Pregledni znanstveni članek (1.02)	UDK 227.6:241.513.41
BV 66 (2006) 2, 311-320
Mirjana Filipič Odnosnost veselja v Pismu Filipljanom
Povzetek: Odnosnost je v pismu zaznamovana s Pavlovo življenjsko situacijo, z bližino dokončne daritve za skupnost, ki daje posebno intenzivnost tudi temi veselja. Na podlagi retorično semantične analize so v članku izpostavljena vsa mesta, kjer na različnih ravneh Pavel omenja veselje. Izstopajo tri kvalitete veselja: konstantnost ob aktivnem sodelovanju pri Božjem načrtu dopolnjevanja skupnosti (1,3-6); bivanjska utemeljenost ob poistovetenju s Kristusom (1,18); evharistično veselje, ki se preko daritve prenaša na druge (2,17-18). Veselje je najprej sad odrešenja, ki sega na bivanjsko raven, saj je najgloblji vir Pavlovega veselja dejstvo, da je Kristus poveličan v njegovem telesu (1,20). Na skupnost se veselje razširja zaradi odgovornosti, da bi se dar odrešenja širil, in v zavedanju, da bo Bog sam dopolnil delo skupnosti, sega na eshatološko raven (1,4). Pavel svoje veselje izpoveduje, skupnost pa vabi v isto veselje. Odnosnost dosega vrh na obredni ravni, kjer skupna udeleženost pri Kristusovi daritvi poraja tudi skupno veselje (2,17-18). Globoko kristološko razlago veselja potrjuje Pavel s konkretnimi primeri, ki kažejo na skladnost razmišljanja (2,28.29; 3,1; 4,1.10).
Ključne besede: pismo Filipljanom, veselje, odnosnost, trpljenje, občestvo, istost čutenja
Summary: Relationality of Joy in Philippians
In the Letter to the Philippians the relational concept is marked by Paul's life situation with his approaching final sacrifice for the community, which gives special intensity also to the theme of joy. On the basis of a rhetorical-semantic analysis the paper deals with all passages where Paul mentions joy at different levels. Three qualities of joy are particularly evident: constancy in the active co-operation with God's plan of completing the community (1.3-6); existential foundation in the identification with Jesus Christ (1.18); eucharistic quality of joy being transferred to others by sacrifice (2.17-18). First, joy is a fruit of salvation reaching to the existential level, the deepest source of Paul's joy being the fact that Christ is already glorified in his body (1.20). Joy spreads to the community because of the responsibility for spreading the gift of salvation and reaches the eschatological level (1.4) in the knowledge that God Himself will complete the work of the community. Paul professes his joy and invites the community to join in the same joy. The relationality reaches its peak at the ritual level where the common participation in Christ's sacrifice also generates common joy (2.17-18). Paul confirms the deep christological explanation of joy with concrete examples showing a harmony of thought (2.28,29; 3.1; 4.1,10).
Key words: Letter to the Philippians, joy, relationality, suffering, community, identity of feeling.
Uvod
Pismo Filipljanom je pisano iz perspektive Pavlove osebne situacije, ki jo doživlja v Kristusu, ko v ujetništvu sluti neposredno bližino smrti.1
1 V zadnjem desetletju je živo vprašanje, kdaj je pismo nastalo. Vedno bolj prevladuje hipoteza, da je bilo napisano v času Pavlovega zadnjega ujetništva v Rimu (R. J. Cassidy, M. Bockmühl, P. T. O'Brien, J. T. Fitzgerald, W. A. Meeks, S. Bittasi) in najbrž zadnje ali
Presenetljivo je, da se skozi celoto pisma konstantno prepleta tema veselja, ki ji daje posebno moč ravno situacija trpljenja. Pavel predstavlja veselje kot odnosno kategorijo,2 ki jo osvetljuje Kristus, in s tem prerašča takratne grške stoične poglede.3 Vezano je na jasno zavest lastne odre-šenosti, ima določeno teološko vsebino, je konkreten izraz intenzivnosti krščanskega življenja. Poglejmo, kakšne razloge navaja za nenehno veselje, v čem ima izvor, kdaj se razširja na druge.
1. Metoda
V raziskavi teme veselja se omejimo na besedno polje glagolov xa^pw in GUYxa^pw ter samostalnika xapa,4 ki sestavljajo tipično Pavlovo besedišče.5 Z retorično semantično analizo obravnavamo vsa mesta, kjer nastopa ta tema, ter jih predstavimo v širših vsebinskih sklopih, upoštevajoč dinamiko sobesedila, ki izraža odnosnost. Opazujemo predvsem, na kakšni ravni je ob temi veselja izpostavljen Pavlov odnos do Kristusa, kdaj se razširja v odnos do skupnosti in kako sega do Boga Očeta.
vsaj eno od zadnjih njegovih pisem, čeprav obstaja tudi možnost Cezareje, Efeza ali Ko-rinta. J. N. Aletti povzema v najnovejšem komentarju: Saint Paul Epitre aux Philippiens, Études Bibliques 55, Paris 2005, 1-4, vsa stališča glede tega vprašanja. Možnost, da je bilo pismo napisano v Korintu, je oprta na Rim 16,7 (2 Kor 6,5; 11,3), in jo razlaga S. Dock v svojem članku, Lieu et date de l'épitre aux Philippiens, v: RB 80 (1973), 220-246.
2	U. Vanni predlaga strukturo celotnega pisma na podlagi odnosnosti in s tem utemeljuje prijateljski slog pisma oz. osnovni namen, ki je v medsebojni razdelitvi tega, kar doživljata Pavel in skupnost. Prim. Verso la struttura letteraria della lettera ai Filippesi, Convegni internazionali su Paolo di Tarso. Tudi S. Bittasi opozarja na pomen odnosnosti v svojem delu Gli esempi necessari per discernere. Il significato argomentativo della struttura della lettera di Paolo ai Filippesi, AB 153, Roma 2003.
3	V stoicizmu je veselje poseben vidik strasti ("nSovq), ki je eno od štirih temeljnih razpoloženj, in jo človek mora v sebi obvladati, ker je čisto brezstrastje dejansko nedosegljivo. Ciceron in Seneka sta obravnavala veselje z veliko resnostjo kot dobrino duše, ki napreduje v vrednotah. Veselje povzroča prakticiranje vrednot v polnem smislu, zato je odvisno le od lastnega napora, od samoobvladanja. Za Pavla pa izvor veselja ni zgolj vrednota njegove duše, ampak je vezano na zavest odrešenja v odnosu s Kristusom in na oznanjevanje evangelija. Izhaja torej iz odnosa in je odvisno od nečesa, kar človek prejema v odnosu, ni zgolj notranje duši posameznika. Prim. J. S. Pobee, Persecution and Martyrdom in the Theology of Paul, JSNTSup 6, Sheffield 1985; J. T. Fitzgerald (ur.), Friendship, Flattery and Frankness of Speech, NTS 82, E. J. Brill, Leiden 1996.
4	Koren glagola %alpsiv je yap, iz katerega je izpeljana tudi beseda %apic, milost. Pomenska povezava med milostjo in veseljem izraža, da milost prinaša ljudem veselje. Beseda je zelo pogosta v klasični grščini od časov Homerja naprej. V velelniški obliki (tako ednina kot množina) je pomenila pozdrav. Nedoločniška oblika se v epistolografiji pojavlja v vlogi odprtja pisma. V Novi zavezi je xapa, najpogostejši izraz za veselje, ki je tesno vezano na trpljenje. Glagol auyxptipstv je prvotno pomenil »veseliti se z« in v tem pomenu nastopa v klasičnih grških besedilih, kasneje pa je dobil pomen »želeti nekomu veselje, voščiti«. V LXX nastopa samo 2x (1 Mz 21,6 in 3 Mkb 1,8), v NZ pa 7x (Lk 1,58; 15,6.9). Gl. H. Conzelmann, %alpro, TDNT IX, 493-640.
5	Glagol xalpsiv se nahaja v pismu 9x (Flp 1,18 /2x/; 2,17.18.28; 3,1; 4,4 /2x/.10). Sestavljen glagol CTuy%alpsiv 2x (2,17.18); samostalnik yapä pa 5x (1,4.25; 2,2.29; 4,1).
2. Konstantnost veselja zaradi sodelovanja pri Božjem delu (1,3-11;
4,4-7)
Tako v dobrohotnem nagovoru (1,3-11) kot v zaključnih navodilih (4,4-7) izstopa konstantnost veselja kot prva lastnost, ki izraža njegovo globljo utemeljenost v Bogu in neodvisnost od konkretnih zunanjih situacij.6 Pavel uvaja temo veselja z opisom notranje naravnanosti v prosilni molitvi, ki jo izraža deležniška fraza v. 4: ^sxà xapag x^v Ssriaiv noiou^svog (z veseljem dovršujoč prosilno molitev).7 Prošnja je vpeta v zahvaljevanje Bogu za njegovo eshatološko delovanje, to je, dopolnjevanje skupnosti vse do konca časov,8 kar pove že struktura stavka (1,3-6), ki vsebuje le dva nosilna glagola v aktivni obliki: s0%apioTm ts 9sS ^ou (zahvaljujem se svojemu Bogu) in èmxs^éosi (bo dokončal), ki uokvirjata celoto. V v. 5 utemeljuje, da prosi z veseljem zaradi občestva, ki ga živi skupnost glede na evangelij (Kotv©v^a sig tò sòayysAaov). Pri tem misli na njen živ odnos do evangelija, ki se izraža v oznanjevanju, in ga sam izkuša od prvega dne do zdaj (vàv). To določa tudi njegov pogled v prihodnost, saj je prepričan (nsnoiTrng v. 6), da bo Bog dopolnil skupnost do dneva Kristusovega prihoda. Pavel takoj v nadaljevanju (v. 7-8) zagovarja tako notranje čutenje do skupnosti, ko globino odnosa izpoveduje s tremi stopnjujočimi se podobami: »imam vas v svojem srcu (èv t^ KapS^ 0^a<;)«; »z menoj ste deležni milosti v mojih verigah (èv t^ TO<g Ssa^otg ^ou)«; »hrepenim po vas v srčnosti (sv anMy%voig) Kristusa Jezusa«.9 Odnos s skupnostjo je torej utemeljen v Kristusovi ljubezni, ki sega do deleženja trpljenja in odpira vnaprejšnje doživljanje tega, kar bo dopolnjeno ob koncu časov.
Sorodno povezavo med nenehnim veseljem in prosilno molitvijo (npoosux^ Sévoig, air^a v 4,6), ki ima v ozadju zahvaljevanje, zasledimo
6	Posebno retorično moč dajejo stavkom izrazi tcóvtots, »kadarkoli«, èv nóa-q Ss-qast, »v sleherni prošnji«, 0nèp navtwv ü^wv, »za vas vse«, ki se v teh dveh delih pisma pogosto ponavljajo in zaobjemajo vse v časovnem in prostorskem smislu. Pavel rad dodaja v zaključnih parenezah besedo tcóvtots. Prim. 1 Tes 5,16-22; Kol 4,6.
7	Samo na tem mestu Pavel na kontrasten način povezuje veselje s prosilno molitvijo, ki je odraz pomanjkanja, potrebe. Tema veselja se v dobrohotnem nagovoru pojavi samo še v 1 Tes 1,6, kjer je vezana na način sprejetja evangelija s strani skupnosti.
8	Motiv za Pavlovo zahvaljevanje je vedno vezan na življenje krščanskih skupnosti in Božje delovanje v njih. Pavel se nikoli ne zahvaljuje za milosti, ki jih prejema sam, ampak mu je več dar skupnosti. Vedno zahvalo naslanja na Boga Očeta, nikoli neposredno na Kristusa, tu pa osebni odnos še posebej poudarja. Prim. O'Brien, Introductory Thanksgivings in the Letters of Paul, Leiden 1977; G. P. Wiles, Paul's Intercessory Prayers, Cambridge 1974.
9	Pavel hrepeni po njih v ljubezni, ki jo čuti do Kristusa, kar lahko pomeni tudi, da hrepeni v ljubezni, ki jo ima Kristus sam do njih. Prim. G. D. Fee, Philippians, NTCS, Inter Varsity Press, Leichester, 92-96.
314	Bogoslovni vestnik 66 (2006) 2
tudi v zaključnih navodilih skupnosti (4,4-7).10 Pavlova osebna izpoved iz 1,4 (EùxapiGim tS 9sS ^ou ... ^sxà xapa?) tu prehaja v splošni imperativ skupnosti: »veselite se v Gospodu ... z zahvaljevanjem«, (Xa^psTS èv Kupiro ... ^STa sò%apiouag). Vzklik %a^psTS je na poseben način osredotočen v Kristusu (èv Kupto) ter dopolnjen s kontrastnim velelnikom ^nSèv ^spi^vOTs (ne skrbite), ki prav tako izpostavlja zaupnost do Kristusa, izraženo s prosilno molitvijo. Imperativu %a^psTS sledita dve dobrini kot odraz božjega delovanja, kot sad, ki je dan tistim, ki izpolnjujejo to temeljno krščansko vodilo. Ti sta dobrota (èmsiK^) in mir (sip^vn). Dobrota, ki izhaja iz veselja v Gospodu, ima univerzalno razsežnost, saj seže do vseh ljudi in naznanja Gospodovo bližino. Mir pa, ki so ga deležni tisti, ki skrbi izročajo Bogu, na osebnostni ravni varuje človekovo srce in um v Kristusu Jezusu.
3. Temelj veselja v poveličanem Kristusu (1,12-30)
Pavel v nadaljevanju (1,12-30) podaja kristološki temelj svojega veselja, ki ga na najbolj neposreden način izpoveduje v v. 18. Ta pomeni tudi mejo med prvim delom (v. 12-18a), kjer podaja razloge za sedanje veselje, in drugim delom (v. 18b-22), ki govori o motivih veselja v prihodnosti. Razlikovanje med razlogi za sedanjost in prihodnost daje vtis postopnega dozorevanja za vedno globljo utemeljenost veselja v Kristusu. Sosledje glagolov xa^pro, »veselim se« in xap^oo^ai, »še naprej se bom veselil«, v v. 18, povezuje veznik àMà Kai (vendar, ampak), ki poudarja neprekinjenost veselja kljub Pavlovi slutnji neposredne bližine smrti, lahko bi celo rekli večjo intenzivnost glede na sedanjost.11
Pavel izhaja iz svoje življenjske situacije (Ta kot' è^è, to, kar se godi z mano, v. 12), ki je bo v prihodnosti deležna tudi skupnost: to so verige zaradi Kristusa (1,12-13), prenašanje trpljenja in boj za vero (1,29-30). V tej svoji situaciji želi razodeti bratom smiselnost, oz. koristnost sedanjega trpljenja (yivróoKstv Sè -fa^ag ßou^o^ai, hočem, da veste), ki je hkrati tudi razlog za veselje: to je dejstvo, da se oznanja Kristus (v. 15, tòv XpioTÒv Knpuooouoiv; v. 18, XpioTÒg KaTayysAlsTai). Pri tem je mišljena aktivnost skupnosti v širjenju evangelija, v katero je pa sam le pasivno vključen preko svojega trpljenja, saj mu je neposredno oznanjevanje zaradi verig onemogočeno. Zaveda se, da je oznanilo Kristusa samo v sebi tako moč-
10	Med enotama 1,4-11 in 4,4-7 obstaja več vzporednic: poudarjena je eshatološka razsežnost (do dneva Kristusa Jezusa // Gospod je blizu; izpostavljena je dejavnost molitve (v sleherni svoji molitvi // z molitvijo, prošnjo; ob vsaki priložnosti ... molim za vas // izražajte svoje želje Bogu); sorodnost besedišča (vas nosim v srcu // bo varoval vaša srca; tako mislim o vas vseh // vaše misli v Kristusu Jezusu).
11	Prim. P. T. O'Brien, The Epistle to the Philippians, NIGTC, Eerdmans, Grand Rapids 1991, 107-108.
M. Filipič: Odnosnost veselja v Pismu Filipljanom	315
----1-1-^-
no, da presega napačne namene nekaterih pri oznanjevanju. Čeprav kasneje v 3,18 jokaje svari pred slabimi zgledi, na tem mestu prevlada dejstvo, da je Kristus oznanjen tudi preko človeških slabosti.
V drugem delu (v. 18b-22) prehaja Pavel izključno na bivanjsko raven osebnega odnosa s Kristusom in skupnosti ne omenja več, ko izpoveduje veselje zaradi zedinjenja s Kristusom, ki ga čaka ob koncu življenja. Svoj pogled utemeljuje v v. 19 s trdnim vedenjem (oTSa yap), da se mu bo vse izteklo v rešitev (sig orn^av), ter v v. 20 z željnim pričakovanjem in upanjem, da bo Kristus kot vedno tudi zdaj (vàv) poveličan v njegovem telesu. V ozadju Pavlovega veselja je torej osebno izkustvo Kristusa, ki vedno rešuje. Razlog za veselje najbolj nazorno izraža v. 20, ki ima anti-tetično strukturo:
èv oùSsvi (v ničemer) aio%uv9^oo^ai (bom osramočen) akk' èv naon napp-^a ^syakm^osiai Xpioxòg (v vsej zaupnosti)	(bo poveličan Kristus)
Vrstica vsebuje preobrat glede nosilca dejanja: iz Pavlovega »jaz-a« prehaja na Kristusa. Tu je odnosnost najgloblje izražena, saj Pavel niti ne govori več o odnosu, ker v sebi daje ves prostor samo Kristusu, tako da se bivanjsko poenoti z njim, ko pravi »živeti je zame Kristus«. Pasivna oblika antitetičnih glagolov »biti osramočen« in »biti poveličan«12 nakazuje, da je Bog sam nosilec tega preobrata, ki je milost zaradi velike pri-tegnjenosti v Kristusovo ljubezen in ne toliko stvar osebne odločitve. Bog poseže na učinkovit način s poveličanjem Kristusa v Pavlovem telesu. Pavel izpoveduje veselje ob celostnem in aktivnem sprejemanju tega daru, ki ga vodi v daritev za skupnost. Vzporednica med »v ničemer« in »v vsej zaupnosti« izpostavlja kontrast, da je sramoto, ki jo je sicer Pavel doživljal v oznanjevanju evangelija, zamenjala napp^a,13 ki je notranje razpoloženje jasnosti, zaupnosti, odprtosti, kjer je brez ovir podarjen ves prostor samo Kristusu. Kaj konkretneje to pomeni, razlaga Pavel na podlagi besednega para »življenje, smrt«, ki zajema celoto človekove eksistence. napp-^a se izraža v zaupnosti glede načina bivanja, v odprtem sprejemanju trpljenja, smrti. Prostor, kjer bo Kristus poveličan, je Pavlovo zemeljsko telo (om^a). Beseda om^a ima pri Pavlu širok spekter pomenov in bolj kot snovno telo pomeni način utelešenja, način bivanja v telesu, ki je v tem primeru osredotočen v Kristusu. Najgloblji izvor Pavlovega veselja je torej Kristus v njem; Kristus, ki ga doživlja poveličanega v lastnem telesu.
Ko nadaljuje, da mu je smrt dobiček (KspSog), prehaja v izražanju na
12	Glagol psyakwra se pojavi v Pavlovih pismih samo še v 2 Kor 10,15, kjer se nanaša na področje in nima Boga za nosilca dejanja.
13	Pavlov pomen besede nappnola izraža odprtost, zaupnost v odnosu do Boga in do človeka (prim. 2 Kor 3,12; Ef 6,19; Kol 2,15). Prim. H. Schlier, napp^ma, TDNT V, 882884.
metaforično raven, kjer dobiček lahko označuje znotraj logike pridobivanja le Kristusa samega (prim. Gal 2,20), saj umreti pomeni biti združen s Kristusom na polnejši način, ki je v času zemeljskega življenja nedosegljiv. Ker je smrt v človeških očeh izguba življenja, jo Pavel v odnosu do Kristusa predstavlja kontrastno kot dobiček.
V	tretjem delu (v. 22-26) prehaja Pavel zopet na raven, kjer se odnos s Kristusom razširja v skupnost. Razmišljanje razvija ob močni želji po taki edinosti s Kristusom (v. 23), ki bo mogoča šele, ko bo prost telesa. Možnost še daljšega ostajanja v telesu izraža najprej kot neke vrste razpetost (ouvsxo^ar Sè £K T&v Suo, v. 23), ki pa jo kmalu rešuje s trdno gotovostjo (nsnorBrng oTSa, v. 25), da bo v telesu še naprej ostal.14 Za trenutek se obnaša, kot da bi mogel izbirati sam med življenjem in smrtjo (u alp^oo^ar où yrwp^<B, kaj naj izberem, ne vem), saj ga v tako stanje privede Kristus v njem, ki ga na bivanjski ravni doživlja v vsej zaupnosti in odprtosti (napp^a). S takim načinom predstavljanja še bolj poudarja edini smisel svojega življenja, ki je Kristus sam in v njem odgovornost za skupnost, da bi bila deležna tega istega daru. Sad Pavlovega ostajanja v telesu je torej napredovanje skupnosti in njeno veselje v veri (v. 25, %apàv Tf g moTsrog). Ni slučaj, da ravno tu tema veselja prvič v pismu prehaja na skupnost. Veselje je samo na tem mestu neposredno vezano na vero, ki jo Pavel kasneje v v. 29 nadgrajuje s trpljenjem, où ^óvov tò sig aùxòv rnoxsusrv àXkà Kai tò tìnèp aùxoà naoxsrv, »ne samo da v Kristusa verujete, ampak da zanj tudi trpite«. S tem Pavel napoveduje, da bo tudi veselje skupnosti utemeljeno v Kristusu, v veri vanj in v deleženju trpljenja zanj in bo segalo na isto raven kot Pavlovo veselje.
4. Medsebojna razdelitev veselja v obredni daritvi (2,1-4;12-18)
V	nadaljevanju Pavel razlog veselja navezuje na notranje življenje skupnosti, ki je pozvana v istost čutenja s Kristusom. V Flp 2 dvakrat prikliče temo veselja, v 2,2 in 2,17-18.15
Prva omemba veselja se nahaja v pogojnem stavku (2,1-4), ki je svarilnega značaja in poziva skupnost k občestvu (Korvwv^a). Pavel najprej s strukturo si Tig (če kaj) uvaja štiri pogoje, ki jih povzema z velelnikom
14	Pavlovo izpovedovanje trdne gotovosti in prepričanosti izraža globljo refleksijo, oz. globlje dojemanje Božjega odrešilnega delovanja, ki je pomembno pri dozorevanju Pavlovega veselja, ki ima prav tako lastnost trdne prepričanosti. Prim. J. N. Aletti., n. d., 4, op. 15. Pavlovo jasno vedenje, da se bo vse izteklo v njegovo rešitev v v. 19, ima svoj odmev v jasnem vedenju, da bo še naprej ostal v skupnosti prisoten v mesu, ki ga izraža v v. 25.
15	Poglavje 2 ima tri dele, ki so si v koncentričnem razmerju: 2,1-5; 6-11; 12-18 (ABA'). Središčni del, ki je za mnoge teološko jedro pisma, v obliki himne predstavlja Kristusa kot model ponižnosti in izpraznjenja samega sebe, ostala dva dela (A,A'), ki ga oklepata, pa sta svarilne narave glede na Kristusov model. Vendar pa v temi veselja ni nikoli prik-lican model Kristusovega veselja. Prim. L. G. Blomquist, The Function of Suffering in Philippians, JSNTSup 78, JSOT Press, Sheffield 1993, str. 193.
nAnpróoaTS ^ou t^v xapàv, »dopolnite moje veselje«, in nato nadaljuje z glavnim namenom iva tò amò ^povfTS, »s tem, da ste istih misli«, ki je obširneje razložen z deležniškimi zvezami in dopolnjen v 2,5: »To mislite v sebi, kar je tudi v Kristusu Jezusu.« Temeljno sporočilo stavka je torej vabilo skupnosti v istost čutenja s Kristusom, pri katerem Pavel še posebej izpostavlja odnosnost, saj dosega stavek vrh ravno v učinku, ki ga tako življenje skupnosti povzroča v njem. Velelnik nlnpróoaTS (dopolnite, izpopolnite) izpostavlja aktivno vlogo skupnosti pri dopolnjevanju veselja, ki ga Pavel že ima v sebi.16 Bolj ko je skupnost približana Kristusovemu čutenju, bolj aktivno je udeležena pri Božjem delu in s tem je tudi Pavlovo veselje večje, ker raste Božje kraljestvo.
V 2,12-18 Pavel daje navodila skupnosti in v v. 17-18 na najbolj neposreden način poziva k medsebojni razdelitvi veselja, ki pa ima močno ozadje obredne daritve, s katero Pavel poenoti samega sebe, saj se v opisovanju poslužuje liturgičnega besedišča (onsvSo^ai, 9uo^a, AslTOupY^a). To daje vsemu slovesen ton in nakazuje, da je Pavlova daritev že pridružena Kristusovi daritvi, nakazuje torej evharističnost dogajanja, ki zabri-suje meje med sedanjostjo in prihodnostjo, saj odpira dogajanje v litur-gični čas in prostor, čeprav ima istočasno zelo realno ozadje Pavlove dejanske bližine mučeniške smrti. Pavel v v. 17 na obredni ravni razlaga način, kako je Kristus »poveličan v njegovem telesu« (prim. 1,20), ko se izliva (onévSo^ai)17 kot pitna daritev in s tem dopolnjuje kristološki temelj veselja. Namen njegove daritve je jasen: čuti se udeleženega pri žrtvi in daritvi vere skupnosti (eni t^ 9uo^ Kai Asicoupy^ rn? nwTsmq To pomeni, da se obredna daritev udejanja po veri, ki jo ima skupnost, po veri, za katero tako Pavel kot skupnost prenašata trpljenje. Odnosnost tu dosega novo razsežnost, ki odpira evharistično veselje. Z veznikom àAM, (četudi) v v. 17 izpostavlja kontrast med »trpljenjem za njihovo vero« in »veseljem z njimi«: ne gre zgolj za izpoved Pavlovega veselja kljub njegovemu trpljenju, ampak je poudarjena v tem odnosnost: ko je v Kristusu Pavlovo darovanje pridruženo njihovi daritvi, se preobrazi v skupno veselje. V isti meri kot je veselje odnosna kategorija, je torej tudi trpljenje, saj se le v Kristusu lahko prenaša z veseljem in daruje za druge. Trpljenje je kot nujnost, ki pripravi človeka za globlje veselje. Trpljenje, ki ga Pavel kot apostol mora prestajati za skupnost, je tako globoko osmišljeno, da je v primerjavi s tem, kar se v Kristusu do-
16	Pavel s to prošnjo želi vzbuditi v vernikih čut odgovornosti za oznanjevanje evangelija. Veselje je tu predstavljeno kot mesijanski dar, ki dosega polnost, ko se oznanilo odrešenja širi. Prim. N. L. Aletti, n. d., 127. S prošnjo obrača tudi pozornost nase in tako želi dati skupnosti še en motiv več v prizadevanju za isto miselnost. Prim. P. T. O'Brien, n. d., 176-177.
17	Glagol ansvSo^ai se pojavi v Novi zavezi samo še v 2 Tim 4,6 in obakrat na metaforičen način označuje dokončno življenjsko daritev. Izraz je znan tako v poganskem obredju kot v judovskem starozaveznem načinu darovanja.
polnjuje, samo v sebi zanemarljivo.18 Vzporednost med glagoloma xa^p© in Guyxa^p© nakazuje rast intenzivnosti veselja, ko je razdeljeno. Pavel svoje veselje v daritvi zanje izpoveduje, Filipljane pa poziva, naj se v isti intenzivnosti veselijo z njim, ko iz pripovednega naklona (%a^p©, Guyxa^p©) prehaja v velelnega (%a^psTS, ouYxa^psTs). Veselje torej ne more biti pridržano zase, njegov smisel je, da preide na tiste, za katere ozna-njevalec živi daritev.
5. Konkretni zgledi skladnosti (2,19-30; 3,1-11; 4,10-20)
Meja med poučnim in parenetičnim delom v Flp ni posebej zaznavna, pa vendar lahko v temi veselja opazimo skladnost med opisi konkretnih situacij in splošnimi vsebinami.
V 2,19-30 izpostavlja Pavel svoja sodelavca Timoteja in Epafrodita, ki sta protiutež napačnim oznanjevalcem in rešujeta situacijo Pavlove fizične odsotnosti, kar prikliče temo enote 1,12-30. Veselje skupnosti do teh dveh sodelavcev v 2,28.29 je utemeljeno v sobesedilu, ki izpostavlja njuno zavzetost za Kristusa, smrtno nevarnost, bolečino, pripravljenost dati življenje. Skupnosti je naročeno, naj ga sprejme z vsem veseljem (^sxa naon? xap©?). V 2,28 je uporabljen glagol xapfjxs v aoristu konjunktivne-ga naklona, kar posebej poudarja smisel enkratnega kratkotrajnega dogajanja. Pavel želi poslati Epafrodita zato, da bi se Filipljani »vidoč« (iSóvts?) ga, razveselili. Razlog za veselje skupnosti je na prvi pogled izražen na dokaj zunanji način, v sobesedilu pa dobi globlji pomen.19
Splošni imperativ veselja (xa^psTS èv Kup^) se v 3,1 pojavi skoraj kot uvodni pozdrav, kot dokončno vabilo v veselje, ki je kakor povzetek, ponovitev smisla vsega pisanja. To pa v ožjem sobesedilu (3,1-3) zveni zelo kontrastno, saj Pavel takoj prehaja na svarilo s trikratno ponovitvijo ve-lelnika ß^snsxs, »glejte, varujte se«. Vabilo v veselje je tu tesno vezano na vse obstoječe nevarnosti skupnosti, ki pa konkretneje niso opisane, saj vprašanje, kdo so Pavlovi nasprotniki, v tem pismu ostaja zelo odprto.20 Vsebinski preskok iz vabila v veselje na svarilo pa potrjuje, da je veselje notranja naravnanost, ki je mogoča v kakršnikoli situaciji in je neodvisna od zunanjih nevarnosti, oz. se v njih lahko samo okrepi.
18	V 2,18 je paradoksalno dejstvo, da Pavel prosi vernike, naj se veselijo kljub njegovemu trpljenju. Pavel ni nekdo, ki bi užival v trpljenju, ampak mu je to zanemarljivo ob vedenju, da s tem raste evangelij in svetost vernikov. Prav zato, ker veseliti se sredi apostolskega trpljenja ni naravno, so verniki imeli potrebo po Pavlovi vzpodbudi, naj se pridružijo njegovemu veselju. Prim. N. L. Aletti, n. d., 193.
19	Povezava med »videti« in »veseliti se« je tipična za kristofanije.
20	Gl. C. Kähler, Konflikt, Kompromiss und Bekenntnis. Paulus und seine Gegner in Philipperbrief, Ker Dog 40 (1994), 47-64; M. D. Hooker, Philippians: Phantom, Opponents and the Real Source of Conflict, v: Fair Play. Diversity and Conflicts in Early Christianity, Brill, SNT 103, Leiden 2002.
Pavel v 4,1 na ljubeč način z uporabo figurativnega jezika nagovarja vernike z »moje veselje in moj venec« (%apa Kal oxs^avóg ^ou). Vrstica pomeni prehod iz teološkega na parenetični del pisma; tisti, ki ne priznavajo literarne enotnosti pisma, jo razumejo kot zaključek enote 3,1-4,1. Povezava med veseljem in krono nas postavlja v grško okolje zmagoslavja na olimpijskih igrah, ki se primerja slavi pastirja zaradi dobre skupnosti. Dejstvo, da Pavel celotno skupnost imenuje »moje veselje«, priklicu-je enoto 2,1-4, kjer opisuje vlogo skupnosti v dopolnjevanju njegovega veselja. Kakor Pavel jokaje omenja sovražnike Kristusovega križa (3,18), imenuje skupnost »moje veselje«, ker so prijatelji Kristusovega križa.
V 4,10-20 pa izraža hvaležnost skupnosti za njeno radodarnost. Enoto začenja prav z izpovedjo svojega veselja: è%apnv Sè èv Kup^ ^sya^wg, »močno sem se razveselil v Gospodu«, razlog za veselje je skrbnost skupnosti, ki se kaže v konkretnih darovih; to pa je odraz mnogo globljih vrednot v odnosu, saj je na tak način skupnost postala soudeležena v njegovi stiski (v. 14) in dala obilnejši sad glede na evangelij. Zanimivo je, da se v tej zaključni enoti Pavel kar dvakrat (v. 11.17) zagovarja, zakaj sploh omenja vse to, saj odraža uravnotežen odnos, ki tudi preko materialnih stvari uspe gledati to, kar je temeljnega pomena, ljubezen in skrb vernikov.
Sklep
V	Pismu Filipljanom nam Pavel razodeva intenzivnost veselja, ki zajema življenjsko daritev, in je zato bistvena razsežnost, ki daje kvaliteto krščanskemu življenju. Ob opazovanju odnosnosti v temi veselja ugotavljamo, da je središče vseh odnosov Kristus sam, ki je vir veselja. V njem se stikajo različne ravni Pavlovega odnosa tako do samega sebe kot do skupnosti, do Boga in do eshatološkega cilja zgodovine odrešenja. Ko v trpljenju Pavel izpoveduje globok preobrat iz lastnega »jaza« na Kristusa, ki ga doživlja poveličanega v svojem telesu (1,20), podaja hkrati temelj veselja, ki sega na bivanjsko raven. Doživljanje notranjega veselja je posledica sprejetja daru Kristusa do te mere, da se odnosnost izraža v poenotenju z Njim. Podlaga tega izkustva je trpljenje, neizogibna nujnost, ki pa je v tako velikem daru poveličanega Kristusa preseženo, ko se ga živi v veselju. Izhodišče za temo veselja je torej Pavlov notranji preobrat, ki je preobrazba v Kristusu, in najgloblje podaja skrivnosten izvor nenehnega veselja kot sadu božjega odrešenja.
V	tem globoko osebno doživetem izkustvu Kristusa se Pavel odpira skupnosti in ji izpoveduje svoje veselje ter hkrati prosi, naj se veseli v Gospodu, saj je to krščanski imperativ in ne dobrovoljna izbira. Pavel večkrat izpostavlja, da je njegov odnos do skupnosti utemeljen samo v Kristusu in sicer zaradi odgovornosti, da bi se ta dar širil, da bi bil evan-
gelij oznanjen. Zato hrepeni po skupnosti v srčnosti Kristusa Jezusa (1,8), doživlja, da ima skupnost aktivno vlogo pri izpopolnjevanju njegovega veselja (2,2), če je to skupnost glede na evangelij (1,5), če si prizadeva za isto mišljenje, ki je v Kristusu Jezusu (2,5), če torej aktivno pripomore k širjenju evangelija. Taka skupnost je Božje delo, ki ima eshatološko razsežnost, saj jo bo Bog sam dopolnil ob drugem Kristusovem prihodu (1,6). Zaradi tega eshatološkega cilja izpoveduje Pavel veselje v odnosu do Boga Očeta, ko v zahvaljevanju hkrati tudi prosi za potrebne milosti, da bi skupnost lahko aktivno sodelovala v tem (1,9-11).
Odnosnost veselja se na najbolj celosten način izraža na obredni, ev-haristični ravni, kjer Pavel doživlja pridruženost Kristusovi daritvi in daritvi za skupnost ter kljub trpljenju izpoveduje veselje skupaj z njimi, hkrati pa podaja imperativ, klic, naj se tudi oni veselijo skupaj z njim (2,17-18). Ne moremo govoriti o kvalitativni razliki med Pavlovim osebnim veseljem in veseljem skupnosti. Večkrat ponovljen splošni imperativ »veselite se v Gospodu« (2,18; 3,1; 4,3) je najbolj uresničen na obredni ravni, kjer je skupnost enako udeležena pri darovanju. Tudi vzklik »v Gospodu« lahko razlagamo le na ravni Pavlove izpovedi poenotenja s Kristusom. Ker je skupnost udeležena pri Pavlovem trpljenju in tudi sam vstopa v njeno daritev vere, saj napoveduje, da bo deležna istega trpljenja v Kristusu, kot ga sam prenaša, zato ima tudi veselje, v katero jo nagovarja, isto kvaliteto.
Veselje kot odnosna kategorija torej v Flp izpostavlja naslednje kvalitete: a) ima Božji izvor, ker je sad osebnega sprejetja Kristusa na bivanjski ravni; b) spremlja osmišljeno trpljenje, ki preobraža notranjost; c) prehaja na druge, ko je na obredni ravni osebna daritev zanje pridružena Kristusovi; č) raste do polnosti, ko skupnost dosega vedno večjo podobnost Kristusu; d) v prošnji in zahvaljevanju Bogu Očetu vnaprej zre dopolnitev skupnosti ob koncu časov.