Razvoj zadružništva
Poglejmo, tovariši, kako se 1e razvi-jalo zadružništvo pri uas po osvobo-ditvi:
- V letu 1945 sta bili ustanovljeni na teiitorlju našega okraja samo dve na-bavno-prodajni zadrugi (če ne računamo dveh vinarskih zadrug v Ptuju in Ormo-žu, katere so — podedovane iz bivše Jugoslavije'— slonele na popolnoma ka-pitalistični bazi). Te zadruge, bolje re-čeno zadružne centrale, so imele 11 poslovalnic na terenu s 3055 člani in so se bavile skoraj izključno s trgovino. Kljub temu, da so v svojem nadaljnjem ra/voju, širjenju in jačanju vse do re-oiganizacije, zadržale skoraj izključno trgovski karakter, so vendar odigrale ogromno vlogo pri pravilnem funkcioni-ranju prehrane prebivalstva, razmenjavi dobrin roed mestom ln vasjo in pri pre-vzgoji ljudi s staro kapitalistično misel-nosljo. Nabavno-prodajno zadružniStvo je položilo temelje nadaljujemu razvoju zadružništva. Z uspešno izvedeno decen-tralizacijo »Naproz« se je zadružttištvo dvignilo na novo razvojno stopnjo, na stopnjo orgaiuzirane borbe za dvig go-spodarske in kulturne ravni naše vasl, v okviru katere bo trgovina služila le kot sredstvo za izmenjavo in nakup kmetijstvu potrebnih artiklov. Iz dveh samostojnih »Naproz« s 3055 članl v le-tu 1945 se }e razvilo 69 kmetijskih za-drug z 11.691 člani in 56.123 družinsklmi člani, kar predstavlja veliko večino vseh prebivalcev okraja.
Poleg kmetijskih zadrug je bilo v Ielu 1946 in 1947 ustanovijenih še 5 kmetij-sko obdelovalnih zadrug višjega socia-Ustičnega tipa. Te zadiuge višjega tipa, katere so ustanovili agrarni interesenti — kolonisti in samostojni kmetje —, dokazujejo s svojimi že doseženSmi aspehi, kljub ogromnlm začetnim teža-vam, s kateiimi se borijo (pomanjkanje živine, gospodarskih poslopij, stanovanj itd.) in kljub podvojeni sovražni pro-pagandi o »kolhozib«, »skupnih kotlib« itd. vso prednost skupnega, zadružnega gospodarstva. Na primer: zadruga Osoj-nik pri Ptuju je imela ob ustanovitvi 25 glav živine, danes poseduje 72 glav gcveje živine in 6 konj. Člani zadruge so v letošnjem letu pridelali 3000 kg pšenice na ha, kar je nedvomno eden največjih tovrstnih uspehov v Sloveniji. Zaslugo za ta uspeh ima v polni meri partijska organizacija zadruge, ki je tudi v organlzacijskem pogledu med najboljšimi   v  okraju.
No, tovariši, to je seveda samo en del, samo groba razvojna plat našega zadruž-ništva. Dejstvo je, da pomeni ta razvoj ogromen uspeh za naSo Partijo, za našo OF in za naše gospodarstvo sploh. Toda naše partijske organizacije so poleg tega pri graditvi socialističnega zadružništva zagrešile niz napak in propustov, katere je treba osvetliti s pravo, resnično kriti-ko, vredno naše Partije, da bi nam jih bllo omogočeno popraviti čim preje in dosledneje v našem bodočem delu.
Prvo. Partijske organizacije so posve-tile v splošnem premalo pažnje poglab-ljanju tazredne diferenciacije na vasi. Ku-laškl elementi, nerazkrinkani v masah, so še nadalje in neovlrano vršili gospo-darski pritisk tia male kmete, bajtarje in agrarne interesente ter jih v pomanjka-nju delovne sile brezobzirno izkoriščali. Razumljivo je, da se je vsled tega pasi-
vizirala tudi masa srednjih kmetov, ki je v nekaterih krajjh, kot konkretno v Cirkovcih, Slovenji vasi in Lovrencu nastopala skupno s kulaki protl ljudski oblasti. Jasno je, da je vsled takega stanja bil razvoj zadružništva silno otež-kočen, množlce idelovnih kmetov pa so istovetile trdno in razredno linijo naše ParHje z oportunlstičnim delom neka-terili partiiskih organlzarij in prirodno, izgubljafe zanpanje v pravilnost naše po-ti. To je piva in največja slabost našega preteklega dela.
Drugo. Nekatere naše partijske orga-nizacije «o dopustile vrivanje knlaških elementov v npravne odbore kraetijskih zadrug in s tem že v samera početku kompromitirale nov tip našega zadružni-šiva. Mislim, da ni potreba poudaijati, da je že sama pojava razrednega sovraž-nika v vrstfih upravnega odbora zadmqe demoralizirala napredne kmečke množi-ce, katere so, ob pomanjkanju politične-ga dela, nasedale kula^ki demagogijt Mesto, da bi bile zadruge, kot piodukt nadaljnjega razvojnega procesa na?e Ijudske revolHclie, močno orožje Pattije v borbi proti kulakom, je v mnogih kraUh, v obratnem smislu, zadruga po-slala orožie kulaštva za borbo proti re-volucionarnim ukrepom Ijudske obUsfi. Razumljivo je, da zadružništvo po tej po»i n\ morjlo nnpredovati.
To |e, tovarlši, samo neVaj bistvenlh ?\abosti dela našth partljskib organiza-cJj na vasi. S pravHno analizo vseh usnehov in napak, ^»orienJh na polj« gra-ditve naSega zadružništva v vsaki posa-mezni partijskl orcianizaciji. s nravilnim pojmovanjem ogromne važnosti socisli-stične rekonstrukclje načega kmetijstva, borao v borloče fe z večjJinj uspehj izvr-?evall naioge, kl jih bo postavila pred na5 na?a Partija. Naša vas bo s tem in z gradnjo zadružnih domov doblla nov pomen in nove poglcie v jutr»Sn)l dan. Zadru?ni domovi bodo postall cent.er vsefia gospodarskega in kulturnega živ-lieuja naše vasi in sredlšče za realiaa-cijo ustvarjalnih zamisli naših kmetov. Kmetijske zadruge se bodo pod pravil-nim. stdlnim in budnim vodstvom naše Partiie razvile v borbene, gospodarsko politif.nft orn^ni7.aci}e, ki bodo odprav-Iiale ležke sledove preteklosti in vodile brezkompromisno borbo proti vsem va-škim mogotcem in špekulantom, ki zavi-rajo razvoj   naše vasL
Tovariši in tovarišicef V svojih izva-janjih sem samo v glavnih obrlsih naka-zal vso ono slavno pot, ustvarjalno delo nase Partije od foriniranja prvih naSih part. organizacij do močnega, organizi-ranega odreda, ki danes na čelu delov-nih množlc vse-ga okraja bije bitko za zmago socializma. Ko danes v priprjvah za II. kongres KPS podajamo kritifno, kot to znajo samo komunisti, obračun o svojem delu, z zavestjo in ponosom ugotavljamo, da smo v vsakodnevni, trdi in ostri borbi z razrednim sovražnikom nenehno dvigali stavbo socialistične gra-ditve. Naj pravijo klevetniki naše Parti-]e, našega v stoterih borbah preizkušenegn vodstva, kar koli hočejo, mi bomo gradili socializem s podvojenimi silami naprej po poti, ki nam jo je začrtal zgodovinski V. kongres. Z doslednim realizlranjem sklepov V. kongresa naše Partije, z ne-nehnim proučevanjem ideologije mark-sizma-leninizma  in z   ostro borbo  proti
vsem, ki zavlrajo zgodovinsko delo nale Parlije, se bomo tudi mi dostojno pri-pravili na naš  II.  kongres.
Na} živi CK KPJ na čelu s tov. Titom! —učiteljem in organizatorjem naie slav-ne Partije!
(Burno in dolgotrajno ploskanje s klici tov. Titu in Partiji ter skandiranje »Tito —Stalin«, »Tito—Partija«)