■= flafisoD
14.000. — Sfajerc Delja za celo leicTeden goldinar. =—
Naročnina za c©lo leto K 2 —. — Posamezna Številka velja 3 krajcarje. — Naročnina se tudi na pol leta plačuje in se mora poslati v naprej. Cena o. ~ail je za 1 stran K 32-—, «/« strani K 16 —, •/« strani K 8.—, >/• strani K , '/i« strani K 2 —, »/„ strani K 1-—. — Pri večkratnem oznauilu je cena posebno znižana. — Za oznanila (inserate) uredništvo in upravništvo ni odgovorno. Uredništvo in upravništvo je v Ptuju v gledališkem poslopju. — Stajerc izhaja vsaki drugi petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. — Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj. — Rokopisi se ne vračajo in se morajo najdalje do pondeljka pred izdajo dotične številke vposlati.
Štev. 4.
V Ptuju v nedeljo dne 22. februarja 1903.
17. letnik.
v
Klerikalni boj zoper „Štajerca."
Zadnji čas je začela briti proti „Štajercu", kakor se nam piše iz večih krajev na Spodnjem Štajerskem posebno huda burja, povzročena od sovražnikov kmeta, toraj tudi „Štajerca", namreč od —-klerikalcev, med katere moramo žalibo.2 ;ačnmti tudi mnogo naših duhovnikov. Mi pišemo mnogu naž'h duhovnikov, ker lahko z veseljem pritrdimo, da še živi med ljudstvom marsikateri, čeprav morda že sivolas mož, kateri je prevzel težko breme Kristusovega učenstva, in kateri to breme nosi v poštenosti in v ponižnosti, skrbeč za duše, kojih pastirstvo se je njemu izročilo.
Tisti prijetni časi, ko so duhovniki govorili: „Ne glej kaj delam, ampak poslušaj, kar te učim", so minuli. Naprednjaki in toraj pač najbolj napredni časopisi delajo na to, da bi spravila duhovščina svoje življenje v soglasje s svojimi nauki in to je, kakor nam bode pač vsaki pameten človek moral pritrditi, gotovo plemenito delo.
Zato je bil tudi „Štajerc" kot glasilo spodnje-štajerskih naprednih kmetov tu in tam primoran, tega ali onega duhovnika pokazati svetu v taki luči, kakor si jo je zaslužil, bilo je treba tu in tam zagrinjalo odstraniti, da je vedel tudi svet, da ostane duhovnik, čeprav je dobil vse mašnikove blagoslove, vendarle človek in da on ravno tako lahko greši in zabrede na pota, ki niso pravi, kakor vsak drugi. A odločno pa trdimo tukaj, da nisitoo nikdar nobednega duhovnika napadali kot takega, temveč le Jcot človeka, ki je, kakor povedano, zabredel na kriva pota.
CJe nekteri duhovniki nočejo iz lepa kreniti na
pravo pot, potem jih je treba z ojstrejšimi sredstvi pripraviti za njo, treba je take duhovnike privleči s silo, z brcami na pot dobrega vedenja in za to ni boljšega sredstva, kakor da se brezobzirno razkrinka njihovo počenjanje in da se ljudstvo o njem poučuje.
Vi.. dragi nam čitatelji, pa razsodite sami, ali smo mi kedaj pisali o katerem duhovniku kaj lažnji-vega, sploh pa ve vsaki, da ne sme nihče v kakem časopisu pisati lažnjivih dogodbic o kakem človeku, posebno ne o kakem duhovniku, ker ta lahko časni]; toži, in postava kažl2«»je urednika.
Naš „Štajerc4' še ni bil nikdar zaradi svojega pisanja kaznovan, še nikdar ni bil niti v tožbi!
Toraj sodite kmetje, a razsodili že ste itak davno sami, ker to, kar se piše v našem listu o tem ali onem duhovniku, to je volja ljudstva, to j-volja kmetov, a ne naša volja. Naši dotični članki so bili napisani vedno od kmetov a ne od nas. vedno so se nam doposlali, ali pa je prišel kateri kmet osebno k nam in nam je označil tega ali onega domačega duhovnika, ker je njegovo življenje opazoval, in ker je hotel spraviti s tem svojega dušnega pastirja nele njemu, temveč tudi sebi in svojim sofa-ranom v prid zopet na pravo pot.
Nikdar ni šel nihče od našega uredništva ali upravništva po farah vprašat, kako živi ta ali oni duhovnik, temveč ljudstvo, toraj kmetje so nam pisali sami in ti še seveda komaj tedaj, ko je prikipelo počenjanje v farovžu do vrhunca, ko je prekoračila vse meje in ko si že kmetje niso več drugače mogli pomagati.
Toraj kmetje so nam pisali in sicer še le tedaj, ko so sprevideli, da počenjanje njihovega dušnega pastirja upliva slabo na njihove družine, ko so spre-
sln
vjdeh, da preti ramo od njega njihovi mladini nevarnost, ker se pohujšuje ravno od istega človeka, kateri bi jo moral podučevati v pravem krščanskem življenju. Kmetje so nam pisali, in to dejstvo pa je neovržena resnica, o kateri smo popolnoma prepričani, da kmet, ako hoče svojo mladino pred pretečo jej nevarnostjo varovati, nikdar ne laže!
Sicer pa nismo sprejeli nobenega dopisa, kateri ne bi bil od dopisovalca, našega naročnika podpisan. Ako pa kmet kako pismo podpiše, potem je popol-noma> gotovo, da ne bode laži, ki so se nakopičile iz sovraštva, potrdil s svojim podpisom, ker ve. kako drag lahko postane kak podpis. Sicer pa so bili lopisi od naprednjakov, in naprednjak je davno premagal stališče klerikalca, kateri iz osebnega sovraštva obrekuje človeka.
In zakaj so nam to pisali kmetje? Rekli že smo, ker so se bali za svojo mladino in to je tudi res. Saj ve vsaki kmet, koliko pokvari slab duhovnik na kaki lan, vsak ve, da tega. kar je eden zakrivil, sedem poštenih, pravih duhovnikov ne more popraviti.
A vedite, da od takih dopisov nismo priobčili vseh, vedite, da smo marsikateremu prizanesli, in take dopise shranili v našo „črno škatljo", meneč, da se bode dotičnik poboljšal, ako mu samo namignemo s kako opazko.
Mi smo toraj ravnali, kakor je treba, da se pomaga kmetu, naše stališče je bilo in bode vedno pravično, čisto! A klerikalci?
Oglejmo si njihovo stališče! Namesto, da bi naš trud pripoznali, namesto, la bi nam pomagali braniti kmeta preteče mu ne-
"v
„Stajerc" kot ženih.
i
* •
Vsak drugi četrtek po svetu odide, Mladenič iz Ptuja vesel in krepak. In ako na dom ti po volji ne pride, Gotovo zaslepljen si farški —- bedak!
2.
In pošta ga nosi po celem že sveti, A „Štajerc" mu pravi vsak poštenjak, Od njega Vam hočem danes zapeti, Saj veste, da kmečki je on korenjak.
3.
Kaplanček se vsaki njega ustraši, In župnik nekteri pred njim zaradi. Trepečejo vsi klerikalni pristaši, Ker kmete nam drage iz spanja budi.
Ni čudo, da ženske ne more dobiti, Čeprav se mu vedno dobro godi, Čuj rav jih stotero ga hoče vloviti, Med kmeti je preveč še farške — soli!
5,
lz prižnice v s a k e je bil že oglasen,
varnosti, porabljajo ves svoj upliv v ta namen, da bi nam naše stališče podkopali in svoje utrdili. Ako smo mi pisali, da je ta ali oni duhovnik živel nepošteno ako smo namignili, da se ni držal šeste božje zapoved, ... dolžnost, njegovega svetega stana, potem so zagnal, klenkalc. krik in vik, pral. so vedenje takega duhovi,,ka, čeprav je bilo očividno napačno, češ ni res, saj pošteno živi, saj je čist, kakor angeli! Njihovo s tališče je toraj tako, da zahtevajo, da bi tak duhovnik še nadalje tako živel, toraj bil starim m najbolj pa seveda neizkušeni mladini v porabo baj veste vsi, kako pogubonosen je stavek, glaseč se. „Ja ako duhovnik tako nepošteno živi. duhovnik, kateri vsaki dan presveto Rešnje Telo zavžije kater. vsak. dan živega Boga na oltar pokliče, duhovnik, ki bi- moral biti čist kakor angelj. potem tudi za moje grehe ne bode kazen preostra "
Taka misel je nevarna kmečki mladini, proizvaja in podpira jo klerikalno stališče, katero torai smelo
imenujemo, da je nečisto.
Kar spravijo klerikalni listi na dan, to ni dru-zega nič kakor navadno iztok mnenja mladih, neizkušenih kaplanov, saj dobavlja mariborsko umazano glasilo dopise s a in o od duhovščine'
Obupno vpije mariborski klerikalni listič in to obupno vpitje priča, da smo mi ubrali prave strune, v vsak, številk, p,še ta listič, da je „Stajerc" že popolnoma na koncu, da ga je v tej ali oni vesi odpovedal ze zadnji naročnik. Pridite dragi nam. vsaki drugi petek na ptujsko pošto gledat in videli bodete Koliko se „Štajerca" odpošlje, videli bodete da -a gre vsakokrat več v svet!
Zakaj pa vendar podkapajo klerikalci naše sta-
Pn spovedi vsaki je bil že navzoč, ln kjer ni pomagal farovž razglašen. Je moral še priti „misjon" na pomoč!
6*.
V adventu ga župnik je hotel ženiti, S kaplanom ga ženita v postu oba, Za pričo ponudil se dohtar je zviti, In farška bi Mica za „jungferco" š'la.
7.
A „Štajerc" za vso to druhal se ne bri</a. Zaljubil v prostosti se lep je pogled, Prostost pa oklepa farška veriga, A vendar od deve te „Štajerc" je vnet.
8.
Tedaj, ko od spon se zadnja raztrga, Katere lomiti je „Štajerc" začel, Tedaj, ko premaga druhal se ta grda, Tedaj bo mladenič naš devo objel.
9.
In kmete napredne, drage mu brate, Kateri k ženitvi pomagali so, Vse te pa povabil bo „Štajerc" kot svate, A zakon pa dolgi - večen naj bo!
lišče? Dragi nam, samo radi tega. ker se nas bojijo sami, ker se bojijo za svoje izvoljence, ker so prepričani, da pride danes ali jutri ta ali oni njihov ljubljenec v dolgi črni suknji tudi na vrsto, in bode v naših predalih posvetlen od luči, kakor jo je zaslužil.
A ne samo zgoraj, (toraj v Mariboru) nam delujejo nasproti, ne, kakor kažejo naši dopisi, v mnogih krajih se porabi vsako sredstvo proti „Štajercu" ravno od duhovnikov. V mnogih krajih rečemo, povsod hvala Bogu n e, ker niso vsi duhovniki taki, da bi imeli vzrok nas sovražiti, in se nas bati!
Vedite namreč kmetje, da tisti duhovnik, kateri najbolj kriči proti „Štajercu" na prižnici (kancelnu), tisti kateri smatra čitanje našega lista v spovednici za greh, 11 i kaj prida, ker hoče naše stališče samo radi tega pod-kopavati, ker ve, da ima sam prav mnogo grehov na doši, ker ve, da ne živi tako, kakor zahteva njegov sveti stan. in se radi t»*ga boji, da bode prišlo njegovo slabo življenje danes ali jutri gotovo skozi ..Štajerca" na svetli dan. Radi tega se nas boji in radi tega nas zmerja!
Od pravega dušnega pastirja, in zopet naiu je treba hvaliti Boga, da še jih je mnogo takih, ni bilo in ne bode nikdar nič slišati proti „Štajercu", ker on spolnuje dolžnosti svojega stanu, on tako živi, da se mu ni treba bati, da bi bilo njegovo ime in njegovo vedenje orisano v našem listu! Seveda slabega o njem ne moremo ničesar pisati, — hvaliti pa ga žalibog ne smemo, ker bi ga s tem razpostavili strašnemu preganjanju vseh tistih duhovnikov, kateri imajo vzrok, da se nas bojijo.
In kakor smo začeli, tako bomo tudi nadaljevali. Brez ovinkov povemo, da dokler bode imel „Štajerc" odprte svoje predale, se bode doslednje držal svojega čistega stališča?
Proti naši edino pravi katoliški veri nismo bili nikdar in ne bodemo, preli pravemu duhovniku tudi ne, tisti pa, katerim je treba poboljšanja, pridejo še vsi na vrsto!
Brat Teseljak.
Pred mnogimi leti živel je zelo hraber in pogumen vojak, zavoljo svoje vedno dobre volje in veselosli brat Veseljak imenovan. Kakor so ga njegovi drugovi radi imeli in ljubili, istotako so se ga bali njegovi sovražniki, ker na bojišču mu ni bilo enakega. Ali, ko se je bil mir sklenil, bilo je mnogo vojakov odpuščenih in tudi brata Veseljaka zadela je osoda, da je moral s štirimi groši in kosom kruha v roki zapustiti vojsko in oditi.
Potujoč našel je sv. Petra, kateri je v podobi berača sedel na poti in prosil brata Veseljaka miloščine. »Težko bo kaj dragi moj«, odgovoril je ta. «Jaz sem sam ubogi revež, ki imam samo Šliri groše in kos kruha, ko bom s tem gotov, moral bom beračiti, kakor ti. A vendar boš nekaj dobil.« Sedaj je razdelil kos kruha na četiri dele, dal en del kruha in en groš sv. Petru. Sv. Peter se je zahvalil in odšel, vsedel pa se jé drugi in tretjikrat vsikdar v drugi podobi berača na pot, brat Veseljak se ga je usmilil in mu je dal vsakikrat en del kruha in en groš. Ko je imel Še malo kruha in samo en groš, šel je v krčmo, ki je stala tik ceste, jel je kruh in si dal za groš piva prinesti. Ko je to potrošil, prišel je sv. Peter v podobi vojaka proseč zopet miloščine. »Ko bi ti prej prišel,
Kmetje, pazite na duhovnika, kateri zmerja nas list, ker ima gotovo vzrok, da se nas boji, in tak duhovnik, kateri se boji naprednega časopisa, je gotovo nevaren za Vas in posebno za Vašo mladino!
Na svetlo z njegovim slabim vedenjem, njemn samemu, Vam kmetje in naši lepi domovini v prid!
Dalje prihodnjič.
Spodnje-štajerske novice.
Dvojna zlata poroka. Od Male Nedelje se nam poroča: Tukaj se je vršila dne 11. tega meseca redka slavnost, namreč dvojna zlata poroka. SJavljenci so bili: Anton in Tereza Horvat iz Moraveč, ter Martin in Urša Sodeč iz Precetinec. Slavnost bi pa bila še dosti lepša, ko bi ne komandirala pri nas farovška gospodična lepa Polonca, katera je imela dne 9. t. m. svoj god in gospod župnik zaradi tega nikakor ni utegnil sv. zakramentov, posebno sv. zakona deliti. Kam smo prišli in kam še bodemo, če nam bodejo gospodične iz farovža ukazovale? Iz dna srca želim, da bi se slavljenci še učakali v zdravji in veselji mnogo let, in tudi, da bi se gospodična Polonca ne utikala v stvari, katere jo popolnoma nič ne brigajo.
Sz . . . . i.
Župnik v Crešnjevcu. Naš slavni prijatelj, župnik Sušnik v Crešnjevcu pri Slov. Bistrici, krajnski rojak, je te dni dobil od svojih faranov prav regimentno spričevalo. Tako dolgo je dražil svoje farane, da so ti vendar le enkrat zgubili ž njim potrpljenje. Te dni se je podalo več kakor deset možev iz \rle, napredno misleče črešnjevske fare župnika tožit k g. knezo-škofu Napotniku v Maribor in ga prosit, da bi jih rešil, da bi jih branil tega župnika. Med temi moži so biii župani (občinski predstojniki) vseh treh občin v lari, ter načelnik konkurenčnega odbora. Škof se je mnogoštevilnih odposlancev črešnjevske fare tako ustrašil, da jih je poslal h kanoniku Hergu. „Zakaj pa Vas pride toliko, je vprašal škof?" Kmet pa mu
prijatelj,« rekel je Veseljak, »bil bi ti rad pomogel, sedaj imam tako mnogo in tako malo, kakor I i in ako I i je drago, lehko skupaj beračiva.« — »No, tega meni haš ni potrebno«, reče sv. Peter, »jaz ra/.umejem nekoliko od doktorsfva in s tem se bom že preživil. Ti pa me moraš spremljati in lahko imaš vsakokrat polovico mojega zaslužka «
».laz sem s tem zadovoljen, rekel je brat Veseljak in potem sla šla oba dalje. Ko sta kratek čas potovala, prišla sta do neke hiše, iz katere sla slišala javkanje in jokanje. Gresta toraj v njo, in najdeta umirajočega moža in jokajočo ženo. »Ne jokajte se,« rekel je Peter, »temu možu se lahko da pomagali.« Potem je vzel iz žepa mažo, s katero je možu čelo namazal in mož je v tem trenutku vslal zdrav iz poslelje. Mož in žena bila sta presrečna in sta vprašala s čim bi ska-zala svojo hvaležnost. Ko Peter na noben način ni hotel nič vzeli, dregnil ga je brat Veseljak in mu prišepnil: »Pa vzemi nekaj, saj midva potrebujeva.« Medtem je prinesla ženajagnje, s katerim je hotela Petra prisiliti. Ko pa Peter tudi jagnjela ni hotel vzeti, rekel mu je brat Veseljak: »No pa ga vzemi, saj ničesar nimaš, kako pa hočeš živeti! Potem je Peter vendar rekel: »Naj bo, jaz čem jagnje vzeti, ali nesel ga ne bom. ako hočeš li to storili, mi je prav.«
»To ni nikaka težava.« odgovoril je brat Veseljak na-loživši si jagnje na rame.
odgovori: „Gospod, nas je 12 tukaj, a več kakor 200 faranov smo komaj pregovorili, da so ostali doma, ker so hoteli z nami iti, da bi se pritožili radi župnikovega postopanja!" — Te besede sodijo dovolj o župniku. Sicer smo mi župnika Sušnika v „Štajercu" parkrat prav pošteno podbrivali, toda kakor vidimo se ni poboljšal. „Gospodar" in „Fihpos" pa sta po svoji' stari navadi tega svojega ljubljenca prav pridno zagovarjala. Kmetje, kdo Vam je želel dobro — „Stajerc" ali .Gospodar"? Berite naš današnji uvodni članek! Že tukaj imate krasen dokaz za naše trditve!
Mlin na Dravi zgorel. Dne 7. t. m. je zgorel v Zabovcih veliki mlin posestnika Tement, kateri je plaval ob bregu Drave na mlinski ladji. Mlin je popolnoma zgorel, in posestnik ima škode nad 5000 goldinarjev, ker ni bil proti ognju zavarovan. Kmetje, dajte si Vaša poslopja zavarovati. Nam je znano neko zavarovalno podjetje, katero tirja za zavarovanje prav malo plačila, in katero izplača, ako se zgodi nesreča, takoj celo zavarovano svoto, ne da bi kaj odtegnilo. Naslov in vsa pojasnila pošlje „Štajerc", treba je priložiti za odgovor znamko (marko).
Tat. Dne 8. t. m. so bile pri ptujskem trgovcu g. Sla\vitsch trojne spodnje moške hlače, katere so visele pred trgovino, vkradene. Slučajno je videl nek gospod to tatvino, a ni mu bilo mogoče tata prijeti in ga izročiti policiji, a vendar pa gaje spoznal. Omenjeni trgovec zahteva svoje blago nazaj, ker bi bil drugače primoran celo stvar naznaniti sodniji!
Umrl je dne 16 t. m. ptujski mestni občinski tajnik gospod E. Schalon. Umrli je bil jako blag značaj in mnogo siromakov zgubi v njem svojega očeta. Gospod Schalon je bil premožen in je podpiral z dohodki svojega premoženja siromake ne le v Ptuji, temveč tudi v ptujski okolici. Čeprav je bil Nemec, j? auuil od njega marsikateri siromaški Slovenec prav izdatno podporo. Naj bode blagemu ljubitelju siromakov zemlja lahka!
Potem sta šla naprej in sta prišla v gozd, tukaj je rekel brat Veseljak svojemu drugu: »Glej, to bi bil lep prostor tukaj bi mogla jagnje speči in pojesti.«
»Jaz sem s tem zadovoljen, ali peči pa nevera, ako hočeš li ta posel izvršiti, šel bom jaz med tem okoli po gozdu in bom iskal zelišča. Ali ti ne smeš prej jesti začeti, lokler jaz ne pridem, ne bo ti treba na me dolgo čakati.«
S tem je bil brat Veseljak zadovoljen, zaklal je jagnje. obesil na kol in ga spekel. Pečenka bila je pripravljena, ali Petra še ni bilo nazaj, bratu Veseljaku so se zelo skominice vrtele, ker meso je prijetno dišalo in on je poskusil jagnjetovo srce. To mu je posebno dobro teknilo, tako, da je meni nič ebi nič celo srce snedel. Sedaj prišel je stoprav Peter nazaj i rekel:
»Ti lahko celo jagnje sam poješ, samo srce bi rad jaz mel, ono mi daj.«
»To bratu Veseljaku ni bilo posebno po godu, delal si je kratek čas, kot da bi srce iskal, potem je rekel Petru: »Srca ni tukaj.« — »No kje bi pa bilo?« reče Peter.
»To meni ni znano«, odgovoril je brat Veseljak «ali dej, kako neumna sva oba, iščeva jagnjetovo srce, a nobenemu e pade v glavo, da jagnje sploh nima srca.«
»To se mi smešno zdi,« rekel je Peter, »da jagnje ne imelo srca, saj vsaka žival ima srce.«
Nekaj o soli. Kakor je cenjenim našim bralcem znano, smo priložili nekterim našim listom v zadnji številki peticijo ali prošnjo, na katero naj bi se kmetje podpisali, da bodemo potem potrebno ukrenili proti sklepu ministerstva, katero zahteva, da mora vsak kdor hoče kupiti grudo soli, kupiti tudi k tej grudi spadajočo zdrobljeno sol. Do sedaj seje pos-laio jako veliko teh prošenj na našo uredništvo. Kdor še nam hoče poslati to prošnjo, naj to še stori v teku meseca februarja, ker bodemo v začetku meseca marca poslali vse te prošnje na Dunaj.
Iz Koroškega.
0d Hebne peči. Si ga videl no, kako je bil presneto hud v „Miru", ker je slišal resnico iz „Štajerca? On pravi, da moram jaz kak „kontrolor" biti. ker vem, da bere „Štajerca" veliko (200.000) ljudi. Še vi klerikalci težko čakate, da dobite „Štajerca" v roke in da ga berete. Pri nas pa ga imamo še rajši. En sam natis se bere najmanj od 15 ljudi. Ti praviš: „Po naključbi mi pride v roko 26. št. ,Štajerca." Kje pa? Ce ne poveš, si lažnik. Morebiti da je dala kaka klerikalna roka še kaj precej „sladkega" za njega, da ste ga brali; to pa ni po naključbi. Ker si pri Hebni peči tako dobro znan, ti ne bom dokazoval, kdo je od vas s pijačo — zakaj pa ne rečeš, s „kolmažovim" — vplival na volilce, ker ga sam le predobro poznaš. Povem vam tudi, vi klerikalni hujskači, da vam ni treba nikomer svetovati, ker ste sami najbolj bolni. Ti dopisnik „Mira" imaš pa največ „putra" na glavi. Kavsni se sam za svoj nos, vleči se ^ pred ogledalo in poglej se, ako pa ne boš videl več putra, potem pa veš, da se ti je že na tvoji „juri-stni glavci" raztopil. — (Opomba uredništva: Dobro tako, le po njih, po teli zabitih klerikalcih, tudi v vašem lepem Korotanu. Z Bogom !)
Iz Spodnjega Koroškega. Dragi mi „Štajerc!" Zopet par vrst iz Spodnjega Koroškega ! Vedi, kako
»Ne, li se motiš, brat, nobeno jagnje nima srca, le premišljuj, potem boš rekel, da imam prav.«
No, dobro je, rekel je Peter, ako srca ni, tudi nečem nič od jagnjeta, ti ga svobodno sam poješ.«
To je bilo bratu Veseljaku zelo po volji, polovico jag^ njeta je snedel, a polovico ga je vtaknil v svojo torbo.
Ko sta se bila odpravila zopet na pot in kratek čas potovala, prišla sta do velike vode, in ker ni bilo brvi, sta jo morala pregaziti. Peter je rekel, naj brat Veseljak gre naprej, ali ta ni hotel, misleč, ker je njegov drug bil glede jagnjeta tako velikodušen, mora mu on tukaj s tem skazati čast, da ga pusti iti naprej, njegov pravi namen pa je bil ostati ako bi bila voda pregloboka. Peter je pregazil vodo, katera mu je segala morda do kolen. Sedaj se je tudi brat Veseljak upal v mokroto, ali voda je rastla zmirom večja in večja in slednjič mu je narastla že do vrata. V velikem strahu je zakričal: »Brat, pomagaj mi!«
Peter je rekel: »Hočeš prej priznati, da si srce snel?<
»Ne,« odgovoril je, »jaz ga nisem snedel!« Potem je narastla voda vedno večja, tako da mu je bila do ust, >po-magaj mi bral, drugače se moram vtopiti«, kričal je vojak.
Peter ga je zopet vprašal: »Hočeš priznati, da si pojedel jagnjetovo srce?«
»Ne« ponavljal je, »jaz ga nisem pojedel.« Peter je
ñ —
se nam v K o t lah godi. Gospod župnik je v nedeljo dne 8. t. m. iz prižnice povedal, da nam vsem tistim, kateri beremo „Štajerca" ne bode treba iti za veliko noč k spovedi. Najbrž ve župnik, da mi, ki beremo napredne liste, nismo tako potrebni spovedi, kakor klerikalci ali pa ga> najbrž rado preveč zebe, in nam je to povedal, ker se je bal, da bi prišlo preveč ljudi k spovedi. Seveda v spovednici ni tako fletno biti, kakor v gostilni. Prihodnjič nekaj o P ... in J . ■ Srčni pozdrav od kotolskega farana. Toraj kmalu na svidenje! —
Kaplan, ki je hotel zastrupiti svojega župnika.
Koroški kaplan, ki je hotel zastrupiti župnika, kateremu je, kakor smo poročali, vkradel hranilnične (šparkasne) knjige in ž njimi vzdignil 2000 goldinarjev, bode sojen v mesecu marcu. Seveda so ga hoteli proglasiti klerikalci za — norega, in radi tega je bil odpeljan v bolnišnico. V bolnišnici pa so zdravniki spoznali, da je popolnoma pri zdravi pameti
jej je več reči v hiši zmanjkalo. Nič dobrega sluteč pogleda tudi kje ima svojo mošnjo, a glej tudi mošnjo z denarjem vred je ciganica „odlozala". Kmetice, zapodite take babure od hrama, ni se Vam jih treba bati, da bi Vam kaj „ocoprala", ker to ni mogoče.
Dopisi.
Od sv. Križa na murskem polju. Dragi „Štajerci" Jako hitro se množi število tvojih naročnikov pri nas, saj pa tudi ni slišati, da bi te gosp. župnik kdaj prepovedali. Župnika, kakor jih imamo tukaj, bi potrebovali v marsikteri fari. Dva krčmarja jih sicer jako obreku-jeta in ako se ne pobaljšata, bodem nju drugikrat imenoval, jednega za drugim po imenu. In zakaj? Neko nedeljo so čitali jako lep Slomšekov spis za Ker pa se ta dva ne strinjata s temi res-
krčmarje. — r_	~	.
nimi nauki, zato sta njih začela hudo sovražiti, bpis
spoznali, da je popolnoma pri zdravi pameti. pa gotovo ni lažnjiv ker so ga spisali škof Slomšek^.
Zlata ruda. Kakorse nam p\*e, ao v Žgočem Utta^ ota torta	.Laz Dom.
,	i r/i i •.....„	c« ««« Tr*	Y\mriflnih st.n nv nonftli
Dravogradu našli zlato rudo. Zlato je zmešano s ka menjem in s prstjo in sicer tako, da se lahko pridobi iz 10 meterskih centov te mešanice 40 do 50 gramov čistega zlata. Žila je močna in se zbuja upanje, da bode stanovitna. Dobro bi bilo!
Ciganka jo je goljufala in okradla. V bližini mesta Beljaka ima neka kmetica že več časa bolno hčerko. Namesto pa, da bi jo pustila vračiti od kakega zdravnika, kateri se je zdravilstva že več let učil, jo vrači s tako zvanimi domačimi sredstvi. To je velika neumnost, ker bode s tem bolezen hčerke še pohujšala. V zadnjem tednu se je pritepla k tej kmetici tudi neka ciganica. Trdila je ta goljufiva ciganka, da ona ve, kaj čaka hčerko in da ji bode „razlozala" bodočnost, samo treba jej je plačati za to eno krono. Kmetica je bila vendar toliko pametna, da tega ni verjela. Ker pa je hotela sitno ciganico odpraviti od hrama, dala jej je 40 vinarjev. Ciganica je odišla. Kmalu potem pa je opazila kmetica, da
Še eno. Iz letos prodanih stolov bodejo gospod župnik kupili prižnico, ktera bode gotovo zopet jako lep kras naše farne cerkve. Nič se ne bojte Vp*?h sc vražnikov, gospod župnik, mi Vaši zvesti faram smo Vam na strani in se bodemo zmirom potegovali za Vas, ker smo prepričani, da ste jako zavzeti za kmečki mir in blagostan ljudstva. Bog daj še vrlemu in naprednemu župniku dolgo življenje. Slava mu!
Napredni kmet.
Iz Stare in Nove vasi. Dne 10. t. g. meseca je prišla k meni soseda in mi rekla, da njene krave no-čejo več mešanice jesti. Grem ž njo pogledat kako da dela ona to mešanico. Ali kako se začudim, ko pri- I nese v strupenem papirju „Laž-Doma" Barthelnovo , klajno apno, ki tako rado pospešuje slast. Hitro jej povem, kje je iskati vzrok. Najpred naj odstrani tej papir, ker on je silno strupen in tega strupa se tudi apno navzelo. Rečem jej, naj si poišče dlu^ega kar pa ni hotela naenkrat storiti. Potem krave zopet
uvidel. da njegovemu drugu ni bilo mogoče do živega priti, ker pa vendar ni hotel, da bi se vtopil, pomagal mu je na suho.
Šla sta dalje naprej, dokler nista prispela v neko kraljestvo, kjer sta slišala, da je kraljeva hči na smrt bolana. = He, brate«, rekel je vojak, »to je voda na najin mlin, ako to hčer ozdraviva, imela bova pomoči za večne čase. Petru je bilo to po volji in šla sta v kraljev grad, ali on je šel čisto po malem, čeprav ga je njegov drug vedno silil, naj beži. Ko sta prišla pred grad. sta slišala, da je kraljeva hči ravno umrla.
»To imava,« rekel je brat Veseljak nejevoljno, »to je kriva tvoja počasna hoja!
»Bodi miren», rekel je apostelj. »jaz znam mrliče tudi zopet oživljati.«
»No, ako je to res«, rekel je vojak, »potem še m vse izgubljeno, a moraš se tako pogoditi, da dobiva najmanje polovico kraljestva za plačilo.« Potem sta šla v grad, kjer je bilo vse v največji žalosti. Ko je Peter rekel, da hoče mrtvo kraljičino oživiti, pripeljali so ga v njeno sobo. Sedaj je za-povedal. naj se mu prinese kotel poln vode. Ko se je to storilo, je rekel, naj odidejo vsi iz sobe, samo njegov drug naj pri njem ostane. Potem je razrezal mrtvo kraljičino na kose, katere je vrgel v vrelo vodo Ko se je bilo vse meso-od kosti ločilo, vzel je lepe bele kosti iz vode in njih je na neki blanji lepo po redu zopet skupaj zložil. Potem je stopil pred i\jo in
rekel trikrat: »V imenu presvete trojice, mrtva kraljičina vstani!? Ko je bil te besede tretjič izrekel, vstala je kraljičina zdrava, in lepa, kakor poprej
To je kralja neizmerno razveselilo in on je rekel 1 etru »Zahtevaj, kar hočeš za plačilo, in ako bi bilo polovico m jega kraljestva, moraš ga dobiti.«
Peter je odgovoril: »Jaz ne zahtevam nikakega plačil ,1 vaše pripoznanje me že dovolj odškoduje«
Bratu Veseljaku je bilo, ko da bi stal na žerjavici, kada je slišal te besede, dregnil ga je in mu rekel:
»Ne bodi tako brezpameten, ako nočeš ti ničesar, vendar jaz nekaj potrebujem.«	I
Ali Peter vendar ni hotel ničesar, ker pa je kralj vkW da bi njegov drug rad nekaj imel, zapovedal je svojemu blagajniku, naj mu torbo z zlati napolni, ko se je to zgodilo, V šla naša popotnika dalje.
Ko sta prišla v neki gozd, zahteval, je Peter, naj zlato razdeli. S tem je bil vojak zadovoljen, «praznil je sv torbo in Peter je začel deliti zlato na tri dele. Brat VeseJjaL ga je sumljivo gledal misleč, kaj se temu po glavi blodi! C deli zlato na tri dele, a midva sva sama.
Ko je Peter zlato razdelil, je rekel: »Jaz sem veávcv. delil, en del je moj, eden tvoj, eden pa tistega, ki je pioy del jagnjetovo srce.«	*

niso jedle in so samo vohale v jasli. Nato pa ga še poskusi dati kokošim med kuhanim žitom, morebiti ga bodo one jedle. Ali tudi one ga pustijo in kar bežijo proč, da se nebi navžile strašnega strupa, katerega je ražširjalo v lihposovem papirju zavito apno. Drugi dan pa pride soseda zopet in pove, da že danes krave jedo klajno apno, ker ga ni imela več v strupenem papirju „Laž Doma" zasukanega. Strupen „Laž Dom" pa je vrgla v peč, Toraj vidiš ljubi „Fih-pos" niti te žival noče kaj bi še te le mi ljudje.
Opazovalec.-
Od sv. Ruperta v Slov. gor. Nadejali smo se, da
bode tukajšni župnik miroval in sedaj vsaj sam spoznal, da njegovo počenjanje ni spodobno nikomur; pa temu je drugače, gospodu rojijo druge muhe po glavi. Dragi „Štajerc" ! saj dobro znaš, kako farizejski mojstri dandanes znajo resnico zasukati, da se svetu lepi delajo. Pač pa gosp. župnik, vaš „ni res" ne bo imel teka, kakor ste se vi nadejali — veste, ker ni pravičen, ampak poln zvijače. Kakor nekdaj predrzni Napoleon Bonaparte s svojim posilstvom, tako se nam pod svoj „ni res "-popravek ošabno podpiše ves pravičen mogočni — Ivan Pajtler, župnik — s celim svojim župnijskim uradom, češ, jaz sem gospod, če drugač ne gre. pa bom vzel moj „ni res", to je: laž v sili — na pomoč. Ne bodemo, pa ne bodemo gospoda župnika več tako mirno poslušali! Vidimo pa, da ste nam lepo število vaših neizrečeno lepih, dobrih del in činov že priznali, na katere se niste zagovarjali; gotovo se bodete počasi še ostalih spomnili, da so resnične! Sicer je vam res težko, to vse pomniti, ker uganjate take nerednosti kar zaporedoma in vsak dan nove, kako pa potem zamore človek vsako posebej pomniti. Slišati je res, da se vam tako godi, da niste vi nič krivi, kakor neki mož tobakar. ki še v spanji puši. ker sanja, da še tobak kadi. ^r j spod župnik, res pa je res, da je tisti hlev, v ka-icom imate vi vašo živino, na istem gričku, kteri je tik zadnjih cerkvenih vrat. Pred nekaj časom sta
>0! srce sem jaz pojedel,« odgovoril je vojak pogrnivši zlato v svojo torbo, »to mi svobodno veruješ.«
»To ni mogoče«, reče Peter, »ti ga nisi mogel pojesti, ker jagnje nima srca!«
»Hm, li tako ne misliš, jagnje ima srce, ko vsaka druga | žival, zakaj pa ne bi imelo srca?«
»No, naj bo« rekel je Peter »imej vse zlato sam, ali najini poti bodete se sedaj ločili, jaz nečem več pri tebi ostati.«
»Kakor hočeš brat,« odgovoril je vojak, «ostani zdrav!«
Peter je odšel, Jjrat Veseljak pa je mislil na tihem: Sreča je, da gre svojo pot, ker to je smešen človek.« Sedaj živel tako razuzdano, kakor da njegovemu zlatu ne bi bilo nikoli konca in kraja. Zapravljal, podarjeval je zlato in je skrbel na vse mogoče načine, da je njegovemu bogastvu bil «malo konec. Sedaj je bil zopet, kakor poprej, reven vojak, "ateri je moral za svoj živeš beračiti.
y Slučajno, je prišel v neko deželo, kjer je zvedel, da je kraljev sinček umrl. Ta vest mu je dobro došla in on je mislil, da bo mrliča zopet oživil in si s tem zopet popolnoma opomogel. Šel je naravnost h kralju in mu rekel, da bo njegovega sinčeka zopet uživil.
Kralju se je pripovedovalo že prej, da hodi po svetu beki stari dosluženi vojak, kateri s svojo umetnostjo mrliče

šla mimo po cesti dva tuja gospoda in vprašala: „Kdo pa si je dal postaviti ta novi hlev tukaj pri cerkvi, kjer je videti, da bi se lahko gnojnica dol k cerkvi cedila? Odgovorilo se je: „To ima modri župnik Pajtler sam tako!" Tudi mi nismo pisali drugači, zato je zasukal župnik tako, kakor da bi mi rekli, da se že cedi; župnik piše, da mu je dal konkurenčni odbor staviti neko gospodarsko poslopje, ne da bi on kaj kriv bil, nam pa se dozdeva, da ne tisti odbor sam, temveč plačevali smo vsi farani, da je bilo veselje, drugače tudi pisali nismo. Res je res, da ste prav poštene hiše imenovali hudičeve hiše, ako pa iste niso poštene, pa dokažite nepoštenost; očitna pa je laž vaš „ni res". Res, tudi res je, da ste može neke občine ravno pred sv. misijonom grdo v cerkvi obdelovali s hudiči, faloti i. t. d., čeravno še žale besede niso zaslužili — zato smo mislili, da je bila to priprava za sv. misijon; možje pa vašo prijaznost, kakor pišete, gorko priporočajo. Nadalje smo mi pisali, da vi mislite, da človek raje sliši kletvico in šinfanje mesto pridige, kar za kristjane res ni spodobno. Res je, da je žena nosila otroka dvakrat, morebiti je župnik, dobra duša, hotel le dvakrat krstiti. Druge žene, katero ste nakričali s ksin-delni. niste omenili, tudi mi je ne bomo. Res je,, da oni, ki je prišel iz Ragoznice po spovednika, pri vas ni našel pomoči in jo je iskal po tujih farah, na kar je bolnica brez spovedi umrla. Kar se tiče vašega protina, nam je tako dobro znano, ker se nam dozdeva, da vam vdari vselej v noge, kadar pride kdo po spovednika ali želi kaj druzega, kar je vaša dolžnost. Ali ste tudi takrat imeli protin, ko je prišla ženska prosit spovednika in ko ste ji rekli: „Danes ne morem, jutri tudi ne, ovi dan tudi ne, saj še ne bo umrla, baba ima devet duš!" Ali to morda ni res? Večkrat dobi župnik protin v prepiru s kakim pijancem, enkrat je dobil pri tem ves gor po nosu oguljen protin. Drugokrat, ko se je prepiral, ga je tresnil nekdo v jarek ob cesti, da mu je blato
zopet oživlja; toraj je mislil, da je brat Veseljak ta mož. Veselil se je njegovega predloga ter zapovedal, naj ga odvedejo k mrliču.
Brat Veseljak je rekel, naj se mu prinese kotel vode in naj ga pusté samega; potem je razkosal mrličeve ude, jih vrgel v vodo in je pod kotlom zakuril, baš tako, kakor je delal njegov nekdanji drug. Ko je začela voda vreti in je meso od kosti odstopilo, vzel je kosti iz vode, jih položil na desko; a vendar jih pa je narobe skupaj zložil, ker ni več vedel, po kakem redu bi morale biti zložene. Potem je stopil pred mrliča in rekel trikrat: »V imenu svete trojice, mrlič, vstani !« : ali mrlič se ni genil.
Poskusil je še enkrat, -ali vse je bilo brezvspešno, na mrliču ni bilo nikakega znaka življenja; slednjič bil je brat Veseljak nevstrpljiv in je jezno zakričal : »Paglavec vstani ! Vstani, ali pa ne bo se ti dobro godilo!«
Ko je te besede izgovoril, prišel je Peter nevidoma skoz okno v svoji prvi podobi kot vojak in rekel: »Brezbožnež, kaj delaš? kako bi mogel mrlič tebe ubogati, ker si njegove kosli tako narobe zložil?'
»Hvala Bogu brat, da me osvobodiš moje neprilike, jaz sem delal, kakor sem znal: sedaj mi pomori!«
Konec prihodnjič.
vun vleklo protin. Samo kedaj so uradni dnevi v posojilnici, mu menda protin ne škodi. Res, da je oni omenjeni izvoljenec izrazil sam: „Kaj, če temu kmetu prodamo posestvo, pa pride na nje drug gospodar!" Bila je to hudobna, farizejska duša! Res je. da je govoril župnik, da je hudič, kteri bere „Štajerca" in da je „Štajerc" hudič; še tisto nedeljo zopet, ko je prinesel „Stajerc" naš dopis, je na prižnici župnik imenoval neke ljudi „hudiče". Tedaj pa le naj trdi svoj „ni res". Res je tudi, da je župnik računil 5 gld. za poroko in to ravno siromaku. Župnik pa piše, da ni računil vsakemu jednako, mislimo pač, toraj računi, kak je človek; bolj se mu neumen dozdeva, več menda računi! Res je tudi, da je plačal kmet za pogreb 102 kroni in nekaj vinarjev. Ako je računil župnik 100 kron, je morda storil to iz usmiljenja za pot, — eno uro daleč. Grda pa je laž, da je župnik zasuknil 202 kron, kar mi nismo pisali, menda mu je žal, da ni računil 202 kron. Nadalje piše, da ga je kmet silil, da bi moral še več računiti — ne vemo. če je to res — težko vam bo to kdo verjel, vsak se bo smejal, kajti kmetje imajo bremen in plačil, da jih itak že ne morejo zmagovati. Ako-ravno pa bi kmet rekel, le računite, kolikor hočete, denarji so tukaj in se ne ve, čegavi še bojo, kakor piše sam župnik, ne smel bi si menda pomagati s tistim deliti, ampak prav bi bilo, še posvariti pred takim ravnanjem. Ali mislite vi gospod župnik, da od lakih denarjev tudi župniki imajo delež, od denarjev, kteri še po umrlih stariših otrokom niti v razdelitev niso prišli? Res je tudi. da je računil župnik za vpelavanje 25 krajcarjev; ako to tedaj ni bilo za tisto vodo, ktero je po ženi poškropil, bilo je gotovo za tisto, da je ženo gledal. — Ljubi gospod župnik, vašega vednega izpričevanja z ljudmi tedaj, mislite ne bo nikdar konec; samo idite že nekam na Hrvaško, ali odkod že ste, tam preklinjajte in imejte vaše večne obravnave z ljudmi, da nam še naše mladine ne pohujšate. Mlade deklice so se po potu iz cerkve izpraševale iste besede, kaj to je, kar jih je župnik imenoval, namreč kur . . . Zato pa nam je rekel župnik: „Bodete že videli, kaj vam bojo porekli milost, škof, kadar pridejo?" Kaj pa bodo tedaj vam porekli? Nič? Mislite, da bo vaš „ni res" veljal povsod? Povemo pa, da se bomo predstavili v obilnem številu takrat, prosili bodemo za zboljšanje naših razmer, sicer pa bodemo še kaj več izpregovorili, ako bode to zmiraj tako pri nas. Prosimo pa tudi, da ni potreba tako silno oblastno izpričevati, kdo da je zinil ktero besedo o vam; mislite, da se mi bojimo, da bi župnik vedel, kdo da to piše? O ne, mi se vas nič ne bojimo, ne mislite, da se mi straha tresemo pred vami, kakor kaka nevedna baba, ki se okoli farovža slini! Mi stopimo pred vas, evo vam naše podpise!— (Opomba uredništva: Tukaj sledi več podpisov. Čeprav ste nam dragi naprednjaki dovolili priobčiti Vaše podpise in ste tako odkritosrčno svetu dokazali, da niste vi lagali, temveč da je lagal nekdo drugi, vendar nismo ponatisnili vaših podpisov, ker bi Vas potem župnik, veliki gospod Pajtler, zato pre-
več preganjal. Mi upamo, da se bode gospod Pajtler poboljšal, drugače še bode treba večkrat in še bolj ojstre krtače.)
Od sv. Urbana pri Ptuju. V številki 3. na strani 3, „Našega Doma" napada neki „narodni" mladenič tukajšnje nekatere stare mnogozaslužene može ■in občinske predstojnike zaradi njihovega uradovanja v nemškem jeziku. Celo nad poštnim pečatom, ki dela svojo službo v sedanjej obleki že čez 30 let, spotika se ta mlečozobnik. Nadalje tudi hvali, kako vrlo da napreduje urbansko gospodarsko bralno društvo, kako marljivo se društveniki zbirajo v bralni sobi in se pogovarjajo o raznih narodnih in gospodarskih rečeh, rajši kakor bi po krčmah svoje težko pridobljene denarje zapravljali. Nič pa ne omeni, kako ljubezensko se v bralni sobi ozira mladi društvenik tje čez „Slovenskega Gospodarja" na v „Naš Dom" utopljeno mladenko, katerej tudi tu in tam švigne iskrica srčne radosti na njegov razvneti, od samega napredovanja že dokaj učeno izgledajoči obrazek. Kaj močno pa upa, da bode pri prihodnjem občnem zboru tudi večina naših gospodarjev prepotrebnih izobrazbe pristopila k društvu in si s čitanjem knjig, nahajajočih se vsakovrstne vsebine v omarinih predalih, pridobila potrebno napredovanje. Vprašam te pa zdaj ti ur-banski „narodni mladenič",— pač posili mladenič — „Včem pa obstoji tvoje toliko hvaljeno napredovanje? V omiki ali oliki? Odgovori! Najprej pa sprejmi od mene odgovor! Ne v omiki, ne v oliki ne napreduješ, pač pa ti napreduje v tvoji neumni buči število kolesc, ki se vrtijo zdaj hitreje, zdaj počasneje, kakor se ti pač same navijajo. Kaj porečeš? Ni li tako? Gotovo! Če bi ne imel v svojej bledušnici premnogo vrtalk, ne napadel bi oseb, katere niso nikoli nič žalega storile. Povej, kaj ti je storil stari, mnogoza-služni poštar, kaj te skrbi poštni pečat, kaj te bvim i uradovanje tukajšnjih občinskih predstojnikov? Nič' Čisto nič! Te osebe znaš napadati ter o njih pisati cele sestavke in to računiš ti za napredovanje? Tako je tvoje napredovanje, katero vzbuja v starih, mirnih in zasluženih ljudeh jezo in sovraštvo do tebe in do vseh tvojih sodruštvenikov! Ti priporočaš liste, v katerih trdiš da so krščanski! Ali je to pri tebi krščansko ravnanje, če v svojih spisih povzročaš jezo, sovraštvo in kletvico? Ne, ne! Kristus, naš Gospod je učil: „Mir vam bodi!" Kaj pa ti delaš? Veš, nemir! Sramuj se! Spolnjuj to, kar ti nalaga tvoj stan, poštarja i i občinske predstojnike pa pusti za nadalje v miruf Tudi tebi veljajo besede: „Mir vam bodi." Svetujen, pa ti vendar : Če hočeš v bodoče zopet poročati v „^Naá Dom" kakšno napredovanje, poročaj rajši, kako napreduješ v dosegi toliko potrebne morale, posebno pa tam okoli tvojega sela, ali pa vrzi pero za vselej v kot! Za zdaj pa, ker je ravno pustni čas, in če nimaš druzega opravila, brij raji kozle ali pa jahaj škomrdo. V mescu tvojega imendana, ki ga slaviš 24. t. m. ti želi pamet nazaj urbanski starček.
Od sv. Antona v si. goricah. Pri nas nam gosp. kaplan vsako nedeljo iz prižnice pravijo o slabih čas-1 nikih, pa ne povejo nikdar, kateri so slabi. Jaz sem l
tega gospoda opazoval in videl in zvedel sem, da j vsakokrat morda prvi v fari berejo „Štajerca", med tem ko za klerikalne časopise ne marajo. Mi smo se še vedno pogovarjali o tem in smo pač bili edini, da je „Gospodar slab list, „Fihpos" pa najslabši, in sedaj so nam še to naš gospod kaplan potrdili. Hvala Vam za to gospod kaplan, Vi ste pravi duhovnik, in za to Vas imamo tako radi tndi mi napred-njaki. Napredni kmet. (Opomba uredništva: Bele vrane so redke!)
Dragi „Štajerc!" Veseluj in raduj se z nami fa-1 rani, ker smo se znebili visokoletečega gospoda poštnega uradnika Jakoba Šegula, tvojega najbolj zagrizenega sovražnika. Dragi „Štajerc", to je tisti Šegula, kateri je tebe že v tvojem prvem letniku tako obre-} koval in zaničeval in se Jože Verba v Cerkvenjaku 1 imenoval. Žalibog da še je na svoje krstno ime po-1 zabil. Dragi „Štajerc" to je tisti, ki je tebe na pošti 'c razčesaval, na tla metal in z nogami teptal (kaj ne, to je r olika?); to je tisti, ki je častitega gospoda kaplana Škam-*T leča napeljal, da so vsakega tvojega naročnika šli na nje-r gov dom obiskat. Zakaj le neki? Dragi „Štajerc", L; ne jezi se na tega visokoletečega gospoda, ker D to on vse iz hvaležnosti dela, zakaj, ko je bil dijak a v Mariboru in ni mogel prvega gimnazijskega razreda D dovršiti, je šel na Ptuj, tega razreda ponavljat. A v ^ Ptuji ga tudi ni mogel dovršiti, čeprav je v Ptuju od milosrčnih gostilničarjev in od dijaške kuhinje hrano )J brezplačno užival. Zato se sedaj skazuje kot hvaležnega Ptujčanom. posebno pa tebi dragi „Štajerc." a Mi farani in tvoji naročniki te prosimo, da ga malo ,c umiješ, morebiti še se kaj poboljša, ker še je mlad.
Z Bogom „Štajerc"; Šegula le pameten bodi drugače V še pride več! Tvarine je dovolj.	R. R.
Hazne stvari.
tf Nekaj o preteči vojski, Turško cesarstvo je postavilo na bolgarsko mejo mnogo vojakov, in sicer znaša cela armada do sedaj že več kakor 30 tisoč pešcev in nad 2 tisoč konjenikov. Ako Turčija zbere vso svojo vojaštvo, lahko postavi na bojišče nad 9 sto ln tisoč peščev blizu 70 tisoč konjenikov in nad 1500 l(j topov (kanonov). Cela njena vojska je morda tolika kakor naša. in bi znašala nad en miljon možev. Si-V cer se nam preteče vojske n\ preveliko Wti, ker m-ma Ttirčin denarja in za vojsko je treba denarja in zopet denarja. Ako se bode uresničilo, da bodejo hVj -držali Rusi z nami, potem se še nam je manj bati alo praskarije na Balkanu. Ako ne bodejo v Macedoniji 3ri z reformami (nekako obljubljeno poboljšanje sedaj-* nega stana) zadovoljni, potem Avstrija in Rusija ne ^ bodejo gotovo ovirali Turčije, da napravi red. A ven-<el.	Pa trdijo nekteri ruski časopisi da se bode v
ieki kratkem začela vojska proti Turčiji. Sedaj se o tem ne da nič gotovega pisati in povedati, videli bodemo, 1 s kar nam prinesejo prihodnji dnevi!
Dežela brez kač in miši. irlandija je v mnogih ozirih svojega obraza dežela. Ne samo po etnografič-
nih pogojih in socijalnem redu svojih prebivalcev, nego tudi po svoji favni se Irlandija razlikuje od vseh drugih dežel Evrope. Na Irskem je namreč popolnoma nepoznan škodljivec poljedelcem in vrtnarjem, to je krtica in poljska miš. Toda še čudneje je pa dejstvo, da se na „zelenem otoku" kakor Irci sami radi imenujejo svojo deželo, ne nahaja nobene vrste kač, in sploh jako neznatna množina povodnih živali. Začetek take prednosti prenašajo Irci k starodavnim časom. Narodna govorica namreč pripisuje to ugodnost svetemu Patriku, kateri je na vsem zelenem otoku do cela uničil vse škodjive živali.
Zunanje novice.
0 Johanu Orthu, bivšem avstrijskem nadvojvodu, kateri se je pred leti odpovedal pristojnosti avstrijske vladarske družine, se govori, da še ni umrl, ampak da še živi V Parani v Braziliji (Amerika) ter da ima lepo posestvo in obilno družino. Tako poroča nekdo v nekem nemškem listu, kateri je baje ž njim govoril.
50 norcev zgorelo, v neki norišnici v Londonu (glavno mesto angleško) je nastal ogenj pri katerem je zgorelo 50 norcev.
Grozen zločin nekega norca. V Loisdorfu na Ogerskem je kmet Huber svoji ženi in najmlajšemu detetu prerezal vrat in jih pustil ležati na tleh. Dvema otrokoma in sicer petletnemu dečku in triletni deklici pa je odrezal glave ter jih nasadil na droge pred hišo, truplo pa je skril pod posteljo. Huber je ta zločin seveda v blaznosti učinil.
Mesto ki se pogrezuje. Špansko mesto Koparosa v Novari, katero ima blizu 2000 prebivalcev, se vsled vednili povodenj reke Aragon pogrezuje. Pred kratkem je bila zopet huda povodenj. Reka je celi okraj poplavila ter 14 hiš čisto odnesla 40 pa tako razrušila, da se bodejo podrle. Mesto je bilo do sedaj jako lepo in so se ljudje večinoma od vinogradov redili. Sedaj pa je reka Aragon napravila že toliko škode, da je nastala lakota.
Dvojčka, ki nista rojena v jednem letu. Gospa Stiftova v Chicagi v Ameriki porodila je v novoletni noči dvojčke. Porod je trajal tri ure in tako je prišlo, da je bil prvi otrok rojen dne 31. decembra 1902 in drugi 1. januvarja 1903.
24 ur žaloval za ženo. Jure Katic iz Dobrenice se je oženil pred tremi dnevi z \epo 6rnooko K\aro Radočaj. Mesec dni po poroki je odše\ v Ameriko ter se vrnil pred dobrim letom ter živel s svojo Klaro v ljubezni in slogi. Pred mesecem je rodila Klara prvega otroka, a ker je prezgodaj vstala, je zboie/a in umrla. V četrtek so jo pokopali. Jure je hudo žaloval ob grobu, v petek, t., j. drugi dan pa je šel k svojemu kumu Janku ter ga zaprosil za roko njegove lepe hčerke Mare ter jo tudi dobil. V soboto sta že šla zaročenca k župniku, ki ju je v nedeljo prvič oklical.
Polom v konsumnemv društvu na Dolenji Dobravi. Iz Poljanske doline nad Škofjo Loko se poroča, da v konsumnem društvu v Dolenji Dobravi poka na vseh koncih in krajih. Načelnika tega konzuma, znane
-t- 9
klerikalnega agitatorja po imenu Žusta so orožniki te dni izročili okrajnemu sodišču v Škof ji Loki-, ker je preveč skrbel ze svoj žep in tako društvo opeharil za več sto kronic. Kakor se govori, je društvo naj-vspešneje delovalo za blagor(!) ljudstva, kajti konsum ima nad 6000 kron izgube, vsled česar je konkurz neizogiben. Toraj eno konsumno društvo za drugim gre rakom žvižgat, najsi bode na Kranjskem ali na Štajerskem, in vendar še se znajdejo kmetje, ki so tako nespametni, da pristopijo k takemu klerikalnemu podjetju.	N
Dobro ga jo nabrisal. Še v prvi polovici prete-čenega stoletja je bil običaj, da so vsi umetniki prihajali na oder popolnoma obriti. Sloveči pevec Saint-soy je bil prvi, ki je pretrgal to navado. Ta umetnik je bil velik lahkoživec, ki je tičal popolnoma v rokah oderuhov. Eden najbreaobzirnejših upnikov mu je bil neprestano za petami. Neko jutro je prišel v stanovanje k pevcu, baš ko je ta nažajfan čakal na brivca ter se razgovarjal s svojim prijateljem. Oderuh ga je brezsramno nahrulil grozeč mu s sodnijo in ječo, ako ne poravna dolgov. Pevec pa mu je mirno odgovoril „Ne pridete ob svoj denar; pa vsaj tako dolgo me bodete počakali, da si dam odvzeti brado." Ves vesel je odgovoril oderuh: „No, to se razume, ne žarite se, saj imam čas počakati." Pevec je poklical brivca in prijatelja za priči in si obrisal milo z obraza. Od tedaj si je pustil rasti brado in oderuh je zaman čakal na svoj denar, tudi sodišče mu vsled njegove izjave ni moglo pripomoči do denarja.
Lastno mater ustrelil. V Sirmskem komitatu, kjer še žive hrvaške rodbine v zadrugah, se je zgodil nedavno velik zločin. V zadrugi Vučinic je prišlo do domačih prepirov, ker se je deklica Dragica poročila z mladeničem iz sosednje zadruge, s katero žive Vu-činici v sovražtvu. Daničini starši so zakon zabranje-vali. a stara mati ga je zagovarjala. Vsled tega je oče Dragice, Aco Vučinic, ustrelil svojo mater ter se na to sam javil občinski oblasti.
Gospodarske stvari.
Kako se naj konji pred prehlajenjem po zimi obvarujejo. Po zimi se dostikrat zgodi, da se konji po dolgem težkem vlačenju potijo ter morajo in sicer vpreženi dalj časa na prostem stati. Konji se v mnogih slučajih tresejo od mraza in voznik se ne spomni na to, da bi potne konje pokril z toplimi odejami. Nasledki tega so, da postanejo konji bolani, ter morajo mnogo terpeti, pri tem pa ima posestnik konjev še velike stroške. Varujte vaše konje in ne pozabite jih v takih slučajih pokriti. S tem si ohranite konje močne in zdrave, sebe pa obvarujete škode.
Kajenje proti mrazu. Spomlad se približuje. Velikega pomena bode, da se posestniki vinogradov branijo pretečih jim spomladanskih mrazov. Radi tega Vam tukaj priobčimo nekavo navodilo, po katerem se Vam je pri tem ravnati. 1) V vsaki vinorodni občini naj se določijo kurišča, kakor sklene odbor. Vsi tozadevni stroški naj se izplačajo iz ob-
činske blagajne, ter naj se, če je treba, pozneje poravnajo z občinskimi dokladami. 2. Namen kajenju je preprečiti, da se ozračje ne ohladi tako, da bi trtni poganjki zmrznili. Vse trte ne zmrznejo pri enaki toplini, marveč je to odvisno od vrste trt. od kraja, od starosti itd. Vendar zadostuje, če je toplina le malo pod 0 (ničlo). S. S kajenjem se hoče doseči, da se vzrak vzdigne kolikor mogoče veliko pare, ki zmrznenje najbolj zabranjuje. Radi tega naj se kadi z vlažnimi tvarinami, n. pr. z vlažno steljo, z mahom, z gnojem, s trtnimi odpadki, s čreslom, itd. Smola, katran, itd. stane preveč. Priporoča se, naj se najprej iz trtnih ali enakih odpadkov napravi kolobar, in v ta kolobar naj se namečejo tvarine, za kurjavo določene. Kolobar se zažge s slamo ali s petrolejem, da se hitreje vname. 4. Veliki ognji se napravijo na vseh za to pripravnih krajih v vinogradu, kajti čim več jih je, tem bolje je. Z majhnimi ognji se ne doseže zaželjeni uspeh. 5. Kajenje naj se ne izvršuje samo v nižavah, marveč tudi v visokih legah, ker se potem dim vleže v nižine ter tako najbrž vsled prenasičenja z vlago zabranjuje zmrznenje. (». Vse, kar je za kajenje potrebno, naj se preskrbi pravočasno, da je pri rokah, kadar se potrebuje, kajti le majhna zamuda utegne imeti prav slabe posledice.
Za kratek čas.
Luka Kljukec «in vrag. Za pust ali fašenk nam je poslal v nek opazovalec klerikalcev sledečo pravljico. Živel je nekdaj kmetič, kateremu se je prav slabo godilo. Dolgov je imel več, kakor je bilo treba, denarja pa — nič. Slišal je, da mora iti, kdor hoče dobiti denarja kolikor se mu poljubi, na pustni večer ravno ob polnoči, ko se začne pepelnica, v najdaljni jarek ali grabo, kjer se nikdar ne sliši zvon. S seboj mora vzeti celo črnega maCka in ga mora tako dolgo stiskati za rep, da se mačak temu stiskanju popolnoma privadi in da več ne rnijavka. Luka Kljukec je imel takega mačka, zato se je podal ž njim ob omenjeni uri v znani mu jarek. Tam se spravi v neko rupo in privadi svojega mačka na stiskanje za rep. Ko odbije ura polnoči, je maček vtihnil in glej, prišel je k našemu Luku sam peklenščak — vrag. Takoj ga vpraša, kaj da hoče. Luka se odreže: „Denarja hočem!" — „Dobro", reče vrag, „jaz ti dam denarja, samega zlata in sicer polno vrečo, ako mi zapišeš tvojo dušo!" — Naš Luka se zboji vendar za svojo dušo, nekaj pomisli in reče: „Bi že bilo, toda duše tako hitro ne dam. Ako mi vreče (žaklja) ne napolniš čisto do kraja, potem ti ne zapišem duše!" — „Dobro", reče peklenščak, „napolnil ti bodem vrečo do vrha. pojdi z menoj tja v stari grad!" Luka pa reče: „Danes ne grem, ker nimam vreče s seboj. Ako hočeš, pridem jutri ob tej uri v grad." — „Dobro", veli vrag, „pa pridi in ne pozabi vreče." — Drugi dan in sicer ravno ob polnoči je stal naš Luka v starem gradu in je čakal z vrečo peklenščeka. Ko odbije ura polnoči, se ta zares zopet prikaže in pelje Kljnkca v veliko dvorano. Tam sta
sklenila pogodbo in Luka je zapisal svojo dušo vragu za polno vrečo zlata. Vrag se spravi na široko in prostorno polico ter vtakne v kad, katera je bila polna cekinov, lopato. Luka podrži vrečo in vrag vrže lopato za lopato zlata v vrečo. Tako meče pe-klenščak cele četrt ure, a vreča še vendar ni polna. -,Kaj bo", zarenči peklenščak, ker se mu je ta duša vendarle zdela predraga, „kaj bo, ali ne bode skoraj polna?" — „Ne bo, pa ne bo", zakliče Luka, „le vrzi še večkrat." — Vrag se razjezi in še vrže par-krat polno lopato zlata in zopet zakliče: „Bode skoraj polna?u — „Ne bo, pa ne bo, le vrzi," odkliče Luka. Vrag vrže še par lopat, potem pa zarjove: „Se ni polna?" — „Ne bo, pa ne bo!". zakliče Luka. /daj pa se je to vse vendarle zdelo vragu preveč, zato skoči s police in se prepriča, ako ne bi imela vreča luknje. Vreča je bila cela. „Kako vrečo pa to imaš, kje si jo dobil?", vpraša vrag. Luka Kljukec pa reče: „Le meči, saj še ne bode polna, vreča je namreč — farška. Jaz sem si jo sposodil." Vrag se je na to tako grozno razjezil, da je počil. Luka pa naloži vrečo zlata in jo odnese vesel domov, čeprav ni bila polna. Ker ni bila vreča polna in ker je bil vrag od jeze poginil, seveda Luka ni zgubil duše. Kdor toraj denarja potrebuje, naj si le farško vrečo sposodi, ako zares peklenščak tako rad denar deli.
Nevarna želja. Tat je ukradel v prodajalnici kos olatna. Kavno, ko se je zmuznil skozi vrata, pride mu trgovec nasproti. Misleč da je mož platno kupil, ga prijazno ogovori: »Prečno očka! Prosim, pa še drugokrat kaj!«
Zamišljen človek. Profesor Korošec je bil nekega večera tako hudo zamišljen, da je položil svojo suknjo v posteljo, samega sebe pa obesil na klin.
Hitra smrt. Nekdo je imel zelo mokro in nezdravo stanovanje. Svojemu prijatelju je to pritožil z besedami: »Če bo-dem moral v tej prokletej mokrej luknji še dolgo živeti, tedaj bom skoraj umrl.
Kai Joček med zdravnikom in advokatom. »Kakšen razloček je med zdravnikom in advokatom?« vprašal je nekdo navihanega kmeta, ki je nato odgovoril: Pri zdravniku se človeku oči zaprejo, advokatu pa odprejo.
Pisma uredništva.
„V prostosti," „Nidek", ni mogoče rabili. Prosimo kaj druzega. Z Bogom!
Sv. Križ pri Ljutomeru. Tudi Vašega dopisa ne moremo rabiti. Prosimo pošljite nam prihodnjič nekaj bolj v v obče zanimivega. Kdor plača za en sedeš v cerkvi še več, kakor 5 goldinarjev ta je neumen! Berite »cerkvene pristojbine!« v
Crešnice. I. A. Bodemo storili, kakor ste nam naročili. Zdravi!
Neustrašeni napredni Tomažovčan. Dopis je preoster, povzročil bi tožbo. Skrlec in dekan Caí prideta v kratkem na vrsto. Blata je dovolj! Porabili bodemo pri pranju tudi Vaš dopis, koliko to postava dopušča. Z Bogom!
Ptujska Gora. Pride prihodnjič, ker še čakamo druzega dopisa.
Bizeljski kmet ¿upnikovi Ančki smo prizanesli. Dopis je v »črni škatlji.« Ako bo treba, pride na dan! Z Bogom.
P. S. pri Pliberkti. Prosimo za natančno poročilo, potem pa bodemo »Mirove« naročnike z najostrejšo krtačo pokrtačili. Hvala za pozdrave. Ured. in upravn. Vas srčno pozdravlja!
Polenšak. S tatvino naj se peča sodnija. ker tat ni vreden, da bi še se bavili ž njim v kakem dopisu. Omenjena dva tata brata bodeta dobila gotovo prej ali slej od sodnije svojo plačilo. Zdravi!
J. J. Fotograf. Denar smo sprejeli, prosimo, da nam pošljete še enkrat oglas, kako ga hočete imeti, ker mislimo, da je Vaš prejšni morda zastarel. Ako ne bodete poslali, nam naznanile, kaj se naj zgodi z denarjem! Priporočamo se!
Vsem našim cenjenim dopisnikom. Dragi nam, prosimo Vas, da nam pošlete kakor mogoče kratke dopise. Prišlo jih je v zadnjem času toliko, da bi ..Štajerc'1 moral ako bi jih hotel natisniti izhajati vsak dan. Kratko in važno! Kar še ni prišlo priobčimo prihodnjič. Tačas lepa hvala in srčen pozdrav!
F. S. Reifnig. Sprejeli smo denar in pismo, toda Vašega oznanila ne morem sprejeti, ker je proti postavi! Kaj bi z denarjem? Z Bogom!_
Loterijske številke.
Trst, dne 7. februarja: 40, 80, 79, 54, (jI.
Gradec, dne 14. februarja: 26, 14, 2, 45, 51.
9
Povabilo
k glavni seji društvenikov založnice (Vorschusskasse). katera se bode vršila v nedeljo, dne 1. marca t. I pred poldne ob 9. uri v družbeni pisarni pri Jagodičn.
Dnevni red:
1. Sklep računa za leto 1902,
volitev treh preglednikov za račune.
3.	določba remuneracije uradnikov in slug,
4.	določba obrestne mere vlog in posojil,
">. izvolitev enega novega odbornika namesto po § 2o. pravil izklučencga nadzornika.
5.	odobrilo izstopov več udov.
7.	odobrilo vstopa več udov,
8.	sklep o porabljenji čistega dohodka za leto 1902.
9.	Različni predlogi.
Slov. Bistrica, dne 17. februarja 1903. ^________ G. Jagodic, ravnatelj.
]o$ef 0oIupjT
usnjar v Ptuju, Biirgergasse št. 11, od dravskega mosta navzgor.
Moja usnjarska obrt je najstarejša v celem mestu Ptuju, ker se je že ustanovila v letu 1752.
Jaz kupujem konjske, goveje, svinjske in telečje kože po najvišjih cenah.
. Izdelujem tudi iz vsakovrstnih kož po najnovejši modi usnje (leder) in zahtevam za to delo jako malo plačilo.
Priporočam tudi vsem čevlarjem mojo veliko zalogo vsakovrstnih izdelanih kož in vseh v to stroko spadajočih reči, katere prodajam na debelo in na drobno. Pismenim naročilom se takoj ustreže.
S spoštovanjem
Josef Goriup, usnjar v Ptuju, Biirgergasse št. 11.
Proda se posestvo.
Pri neki večji fari na Spodnjem Štajerskem prav blizu cerkve in velike grajščine ter pelrazredne šole, kjer je železnična postaja in pošta,
se proda enonadstropna hiša
mnogimi poslopji, v hiši se nahaja gostilna s prodajo žganja na drobno, prodaja pive, trafika, prenočišče za tujce Vse te obrti uspevajo ! dobro. Pripravno je za kramarijo, pekarijo. mesarijo. V hiši je kuhinja za nrekajanje mesa. Zraven spada 11 oralov (johov) zemljišča, med tem je 6 oralov travnikov, njiv. sadovnjaka in vrta za zelenjavo. Vse to se proda iz proste roke. 8000 gold. lahko ostane intabuliranih. Naslov dovc upravništvo „Štajerca".	' 806
Mlin
s štirimi tečaji, s stopami za g ris in prešo za olje se da v najem do 15. marca ali 1. aprila. Kavcije je potreba 200 gold. Naslov pove upravništvo Štajerca".	807
Opekarskega polirja
sprejme v službo Janez Brišnik v Ojstrovski vasi, pošta Sv. Juri ob Taboru v Savinjski dolini. Opeke (cigla) se izdela na leto okoli stotisoč. 8n
Hranilnica (šparkasa) mestne občine Celje.
.Stanje vlog interesentov dne 31. dec. 1901 K 9,316.935 82
loge od 1. januarja 1902 do 31. decembra
1902 z obrestmi vred......., 3,169.459 11
r
K 12,486.39493
Od tega je odračuniti: Svote, katere so se od 1. januarja do 31. decembra 1902 vzdignile...... . K 2,677.843 72
Stanje vlog interesentov dne 31. dec. 1902 »	9,808.55121
Hipotekama posojila..... .....K	6.085.868-31
Mej nično stanje...............78.02914
Posojila na vrednostne efekte.......»	20.60183
Efektni zaklad ...............2,919.611--
Posestva..................184.000 —
Imetek. katerega ima hranilnica za dotacijo
pri kreditni zadrugi..........300.000 —
Vloge pri kreditnih podjetjih.......,	107.201 99
Stanje blagajne (kase)............t0.823-4«
Glavni reservni zaklad..........»	553.574 22
¡'osebni rezervni zaklad za kurzne diference	»	298.150 69
Zaklad za penzije..............31.227 62
Visokost za obresti: Pri vlogah 4°;0 in se plača rent ni davek od hranilnice (šparkase) same.
Shranjevalne vloge se sprejmejo.
Lepa prilika.
'/« ure od Ptuja, na glavni cesti in v lepem kraju se proda takoj a proste roke zaradi smrti lastnika lepo posestvo, obstoječe iz hiše, 9 do 10 oralov (johov) dobrega zemljišča in sadnega vrta. V hiši je trgovina za mleko Redi se lahko več glav živine. Proda se z vsemi pritikli-nami vred, to je orodjem, posodo i. t. d., ki se pri gospodarstvu potrebuje. Pripravno je posebno za kak novo poročen par.
Več se izve pri posestnici
v Spodnjem Hajdinu št. 7, pošta Ptuj.
Več vozov sena in gnoja
proda po ugodni ceni g. Wessely, kanižino predmestje št. 85 v Ptuju.
Več parov dobro vozečih konj HKS
različne starorosti, kakor tudi žrebeta, več skupaj ali posamezne (lastne vzgoje) proda
F. C. Schwab v Ptuju.
Tam se proda tudi 00.000 amerikanskih reznikov (Schnittreben), riparia portalis.	816
Kava iz prve roke
to je neposredno od sadilca kave
brez vsake prekupčije, toraj s polnim jamstvom
za neponarejeno, naravno-pravo, jako izvrstno kavo po najnižjih cenah.
Najino posestvo na
otoku Java
kjer, kakor znano, najboljša kava sveta rase, obsega okoli 80 kilometrov in se nahaja na tem posestvu 12 vasij s približno 30.000 prebivalci. Najini razširjeni kavini nasadi se obdelujejo najracionalnejše. tako da je najina varstveno znamka . ..
Javaflor
vedno bolj in bolj priljubljena.
Najina kava je jako aroma-tična in okusna, zraven tega pa še posebno izdatna.
Midva pošiljava poštne tovore (pakete) franko (popolnoma poštnine prosto) na vsako inozemsko pošto po poštnem povzetju (Nachnahme) po sledečih cenah:
Kava z marko Javaflor
3
kile gold. 4-38 .. 665
Turk & drug
veleposestnika na Javi. prodaja kave in čaja v lastni režiji
s trstu
via Rapicio št. 6.
418
V najem 814
se vzame prostor za malo trgo-viuo. Ponudbe naj se izvolijo poslati na upravništvo „Štajerca".
Trgovina
$ 40.000 kTOtt letnega prometa se proda. Trgovina je blizu rudnika in blizu želežnične postaje. Pogoji ugodni. Kdor želi to trgovino kupiti, naj pošlje ponudbo pod naslovom „M. K. 40.000" na upravništvo „Štajerca" do prvega aprila.	815
Dobra kovačija
se da pod ugodnimi pogoji v najem. Več o tem se zve pri Franc Škofu v Zimici, pošta Sv. Barbara pri Mariboru.	813
L?pa enonadstropna hiša za trgovino
v kateri se nahaja špecerijska trgovina in gostilna in h kateri spadata dva vrta za zelenjavo in eden za sprehajati ter stavbeni prostori. Vse to leži ob veliki prometni cesti prav blizu Maribora; je lep razgled in tudi pripravno za kakega penzijonista. Proda se za li.000 gld. Dohodki najemnine znašajo 1010 gld. 5 do 6000 gld. se mora plačati takoi. drugo lahko ostane vknjiženo. Natančneje se zve v Pobersch-strasse št. 46 v Mariboru. 789
Lep vinograd
je na prodajo
v Zavrčah na Štajerskem. Vinograd ima veliko gospodsko hišo (3 sobe. huhinjo. zidano prešo. klet s sodi vred). K temu spada tudi viničarsko poslopje in zidani hlev. Vinograd je obrnjen proti jugu in meri 3'/» orala (johov). K posestvu tudi spada 1 oralo sadunosnika in gozd, ki meri l1/« orala. Omeniti še je jako lepi umetni vrt. Naslov pov4 , Stajerc" pod številom 773.	773
Iščem maj arj a
in sicer dve moške in dve ženske moči. Plača se po dogovoru. Franc Bajt, posestnik v Rošpahu pri Mariboru. 803
Dobro idoča trgovina
z mešanim blagom v lepem trgu na Spodnjem Štajerskem se zaradi bolezni da takoj v najem. Kje pove upravništvo „Štajerca".
802
Proda se
posestvo, obstoječe iz enonad-stropne hiše, v kateri so štiri izbe, kašta, kuhinja in klet. Zraven spada gospodarsko poslopje s prostornim vrtom, 10 birjev polja, dva travnika, 5 johov lepega gozda. K temu spada zidana, z opeko krita kovačnica na vodno moč. in sicer na dva ambosa in težko kladivo. Vode je obilo. Vse to je v lepem kraju blizu poštne ceste in kolodvora ob novi železnici Sinčaves-Železna Kaplja. Več pove Matija Fazoll, Rain, pošla Miklauzhof na Koroškem. 812
Frane Schütz,,r;
zastopnik najboljše fabrike za stroje
Ph. Mayfarth-a iz Dunaja
prodaja	______
ralatilnice, slamoreznice, stroje za jabolke mleti
ter sploh vsakovrstne stroje.
Stroji se lahko tudi pri njem ogledajo in se lahko plačujejo na obroke (rate). Blago je vso zanesljiv
Pogoji so zelo ugodni.	781
Pristni srebrni močni poročni
prstani
z vrezanim imenom, eden komad od 40 krajcarjev višje; kakor tudi
lepi beli nikelnasti poročni prstani
eden komad od 10 krajcarjev višje, se dobijo po naj nižjih cenah samo pri izdelovalcu
Jos. Gspaltl
zlatar in srebrai* v Ptuju.
588
Ptujsko kopališče
Gorna dravska ulica v Ptuju. Vsaki dan kopele v banjah, prsne in mrzle kopele.
Vsaki torek, četrtek in v soboto soparne kopele in sicer ob pol eni uri popoldan. — Soparne kopele imajo take vspehe kakor krapinske toplice. Daljša pojasnila dajegosp. 30$. Kasitltir in v kopališču samem.
XV
£
m
« WS -
Hiša v Zaverču št. 16
ki stoji tik okrajne ceste in je pripravna za kakega penzijo-nista ali rokodelca, se z vrtom za zelenjavo in sadonosnikom iz proste roke pod prav ugodnimi pogoji proda. Polovica kupnine ostane lehko vknjižena. Ta hiša prodajala se bode dne 29. marca t. 1. tudi na prostovoljni dražbi na licu mesta. Pojasnila daje lastnik Freiensfeld, Frendenhergerstrasse Št. 12 V ČeloVClI.	793
Garl Hantich
državno izprašani nadloaar, gozdarski zemljemer* in oblastveno potrjeni civilni zemliemerec v Mariboru Priporoča se v zanesljivo izvrševanje vseh v get metrično in gozdarsko svrho spadajočih del. 6w
Pozor
beeiklisti, krojači ii šivilje!
Popravila becikelnov, šivalnih strojev in poljedt skih strojev se najbolje in najceneje izvršijo, tf zaiogi imam vedno nove vsakovrstne d i (1
standteile) za stroje. Prodajam poljedelske, gospodarske stroje na obroi
iz najboljših tovarn. Sem temeljito izvežban mehaniker, ker služboval s«
že v Ameriki in na Angleškem. Tudi imam v zalogi vedno že rabljene in dobro ohranjene becikle od 30 gold. dalje.
S spoštovanjem ^011 Fink
777	mehaniker v Ptuju, Postgasse štev.
Odvetnik dr. Oskar Orosel
dovoljuje si slavnemu občinstvu naznaniti,-da se dne 1. februarja 1903 s svojim dosedanjim sod gom, gospodom odvetnikom dr. Julijus Feldbach-v Mariboru razdružil in odprl svojo	soa
odvetniško pisarno
dne 1. februarja 1903 v Mariboru
Mariengasse št. 10, nasproti sodiščnemu poslopju.
Dobro znana kolarska obrl
se proda zaradi bolezni prav po ceni. K obrl i spada hii dvema sobama in kuhinjo. Zraven hise jc vrt, nekaj vini trt in sadnega drevja. Hiša se proda lahko tudi brez ol ker je pripravna tudi za kakšno drugo obrt. Ponudbe je slati pod naslovom : Janez Mačuh, kolarski mojster v Pj čanah.

vo. i
rec
Bii-
07
in
del-
Be-•ol<
sem
[pari č e Tri j e T7-za samo 2 gld. 50 kr.
se pošljejo le zaradi nakupa velike množine za tako nizko ceno. 1 par moških, 1 par ženskih čevljev, rujavih za vezati, z močnimi zbilimi podplati, najnovejše oblike; dalje 1 par moških in en par ženskih modnih čevljev z obšivom, elegantni in lahki. Vsi i pari za 2 gld. 50 kr. Pri naročilu zadostuje dolgost. Pošilja se proti poštnemu povzetju. Zaloga čevljev
Jungvvirth, Krakov 21. Poštni predal 29.
Neugajajoče se vzame takoj nazaj.	462
/^^/-»•»rl i i> m5 /im. Priporočava fini žamet
trevi ar em (Schuhsamt), lastm in vse
^ ^	kar rabi čevljar za izdelo-
vanje finega, pa tndi močnega in trpežnega obuvala. Cena jako nizka, blago dobro.
705	Brata Slawitsch, Ptuj,
Franz Schosteritsch
Ustanovljeno 1803.
pri sv. Vidu niže Ptuja.
Ustanovljeno 1803.
Trgovina špecerijskega, železnega, manufakturskega
blaga in deželnih pridelkov.
Zaloga najfinejške parne moke.
Kupuje vedno
jajce, maslo, puter, črešnje, višje, hruške, marulice, slive, breskve, jabolke, grozdje, kostunje, orehe, jedilne gobe. krompir, fižol, čebul, češenj, zrnje, hren, murke, strd, j kuretino, škafe, itd. po najvišji ceni.
I Zaiuenjevajo se razne vrste zrnja za moko.

. 14.
šel
Priporočam razun mojega špecerijskega, materijalnega in barvnega blaga:
Ogersko nielo po 11, 12, 13, 14, 15, kr., vaju-perle, rozine, fige, rožiče in kvas. Vsakovrstne dišave (gvirce), salpeter, smolo. Speh, svinjsko mast, maslo, švicarski sir, sol, in harinke. Riž po 10, 12, 14, 16, 18, 20. kr. Kavo po 1 gl., 1 gl. 20, 1 gl, 40, 1 gl. (»0, 1 gl, 80. Sladkor v grudah, kockah in zdrobljen. Spiritus za goreti, za žganje in jesih delati. Mast za čevlje mazati in mast za vozove.. Vsakovrstne farbe, nrnež ter-pentin, in vsakovrstno blago najboljše vrste in po najnižjih cenah.
Jos. Kasimir v Ptuji
poleg „Štajerca", kjer je bila poprej trafika.
moja
707
Prodaja tudi
zamet, Špeli, žito, koruzo, repno, laneno, runkelnovo in detelno semen, rafijo, galicijo, žveplo, naj-boljo gumo za cepljenje trsja, različno železo za voze, pluge in gatre, nareto oblačilo, kote, odeje štrozoke, belo in plavo platno, druk, zajg. furo, parhent i. t. d. po najnižji ceni.
Toči se tudi dobro pivo, domače žganje, vino in tukla.
Zaloga vsake vrste travnih, vrtnih in poljskih semenov od že povsod sloveče firme ED. MAUTHNER, Budapest.	so«
Vino domačega pridelka za kramarje liter po 15 do 20 kr. /
SOOOÜÜÜOCKI i DOOOOOC
n
Brata Slawitsch
hiša inskih obrti,! je p o-
v Ptuju
priporočata izvrstne šivalne stroje (Nähmaschinen) po sledeči ceni: Singer A . . . 70 K — h Singer Medium 90 „ — „ Singer Titania 120 „ — „ Ringschifchen .140 „ — „ Ringschifchen za
krojače . .180 „ — „
Minerva A............100 „ — „
Minerva C za krojače in čevljarje . . .160 „ — „ Howe C za krojače in črevljarje ... 90 „ — „
Cylinder Elastik za čevljarje.....180 „ — „
tjeli (Bestandtheile) za vsakovrstne stroje. Cene po \pogodbi na obroke (rate). Cenik brezplačno. 765
Hans Wouk
vinski trgovec
v Poljčanali na kolodvoru (banhofu)
naznanja slavnemu občinstvu, posebno kmetovalcem in posestnikom, da je z dne t. okt. otvoril v svoji hiši
trgovino t mešanim blagom.
Ima vsakovrstno špecerijsko, sukneno, platneno in galanterijsko blago ter železnino v obilni zalogi.
Blago je popolnoma novo in frišno ter se dobiva vse po najnižjih cenah.
Kupnje tudi jajca in vsakovrstne druge poljske pridelke po najboljših cenah.
Na obilno prodajo in kupovanje se priporoča
Hans Wouk.
810
Dr. August plem. Placbki
naznanja $ tem uljudno, da je prevzel
odvetniško © © © pisarno
gospoda
ar. jfimbrositscha o Ptuju
nasproti nove pošte.
Vse stroje za poljedeljstvo in vinorejo.
Brizgalnice za sadno drevje
7. mešalom za mešanino iz bakra in vapna " tako. da se najedenkrat na dve cevi brizga,
brizgalnice (strealjke) za sadjino drevje z natanko nanijereno petrolmešanico,
svetilnice na acetilen,
da se ulove leteči hrošči
hidravlične stiskalnice za vino,
stiskalnice za vino in ovočje s diferencijalnim pritiskom
stroje za drobljenje stiskanice,
cisto nove mline za grozdje,
nove priprave proti perono-spori in za žvepljenje,
sesalke za vino, cevi za vino,
kakor tudi vse druge stroje za polje-deljsfvo, kot
zbivalnike (trienre). mlatilnice,
vitale (gepel) i. t. d.
razpošilja kot specialitete po najnižjih tovarniških cenah
IG. HELLER, DUNAJ,
768	II., Praterstrasse 49.
Cenilniki zastonj in franko.	Dopisuje se v vsih jezikih
¿hranilnica (Sparkassa)
rata* K. mm
pri e kr. tao-kraniliiiiaeiB
vlad. državnega mesta
priporoča se glede vsa kega med hranilnične zadeve spada-jočega posredovanja, istotako tudi za posredovanje vsakoršnega posla z avst. ogersk. banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem vstreže.
Uradne are g-
za poslovanje s straakaai ob delavnikih od
__8—12 ure.
Lhb
Obienle x m\. o«mko bwfto.
u
Ravnateljstvo.

Obe inska hranilnica
v Ormož!
(Gemeinde-Sparkasse in Friedau)
obres t nje vloge po 4',°„ i„ ji!, sprejema
vsak delavnik od "8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 4. ure popoldne — in vsako nedeljo od '2q. do 11 ure dopoldne.
Obresti se pripisujejo polletno li kapitalu, ter plačuje rentni davek hranilnica sama in ga ne odtegne vlagateljem, tako,
da dobijo isti popolnoma
4' °o obresti. 606	Ravnateljstvo.
Kari Penteker
urar, srebrar in zlatar 598 glavni trg št. I Pluj glavni trg št. I ttk mesarja gospoda Luttenberger-ja
priporoča svoje
ure, prstane, veri= žice za ure in uhane.
Vse po najnižji ceni.
Za vse ure se jamči. Švicarske »rionLK«. •""'. a •	ZCptlC UrC 12 niRCltt4 za
fi$XT?£m m 0d 4 ^ 50 kr. i "aprej , ? . za 1 50 kr. in više. Vsa nooravih > se točno m hitro izvršijo in se za nje jamč?
^^	iz srebra,
—Fiiianov iz srcDra,
prstani za zarofrnce od 4o kr. naprej.
Svarilo !
V Barvarskih ulicah (Färbergasse) št! 7.
^Vsakovrstni deli za šivalne stroje se dobijo po najnižjih
spoštovanjem Gertrud Spružina.
nn,(i?rii-Slabem, Pre^avljanju in njegovimi postranskimi posledicami, kakir pri kofeanju pn zgagi, pri napenjanju želodca in sploh, ako
se v človeku preobilno napravi kisline; ako
ma čut, kakor da bi bil preveč napolnjen itd se naj vzame na en košček sladkorja 20 do 40
apj,c A. Thierry-jevega balzama.
Vnb. Se-	da lak°J nehai° boledine, da
se ukrepi želodec m poneha kašelj. Ta balzam
{«• «ZU?anj° P,0^1'0 ter vPKva na rane ta*o, da kmalu zacelijo m več ne skelijo. I osebno naj se pazi na zeleno, v vseh dr-
AHein ciiterBalsam	Zt	imarko)
ac. '«T s.huimg»i-*Mtt,k,	, V'VI n \ , kalerG2a so vtisnjene
in	nesede Idi dien. Brez teh znamenj naj se vsako | A.Tb&nj in Preufida drug° 'ako Pravilo kot nepravo ne sprejme.
1	hromi l T fa.lba,zam P« PoŠti (frankirano)
-i. ¡rr^Jz T^^T^-n^
A. Thieny-jevo pristno centifolijen vJačilno mazilo
ieZWej'^lafi,no mazi,°' ka,<r0 s 'en», da ?e nr? LlTe]i> 0 ??eenje' ho]ečine olajšuje in to Se pri tako zastarelih ranah. To mazilo ¿dstrani skoz omehčanje v rani se nahajajoča tuja telesca vsake vrste. S poŠto 2 lončka 3Urne 50 vinarjev Apotekar Thierry (Adolf), lekarna pri an-gelju varuhu v Pregradi pri Rogački-SIatlni.
vsak p m In, % Se P°"arejenja in pazi na gornjo na vsakem loi čeku vžgano varstveno znamko in firmo 745
--.,.,-_ j
Veliko preseaeèeisj©T~
Še nikoli take priložnosti. 500 kosov za samo I gld. 80 kn.
^^SiïWSTS; L6
iSM
On. Jungwirth, Krakau f 14.
NB. Za neugajajoče se denar vrne.
Josef Pirich mlajši
usnjar v Ptuju št. 2 pri mostu
naznanja, da kupuje goveje, svinjske, konjske in telečje koze po najvišjih cenah. Izdeluje vsakovrstne kože po najnovejši stroki in
najceneje.
Priporoča svojo bogato zalogo domačega, vsakovrst
rad -rečkrat°S ** k°piti e"krat- k"P'' *<>de ——---776
Kranjski redilni prašek za prašiče 798	H. Mauretter v Ptuju,
Meščanska parna žaga.
Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju
zraven klalnice in plinarske hiše postavljena je nova
parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les hlodi i. t. d. po zahtevi takoj raz-žaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati in spa-hati i. t. d.	30
Dobre cenene ure
s 31etnim pismenim jamstvom razpošilja zasebnikom
HANNS KONRAD
tovarne za ure in eksportna hiša zlatnin Most št. 194 (Brüx) Češko.
Dobra nikelnasta remontoarka . . . . gld 3-75
Prava srebrna remontoarka.....„ 5 25
Prava srebrna verižica....... 1*20
Nikelnasti budilec........... 175
Moja tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom, ima zlate in srebrne medalje razstav ter tisoč in tisoč pri-znalnih pisem.
Ilustrirani kutalog santonjjn poštnine prosto. bio
Red Star Line, Antwerpen

v Ameriko.
Prtie vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New York In v Philadelphijo. — Dobra hrana. Izbor-a oprava na ladiji. — Nizke vožne cene.
Pojasnila dajejo:
Red Star Line, 20, Wiedener Giirtel, na Dunaj i
ali
Ant. Rebekj kone. agent v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 34.' 537
C. kr. priv,
tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča svoj pripoznano izvrsten Portland-cement v vedno jednakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise gledč tlakovne in odporne trdote flaiec lUdkriltaiott dobroti, kakor tudi svoje priznano izvrstno apno.
Priporočila in spričevala
raznih uradov in najslovitejSih tvrdk so na razpolago. Centralni urad: Dunaj, III/3 Rennweg 5. 744
Prosim brati!
Podpisani priporočam svojo bogato zalogo posebno v Švici nakupljenih fela-tih in srebernih ur. veliko zalogo zlat nine in srebernine po čudovito nizkih cenah.
Sreberna oklepna verižica 30 cm dolga, 15 gramov težka gld. I-10
» iS » » S " " "
n n b 30 „ _ 50 - _ _ 3*20
30
100
Ura budilka gld. 150 in 1-90. — Sreberne žepne ure od gld. 4*— dalj«
nikelnaste gld. 2-50. Prosim zahtevajte veliki cenik, katerega pošiljam zastonj in poštnine prosto A J	urar in trgovina zlatnine in »rebernine, delničar prve Švicar
iPrinZ LUflfin. 8ke tovarn,ike družbe ur v Bilu in Genovi, zalagatelj c. kr I I ail4 UUUGII,	dolenjske železnico.
Ljubljana, glavni trg.
Vse blago je pri c. kr. k^ntroličnemu uradu puncirano.
•46
Vozičke za otroke
v katerih lahko otrok sedi, pa tudi take za ležati, imata vedno v zalogi in priporočata
Brata Slawitsch
770
v Ptuju. Cena: 12,16, 20, 30, 36 do 40 kron.
Sfcvbinsko podjetje.	Stavbinsko podjetje.
Ladislaus Johann Roth
Z inžener in oblastveno aut. mestni stavbenski mojster
Gartengasse (hotel Strauss) Celje Gartengasse (hotel Strauss)
$tavba mOStOO i/, kamna, cementa in železa, tudi stavba
mostov za silo. Uodlta StaODa: stavba turbin, jezov in zatvornie iz lesa, kamna in cementa, kakor reguliranje potokov in rek, varstvena naprava obrežij, priprave za osuševanje, sploh vsa vodna dela v vsakem obsegu.
Stavba cest in potop, kakor tudi traciranje taistih.
Podzemska dela: (Tiefbauten) kanaliziranje, polaganje cevij, vodovodne stavbe.
Stavbe na površju (Hocbbauten) in sicer: vile, hiše in gospodarska poslopja, fabrike in javna poslopja, adaptacije vsake vrste.
Razen teh del prevzemlje ta firma tudi brezhibno postavljanje mašin in druga fundamentna dela iz petona, trotoarje iz petona, petonska tla, tlakanje z ali brez da bi se plošče priskrbele, kakor tudi vse v to stroko spadajoča dela. — Pojasnila in proračune podeljuje firma na željo radovoljno in po najkulantnejših pogojih.
Stavbinsko podjetje Ladislaus Joh. Roth
523	inžener in oblastv. aut. mestni stavbinski mojster.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Pauko.
Tisk: W. Blanke v Ptuju.