SVOBODNA SLOVENIJA AÑO XXXIII (27). Štev. (Nov) 35 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES 29. avgusta 1974 JUGOSLAVIJA JE PODARILA BOGATEMU ZAHODU PREKO 2 MILIJARDI DM Sreča slovenske besede O snovi ki jo danes obravnavamo, se je že precej pisalo, predavalo, debatiralo. A na žalost brez zadovoljivih uspehov, kakor kaže razvoj. Gre za slovensko govorico med nami, med našo mladino in našimi otroci. Za slovensko besedo v naših družinah, kjer edino lahko otrok pridobi temeljni zaklad slovenskega jezika in ljubezen do slovenske besede. Povod za ponoven poziv za slovensko govorico smo dobili ob branju naših izseljenskih listov. Kanadska „Božja beseda“ prinaša v IBtošnji številki za julij-avgust, poročilo slovenske šole iz župnije Brezmadežne. V tem poročilu lahko med drugim beremo: „ Do konca leta je obiskovalo šolo 200 učencev... Ugotavljamo da približno četrtina otrok ne razume slovensko, ko se vpiše v prvi razred... Ugotavljamo, da v večini naših družin slovenščina ni občevalni jezik. V premnogih slučajih pa se starši naveličajo vzpodbujati svoje otroke h govorjenju materinega jezika in jim v najboljšem slučaju še odgovarjajo v slovenščini, medtem ko otroci govore dosledno angleško. Vendar isti starši pričakujejo in žele, da bi slovenska šold naučila otroke tega, kar so sami zanemarili..." In sedaj druga stran istega novca: zasledili smo članek v tržaškem „Npvem listu“, z dne 27 junija 1.1. Je to intervju z mlado kanadsko Slovenko Sonjo Urbanc, Id je bila na obisku v Trstu. V uvodu časnikar ugotavlja, da to 20-letno dekle „govori slovenščino, kakor bi hodila v slovenske šole — celo mnogo lepšo in čistejšo slovenščino, k»t jo navadno slišimo iz ust naših mladih — in je zavedna Slovenka“. Ko jo potem vpraša, kako, da tako dobro govori slovensko, dobi sledeč odgovor: „Govorim slovensk.o1, ker sta se ata in mama za to zanimala in se potrudila, da vse svoje otroke naučita govoriti slovensko.“ In še: „Več ali manj govorim poleg angleščine še nemško in francosko. Sedaj na univerzi sem se začela učiti ruščino. Kako sem srečna, da znam slovensko.“ Dvoje kaj nasprotnih stališč, ki morajo vzbuditi vest v vsakem izmed našili staršev. Slučajno oba navedena primera spadata v Kanado. A nedvomno bi isto pisanje in sličen primer lahko dobili v Združenih državah, ali pa v Avstraliji. Venezueli, Braziliji, pa tudi v Argentini, četudi je v tem oziru še najboljše, ali kjerkoli drugje pp svetu, kjer živi kakšna slovenska družina. Tu že ni več debate, ali je pametno ali ne, da se otroci, rojeni v tujini, nauče materinega jezika. Noben resen znanstvenik že ne zagovarja več nasprotne teze. Še več, mnoge napredne države polagajo veliko važnost in vlagajo celo materialna sredstva v naporu za ohranitev raznih kultur na svojem ozemlju. O potrebi ohranjevanja kulturnih vrednot naroda staršev tudi z vidika nove domovine pač ne more biti dvoma. In med te vrednote v prvi vrsti spada tudi jezik. Pri tem ohranjevanju pa ima, kot smo že rekli in kot je praksa neštetokrat dokazala, bistveno važnost družina. Vlogo družine danes poudarjajo na vseh področjih. Pri verski vzgoji n. pr. koncil in škofovska sinoda poudarjata, da so razne verske ustanove (šole, veroučne skupine, verske laične organizacije) le dopolnilo temu, kar mora otrok prejeti že v družini. In to danes mnogo bolj kot v preteklosti, kajti sodobna družba vpliva negativno na mladostnika. Enako v narodnem oziru. In tudi kar se tiče jezika. Ves ustroj narodnih skupin v emigraciji sloni na idealizmu, na požrtvovalnosti maloštevilnih oseb (organizatorjev, učnih moči, kulturnih delavcev). Pomanjkanje materialne zaslombe, ki bi dala v roke teh idealistov bolj učinkovita orodja (knjige, razne tehnične elemente), jc važno, čeprav ne bistveno. Celotno delo naših šol in drugih ustanov, se tako razvija v okolnostih, ki same po sebi ne pomagajo k dosegu uspehov, če pa k temu dodamo nezani- Veliko je bilo že pisanega o zdomcih, ki delajo v zapadni Evropi iz raznih sosednih držav. Iz vseh zornih kotov obravnavajo ta problem, tudi z vojaškega in ekonomskega stališča. Jugoslavija ima velik delež pri Številu zdomcev v zapadni Evropi. Saj je Tito ugotovil, da je za več divizij jugoslovanskih zdomcev v zapadni Evropi., kar z vojaškega stališča predstavlja precejšen problem. V nemških razpravah pa smo brali, da tudi tam vojaški štabi razmišljajo, kakšne posledice more imeti dejstvo, ‘da je v Nemčiji sami taka množica vojaških obveznikov drugih držav. V Jugoslaviji se mnogo piše o tem, zakaj se zdomci ne vračajo, ko vendar doma primanjkuje kvalificiranega osebja za podjetja in tovarne. Finančniki pa o tem molčijo, ker od zdomcev priteka v jugoslovanske banke toliko deviz, da bi nastala znatna vrzel, če bi tega pritoka ne bilo. V razpravljanju, zakaj se zdomci ne vrnejo, so em mnenja, da zato, ker so mnogi sprejeli tuje državljanstvo in se udomačili v novem okolju. Drugi poudarjajo, da eventuelni povratnik ne dobi doma enakega položaja in enakih dohodkov ter socialnih pogojev, kakor tisti, zlasti izobraženci, ki so ostali doma in niso šli „s trebuhom za kruhom“. Krivdo mečejo tudi na obstoječi carinski zakon, ki povratnikom praktično onemogočuje, da bi ob povratku pripeljali domov premično premoženje. Poleg tega pa tudi za zdomce v nekaterih državah (na primer Švica) po- lž statistik jugoslovanske komunistične partije, ki jih je objavila tik pred svojim 10. kongresom v Beogradu minulega maja, je razvidno, da je trenutno v Jugoslaviji včlanjenih v partijo 1,076.711 moških in žensk. Tik pred 9. partijskim kongresom, ki je bil marca 1969, je jugoslovanska KP štela 1,111.682 članov, kar pomeni, da se je v preteklih štirih letih jugoslovansko partijsko članstvo znižalo za 34.971 ljudi. Največ članstva je partija imela leta 1968, takoj po sovjetski invaziji Češkoslovaške, ko je štela 1,146.084 članov. Padec članstva je pripisovati valu čistk, ki so se začele decembra 1971, ko je Tito počistil najprej hrvaško, nato oktobra 1972 srbsko in za njo še slovensko partijo tkim. „nacionalistov", „šovinistov“ in „anarho-liberalov.“ Jugoslovanske partijske funkcionar- manje družin, in včasih celo podiranje dela učiteljev (kaj naj otroku pomagajo štiri tedenske ure, če ves ostali čas, tudi v družini, preživi v vzdušju, kjer se govori, misli in občuje v -lokalnem jeziku),potem je ves trud, vsak napor in ves idealizem za ohranjevanje narodnih izročil zaman. Družina, najvažnejša šola življenja, je edina, ki lahko v tem opravi res u-činkovito delo. V njenem osrčju se mora otrok naučiti prvih slovenskih besed, slišati prve slovenske pesmi. V njej mora vzljubiti, po ljubezni staršev, njih narodnost in jezik, storiti prve korake v kulturi materinščine. V družini mora otrok dobiti vso zaslombo, ko se poda v slovenske tečaje, in družina ga mora voditi, ko se začne udejstvovati v slovenskih organizacijah. Nagrada za ta trud ne bo izostala; hvaležnost otrok za napor staršev bo gotovo najlepše plačilo. In ta hvaležnost bo izpopolnjena še s srečo otrok. Katera mati, kateri oče slovenske krvi bo tako sebičen, da ne bo storil vsega, le da iz ust svojih otrok lahko sliši tiste lepe besede: „Kako srečna sem, kako srečen sem, da znam slovensko.“ meni vrnitev domov zgubo pokojninskih let. Kaj naj dela n. pr. specialist zdravnik „zdomar“, če se vrne domov in ne dobi službe, privatne prakse mu pa ne dovolijo. Do zanimivega zaključka je prišel slovenski zdomec iz Ztiricha, Id je v Delu z dne 10. avgusta ugotovil, da je v Zahodni Evropi nad 10.000 diplomirancev iz Jugoslavije. Po nemških ocenah pa stane nemško državo diplomiran inženir okoli 200.000 DM, zdravnik pa celo preko 300.000 DM. Ker je iz Jugoslavije na Zahodu preko 10.000 diplomiranih ,zdomcev" je upoštevajoč zgornjo statistiko navedeni zdomec mnenja, da je Jugoslavija podarila za študij teh diplomirancev „bogatemu Zahodu" preko dve milijardi DM (nemških mark). Diplomirali so na stroške Jugoslavije, delajo pa v Nemčiji. Nelogična pe je ugotovitev istega zdomca, da ni res, da so šli ljudje iz Jugoslavije v tujino iz finančnih razlogov. Takoj nato namreč trdi, da je največ tistih, ki v začetku gospodarske reforme niso mogli dobiti službe doma. Izmed izobražencev naj bi bili to v veliki meri diplomiranci od leta 1965 do 1967. četudi je vse statistike ocenjevati s pridržkom, zgornje vendar dokazujejo, kako nazadnjaški je „napredni“ komunistični režim v Jugoslaviji. Navedena in mnoga druga dejstva pa dokazujejo tudi to, da komunisti enostavno ne želijo, da bi se zdomci vrnili domov. je predvsem skrbi dejstvo, da jugoslovanska partijk doslej nikdar ni bila večinsko delavska. Medtem ko je leta 1968 bilo včlanjenih v partijo 356.834 delavcev (31,2%), je njihovo število konec 1971 padlo na 302.316 (28,8%). Lansko leto se je nekoliko zvišalo: 313.322 delavcev (29,1%), a je še vedno ostalo nižje od ravni leta 1968, ko je jugoslovanska partija v svoji zgodovini štela sploh največ članstva. Pregled gibanja partijskega članstva v Jugoslaviji od leta 1946 do konca lanskega leta je naslednji: 1946 258.303 1964 1,030.041 1948 482.938 1965 1,046.202 1950 607.443 1966 1,046.018 1952 780.000 1967 1,046.108 1954 645.669 1968 1,146.084 1956 648.616 1969 1,111.682 1958 755.066 1970 1,049.084 1959 935.856 1971 1,049.334 1960 1,006.285 1972 1,006.084 1961 1,035.603 1973 1,076.711 Problem mladih ljudi in kmetov v partiji je še večji, kakor problem delavcev. Po istih statističnih podatkih je bilo leta 1968 v partiji včlanjenih 280.790 mladih ljudi (24,5%), 1. 1971 pa je njihovo število padlo na 219.310 (20,9%), medtem ko se je lansko leto dvignilo na 258.410 (24%). Kmetov je’ bilo leta 1968 včlanjenih v partijo 84.810 (7,4%), leta 1973 pa je njihovo število padlo na komaj 60.295 (5,6%). Če pomislimo, da še vedno skoro polovico jugoslovanskega 20 milijonskega prebivalstva tvorijo kmetje, potem je jasno, da jih je manj kot en .odstotek včlanjenih v partijo. Največji pritok članstva je partija imela po sovjetski invaziji češkoslovaške, po avgustu 1968, kar je prebivalstvo storilo kot nekak protest proti invaziji. Ko pa se je diktator Tito začel znova vračati k Moskvi ter je okrepil proces centralizacije v državnem in partijskem sporu, so delavci, mladi ljudje in kmetje partijo spet začeli zapuščati ali pa so bili izključeni iz nje. Po zadnjih statističnih podatkih je bilo med decembrom 1968 in decembrom 1973 iz partije izključeni^ 51.370 jugo- članstvo jugoslovanske KP MANJ KOT TRETJINA DELAVCEV Todos juntos Al inaugurar la reunión de Gobernadores el pasado 27 de agosto, la señora presidenta, María Estela Martínez de Perón, expresó en una parte de su alocución lo siguiente: “La Nación apunta su proa, con decisión, hacia el futuro. Lo hace buscando salir definitivamente del cono de angustia que las pasiones incontroladas le han ido ereando. “Todos hemos aportado nuestra cuota de irresponsabilidad en esta situación caótica. “Hoy —todos juntos— debemos redimir nuestra culpa, blindando lo mejor de nosotros mismos en pro de la grandeza nacional. “Nos corresponde a las autoridades constituciones, elegidas por la gran mayoría del pueblo argentino, bajo el amparo de la figura patriarcal del general Perón, conducir nuestra Patria hacia un puerto seguro. Debemos obrar con firmeza y honestidad en los procedimientos, pero también con mucha prudencia en los raciocinios. "Quiera Dios que todos nosotros y el pueblo mismo, sepamos aprovechar las lecciones del pasado y recoger de las experiencias vividas, todo el material de cordura y respeto al sufrimiento padecido, que nos permita convertir esta tierra de promisión en aquella que nuestros próceres entrevieron en sus sueños do grandeza.” ’ K 20-letnlci smrti Ivana Trinka Spominjati se msgr. prof. Ivana Trinka, se pravi spominjati se Beneških Slovencev. Po pravici velja namreč ta častitljivi človek, ki je doživel 91 let, in ki bi bil danes star 111 let, ime „oče Beneških Slovencev". Umrl je namreč 26 junija 1. 1964 v svojem rojstnem kraju v Trčmunu. Tam se je rodil, ko je Beneška Slovenija še bila pod Avstrijo, kajti bilo mu je dve leti, ko je po prvem slovenskem ponesrečenem plebiscitu njegov rojstni leraj pripadel Italiji. In kakor je rastlo njegovo življenje, tako je rasel tudi italijanski nacionalni šovinizem, v okviru katerega se je razvijala njegova pot. Iz Italijanske šole v domači slovenski vasi je šel v italijanske šole v Čedad, v gimnazijo, v Videm, od tam v bogoslovje, kjer je vkljub temu tujemu okolju postal zaveden Slovenec, tudi Slovan, pa vendarle velik častilec italijanske kulture. Učil se je vseh slovanskih jezikov, pa široko poglobil tudi v italijansko kulturo, prav po reklu, ki ga je sam zapisal v neki pesmi: Brat daj roko bratu —• sosed pa sosedu. Ostal je duhovnik pa kot tak profesor matematike in prirodopisa, dokler ni postal profesor filozofije na liceju in pozneje v semenišču. Bil je goreč duhovnik, širok znanstvenik, umetnik kot pesnik, glasbenik in risar, velik domoljub, tudi politik, ki je svoj čas zastopal čedarsld okraj v pokrajinskem svetu v Vidmu. Bil je najvplivnejša in najvidnejša osebnost Beneških Slovencev — tako med Slovenci kakor Italijani, in v slovanskem svetu sploh. Znan je, da je bil on vodič vseh tistih slovanskih učenjakov, ki so prihajali v Rezijo in Benečijo raziskavat slovenski jezik, ali narodno folkloro ali iskat podatke o njegovih rojakih. Bil je pesnik. Izdal je zbirko domoljubnih pesmi pod psevdonimom Zamejski. Bil je pripovednik, izdal je lepe črtice iz življenja beneško slovenskih Paglavčkov. Bil je literarni zgodovinar in zbiratelj narodnega blaga, opisovalec Rezije in Beneške Slovenije sploh. Bil je slovničar, ki je priredil slovensko slovnico za Italijane, bil je filozofski pisatelj, prevajalec slovenskih pisateljev (Stritarja), in za italijansko občinstvo pisec politične, literarne in umetnostne zgodovine Jugoslavije. Bil je slikar, posebej mojster v bakrorezu, pa tudi glasbenik, ki je n. pr. uglasbil slovanskih državljanov, „izbrisanih s partijskega seznama“ pa 92.386. Iz zgornje tabele je tudi razvidno, da je partijsko članstvo takoj po koncu vojne znašalo komaj 1,5 odtotka takratnega jugoslovanskega prebivalstva (pribl. 16 milijonov) in da tudi danes, po 30 letih neomejenega vladanja, ne znaša več kakor 5 odstotkov, od katerih pa jih je najmanj polovica v partiji le zaradi materialnih koristi. Vsekakor kom. partija v Jugoslaviji ni nikdar bila in tudi danes ni večinska stranka, temveč manjšina, kakor so kom. partije v kateri koli drugi državi na svetu. psalm Iz globine, pa ga posvetil nadškofu Sedeju. Ko je izšel v posebni izdaji v Trstu, je bil — zaplenjen... Tak kulturni delavec je bil ta častitljivi monsignor, ki je postal duša Slovenske Benečije, vzgojitelj — kot prefekt v semenišču — vse slovenske beneške duhovščine, ki je iz n jegovega dela in njegove velike osebnosti srkala slovenski sok v najčistejši obliki. Tako so se lahko v času največjega pritiska na Slovence rodili v tej drjbni pokrajini „kaplani Čedermaci“, ki še danes drže v tej pokrajini slovenski živelj. V znamenju Ivana Trinka. In zato, če se spominjamo Trinka, se spominjamo Beneške Slovenije onstran Matajurja. Zato ni čudno, da nosi osrednja organizacija Slovencev tam njegovo ime, dasi to v marsičem hodi vstran od njegove načelnosti. Trpimo s to pokrajino, ki oblastniki tako mačehovsko postopajo z njo, dasi so ji obljubili pred sto Teti, ko so se prostovoljno priglasili v okvir Italije, vso slovensko kulturno oskrbo in varuštvo tisočletnih privilegijev. Zdaj jim zapirajo šole v slovenskih okoljih, da bi zatrli slovenski živdj, Ker pa zaradi delavcev Trinkove poži*-tvovalnosti ni uspelo uničiti slovenstva v duhu, ga ovirajo v gospodarskem pogledu. Zaradi gospodarske zanemarjenosti tega kraja, se Slovenci izseljujejo iz svojih lepih vasi ter se zbirajo v tujini, odkoder pomagajo svoji rojstni zemlji, da se vzdrži in ne preide v tuje roke. Tako je najagilnejša organizacija Beneških Slovencev v tujini, v Belgiji. Toda kljub pritisku poitaljančevanja in gospodarskega zapostavljena smo prav sedaj priče, ob prehajanju njihove folklore v skupno vseslovensko last in v čim boljše poznavanje beneškoslovenskih razmer med Slovenci vsega sveta. In to naj bo naš spomin na dvajsetletnico Trinkove smrti: poživiti naše poznava^ nje tega obrobnega kraja slovenske etni-ške celotnosti ter se povsod, kjerkoli smo, postaviti za. pravice teh Slovencev, ki žive skromno, a trdno zasidrano življenje na tisoč let nespremenjeni narodnostni meji, pomaknjeni „za soncem najdlje" na rob beneške ravnine. Jaz pa naj se spomnim velikega kulturnega delavca še posebej kot sotrudni-ka mojega Doma in Sveta, ko mi je med vojno poslal v priobčitev razpravo o starih beneškoslovenskih kulturnih delavcih ter nekaj svojih risb, s katerim sem obnovil med STovenci njegovo ime. V 1. 1948. sem bil že' na poti k njemu v Trčmun, da se mu osebno zahvalim za sodelovanje, pa me je vrnila s poti nevihta v zraku, pa v času, kajti prav tiste dni so v Kobaridu blizu tam, kjer sem bil, zajeli mojega tovariša v novinarstvu dr. Uršiča. Še danes mi je hudo da nisem mogel osebno govoriti s terif velikim Slovencem, ki je še po devetdesetih letih življenja moral doživeti to grenko nesoglasje časa z njegovo pesmijo, ko je vendar le pel tako preprosto in iskreno: delajmo vzajemno, a po starem redu! td SOVJETI POSEGAJO NA OPEK TURČIJA IN GRČIJA NESPRAVLJIVI Položaj okoli Cipra se je minuli teden močno zapletel, ko je na pozprišče stopila Moskva. Kakor vedno doslej, se je z moskovskim posegom tudi ciprski problem za zahodne velesile spremenil iz glavobola v težko vnetje. Moskva ni prišla z nič manjšo zadevo, kakor s predlogom o sklicanju velike mednarodne konference z vključno ZSSR, da bi tako lažje ribarila v kalnem. Istočasno je pozvala na umik „vseh tujih sil“ z otoka, tudi britanskih z oporišč, ki jih ima Anglija ha podlagi sporazuma med Turčijo in Grčijo iz 1. 1970. V 900 besed dolgi izjavi z zgoraj omenjenim predlogom Moskva napada Anglijo in druge zahodne države, da so „namerno“ povzročile ciprsko krizo, posebej NATO, ki da je „zaigral kriminalno igro delitve otoka.“ Po sovjetskem predlogu naj bi se konference udeležilo vseh 15 članic Varnostnega sveta. ZN „in druge zainteresirane države, vključno Grčija, Turčija in Ciprčani.“ Grčija je hitro pristala na sovjetski predlog, ker upa, da se bo tako zne- bila turške zasedbe dela otoka. Turčija je sovjetski predlog „načelno“ odklonila, ni pa še zavzela končnega uradnega stališča. Ameriški zunanji minister Kissinger je izjavil, da „mora sovjetski predlog preučiti“, ni pa navdušen za to, da bi pripustil sovjete na ciprški oder. Anglija si je umila roke z izjavo, da „ne bo nasprotovala sovjetski ideji, če bodo za njo druge prizadete države.“ Medtem je priletel v Atene glavni tajnik ZN Waldheim, ki je z razgovora z grškim predsednikom Karamanlisom odletel najprej v Nikosijo rta razvovor s cipršIRm predsednikom Cleridesom, od tam pa v Ankaro na razgovor s turškim predsednikom Ecevitom. Turki vztrajajo pri svoji zahtevi, da se mora ciprški problem rešiti za zeleno mizo na mirovnih razgovorih v Ženevi, Grčija pa trdi, da ne bo več prišla v Ženevo, dokler Turki ne bodo umaknili svojih čet z otoka, kakor to predlagajo Sovjeti. Ciper bo prve strani svetovnega časopisja vsekakor polnil- še dolge tedne. Vatikansko letno poročilo PRIPRAVE ZA 21. STOLETJE Nedavno izdano vatikansko letno poročilo o delovanju Sv. Stolice pove, da je bilo lansko let» po vsem »vetu posvečenih 3889 novih katoliških duhovnikov, kar je 19C manj kakor leta 1972. Umrlo pa je lansko leto 4.825 duhovnikov, nekateri na posledicah mučenj in podhranjenosti v komunističnih ječah za železno zaveso. Konec 1973 je bilo na vsem svetu 343,323 duhovnikov, 2.387 manj kakor leta 1972. število svetnih duhovnikov se je znižalo za 3.291 na 229.861, število redovnikov pa je naraslo za 384 na 114.268. Poročilo, ki obsega 975 strani, ne daje podatkov o „resnem problemu“ odhajanja duhovnikov iz poklica, ugotavlja pa razveseljivo dejstvo, da se je število duhovnikov, ki so zaprosili za odvezo od poklica leta 1973 zmanjšalo v primeri z letom 1972 Prav tako razveseljivo je dejstvo, da „se po posameznih župnijah' na svetu opaža močna poživitev udejstvovanja vernikov, prav tako med celimi narodi. Doba negotovosti, učeniškili poskusov in iskanja v osmih letih od 2. vatikanskega vesoljnega zbora je za nami ter prehajamo v dobo resnega razmišljanja,“ ugotavlja vatikanski dokument. V Propaganda Fide z vso skrbnostjo proučujejo razloge za trenutno padanje duhovniških poklicev in ?.e sedaj pripravljajo načrte za ponoven vznik duhovniških poklicev, če ne prej pa v bližajočem se 21. stoletju. Pred konce*» alsesiaaske naöima'MJe ? UPOR PROTI FEVDALIZMU Abesinska vojska, ki jc zadnje tedne prevzela praktično vso oblast v državi v svoje poke, je minulo nedeljo „podržavila“ palačo, v kateri živi 82 letni abesinski cesar Hajle Selasi. Opazovalci menijo, da je to prvi korak k dokončni ukinitvi monarhije v Abesiniji. Po radiu je vojska naznanila, da „je bila palača zgrajena z ljudskim naporom in mora zato biti last ljudstva.“ Zgradili so jo leta 1955 za 25-letnico vladanja cesarja Hajla Selasi ja ter se bo odslej imenovala „Narodna palača“. Cesarja so že praktično oropali vse njegove oblasti, ki jo je imel, odkar je leta 1930 zavladal deželi Vsi njegovi osebni svetovalci so v ječah. Razpustili so njegov kronski svet, njegovo osebno sodišče in njegov vojaški svet. Abesinsko časopisje in radio vedno pogosteje zahtevata odpravo monarhije v državi. Nastanek abesinske monarhije pada v dobo tisoč let pred Kristusom ter jo pripisujejo zvezi med kraljem Salomonom in kraljico iz Sabe. Opazovalci ugotavljajo, da je obstoj abesinske monarhije verjetno le še vprašanje časa. Vojska obvlada položaj, dasi ohranja civilno vlado, v kateri pa zamenjava ministre po volji. Kakor je znano, se je abesinska vojska letos februarja uprla obstoječemu fevdalnemu redu v državi, v katerem je cvetela močna korupcija. Nad 150 nekdaj „uglednih“ Abesincev je sedaj v vojaških zaporih, obtoženih korupcije. j| Slovenska družina v Evropi (Nadaljevanje in konec) B) Verska situacija Odločilno vlogo igra v tem oziru delo slovenskih izseljeniških duhovnikov. Takole so razporejeni: Anglija 1, Avstrija 7, Belgija 2, Francija 6, Italija 1, Nemčija 15, Nizozemska 1, Švica 2. V splošnem je treba reči, da jih je povsod premalo. Nobenega duhovnika pa ni trenutno na švedskem, kjer so Slovenci strašno razkropljeni v tej veliki deželi. Za silo pa organizacija dušnega pa-stmstva funkcionira. Kot v domovini in v Evropi sploh, vzdržuje le manjšina vernikov stike s cerkvijo Tako je tudi pri izseljencih. Upoštevati je treba še, da jih je včasih šlo v tuje dežele iz gmotnih interesov in da igra glavno vlogo zaslužek, oz. šparanje za potrebe doma. Verskega življenja se udeležuje približno le 30% zdomskih Slovencev. Opažati pa je, da se v tujini cerkvi približujejo tudi tisti, ki doma sploh niso prestopili cerkvenega praga. Pri slovenskih službah hožjih le najdejo košček domovine, slišijo božjo besedo v domačem jeziku, prepevajo lepe domače pesmi in pridejo v stik z rojaki, da se z njimi pogovore o domačih zadevah in o stvareh, ki jih tarejo v tujini. Pozitivno je, da pridejo pri verskih srečanjih tudi slovenski otroci do med; sebojnega stika; vidijo, da tudi drugi ljudje govore slovensko in zmanjša se njih občutek, da so pri uporabi slovem skega jezika nekaki posebneži. Seveda je pa tudi tukaj nevarnost, da se začno med seboj enostavno pogovarjati no nemško, kot so tega navajeni v šoli. Pri takih prilikah bi morale pač slovenske vzgojiteljice skrbeti za to, da jim nudijo igre in zabave v slovenskem jeziku. V našo tradicijo spada, da se delovanje duhovnikov in verskih skupin na sploh ne omejuje na „zakristijo“, saj versko življenje ni le delček človekove osebnosti, ampak naj zajame celega človeka. Neprisiljeno se nudi možnost za izven-cerkvena srečanja ob verskih praznikih oz. prilikah. Taka srečanja so velikega pomena, ker odgovarjajo celotnosti človeškega življenja. Tako verska, kakor tudi narodnostma plast se lahko pri teh prilikah izpopolnjujeta. V tem oziru so večkrat mlajši izseljeniški duhovniki, ki uri ha j a jo iz domovine, drugega mnenja in se hočejo omejiti samo na strogo cerkveno pod- Meds»aa’©«liii teden „EGIPT ne bo sprejel separatnega miru z Izraelom in bo znova začel z vojno, če na arabsko-izraelski mirovni konferenci v Ženevi ne bc zažeijenih rezultatov,“ je izjavil egipčanski diktator Sadat. Od ZSSR ne dobiva več orožja in ga je zato šel „iskat dragam“. Napetost na Bližnjem vzhodu je znova narasla, ker so sc pogajanja v Ženevi zataknila. NA MEDNARODNI KONFERENCI za. urejanje števila prebivalstva na našem planetu, ki se je na pobudo ZN sestala v Bukarešti, je Argentina na predloženo resolucijo dodala vrsto popravkov in sprememb, tako da morajo resolucijo praktično vso predelati. Argentina je predvsem nastopila proti postavki, da naj države s hitro nara ššajocim prebivalstvom to naraščanje omejijo, sicer svetovno gospodarstvo ne bo zmoglo nositi zadevnega bremena. Argentina trdi obratno: svetovno gospodarstvo in predvsem razvite države mo rajo storiti vse, da bo prebivalstvo kjer koli na svetu zadostno preskrbljeno za življenje. Poskrbi naj se za povečanje proizvodnje, ne za zmanjšanje števila prebivalstva. Argentini se je med dragimi sedmimi državami kot v ironijo priključila Jugoslavija, država s komunističnim režimom, ki je uzakonila splav, se pravi moritev svojih lastnih državljanov in kjer po nekaterih „republikah“, med njimi v Sloveniji, število prebivalstva nevarno nazSaduje. V TORONTU v Kanadi je požar popolnoma uničil 500.000 dolarjev vredno špansko umetnostno razstavo in 10 milijonov dolarjev vredno Kanadsko umetnostno razstavo, ki sta bili organizirani v nekem poslopju ob Ontarijskem jezeru. Španija je na razstavo poslala nekatere svoje n U j d ragocene j še umetnine: slike, srednjeveške oklepe in druge dragocenosti. LIBIJSKI DIKTATOR GADDAFI je po posredovanju arabskega šejka Za id Bin Sultana, šefa Združenih arabskih emiratov, priletel v Aleksandrijo na „pomirjevalni“ razgovor z egipčanskim diktatorjem Sadatom. Kakor je znano, je Sadat nedavno obtožil Gaddafija, da mu je stregel po življenju. Razgovar-iala sta se tri ure, nista pa izdala nobenega poročila o rezultatu" razgovorov. Opazovalci menijo, da se je napetost med Egiptom in Libijo zmanjšala. ZA 30-LETNICO „osvoboditve“ Romunije po sovjetski armadi sta v Bukarešto prišla na proslave tudi sovjetski veljak Bražnjev in kitajski veljak čuen-laj. Ves čas proslav se nista rokovala ne pogledala ter sta na častni tribuni stala vsak na eni strani romunjskega komunističnega diktatorja Ceaucesca. Ceaucescu je v govoru izjavil, da ho „storil vse, da se vezi med sovjetsko in romunjsko partijo čim bolj okrepijo“, o Kitajski pa ni črhnil besedice. Albanskega komunističnega predstavnika, edinega kitajskega satelita v Evropi, na proslav; v Bukarešti ni bil». ročje. Pri tem pa ni treba, da pride do trenj ali nesoglasij, ker je potem naloga laikov, da navežejo izvencerkvena srečanja na verske prilike. Tudi doma ni žegnanje samo v cerkvi. C) Moralna Situacija V kolikor je mogoče moralno situacijo presojati na zunaj, je položaj dokaj različen. O družinskem življenju je mogoče govoriti pač le, če zakonca živita skupaj. če sta v tujini mož in žena skupaj, odpadejo moralno problemi, v kolikor se ti ne pojavljajo tudi v rednem življenju doma. Hujše je, če sta mož in žena ločena. To je predvsem za zakonce boleče stanje. Na drugi strani pa je v tujini nešteto prilik za zrahljanje medsebojne povezave zakoncev. Po mojih izkustvih se večina naših ljudi tega položaja zaveda in skušajo čimpreje upo-staviti skupno zakonsko življenje: ali pride za možem samo žena, in ostanejo otroci pri starih starših, ali pa pritegnejo tudi otroke. Zanimivo je, da je pri slovenskih srečanjih udeleženih vedno mnogo otrok. Ne govorim o morali fantov in deklet, ker to ni predmet poročila. Splošno je reči, da nudi tujina več možnosti za tzv. „svobodo“ spolnega življenja. Pri ustanovitvi družine v tujini igra „Napredek je stopnjevanje zavednosti v osebi in solidarnosti v družbi. To ni dejstvo zgodovine, marveč dolžnost kritično misleče osebnosti.“ Ruski socialni filozof P. L, Lavrov (1823—1900) Časopisje v komusalstiem Jugoslaviji PADEC NAKLADE V zvezi z novim tiskovnim zakonom, ki ga je partija predložila jugaslovanskemu federalnemu parlamentu v odobritev in ki še bolj utesnuje svobodo obveščanja na znotraj in navzven jugoslovanske države, je zanimiv pregled stanja jugoslovanskega časopisja v letu 1973 in primerjava z letoP; 1972, zlasti kar tiče naklade, tako tako dnevnikov kakor tednikov. Leta 1972 je bilo v komunistični Jugoslaviji 106 časopisov — dnevnikov in tednikov —, ki so natisnili skupaj 868 milijonov izvodov; leta 1973 je bilo 107 časopisov, ki pa so natisnili skupaj 840.4 milijona izvodov, kar pomeni 27.6 milijona manj. Z izjemo mladinskih in športnih časopisov je cirkulacija vseh ostalih vrst časopisja v komunistični Jugoslaviji leta 1973 padla med fri in devet odstotkov v primerjavi z letom 1972. Po- litična poročila so leta 1973 zavzemala 65 odstotkov strani jugoslovanskega časopisja. Iz pregleda 21 najvažnejših jugoslovanskih dnevnikov za leti 1572 in 1973 je razvidno, da je, z izjemo sedmih majhnih krajevnih listov, naklada vseli drugih političnih dnevnikov padla. Največji pade« so dosegli beograjska Borba in Politika ter zagrebški Vjesnik, ne zaostaja za njimi tudi ljubljansko Delo. Dnevna naklada ljubljanskega Dela se je v letih 1971, 1972 in 1973 sukala takole: 86.440, 94.780 in 92.284 izvodov. Narasla pa sta Ljubljanski dnevnik (od 46.070 leta 1972 na 71.055 leta 1973) ter mariborski Večer (51.618 leta 1972, 54.225 leta 1973). Preglect 21 najvažnejših jugoslovanskih dnevnikov za leti 1972 in 1973 je naslednji: Ime časopisa 1973 Letni Dnevno natis povprečje 1972 Letni Dnevno natis povprečje Večerne Novosti 126,828.700 353.269 134,316.439 373.225 Politika ÍM ,260.233 262.568 95.558.052 205.439 Večera j i List 60,593.483 200.641 55,919.470 183.944 Politika Ekspres 63,424.609 176.670 68,805.184 191.125 Vjesnik 29,271.230 ’OS .287 84,005.512 100.872 Delo 32,656.147 92.234 82,701.779 94.780 Ljubljanski Dnevnik . 25,295.660 71.Ö55 24,522.500 46.070 Oslobodjenje 24,203.896 67.420 21,131.216 58.698 Novi List 16,801.782 55.820 14,588.268 47.674 Večer (Maribor) ! 6,267.702 54.225 15,640.263 51.618 Slobodna Dalmacija . . .15,077.946 44.910 15,142.639 43.630 Magyar Szo 12,849.356 34.400 12,748.294 35.000 Nova Makedonija .... 14,425.816 81.826 12,011.663 33.640 Borba 10,108.504 28.156 11,005.496 30.570 Večernje Novine 6,637.207 26.025 8,754.183 28.422 Dnevnik (Novi Sad) . 9,089.257 25,2.47 9,504.697 26.690 Rilindja 6,140.640 17.105 6,052,700 16.810 Večer (Skoplje) 2,958.102 9.734 3,061.119 9.938 Glas Slavonije 2,953.994 9.654 2,492.154 8.144 Privredni Pregled ... 2,072.100 8.255 2,563.700 10.254 La Voce del Popolo .. 1,191.715 3.932 1,173.920 3.900 Skupaj ... 573,603.079 — 531,789.248 — Sz življenja in «logajanja v Argesitmi Istočasno ko vlada skuša (urediti gospodarski položaj, na katerem še ni jasnosti,' pa tudi pripravlja ofenzivo na političnem polju in zlasti v resoru državne varnosti. V gospodarstvu je zadnji teden bila važna zlasti napoved, da se je krepko zmanjšal zunanji dolg Argentine. Poleg tega pa je presenetila zlasti državna določba, da bo celotna prodaja nafte in njenih derivatov monopol državnega podjetja YPF. Kar se nafte tiče, je prav sedaj v kongresu debata o zakonu hidrokarbu-rov. V zaslombo vladne energetske politike in vladnega koraka glede prodaje seveda tudi moralno življenje dekleta svojo vlogo. Fantje znaio razlikovati med ženo in ljubico, kar je že mnogo deklet spoznalo žal le prepozno. Rekla bi, da na moralno življenje družine tujina ne vpliva preveč negativno, ker življenje med tujimi ljudmi povečava potrebo po trdnejši medsebojni povezavi. Veliko moralno oporo pa nudi prav verska zavednost in življenje v dražbi enako mislecih družin. Če hočemo odgovoriti celotnostno na vprašanje „Slovenska družina — kam?“ potem moramo reči, da so v vseh ozirih najboljši pogoji za zdravo družino dani v domovini. V tujini je treba mnogo več energije in trdne volje, da se obdrži narodna in verska zavest. Kot rečeno računa večina naših ljudi, da se vrnejo gmotno močnejši domov. Za časa njihovega bivanja v tujini, to se pravi v dobi od treh do desetih let, pa je treba tem družinam nuditi oporo predvsem v verskem pogledu. Ta orientacija naj bi jih odvračala od praktičnega materializma, da se ne bi izrodili v brezdušne avtomate dela in zaslužka. Ohranili naj bi pravi smisel družine, ki naj ne nudi otrokom le civilizacijske dobrine, temveč naj jim da vedno občutiti roditeli-sko ljubezen. Tako se tudi ne bodo izgubili zakonci sami in ne njih potomci v narodnostnem in verskem oziru. nafte (zaradi katere sta zlasti prizedatl Esso in Shell), pa je bila v torek, 27., velika manifestacija. Delavci in uslužbenci državne petrolejske družbe, kakor tudi državnega podjetja za vodo in energijo in pa sindikat električnih podjetij, so priredili pohod na majski trg. Ta pohod je bil zanimiv tudi zato, ker je ob tej priliki prvič govorila z balkona vladne palače zbrani množici gospa predsednica María Estela Martinez de Perón. Isti dan dopoldne pa je gospa predsednica otvorila zasedanje guvernerjev, ki so se z vseh provinc zbrali v Buenos Airesu. Na zasedanju naj bi preučevali zlasti problem notranje varnosti. Vlada je namreč odločena, da pride do dna problema levičarskim prevratnim gibanjem. Ob priliki tega zasedanja guvernerjev je sicer notranji minister dr. Rocamora izjavil, da „ni še nastopil čas, da bi napovedali obsedno stanje“, a je že dejstvo samo, da vlada sploh preučuje to možnost dokaz, kako najvišje kroge skrbi gverilska dejavnost v provincah. Politične stranke pa, ki so se udeležile zadnjega množičnega zasedanja, na katerem je bilo sklenjeno, da se organizira posebna komisija za izdelavo dokumenta o skupnih točkah akcije za narodno edinost, so končno prišle do bazične izjave. Predstavniki teh strank, ki delujejo v omenjeni komisiji so v ponedeljek, 26., objavili izdelavo posebnega dokumenta, v katerem bodo te točke izražene. Vendar popolne edinosti ni bilo mogoče doseči. Tako federalna stranka (Manrique), kakor demokratični socialisti (Ghioldi), so izstopili iz delavne skupine. Za konec omenimo še, da spričo svetovnega pomanjkanja žitnih zrn in zla-, sti koruze,;napenja vlada vse moči, da bi bila letošnja setev, in seveda tudi pridelek rekorden. Mednarodne okoliščine so take, da bi država lahko izvozila celoten pridelek pod izredno ugodnimi pogoji. S tem bi država lahko hitro izšla iz sedanjih težav. 8,Na Razpotju“ Zabeležimo v kroniko našega društva „Slovenska vas“ gostovanje dramatske skupine iz Carapachaja kot lep kulturen dogodek, v nedeljo 11. avgusta. Obširna dvorana doma ni bila sicer polico zasedena, Vendar je bila udeležba precej številna in dokaj povoljna. Pričetek ge je zavlekel, kajti prekinitev električne struje je omračil obraze prirediteljev, toda jim ni odvzel volje do dela. Z neverjetno vztrajnostjo so se odločili za sposoio toka iz bližne hiše, kjer ta problem ni obstojal. Igra se je končno pričela in potekla brez kakih večjih neprijetnostih. Igranje nastopajočih je bilo naravno, neprisiljeno. Gledalci so bili priče prisrčnemu podajanju vlog igralcev in so se 3 lahkoto uživeli v tematiko igre. Skoro bi dejali včasih preveč patetično, a vendar toliko, da so privabili solze v oči mnogih navzočih. Namen je bil dosežen. Slovenska skupnost v Lanusu je bila deležna dobre domače igre, gostu- nice. vmes. Danes pišemo njegov nekrolog. V 74. letu starosti sta gripa in pljučnica strli življenje, kateremu ne okupator, ne komunistični uzurpator, ne kasnejše nezgode niso mogle do živega. življenje, ki je bilo v mladosti in zrelih letih polno gorečega navdušenja in požrtvovalnega dela za idejo, ki ga je vodila. Rudolf Žitnik, med vojno Ris, — ime k; dobro označuje njegovo hrabnost in žilavost in Rudi za prijatelje in stare znance, se je zlasti med in neposredno po vojni pokazal moža v ospredju borcev za svobodno Slovenijo v demokratični in federativni Jugoslaviji. Javnost in pptitika sta Žitnika pritegnili že v mladih letih. S polno silo se ie vrgel v vrtinec javnega delovanja na raznih področjih ter z neumornim delom in sposobnostjo dosegel upoštevani e in visok položaj. V kratkem obdobju do druge svetov- voine, ob katere izbruhu je dopolnil -10 let, je nabiral podpise za Majsko deklaracijo, bil izvoljen član ljubljanskega mestnega sveta, deloval v Jugoslovanskem Sokolu kot telovadec, voditelj in organizator ter v Jugoslovanski narodni stranki, katere podpredsednik je bil. Dobro uspevajoče kleparsko podjetje, ki ga je v tem času postavil in dvignil, mu je omogočalo vsestransko javno delo. Z vojno dobo je vse politično delo postalo tajno, podtalno. Pokazale so so druge težave, nove nevarnosti. Najprej .okupator, nato hujši sovražnik: komu- em, katerega razdiralno delo in namene je Žitnik spoznal pred vojno v Sokolu in se mu z vso svojo silo postavil nasproti. Vedno v okviru tajnega delovanja slovenskih političnih strank JNS, SLS in JSS ter manjših grupacij je sodeloval pri Sokolski zavezi, dalje v Sokolskem vojnem svetu z inž. L. Bevcem na čelu, pri reševanju ujetnikov iz taborišč, , pri zbirkah za begunce z Gorenjske in štajerske in pri organiziranju Slovenske armade Kraljeve jugoslovanske vojske v domovini pod poveljstvom generala Draže Mihailoviča. Draža mu je v priznanje za zaslužno delo izkazal čast in ga kot nevojaka imenoval za podporočnika. Žitnika med vojno niso uplašili ne atentati, ne denunciacije, zaradi katerih je izgubilo živlienie mnogo niegovih sodelavcev in prijateljev. Vztrajal je. Po zlomu Italije septembra 43., ko ni bilo mogoče dobiti zvez z Grčaricami, se je v spremstvu Slavka Zelena s tovornim avtomobilom odpeljal na teritorij, ki so ga tedaj s pomočjo italijanskega orožja in Italijanov obvladali partizani. V bližini Ribnice ju je zajel tank v veliko veselje partizanskega vodje, da p; ujel samega Risa — žitnika. Veselje je bilo kratko. Slavko je s puško, ki je bija skrita na kamionu skozi zadnje okno ustrelil partizanskega vodjo in žitniku zaklical: „Beživa!“ Bežala sta vsak na svojo stran in se rešila. Žitnik ranjen, Slavko nepoškodovan, a žal vojne ni preživel; septembra 44. so ga v Trstu prijeli Nemci in ga novembra kot talca ustrelili. Leta 1944 se je tajno delo v strankah nadaljevalo. Po posvetih, ki so se začeli poleti, je bila oktobra podpisano Narodna izjava, na katero je s podpis1 pristalo preko 400 najuglednejših Slovencev, nato je bil podpisan sporazum med SLS in JNS o složnem delu do prvih ustavnih volitev, osnoval se je Slo-venski narodni odbor, katerega član te bil Žitnik od ustanovitve do leta 1966, na zasedanju slovenskega, parlamenta dne 3. maja 1945, na Taboru pa je V1 njegov podpredsednik. Prišel je dan umika v Avstrite ■» nesrečnimi posledicami zavezniške izrte je svniih naizvestejših, preganjanih prilatePev. Ko se ie zvedelo za izroči nit’ Titovcem, je bil žitnik v delegac v ki te v Rimu pri papežu, pri kar d tele Hlopdu in pri predsedniku mede-T-edeegn Rdečega križa pojasnil rfoln«- ’ in prosil za intervencijo v zaščito rn šib Hndi. Poln uFanja, da se komunistični re- žim doma ne bo obdržal na oblasti, se je v emigraciji vrgel na delo za združenje vseh naprednih sil v enotno Slovensko Demokratsko stranko, bil član njenega izvršnega odbora in nadaljeval delo v Narodnem odboru, najprej v Italiji in potem v Argentini, kjer je bilo treba skrbeti za obstanek. Tako se je Žitnik lotil raznih inštalacij in predvsem strelovodov, za katere je bil izvedenec že od doma. Ločitev od družine, ki je razen sina Janeza ostala doma, ker so bili ostali bratje majhni, je žitnika pripeljala V osebno krizo, zaradi katere se je leta 1966 umaknil iz javnega življenja, listal in živel pa je z nami in med nami, spremljajoč življenje in delo naše skupnosti, in iskaje vesti, ki bi pomenila preokret v usodi naše domovine. Skoraj 30-letna emigracija ni strla njegovega optimizma in upanja, ki je vedno znova vzplamtelo ob vsakem glasu, ki se od časa do časa dvigne v prid pravice, v prid izdanega junaka Draže in v prid domovini zvestih. Njegovo upanje je bilo, da bo doživel dan odrešitve domovine, kjer bomo, kaki-sam dejal, postavili spomenik vsem našim žrtvam, njim v časten spomin, domovini v čuječnost, komunistom in zahodnemu svetu v obtožbo. Rudolf Žitnik se je rodil leta 1901 v Ljubljani. S srcem in besedo je bil pravi Ljubljančan. Doma zapušča ženo Mariio, roj. Pogačnik ter sinove Petra. Mitjo in Marjana, tu med naz>; na naistarejšega sina Janeza, snaho in dva vnuka. Sočustvujemo z žalujočim1 in jim izrekamo sožalje. s. r. grobu Rudolfa žitnika Brali smo o Rudolfu žitniku v publikacijah slovenske emigracije ob priliki njjejgove 60 in 70-1-et-Tudi v Sorsovem Minue de la sonata Opus 22. Mirjam Klemenc pa je ob klavirju spet dokazala, da nosi v sebi velik glasbeni talent,, saj ga je znala, kakor smo je bili vajeni na nastopih na prejšnjih festivalih, tudi tokrat izraziti z vso nadarjenostjo v Beethovnovi Sonati Opus 27, št. 2, Adaggio Alegretto. (Nekdo v publiki je predlagal, naj bi Mirjam kdaj pripravila svoj samostojen celovečerni nastop. Vsi nastopajoči so z vabilom polni dvorani, da jo skupaj zapoje z njimi, ob petju Mladinske himne, ki jo je spesnil dr. Tine Debeljak, uglasbil pa koroški rojak F. Cigan, primemo zaključili letošnji pevsko-glasbeni festival. Posamezne točke sta s pesniškim besedilom v lepi izgovarjam slovenščini menjaje povezovala Ana Marija Klanjšček in Franci Stanovnik; zanimivo scensko ozadje z napisom SDO in SFZ sta ustvarila Franci Klemenc in Franci Schiffrer, svetlobne efekte, je imel na skrbi Janez Rode, glasbene pa Franci Gričar. Ob praznovanju, 25-letnice obstoja | obeh naših mladinskih organizacij v Buenos Airesu smo z zadovoljstvom ugotavljali zanimanje in teženje mnogih naših mladih k resničnim kulturnim vrednotam med katere spadata petje in glasba, kak,oa’ so nam jo podali na odru Slovenske hiše. K čestitkam prirediteljem in nastopajočim za pripravo in izvedbo programa bi le dodali znani rek: točnost je kraljevska čednost. Naj bi naši mladi prireditvam starejših dokazali, da je možno začeti točno ob napovedani uri. Morda se bo to posrečilo prihodnjič. Majhna skupina neolikancev na balkonu pa je s svojim namernim motenjem prireditve znova dokazala, kakor je to že lansko leto, da ne ceni naporov svojih šolskih tovarišev. Zato bi bilo najmanj, kar bi mogli od te skupinice zahtevati: ostanite doma s svojo nekulturo! I PF; joči pa spričo uspeha, veseli in zadovoljni. Na čajanki po igri se je društveni tajnik zahvalil gostom za ves trud, ki so ga doprinesli k uspeli igri. V imenu dramatskega odseka iz Carapachaya pa je vrnil zahvalo domačemu društvu režiser Janez Teršan, kateremu ob tel priliki čestitamo k zelo posrečenemu gostovanju. SAN MARTIN Predavanje g. Jožeta Košička Liga žena-Mati v San Martinu je imela v sredo 21. avgusta svoj redni mesečni sestanek s predavanjem g. Jožeta Košička. Ime znanega predavatelja je privabilo na sestanek nad 40 oseb, ki so z velikim zanimanjem sledile izvajanjem predavatelja, ki je govoril o preteklih časih in zlasti o velikih možeh, ki so slovenski narod dvignili na raven enega najbolj kulturnih narodov v Evropi.* Opisal je življenje Slovencev v preteklem stoletju v avstrijskih časih, delo dr. J. Ev. Kreka na gospodarskem, delavskem in prosvetnem področju, zlom Avstro-ogrske monarhije in rojstvo nove države ter delo dr. Antona Korošca v tej državi. Omenil je tudi delo in smrt dr. Kulovca. Poudaril je, da je množica slovenskih javnih delavcev skozi desetletja nesebično delala na ohranitvi in dvigu slovenskega človeka. To tradicijo sedaj nadaljujejo javni delavci zlasti učiteljstvo tudi v emigraciji z namenom, da ostane mladina slovenska in da vsi v edinosti zasledujemo cilj ohranitve sebe in mladine za slovensko domovino. Predsednica Lige gospa Terezija Marin-škova, ki je vodila sestanek, se je predavatelju toplo zahvalila za niegova odlična izvaiania. Nato se je ob prigrizku razvila živahna debata v zvezi z govornikovimi izvajanji. OBVSSTILA SOBOTA, 31. avgusta 1974: V Slovenskem domu v San Martinu, zvečer proslava 26. .obletnice ustanovitve slovenske maše z mašo, slovesnim sprejemom mladine v članstvo doma in večerjo. NEDELJA. 1. septempra 1974: čaianka ob 16 v dobrodelne namena Zveze riovenskih mater in 'žena. V Slovenski hiši ob 9.30 najprej mladinska sv. maša nato zvezni sestanek fantov in deklet, na katerem predava Rudolf Smersu. NEDELJA, 8. septembra 1974: V Našem domu v San .Tustu mladinski dan. V Slomškovem domu tombola v korist Zavetišča. V Slovenskem domu v San Martinu ob 10 dopoldne beseda o zadružništvu in poročilo o delu (SLOGE. SOBOTA.; 14. septembra 1974: V Slomškovem domu bo ob 18 praznovala 25-letnieo šola A. M. Slomška. SOBOTA, 21. sdptembra 1974: Spomladanska mladinska prireditev v Slovenskem domu v San Martinu ob 20 NEDELJA, 22. septembra 1974: Mladinski dan v Slovenski vasi v I,anusu. NEDELJA, 6. oktobra 1974: Velika sanmartinska tombola. Slovenski dom v Sana Martinu V nedeljo, 8. septembra ob 10. dopoldne: Beseda o zadružništvu in poročilo o poslovanju Sloge. Vabljeni vsi rojaki iz San Martina in okolice! ■»■■■■■««■■■■■■■■■■■■■•V DR. JUAN «DESUS BLASNIK Specialist za ortopedijo in travmatologijo C. Jtrni E. Uriburu 285, Cap. Fed Zahtevajte določitev ure na telefonu 49-5855. Privatni telefon: 628-4185 Ordinira v torek in četrtek od 17 do 20 Naš dam Sasi Justo nedelja, 8. septembra 1974 MLADINSKI DAN • ob 8.—: v cerkvi mladinska sv. maša, nato v Našem domu skupen zajtrk. • ,ob 10.—: tekme v odbojki za nagradni pokal. • ob 12.—: skupno kosilo in nadaljevanje tekem. • ob 16.30; kulturni program in razvedrilo. K. udeležbi vsi lepo vabljeni! SODELUJE: DUC IN ALTUM. JAVNI NOTAR FRANCISCO RAUL CASCANTE OKribaao Público Cangallo 1642 Buenos Ain» Pta. baja, ofte. Z MAŠA ZADUŠNICA ZA POK. RUDOLFA ŽITNIKA 14. septembra ob 19.15 v slov. cerkvi Marije Pomagaj BRATU-BRAT Tudi ti lahko pomagaš rojaku v stiski! V NEDELJO, 8. SEPTEMBRA 1074, OB 15 NA VRTU SLOMŠKOVEGA DOMA Velika Tombola V KORIST ZAVETIŠČA DR GREG. ROZMANA Glavni dobitki: družinski hladilnik dar podjetja bratje Brum.ee pralni strog dar podjetja bratje Brusilec slovenski kolovrat prirejen v stoječo Ime dar mojstra Žirovniku pletilni stroj Wanora in še 5# tombol, 100 cink vino v in 100 k va ter« Cena tablice: 5 pesov RUTA 205 FTE. ESTACION TEL. 295-1197 AVDA. 25 de MAYO 136 ALMAFUERTE 3230 a 1 cuadra Municipalidad EZEÏZA C. SPEGAZZINÏ SAN JUSTO AVDA. PAVON/H. YRIGOYEN 8854/62 LOMAS DE TEL. 243-2291/3058 (Entre Boedo y Sáenz) ZAMORA Opozarjamo, da imamo v Lomas de Zamora, v našem novem velikem lokalu, vedno na razpolago najfinejše pohištvo Ob dnevu slovenskih mater in žena bo predsednica Zveze, ga. Pavlina Dobovškova pozdravila vse slovenske matere in žene v Argentini, v slovenski radijski oddaji 1. sept. ob 14.30, na radio Antártida. Po športnem svetu Eddy Merck je ponovno in to že tretjič osvojil v Montrealu 25. avgusti» svetovno prvenstvo na cestnih kolesarskih dirkah. Dvestošestindvajset kilometrov in pol je prekolesaril v 6 urah 52 minutah in 22 sekundah ter je za slabi dve sekundi pustil za sabo znanega francoskega kolesarja Raymonds Poulidorja. Merck je ta naslov osvojil v letih 1967 in 1971. Na šahovskem turnirju IBM, ki je bil končan 4. avgusta v Amsterdamu, je sovjetski igralec Geller v zadnjem kolu premagal vodilnega rojaka Tuk-makova in ga spravil ob samostojno prvo mesto. Potem ga je moral deliti še z jugoslovanskim šahistom Ivkovim in Austrijcem Janšo; vsi trije so osvojili po 10 točk. Slovenec Albin Planinc je s sedmimi točkami pristal na desetem mestu. OSMA NAGRADNA KRIŽANKA ESUMffiA im Editor responsable: Miloš Stare Director: Tone Mizerit Redacción y Administración: Ramón Falcór. 4158, Buenos Air*-¿ T. E. 69-9503 Argentina Uredniški odbor: Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj i« Tone Mizerit feiS ■8