letnik CX -oktober 2008 ISSN 0350-4697 m 110-obletnica revijlH Slovenski čebelar Izid Čebelarskega terminološkega slovarja Odprtje Čebelarske knjižnice Janeza Goličnika pri ČZS 41 t Danfne vrec^, ro^vni^, vo^ifntcefsiens^ in namizni ^(eJa^l ierfezafni^z moiivi s(ovens^f) ^anjs^f) l^oncnic. DwIm vrečke Sten^ tridelni kok^ VoScilrdce Narrdjrd koledarček / voSčilrdca » 041 641 23B .-'^■'i-J VIRTWJmOORAFMOUNVr DK>MD>0^ wwwjicoJKaAitauo.« Zarelj«no: iiaiocilado31.oktobi«2008 ^ j UW®DNDK uvodnik Spoštovane čebelarke in cenjeni čebelarji! Želje slovenskih čebelarjev po njihovem lastnem čebelarskem centru so se pojavile že okoli leta 1970, po dolgoletnih prizadevanjih pa so se uresničile leta 2003. Velika zasluga za uresničitev teh želja pripada tako vodstvu ČZS v zadnjih letih, predvsem tedanjemu podpredsedniku g. Vladu Pu-šniku, kot tudi številnim čebelarjem iz vse Slovenije. Po zgraditvi Čebelarskega centra Slovenije so^ začele nastajati tudi njegove vsebine. Želeli smo si čim več različnih oblik izobraževanja - in dobili smo jih, želeli smo imeti svoj laboratorij za interno kontrolo - in dobili smo ga, želeli smo čebelarsko svetovalno službo - in imamo jo, želeli smo strokovno čebelarsko knjižnico - a ta želja je dolgo ostala neizpolnjena. S pridobitvijo koncesije za izvajanje javne svetovalne službe v čebelarstvu pa je končno postala realnost tudi zadnja želja, o kateri smo sanjali. Ta mesec bo čebelarska knjižnica odprla svoja vrata. UO ČZS je sprejel predlog Čebelarske zveze SA-ŠA, po katerem naj bi knjižnico poimenovali po Janezu Goličniku, ki je Janševo znamenito delo prvi prevedel v slovenski jezik. Tako se naša knjižnica zdaj tudi uradno imenuje »Čebelarska knjižnica Janeza Goličnika pri ČZS«. V letnem programu javne svetovalne službe v čebelarstvu za leto 2008 smo za vzpostavitev knjižnice predvideli 95.000 evrov, naš predlog pa je podprlo tudi Ministrstvo za kmetijstvo, prehrano in gozdarstvo. Tako smo se nemudoma lotili priprave projekta knjižnice in na tej podlagi objavili javni razpis za izvedbo del. Izbrani izvajalci so se držali pogodbenih rokov, zato naj se ob tej priložnosti zahvalim inženiringu Lesnina, d. d, ki jo je zastopal g. Bine Kladnik, da je izvedla vsa gradbena dela in knjižnico Nadaljevanje na naslednji strani ►► Barva napisa »Slovenski čebelar« na ovitku revije je tudi letošnja barva za označevanje čebeljih matic. Fotografija na naslovnici: Čebela na ajdi (Fagopyrum esculentum). Foto: Franc Šivic Boštjan Noč 261 čebelarska knjižnica ......... Aleš Rodman, spec. mng.: Pomen Čebelarske knjižnice Janez Goličnik 263 Marija Lebar: Življenje in delo Janeza Goličnika 264 čebelarski terminološki slovar_ Ljudmila Bokal: Čebelarskemu terminološkemu slovarju na pot 267 110 let slovenskega čebelarja...... Janez Mihelič: 110-letnica izhajanja strokovne čebelarske revije Slovenski čebelar 270 novice iz znanosti in prakse Franc Sivic: Novice iz sveta Milan Meglič: Varoja, rezistenca in virusi alternativni opraševalci 273 274 dr. Janez Grad: Vesele in žalostne dogodivščine s čmrlji 277 apiterapija_ Andreja Kandolf: Kongres apiterapije v Passauu 278 deločebelarja po mesecih........ Janko Goričan: Čebelarjeva opravila v AŽ in nakladnih panjih v oktobru 281 veterinarski nasveti_ Borut Preinfalk, dr.vet.med.: Veterinarski nasveti za oktober 283 program zatiranja varoj_ NVI: Navodilo za zatiranje varoj pri zimskih čebelah 284 medovite rastline_ dr. Robert Brus: Jesenska vresa (Calluna vulgaris) 284 odmevi 287 dogodki in obvestila obvestila čzs 288 291 v spomin 294 osmrtnice 295 T INDEX / editorial Boštjan Noč 261 beekeeper's library ...... Aleš Rodman: The Meaning of Beekeeper's Library Janez Goličnik 263 Maiija Lebar: The Life and Work of Janez Goličnik 264 dictionary of apicultural terminology Ljudmila Bokal: Greetings, Dictionary of Apicultural Terminology 267 110 years of slovenian beekeeper....... Janez Mihelič: The Specialist Apicultural Journal Slovenian Beekeeper Celebrates 110 Years of Existence 270 news from science and practical work_ Franc Sivic: World News 273 Milan Meglič: Varroa mites, Resistance and Viruses 274 alternative pollinators Janez Grad, PhD: Happy and Less Happy Adventures with Bumblebees apitherapy 277 280 Andreja Kandolf: Apitherapy Congress in Passau, Germany beekeeper's work this month.......... Janko Goričan: Beekeeper's Chores for Alberti-Žnideršič and Langstroth Bee Hives in October 281 veterinary advice_ Borut Preinfalk, PhD (Vet. Med.): Veterinary Advice for October 283 fighting varroa mites program_ NVI: Instructions for Fighting Varroa Mites in Case of Winter Bees 284 forage plants Robert Brus, PhD: Ling or »Scotch« responses heather {Calluna vulgaris) news and events 284 287 288 ANNOUNCEMENTS BY BEEKEEPING ASSOCIATION OF SLOVENIA in memoriam 291 294 obituaries 295 ^^ Nadaljevanje s prejšnje strani tudi opremila. Prav tako gre zahvala Knjižnici Kamnik, ki jo zastopa ga. Breda Podbre-žnik, ker je knjižnico strokovno uredila in pripravila do te mere, da je na voljo uporabnikom. Zahvala za izvedbo knjižnice gre tudi gradbenemu odboru, ki so ga sestavljali tajnik ČZS g. Anton Tomec, g. Albin Zajc in g. Franc Šivic. Za skrbno vodenje projekta gre posebna zahvala tajniku ČZS g. Tomcu. Danes lahko s ponosom trdimo, da je Čebelarska knjižnica Janeza Goličnika urejena po sodobnih standardih, da je prostorsko odlično umeščena v naš center, da je v brskalniku COBISS dostopna prek spleta in, kar je najpomembnejše, da bo skoraj 3000 enot knjižnega gradiva bogatilo naše čebelarsko znanje. Ohranjanje tolikšnega knjižnega fonda je tudi kulturnega in zgodovinskega pomena. Knjižnica bo sicer čitalniškega značaja in bo odprta enkrat na teden. Vsi si želimo, da bi jo čebelarji kar najbolj redno obiskovali, saj je knjižnica zaklad znanja, predvsem pa podatkov iz zgodovine slovenskega čebelarstva. Prav tako želimo, da bi knjižnico obiskovali tudi študentje, ki se bodo lotili preučevanja kranjske čebele in čebelarstva. V prihodnjih letih bomo knjižno gradivo sproti dokupovali, tako da bo v knjižnici stalno na voljo najnovejša čebelarska literatura, tudi tuja. Prav tako načrtujemo še digitalizacijo dela gradiv, predvsem vseh letnikov Slovenskega čebelarja. Prostori Čebelarskega centra Slovenije so s tem v celoti zapolnjeni, na vseh nas pa je, da vsebine, ki nam jih ponuja center, čim bolje uporabimo. Vodstvo ČZS in strokovne službe moramo/-jo stremeti k čim bolj kakovostnim in strokovnim vsebinam našega skupnega Čebelarskega centra! Ob tej priložnosti še enkrat pozivam vse, ki imajo čebelarsko knjižno gradivo in ga ne potrebujejo, naj ga odstopijo naši skupni knjižnici. Boštjan Noč, predsednik ČZS IZDELAVA ČEBELARSKE OPREME IN TRGOVINA J IPgar ^ , - 1 DolHnl^ Ifflovine: -v- ^ od fwnedeljK3 pelks' ^ . ^ .. .— S.M-l^&O in 13.00-17.(W ob solmlati- Vbdka Ijbira modelov n vtwanje avei 9 00 -12.C0 Na vd(d M braaplaiil kal^ lmg(e lel^ »lif)et0Hii?ram m«lgiii7 ^ modalfl za »«S. m Uporabile greteois geflneiflfije mwfcjF V fna«ecu oklobnj vsfn rfudlmo popusi rta rrradBle rs zalogi. l^OVO ff h Po ugodni ceni tahko za pnqwiis rrtt ^fil"! m LOGAR TRADE d.o.o. UGODNO a B mM OMETALNIH ČEBEL IZ NEHJAVECE<^ MATERIALA IN s POSEBNIM MEHAMIZMOU ZAVPETJE LJOMCA Pri ^ptiowlnelisfii nehipu SebeJsiBUe o[»eme vviwlnoetl nad EU; pfIznamo t«b«larjem z vef^vno febelanltiD izl(«!nii;9 4H popuftta Pofu«ti s« ntcd ««to^ n* «#tt4V3fO Pošlo vnaconaA41,420eSen6tjr NsroCeno bias? vam lahkio cxtpoAijemo po pai(«ini po««. leL 04 251 &4 10, e-poSia. Infotglogaf-trad&.si, interneL wwwJoaar-lrad&.si_ ©oDaSrnaka ČEBELARSKA KNJIŽNICA kmf Besedilo: Aleš Rodman, spec. mng., podpredsednik ČZS Knjižnica je že od nekdaj prostor, v katerem so zbrana tako dela velikih znanstvenih umov kot zgodbe litera-tov. Lahko bi rekli, da je knjižnica hram raznovrstnega »zapisanega« znanja, kot so raznovrstne in »pisane« panj-ske končnice v čebelarstvu. Spomnimo se, kako so že v srednjem veku (in tudi prej) v cerkvenih knjižnicah poleg verskih knjig ročno prepisovali in popisovali tedanja spoznanja, nasvete ali t. i. nauke o učinkovitejšem kmetovanju in podobnem. Seveda pa takrat knjige še niso bile dostopne vsem - znanje je bilo privilegij elite, preprosto ljudstvo pa nepismeno, čeprav je z ustnim izročilom iz roda v rod ohranjalo resnice in modrosti svojih prednikov. Kar nekaj stoletij je minilo, preden so knjižnice bolj na široko odprle vrata: ne samo za elito, ampak za vse ljudi. Dandanes je samoumevno, da knjižnica vabi in sprejme vsakega od nas. V sodobni knjižnici se srečujemo ljudje različnih generacij, poklicev, zanimanj. In sodobna knjižnica je spremenila tudi svojo naravo, značaj. Zdaj je postala informacijsko središče z različnimi bazami podatkov in informacij. Poleg knjig ima zdaj na svojih policah številne strokovne in poljudne revije, časopise, zgoščenke, kasete, zemljevide sodobna tehnologija pa omogoča, da imajo knjižnice bogate računalniške baze podatkov in da so povezane s svetovnim spletom. Zdaj postaja njeno delovanje vedno bolj virtualno: posameznik lahko v nekaj sekundah dobi želeno informacijo iz knjižnice z drugega konca sveta. Kljub temu je v naši zavesti knjižnica še vedno prostor s stenami in stropom. In v svoje prostore nas knjižnica vabi tudi z različnimi dogodki, ob katerih se razvija družabno življenje in rojevajo zanimive razprave. Še posebej to velja za t. i. specializirane knjižnice, v katerih se zbirajo ljudje s podobnimi zanimanji. Tudi čebelarska knjižnica bo povezovala strokovnjake in ljubitelje čebelarstva; v njej se bomo srečevali tako čebelarji kot tisti, ki svet čebelarstva šele začenjajo spoznavati. Na predlog Čebe- larske zveze SA-ŠA je UO ČZS poimenoval knjižnico po Janezu Goličniku. Slovenski čebelarji smo sicer lahko ponosni na številne pomembne čebelarje, kot so Anton Janša, Anton Žnideršič, Anton Scopoli, Peter Pavel Glavar in drugi, za Janeza Goličnika pa smo se odločili, ker je prvi prevedel Janševo knjigo »Popolni nauk za vse čebelarje« v slovenski jezik. Knjižnico smo uredili v prvem nadstropju čebelarskega centra, ki je bilo do zdaj prazno. Ponosni smo, da je knjižnica narejena po sodobnih standardih, in prepričan sem, da je redkost tudi na evropski ravni. Glede na to torej naša čebelarska zveza orje ledino na tem področju. Naša knjižnica bo imela čitalniški značaj in bo odprta enkrat na teden. Želimo si, da bi jo čebelarji sprejeli za svojo, jo redno obiskovali, v njej izpopolnjevali svoje znanje ali preprosto izmenjali svoje izkušnje. Čebelarski center ima več kot 3000 enot knjižnega gradiva, povedano drugače, gre za bogato izročilo naše kulturne dediščine. Brez dvoma bo knjižnica pripomogla k temu, da bomo to znanje ustrezno ohranili in ga z novimi, sodobnimi deli še bogatili. Z odprtjem knjižnice se uresničujejo dolgoletne želje slovenskih čebelarjev. Zavedamo se namreč, da bo knjižnica omogočala krepitev našega strokovnega znanja in ga hkrati posredovala našim zanamcem. 18. junija 2008 je knjižnica postala članica COBISS-a. To pomeni, da je dostopna vsem, ki si želijo čebelarskih vsebin. Verjamemo, da bodo Foto: MB v knjižnico radi zahajali tudi študenti, dijaki in raziskovalci, ki se ukvarjajo s kranjsko čebelo in čebelarstvom. V prihodnje bomo strokovno knjižno gradivo sproti dokupovali in dopolnjevali, tako da bo vedno na voljo aktualna domača in tuja čebelarska literatura. Za prihodnje leto načrtujemo tudi digitalizacijo gradiv, najprej vseh 110 letnikov Slovenskega čebelarja. Naše čebelarsko gradivo bo dostopno prek Digitalne knjižnice Slovenije, ki je eden od ustvarjalcev družbe znanja, podpira pa tudi vse-življenjsko učenje prebivalstva. Čebelarska knjižnica v Čebelarskem centru Slovenije bo vsem uporabnikom omogočala dostop do čebelarskih vsebin in čebelarskega znanja. S svojimi strokovnimi gradivi bo podpirala učenje, znanstveno-raziskovalno delo in tudi kultur- no ustvarjanje, utrjevala pa bo tudi našo narodno identiteto v virtualnem okolju, kar bo gotovo pomagalo krepiti prepoznavnost in konkurenčnost Slovenije v Evropski uniji. Z odprtjem knjižnice smo zaokrožili podobo Čebelarskega centra, v katerem so obiskovalcem na voljo raznovrstne storitve, od nas čebelarjev pa je odvisno, koliko in v kolikšni meri jih bomo izkoristili. Na koncu naj še enkrat izrazim dobrodošlico vsem obiskovalcem naše knjižnice. V njej so vam na voljo tako čebelarsko gradivo in podatkovne baze kot tudi sveže novice. Neizmeren zaklad znanja je na dosegu rok - če pridete v knjižnico, je vaš! Obljubimo, da bomo za našo knjižnico skrbeli kot marljive čebele za svoj panj. ■ Dwttnenn© Brn d©D® Jamesa @®DD Besedilo: Marija Lebar, foto: Arhiv CZS Leta 2007 je minilo 270 let od rojstva in 200 let od smrti mozirskega rojaka Janeza Goličnika, znanega čebelarja, prevajalca, narodnega budi-telja in duhovnika. Zato smo se mozirski čebelarji odločili, da znamenitemu možu v spomin postavimo doprsni kip, delo kiparja Mihe Kača. V sodelovanju s Čebelarsko zvezo SA-ŠA in občino Mozirje smo septembra lani kip slovesno odkrili, izdali pa smo tudi brošuro o Goličniko-vem življenju. Že pred tem so se svojemu dobrotniku poklonili v Grižah in v spomin nanj postavili dve spominski plošči. Pričujoči članek povzema vsebino omenjene brošure. Pisnih virov za njen nastanek ni bilo veliko. Menda je večina shranjenih v Gradcu, njihovo preučevanje pa bi bilo za čebelarsko društvo tako kadrovsko kot finančno preveč zahtevno. Zbrali smo dostopne vire, ki so pod člankom tudi navedeni. Če kateri od bralcev premore še kake dodatne informacije oziroma podatke o Goličniku, bomo veseli, če se nam oglasi. Premožnima mozirskima tržanoma Marku in Marjeti Goličnik so se v zakonu rodili trije otroci: Janez, Marko in Elizabeta. Janez Evangelist Goličnik je bil rojen 31. januarja 1737. Ker so bili starši zelo pobožni, so oba sinova namenili za duhovniški stan. Hčeri Elizabeti sta tako pripadli obe domačiji v Mozirju. Kot so namenili starši, sta se Marko in Janez po končani ljudski šoli v Mozirju vpisala na gimnazijo v Ljubljani. Od tam ju je pot učenosti vodila na filozofijo v Gradec, kjer je zlasti Janez dose- gal izjemne uspehe. Marko je pozneje postal župnik v Rušah, Janez pa je odšel še na višje bogoslovne študije na Dunaj, kjer je bil promovi-ran za bakalavreja (doktorja) Sv. pisma. Natančna kronologija dogodkov ni znana. Leta 1765 so ga napotili v Gornji Grad, ki je takrat sodil v ljubljansko škofijo. Do leta 1768 je bil alumnus v semenišču v Gornjem Gradu, do leta 1773 je bil kaplan na Vranskem in nato do 1774 v Braslov-čah. V Ljubljani je bil več let spovednik pri nunah, tam pa je zaprosil tudi za svojo faro. Ljubljanski škof mu je dodelil faro v Grižah, ki jo je prevzel 16. aprila 1780. Griška fara je v tistem času spadala v braslovško dekanijo, ta pa do leta 1787 v ljubljansko škofijo. 1. junija 1787 je bila skupaj z nekaterimi drugimi dekanijami celjskega okrožja premeščena v lavantinsko škofijo. Zelo si je prizadeval, da je v Grižah postavil novo cerkev. »Ko je bila lepa cerkev zgotovlena, so si priden gospod Janez lehko od svojega truda nekoliko počili, pa vendar niso nikolj praznovali. Vedno so vedli kaj koristnega početi, posebno zvesto so svoje dolžnosti do svojih ovčic spolnovali. Nova cerkev jih je srčno veselila, in še enkrat raji so v njej svoje duhovske opravke imeli, še bolj iskreno so v nji pridigovali. Še zdaj vedo stari možje od lepih pridig rajnega gosp. Goličnika povedat in radi pristavijo, da so bili Goličnik visoke in verle postave, mičnega in častite-ga obličja, pa nekoliko kratkega pogleda, zravno pa vsa dobra duša, ki jih je vse rado imelo, vse častilo. ^1 Učitelj Goličnik ni bil vajen brezdelja in v veliko veselje mu je bilo poučevati nadarjene mlade fante ne samo v nemškem in slovenskem jeziku, ampak jih tudi učiti za latinske šole in jih tako pripravljati za višje šolanje. Tako je svoja nečaka Franca in Jožefa Lipolda pripravljal do petega gimnazijskega razreda, da sta potem lahko odšla na študij v Ljubljano in Gradec. Pri njem so se za nadaljnje šolanje učili tudi neki šoštanjski župnik pa Satringer ter številni drugi »duhovski in svetni gospodje«1 Za ta trud so mu bili pozneje tako učenci kot njihovi starši zelo hvaležni, saj so si z bivanjem in poukom pri Goličniku znatno zmanjšali stroške šolanja, zaradi njegovega prizadevanja pa je študij končal marsikateri fant, čigar starši sicer ne bi zmogli stroškov za njegovo šolanje. Takrat namreč v Celju še ni bilo gimnazije in na študij je bilo treba v Ljubljano ali še kam dlje. Med nenehnim delom in opravili se je Janez Goličnik počasi postaral. Zadnja leta je bil bole-hen, zlasti so ga pestili krči v želodcu. Menda je sam večkrat rekel, da bo to njegova smrt. In res je umrl ponoči, sam; 9. marca 1807 zjutraj so ga našli mrtvega v postelji. Čebelar Nekateri viri pravijo, da se je Goličnik s čebelami ukvarjal, še preden je prišel v Griže. Vsekakor je znano, da je imel »za vertom čebeijnak s pridnimi bučelcami, pa ne le po 5 alj 6, temuč v časih do po 100 do 120 panjev To jim je kratek čas delalo, pa tudi vmes kaj hasnilo; zakaj nekte-ro leto so za strd in vosek po 100 kron in še več vzdigniH ^1 V letih Goličnikovega pastirovanja v Grižah so prebivalce pestile slabe letine, tako da je tudi posestnike in kmete, še posebej pa tiste, ki so premogli le kak manjši košček svoje zemlje, pestila huda gmotna stiska. Župnik Goličnik je vsem radodarno razdajal roje svojih čebel. Njegova ideja je bila, da bi bila pri vsaki hiši vsaj dva panja za domačo rabo, po možnosti pa še več, saj je sam izkusil, da je to donosna »dopolnilna dejavnost«. Tedaj je bil namreč med edino sladilo, vosek pa so uporabljali za najrazličnejše namene. Sveče iz voska so si lahko privoščili le najbogatejši. Vosek so uporabljali tudi za impre-gniranje blaga in lesa, za loščenje lesenih tal, za pečatenje in podobno. Goličnik je imel s čebelami izjemno veselje. Pozorno je opazoval njihovo življenje in delo. Kar se je pri tem naučil, je rad delil tudi z drugimi in jih poučeval. To je bilo še toliko pomembneje, ker čebelarske literature v tistem času ni bilo, redki pa so bili tudi tisti, ki so znali brati in pisati. Zato je bila večina poučevanja in uvajanja novih spo- Janez Goličnik 1737-1807 znanj odvisna od posameznih učiteljev in predvsem duhovnikov, ki so imeli voljo za to. Prebujanje narodne zavesti Janez Goličnik je bil že v Ljubljani in pozneje tudi kot duhovnik zaveden Slovenec, to pa ni nič čudnega, saj je bilo Mozirje znano po svoji narodni zavednosti. To je pozneje spoznal tudi Anton Aškerc, ki je bil nekaj manj kot dve leti kaplan v Mozirju. V Ljubljani se je Janez seznanil z nekaterimi slovenskimi narodnimi in literarnimi preporodite-lji. Zavzemal se je za ljudsko kulturo in narodno gospodarstvo Slovencev v duhu takratne dobe razsvetljenstva. Čeprav nekateri viri trdijo, da je za faro Griže zaprosil sam, drugi trdijo, da je bil v odročno faro Griže premeščen prav zaradi svoje napredne slovenske miselnosti, ki v obdobju habsburške monarhije ni bila zaželena. Vendar se v Grižah njegovo preporoditeljstvo ni končalo, temveč se je šele začelo. Tudi na celjskem območju je takrat živelo in delovalo nekaj znanih, naprednih in razgledanih narodnozavednih mož. Goličnik se je seznanil z ANTONA JANSHAJA Ztfsafihitja Zhtb^narja. POPOLNOMA PODVUZHENJE S A VSSE ZHEBELLAR^E. NA KAJ S A EXO VrsHO TAISTI OD SVOJEH ZHEBELL BÄESTKGA, DE BI NJE PODIfiALT, ' ^ AL ^PA MORILI ' I. En bogatfifhi Dobiihek, k o h er dofehmalu, lohitu fadobijo. i. Vender vfse Zhfbfllt per rUulefnji, itiu dobri JVlozhy ohranijo. 3, UfsJikateri Pain Zhfbfll da JVoje fmeni lohUu ujhivajo, ina fhc Ivujhn Erbam fapuftijo. Na innogo Profilu j O is Nemfhkigaj na Kraj-iiiltu preflaulentj, inu nekaterim Pont erk vaj nam pogrni ran u. OD JOANNESA GOLITSCHNIKA Pajmorhcn v'GHsbi na Stajerfkim. v ZEL iJdfjnciiu, inu Te per Fr, Jof. Jenko, i 7 y a. Na mnogo Proshnjo is Nemshkiga, na Kraynsku prestaulenu, inu s' nekaterim Pomerkvajnam pogmiranu od Joannesa Golitschnika. Vse to pa ne zmanjšuje pomena prvega slo- pred tem, leta 1776 v slovenščino prevedel Peter Pavel Glavar, čebelar in župnik v Komendi, vendar so njegov prevod založili (zelo verjetno zaradi uporabe slovenskega jezika), tako da takrat ni bil tiskan. Po dolgih letih je bil rokopis najden in leta 1976 natisnjen. Jezikovno ga je odlično posodobil prof. Stane Mihelič in opremil z obširnimi komentarji. Goličnik je prevedel Popolni nauk za vse čebelarje iz leta 1775. »Pri tem je izpustil XIX. in XX. odstavek (poglavje), a dodal opombe pod črto, predgovor, opomnik in persta-vik ter knjigo opremil s slikami iz dunajske izdaje, ki jih je preskrbel morda Ku-merdej«2 Knjigo z naslovom Popolnoma podučenje za vse čebelarje je tiskal Jenko in je izšla leta 1792 v Celju. Nekateri poznejši avtorji knjigi očitajo, da je težko razumljiva, saj je bila napisana v Goličnikovem domačem, savinjskem narečju. »V pravopisu ni hotei biti propagator PohiHnove šole, vendar je precej nedosleden, zlasti pri pisanju sični-l