-30.12.2005)
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala Konjerejskemu društvu Vrh nad Laškim, kolektivom Prodex, Tehnika in Paron, patronažni sestri Zaliki, osebju ZD Laško, ORL Celje, Onkološkemu inštitutu Ljubljana, travmatološke-mu oddelku Celje, govornikoma g. Stanku Seliču in g. Petru Ojsteršku, g. župniku Jožetu Horvatu za opravljen obred, sosedom Juvanovim in Pinterjevim, g. Beleju za odigrano Tišino, pevcem za odpete pesmi in Komunali Laško za opravljene pogrebne storitve. Še enkrat vsem in vsakemu posebej iskrena hvala.
Žalujoči: žena Anica, otroci Franci, Darko z družino, Fanika z družino, Marjanca s Tjašo in ostalo sorodstvo
INTELEKTUALEC, 45, simpatičen, situiran, želi spoznati žensko ali mamico, od 30 do 43 let. Telefon 041248-647. 5
Ezznnm
KUHARJA in natakarja z izkušnjami zaposlimo. Pogoji: poštenost, urejenost, želja delati v gostinstvu. Telefon 031 714-990. Pizzeria Taurus, Miran Kajtna s. p., Leveč 40,3301 Petrovce. n
KOMPLETNE adaptacije kopalnk, popravilo centralnih in vodovodnih instalacij. Kopalnice Štelcer, Malgajeva 20, Celje. Telefon 041 826-594. 7716 STROKOVNO vodenje poslovnih knjig in no-ložbeno svetovanje za mala in srednja podjetjo. Telefon 041653-378. 7746
strežno osebje.
0., Vojkova 4, Celje
KOMPLETNE sanacije kopalnic, popravilo in vzdrževanje vodovoda, zamenjava radiatorjev brez praznjenja sistema vam uredimo hitro, kakovostno in po ugodnih cenoh. Sončni žarek, Bojan Pesan s. p., Ul. skladateljev Ipavcev 46, 3230 Šentjur, telefon 051 206-503. Š1133
Servis štedilnikov, priklop na zemeljski
plin, servis sesalnikov SPEEDY in LIV.
Rado STRNAD s.p„ Tremerje 6, Celje.
Tel.: 03/548 8214, gsm: 041/558 370
KOT! TEDNIK
29
Po tsí! poíi, fcoder odhajaš, iJĚmm ■ ■ nevidno prihajaš nazaj -'* JPBB^^ti JE med svoje, /ci jí/i ne nehaš ljubiti SRSnl mĚĚĚm 'n ^	f^Q/e ljubezni.
■L_ ' -fc * :	(Tone Kuntner)
mffm -
ZAHVALA
I-Ï' ''li n I Zapustil nas je dragi mož, ati
FERDO VREČKO
iz Lahovega Grabna pri Jurkloštru (3.11.1940-14.12.2005)
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem. Posebna zahvala dr. patru Karlu in patru Vančiju za lepo opravljen cerkveni obred, hvala PGD Jurklošter, PGD Rimske Toplice, govornikoma g. Kozmusu in g. Doberšku za besede slovesa, g. Razborš-ku za odigrano Tišino, Komunali Laško ter cerkvenemu in moškemu pevskemu zboru iz Jurkloštra. Iskrena hvala sosedom Pušnik, ge. Zdenki ter družinama Ocvirk in Vo-lavšek, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani. Posebna zahvala bolnišnici Celje in Ljubljana ORL, prof. dr. Šmidu in medicinskemu osebju ORL. Iskrena hvala dr. Knezovi, dr. Rateju, patronažni sestri Alenki ter šoferjema Gregorju in g. Stojanu iz reševalne postaje Laško. Še enkrat iskrena hvala vsem in vsakemu posebej za darovane sveče, sv. maše in izražena pisna in ustna sožalja.
Žalujoči: žena Marica, sin Primož, sin Feri z družino in hčerka Irmi z družino
____L5
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in tasta
FRANCA GORIČANA
iz Gabrovca pri Kostrivnici (7.2.1936-24.12.2005)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem Številu pospremili na njegovi poti slovesa. Hvala vsem, ki ste nam ustno in pisno izrazili sožalje ter darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala njegovim sokrajanom za lepe poslovilne besede ter pogrebni službi Veking za organizacijo pogreba.
Žalujoči: žena Marija, hčerka Sonja in sin Igor z družinama
Ljubezen, delo in trpljenje
bilo vaše je življenje. Nam oslaja zdaj praznina in velika bolečina. Le srce in duša ve. kako boli, ko vas več ni.
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi drage mame, stare mame in prababice
CITE KRAČUN
iz Črešnjic 1 (1.3.1926-24.12.2005)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste v dneh slovesa z nami delili bolečino, nam kakor koli pomagali ter nam izrazili besede sožalja. Prisrčna hvala za darovano cvetje, sveče in sv. maše. Za lepo opravljeno sv. mašo in pogrebni obred se zahvaljujemo patru Branku Cestniku, dekanu Alojziju Vicmanu, župniku Antonu Pergerju, vojaškemu kurátu Mateju Jakopiču. Posebna zahvala župniku Antonu Vrisku za molitev in ganljive besede slovesa v cerkvi, cerkvenemu pevskemu zboru iz Črešnjic za petje med sv. mašo, pevcem s Frankolovega za odpete žalo-stinke, ge. Katici Pešak za besede ob odprtem grobu in pogrebni službi Raj za opravljene pogrebne storitve. Hvala za odigrano Tišino, kolektivom Klasje Celje, Etol Škofja vas, Celjske mesnine Celje ter SG Automotive Slovenske Konjice. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Hvala, da ste našo mamo v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku.
Žalujoči: otroci z družinami, vnuki in pravnuki
ATIJU
Zvezdice davno že spe in teta Luna jih šteje,
ena najlepše žari, je zvezdica, ati - si ti?
Filip

miz k
Že eno leto v grobu spiš, a y naših srcih še živiš. Ni ure, dneva, ne noči, vedno in povsod si ti. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli. Zdaj lučka tam na grobu ti gori, spomin nate in na tvoje pridne
še zmeraj živi.
V SPOMIN
7. januarja 2006 bo minilo leto žalosti, kar te ni več med nami, dragi mož, ate in dedi
EMIL DEŽELAK
iz Rečice pri Laškem
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečke.
Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja v ta miren kot tišine, tam srce tiho se razjoče, saj verjeti
noče, da te več med nami ni.
V SPOMIN
9. januarja 2006 bo minilo eno leto, kar nas je zapustil dragi mož, ati, dedi, tast in brat
IVAN PINOSA
iz Bevkove ulice (1933-2005)
Hvala vsem, ki s toplo mislijo v srcu postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče. Vsi njegovi najdražji
rr
Kako je mogel, ko smo mi še Nosiii moramo vsak svojo rc
(Světlana Makarovič)
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija, tasta, brata in svaka
STANISLAVA KOBALETA
iz Celja (5.4.1946-26.12.2005)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi prezgodnji zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter nam izrazili sožalje. Zahvaljujemo se gospodu župniku za sveto mašo in opravljen obred, pevcem za odpeti žalostinki ter pogrebnima službama Veking in Raj za opravljene storitve.
Žalujoči vsi njegovi
V SPOMIN
4. januarja je minilo sedem let, kar nas je mnogo prezgodaj zapustila naša draga
IRENA JELEN BASA
Z ljubeznijo hranimo spomin na naše skupne dni. Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in ji prižgete svečko v spomin.
Sonce je tam zgoraj, trata je na tleh, metulj in ptica srečna letita daleč proč. Mi ljudje pa spodaj živimo ves ta dan; ne samo ta dan, tudi leto dni. Dobili radi bi nazaj svojo omico; čakamo jo vsa ta leta, dni, pa še kar je ni. (LanainKaja)
ZAHVALA
Po dolgi in hudi bolezni nas je za vedno zapustila naša zlata
HEDVIKA HOSTNIK
(9.11.1933-31.12.2005)
Zahvaljujemo se vsem, ki so v teh težkih trenutkih sočustvovali z nami. Zahvaljujemo se tudi dr. Marjeti Lešnik in vsemu osebju oddelka za ledvične bolezni in dializo Splošne bolnišnice Celje, ki so v
zadnjih dveh letih skrbeli zanjo. Vedno njeni: mož Tone, Brigita z Ladijem, Duška z Bojanom ter vnuki Alja, Jure, Lana in Kaja
Celje
V celjski porodnišnici so rodile:
19. 12.: Janja TOPOLAK -dečka.
23. 12.: Nadja FIDLER KOVAČIČ iz Laškega - dečka, Maša URANKAR iz Celja - deklico, Tatjana LEJIČ iz Celja
-	dečka, Maja CINDRIČ iz Polzele - deklico.
24.12.: Tjaša PRAZNIK iz Velenja - dečka, Renata BOBNAR iz Slovenskih Konjic - dečka.
25. 12.: Marina RESNER z Dobrne - deklico, Tina TERŠEK iz Celja - deklico, Ivanka POUANŠEK iz Luč -deklico, Davorina VRŠNAK iz Šmartnega ob Paki - deklico, Aneta GLUVIĆ iz Celja - deklico, Ksenija MARČIČ iz Dramelj - dečka, Ingrid PANIĆ iz Celja - dečka, Saša PETERNEL s Polzele - dečka.
26.12.: Sanja MIKLAVŽIČ iz Rogatca - dečka, Mateja KOPRIVC iz Prebolda - dečka, Nevenka BOBEK s Planine pri Sevnici - deklico. Maja VOLK iz Velenja - dečka.
27.12.: Metka JAVORNÍK iz Celja - deklico, Anita KMETEC iz Braslovč - dečka. Carmen KOVAČ iz Štor - deklico, Tinka VOLAVŠEK iz Podplata -dečka, Vesna GOLE iz Braslovč
-	dečka, Andrejka ŠOSTER iz Grobelnega - deklico, Mateja LJUBEJ iz Celja - deklico, Petra VRŠČAJ iz Žalca - dečka, Liljana SELČAN iz Škofje vasi - dečka, Petra MRZDOVNIK iz Zreč - deklico.
28.	12.: Marta BRUNSEK STRAŠEK iz Velenja - dečka, Zvonka MRKELC VIPO-TNIK iz Slovenskih Konjic -dečka, Mihaela STA-LER iz Mozirja - dečka, Ivanka KOLAR s Frankolovega - deklico, Simona VERDEL z Dobrne - deklico.
29.	12.: Zalika TISNIKAR LAMOT iz Velenja - dečka, Mateja SEKOLNIK iz Šempetra v Savinjski dolini - deklico, Marija KOTNIK iz Pristave - deklico, Alenka GROBELNIK iz Žalca - dečka, Sabina ČOSIĆ iz Celja -deklico, Darja IRŠIĆ iz Zreč - deklico, Metka ŠKRUBA iz Velenja - deklico, Stanka ŠPORIN iz Šmartnega ob Dreti - deklico, Darja ISLAMO-VIČ iz Velenja - deklico.
Šentjur pri Celju
Umrli so: Peter ČERNOGA iz Zdol, 25 let. Blanka ROT iz Ljubljane, 29 let, Slavko LONČAR iz Slatine pri Dob-ju, 41 let. Živa VASIČ iz Dramelj, 78 let, Janez LEBER iz Marija Dobja, 66 let, Natalija LANDEKER iz Ljubljane, 29 let, Kristjan PORIČ iz Šentjurja, 5 mesecev.
Velenje
Umrli so: Jožef JERMAN z Gomilskega, 92 let, Alojz SREDENŠEK s Ponikve, 76 let, Marija LOMŠEK z Ljub-nega ob Savinji, 82 let. Niko ŠPEC iz Sevnice, 47 let, Adolf VOŽIČ iz Selovca, 61 let, Ljudmila BERCKO iz Velenja, 80 let, Marija SPOLENAK z Ljubečne, 85 let.
TOC
30
HrODMK
NOVI TEDNIK
KINO
Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe
King Kong
13.00.17.00,20.40 Megla
14.30.16.50,19.00. 21.10,23.20 Norčije z Dickom in Jane 20.00 sreda
Wallace in Gromit Prekletstvo Strahouh
12.00.16.00,18.10,20.20,22.30
Balcancan
14.00. 18.50
11.00. 15.40. 18.30 Senca preteklosti 21.20 Srečkolov
13.30.17.10,19.20,23.50 Ljubljana je ljubljena
21.30
Hany Potter in ognjeni kelih
10.30. 15.30
Prenašalec 2
18.40. 21.00,23.10 LEGENDA:
predstave so vsak dan predstave so v petek in soboto predstave so v soboto
19.00 Dom sv. Jožef nad Celjem
Božični koncert MePZ Andraž pri Polzeli
SOBOTA, 7.1.
10.00 Dvorana centra Nova Velenje Perrault Bečka: Obuti maček Pikin abonma in izven
18.00 OŠ Kozje_
Andersenov večer Ob zaključku 200-letnice šole
19.30 SLG Celje	____________
E. Jelinek: Kaj se je zgodilo potem, ko je Nora zapustila svojega moža, ali Stebri družb Oderpododrom, abonma po posebnem razporedu in izven NEDELJA, 8.1.
-n.M.'ll
PETEK 18.00 Skriti adut 20.30 Pri stricu Idrizu
SOBOTA 18.00 Mali Jeruzalem 20.00 Pri stricu Idrizu
NEDELJA 18.00 Pri stricu Idrizu 20 00 Mali Jeruzalém
SREDA 19.00 Pri stricu Idrizu

16.30 Muzej novejše zgodovine Celje Demonstracija obrtnika - zlatar Miroslav Bahčič 17.00 Hotel Štorman Celje
Likovna dela Marinke Stare (slike v akvarelu) odprtje razstave
King Kong
13.20.17.00, 20.40
Wallace in Gromit Prekletstvo Strahouh
13.30.15.40,17.50.20.00.22.10 Megla
14.40. 16.50,19.00, 21.10.23.20
14.00. 16.10. 18.20, 20.30. 22.40
Srečkolov
15.20. 19.30
Prenašalec 2
17.30, 21.40,23.40
predstave so v soboto in nedeljo
Anton Aškerc i letnici rojstva
spominski večer, predavala bo prof. Božena Orožen
Razstavišče Gorenje Velenje: dela akademskega slikarja Viktorja Šesta.
Zgodovinski arhiv Celje: Bombe na Celje - Letalski napadi na Celje med 2. svetovno vojno, avtoija mag. BojanaHún-melreicha in Jureta Miljevića, do 30.9.
Razstavišče Gorenja Servis: umetniške fotografije Branka Lesjaka - Blaža.
Galerija Borovo: olja na platnu Dra-gotina Paniča, do 24.1.
Cinkarna Celje: Kozolci, fotografije Francija Horvata, do 20.1.
Galerija Mik Celje: dela akad. slik. Jožeta Kumra iz Dolenjskih Toplic, do 9. 2.
MNZC - Občasni razstavni prostori: ilustracije Ančke Gošnik Godec, do 31.1.
MNZC - Otroški muzej Hermanov brlog: Zvezde Evrope, do 30.12. 06
16.00 Muzej novejše zgodovine Celje Demonstracija obrtnika - krojač Franjo Podbregar
Večer s folklorno skupino Lipa iz Rečice pri Laškem
19.30 Zdravilišče Laško - Zlata dvorana Ajda Skarlovnik in Tomaž Vov-ko: Madagaskar
potopisno predavanje
Fadil Hadžič: Državni lopov
gledališki abonma Ponedeljek in
Izobraževalni center Štore, Teharje: Zrak - tanka lupina našega planeta, fotografska razstava Gorazda Tratnika, do 20.1.
Knjižnica Vojnik: razstava likovnih del Amine Kolarič, do 16.1.
Galerija sodobne umetnosti Celje: dela Kamile Volčanšek, do 21.1.
IKS - internet kavarna Stane: fotografije iz krajinskega opusa, člana fotografskega društva Celje, avtorja Marka Rebova.
Razstavni prostor avtosalona Ko-šak: fotografije Silva Blazinška, do 31.1.
Galerija Nikec: razstava otroških del društva Otroci otrokom. Dela so narejena v keramiki, glini, emajlu, brušenem steklu.
Osrednja knjižnica Celje - avla drugega nadstropja: Fotografsko društvo Celje, avtorjev Tatjane Kač in Srečka Mačka, do 3. 2.
Osrednja knjižnica Celje - avla drugega nadstropja knjižnice na Muzejskem trgu: Pogled skozi objektiv 55 let delovanja Fotografskega društva Celje, do 3.3.
Galerija likovnih del mladih Celje: likovna dela otrok iz vrtcev in učencev osnovnih ter dijakov srednjih šol Mestne občine Celje, do 31. 1. ter razstava 48 grafik na temo Stari grad Celje avtorjev iz Slovenije, Srbije, Hrvaške, Bolgarije in Belorusije, do 31.1.
Galerija Volk: dela TonijaMoharja, do 31.1.
Likovni salon Celje: Galapagos - multimedijski projekt Damjana Kradné in Tomaža Lebana, do 28.1.
Mladinski center Celje: fotografije Foto - modnega vikenda 2005, do 31.12.

Literarni natečaj MCC je podaljšan do 10.1.
Sodelujete lahko s prozo (kratka zgodba) in poezijo (pesem) na temo Neomejeno. Starostne omejitve ni. Svoja dela, med katerimi bodo najboljša nagradili, lahko pošljete tudi na e-na-slov: programski@mc-celje.si Redne aktivnosti v dvorani
-	vsak ponedeljek in sredo ob 18.00 TAE DO rekreacija
-	vsak torek ob 15.30 moderni plesni gibi s Cvetano iz skupine Power dancers
-	vsak četrtek ob 18.00 plesne ure sal-se, latino in družabnih plesov s plesno šolo Roily
-	vsak ponedeljek, sredo in petek ob 15.00 plešemo breakdance
Več info: u
uj.mc-celje.si
Redno ŠKMŠ: Vadba joge: Srede in petki ob 19.30 - začetna stopnja, petki ob 18.00- nadaljevalna stopnja v vrtcu na Pešnici. Rekreacija: Sobote od 14.30 do 16.00 v telovadnici OŠ F. Malgaja
\ smoa
www.
.com
Galerija Vlada Geršaka Celje: olja na platno Vlada Geršaka.
Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtorjev.
Galerija Oskar Kogoj Žalec: prodajna razstava izdelkov iz serij Nature in Energy Design ter Cesarica Barbara Celjska oblikovalca Oskarja Kogoja ter grafik Rudolfa Španzla na temo Celjski grofi.
Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju in Zobozdravstvena zbirka, nova postavitev.
Špesov dom Vojnik: likovna dela (slike - olja na svilo) Marjete Zajec iz Voj-
Stari pisker: stalna razstava.
Pokrajinski muzej Celje: arheološka razstava z lapidarijem, kulturna in umetnostnozgodovinska razstava je zaprta zaradi obnovitvenih del, etnološ-a Schutzove keramike, razstava o Almi M. Karlin, numizmatična razstava.
Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid
Izobraževalni center Štore: Železarstvo v Štorah.
Mestna galerija Riemer: stalna zbirka Franca Riemerja: beneška šola Leonar-da Da Vincija, Modigliani, Cezanne, Klimt, Rodin, Diego Velazquez, Rihard Jakopič, Ivana Kobilca, Jože Tisnikar, Bidermajersko pohištvo, freska iz 14. stol iz Zičke kartuzije; gostujoča razstava: Edi Kandut, Causa Aliqua Subest - vedno obstaja razlog.
DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA
Telefon 492-63-56
DRUŠTVO OZARA CELJE
pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju; Krekov trg 3, Celje, tel.: 03 492 57 50.
ŠENT CELEIA
Slovensko združenje za duševno zdravje - pomoč pri socialni in psihološki rehabilitaciji oseb z duševnimi motnjami Krekov trg 3, Celje Telefon 03 428-8890,428-8892
ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM
Telefon 490 00 24, 031 288 827

PLANINSKI KOTIČEK
Planinsko društvo Zlatarne Celje vabi: 14. januarja na turo Sevnica - Lamprče - Ajdovski gradeč - Veliki Javornik - Bohor (koča) - Planina. Odhod ob 6. uri z avtobusnega postajališča ob Glaziji. Prijave do 9. januarja 03 545 29 27 ali 040 324 669.
Planinsko društvo Zreče, Unior Zreče in Občina Zreče pripravljajo že 28.
tradicionalni pohod po poteh Pohorskega bataljona, ki bo v soboto, 7. januarja. Odhodi avtobusov, za katere bo poskrbel organizator, bodo iz Zreč do Rogle med_8. in 9. uro. Zadnja skupina organizatorja z ekipo prve pomoči bo krenila na pohod s Peska ob 10. uri. Predviden čas hoje je pet do šest ur. Odhodi avtobusov s Kota bodo od 13. ure dalje, zaključna prireditev pa bo tudi letos v športni dvorani pri Osnovni šoli Zreče.
Planinsko društvo Laško pripravlja to nedeljo 15. pohod na Govško brdo. Na 811 metrov visok vrh se bodo pohodniki lahko povzpeli iz Laškega preko Kuretnega (3 ure hoje) ter iz Rečice in z Breznega (1,5 ure hoje). Zaključek pohoda bo ob 14. uri pri lovski koči v Govcah, kjer bo v kulturnem programu sodeloval moški pevski zbor iz Sedraža. Trem najpogostejšim obiskovalcem Govškega brda v letu 2005 bodo podelili posebne nagrade.
HITRO NAR0Č TE
Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 32 občin na Celjskem.
Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika 150 tolaijev, petkova pa 300 tolaijev. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno 1.700 tolarjev, kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo ludi pravico do treh brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov.
Prešernova 19 3000 Celje
NAROCILNICA
Ime in priimek:
Kraj: _
Ulica:____
Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
Podjetje NT&RC d.o.o. Direktor Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agen-cijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 42 25190, fax: (03) 5441032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 150, petkovega pa 300 tolarjev. Tajnica: Tea Podpečan Veler. Naročnine: Majda Klanšek Mesečna naročnina je 1.700 tolarjev. Za tujino je letna naročnina 40.800 tolarjev. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.

Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič. Urednik fotografije: Gregor Katič. Tehnični urednik: Franjo Bogadi Računalniški prelom: Igor Sarlah. Oblikovanje: Mi-nja Bajagič. E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika.lednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Simona Brglez Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880, (03) 49 00 881. E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO
Milena Brečko-Poklič, Janja Intihar, Brane Jeran-ko, Špela Oset, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Tone Vrabl
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Le-jič. Organizacijski vodja: Franček Pungerčič. Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Petra Vovk SkerI, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt pošti: agencija@nt-rc.si
HM!
EDRILO
31
Nagradna križanka
POMOČ: ARAGONIT-mineral kalcijevega karbonata, BOA-udav, GVERILA-boj v sovražnikovem zaledju, INCIDENT-neprijeten dogodek, PO-polonij
Nagradni razpis
1. nagrada: vstopnici za kopanje in savno na Rogaški ri-
2.	nagrada: bon v vrednosti 4.000 sit za bowling v Planetu Tuš
3.-5.	nagrada: karta za dopoldansko smučanje na Celjski koči
Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 12. januarja 2006.
Izid žrebanja božične križanke Pivovarne Laško
Objavljamo izid žrebanja božične križanke Pivovarne Laško iz Novega tednika št. 97, ki je izšel 23. decembra 2005.
Geslo križanke: TOČIMO GA ZA NAZDRAVLJANJE PRIJATELJSTVU, DOBRI VOLJI, ŽEJI
Prispelo je 1.217 pravilnih rešitev.
1.	nagrado - 3 platoje piva Zlatorog pločevinke 0,5 1 in 3 kartone piva Bandidos, prejme: Veronika Mikulan, Stranje 33, 3240 Šmarje pri Jelšah.
2.	nagrado - 2 platoja piva Zlatorog pločevinke 0,5 1 in 2 kartona piva Bandidos, prejme: Janko Videčnik, Franko-lovo 34, 3213 Frankolovo.
il 112 13
16 [Ï7 18
23 24 25 26
Davčna številka: .
HOROSKOP
Ona: Vse prehitro boste pozabili na svoje obveznosti in se prepustili lahkotnemu življenju. Res je, da v tem načinu ne boste našli nikakršne sigurnosti, vendar se boste zabavali kot še nikoli doslej.
On: Pazite, da si ne bo partnerka napačno razlagala zasanjanih pogledov prijetne neznanke, ki jo boste srečali v nakupovalnem centru. V tem trenutku si pač ne morete privoščiti prepira v vajini zvezi.
TEHTNICA
Ona: Zmanjšajte količino popite kave, saj le-ta negativno vpliva na vaš krvni pritisk. Raje čimprej obiščite zdravnika, ki vam bo še edini znal pravilno svetovati, sicer se vam ne obeta prav nič dobrega.
On: Presenečeni boste nad ravnanjem prijateljev, vendar pa bo presenečenje predvsem s pozitivnega vidika. Izkoristite dobro voljo v okolici in si ustvarite pogoje za uresničenje svojih skritih ciljev.
Dtk. ■ ŠKORPIJON
Ona: Uživajte v družbi in ne bodita tako zelo zahtevni, saj so ravno enostavne stvari tudi najbolj prijetne. To bo znal ceniti tudi partner, kar vaju bo ponovno precej zbližalo.
On: Morali se boste sprijazniti z dejstvom, da ne morete spremeniti navad partnerke. Toda verjetno je ravno to tisto, kar vas na njej najbolj privlači. Še vedno pa boste razmišljali tudi o nekom drugem.
DVOJČKA flfl
Ona: Situadja se bo sicer razvijala dokaj ugodno, vendar pa vam kanček previdnosti vseeno ne bo škodil Ravno nasprotno - odprla se vam bodo povsem nova obzorja, saj vam bodo ljudje začeli bolj zaupati.
On: Nikakor se ne boste sprijaznili z nastalimi razmerami, ampak si boste na vsak način skušali pridobiti stare privilegije. To bo malce težje, saj bo treba prepričati okolico, da ste spet takšni kot ste bili nekoč.
Ona: Prijeten pogled vas bo dobesedno spravil v deveta nebesa, na vas pa ostane, ali boste tam tudi ostali. Vsekakor vas čaka več kot prijetno doživetje, ki ne bo kar tako zatoni-lo v pozabo. Le tako naprej...
On: Partnerka vas bo povabila na prijeten izlet, saj vam namerava povedati izredno pomembno now'co, ki vam bo v veliki meri spremenila dosedanje življenje. Pripravite se na to, da ne boste preveč presenečeni.
3. nagrado - 1 plato piva Zlatorog pločevinke 0,5 1 in 1 karton piva Bandidos, prejme: Jelka Kukovič, Botričnica 19 b, Šentjur.
Nagrade srečni izžrebanci dvignejo na oglasnem oddelku Novega tednika.
Ona: Zadel vas bo plaz očitkov, ki pa bodo povsem upravičeni. Bolje bo, da se s tem odkrito spoprimete, saj se lahko v nasprotnem primeru vse skupaj še neprimerno bolj zaplete. Nekdo si želi vaše bližine ...
On: Kar ste iskali, to ste tudi našli. Vprašanje je le, ali boste uspeli nastalo situacijo tudi popolnoma izkoristiti ali pa boste znova pobrali samo smetano, nato pa raje previdno odšli. Bilo bi res škoda ...
STRELEC jfr
Ona: Prijeten nasmeh vam bo dodobra zmešal glavo in kar naenkrat se boste znašli v devetih nebesih. Vendar se skušajte čimprej postaviti na realna tla, drugače boste zelo razočarani. Ni vse zlato, kar se sveti!
On: Čas je že, da začnete ločevati zrnje od plev, sicer se boste na koncu opekli prav vi. To ne bo niti prijetno niti koristno. Pazite na pomemben telefonski klic, ki- vam bo v veliki spremenil življenje.
KOZOROG
Ona: Tisti, ki vas poznajo, so prepričani, da vam bo uspelo. Kljub začetnemu padcu, ki je bil zelo boleč, se boste hitro postavili na noge. Nekdo se vam bo sprva smejal, kasneje pa vam bo celo pomagal.
On: Ne pustite, da vas zgrabi razočaranje, ampak živite tako, kot da se ni nič zgodilo. Na svetu je toliko lepih stvari, treba se je le potruditi in uspe-bo uresničiti tudi ti-: je zdelo nemo-
Oruu Na poslovnem področju se vam bodo odprle možnosti, ki so bile še do nedavna samo neuresničeno upanje. Izkoristili jih boste celo bolje, kot pa ste si to predstavljali in tako bo pred vami povsem novo obdobje življenja.
On: Prijatelj vam bo predlagal, da se odpravita u družbo, saj ima za vas pripravljeno prijetno presenečenje v povezavi z nasprotnim spolom. Najprej se boste malo izmikali, nato pa le podali v veselo ponočevanje.
DEVICA >*
Ona: Dosegli ste, kar ste lahko, zato zdaj malo počivajte in nabirajte moči za nove podvige v bližnji prihodnosti. Pojdite na sprehod v naravo, sprostite se in skušajte pozabiti na težave. Precej bolje se boste počutili!
On: Pazite se zahrbtnega sovražnika, ki deluje predvsem preko vaših prijateljev. In še nasvet: mirno ravnanje vam bo prineslo več koristi kot noro razburjanje, h kateremu se zadnje čase vse prepogosto zatekate.
Ona: Partner vam bo namenil nekaj več časa, kot je to v njegovi navadi, kar vas bo prijetno presenetilo. Izkoristite to nepričakovano situacijo in realizirajte načrte o skupni prihod-
On: S partnerko se bosta podala na dokaj neraziskana ljubezenska področja, kipa so več kot mamljiva. In dlje kot boste šli, lepše varn bo ... Toda vseeno bo treba paziti, da vas vse skupaj preveč ne zanese.
Ona: Že navsezgodaj vas bo poklical prijatelj, na katerega ste že skoraj pozabili. Dogovorili se boste za prijeten pomenek in skupaj bosta obujala spomine na preteklost. Izvedeli boste nekaj presenetljivega.
On: Krepko se boste morali potruditi, da boste uspeli pridobiti nazaj tisto, kar ste pred kratkim lahkomiselno izgubili. Toda kljub temu se varn splača malce stisniti zobe, saj boste s tem ogromno pridobili.
NW
Veseljaki	rumena stran
Po naših informacijah se bo nekaterim znanim celjskim obrazom življenje v letu 2006 zagotovo zelo spremenilo. Tokrat predstavljamo tri.
IZTOK GARTNER Foto: GREGOR KATIČ
Slavko Sotlar, ki so ga mnogi hoteli spraviti tja, kjer ni prav nikomur prijetno, je ostal do konca in se umaknil sam. V pokoj, kjer komaj čaka na vnuke svojega sina Tilna.
Ker je bila Danica Doberšek doslej odgovorna za finance na naši občini, ji vodenje podjetja Nepremičnine zagotovo ne bo smelo delati prav nobenih težav.
Matjaž Pavčič je lansko leto zamenjal dve službi ter zakorakal na novo pot, na pot uspešnega gradbenika.
Velika vrnitev
Celjan Zoran Zorko,
svetovni prvak v igranju harmonike, je za dalj časa izginil s slovenskega prizorišča in se umaknil čez lužo. Sedaj je končno le prišel nazaj, obudil svojo unikatno glasbeno skupino Zeron in se podal na pota svoje stare slave, ko je za en sam nastop zaslužil tudi po milijon tolarjev. In pozor, v skupini poleg njega občasno igra tudi Lojze Peterle, ki kot veste odlično obvlada orglice.
IG
041/651 056 in 03/490 0222
NT^RC	-- St"2 "6" 'anuar 2006
ste bili POŠKODOVANI
—vnava VgJETNI
'- ' ŽELITE PRIMERNO DENARNO 00ŠK0DNIN0?
PE CELJE. Ljubljanska cesta 20	080 13 14
V novih vodah?
Glede na to, s kakšno radovednostjo si je zadnjič ogledoval opremo Info TV priljubljeni voditelj Dogodkov dneva na TV Celje in novinar Andrej Krajne, se kar bojimo, da se ozira po novi službi.