44983 Kratek KATEKIZEM vprafhanjih in odgovorih. V’ LJUBLJANI. Natifnil Joshef Blasnik, 1838 . Na prodaj pcr Jauosu Klemensu , hukvovesii. V’ natif teh buhviz fo miloftivi Firfht GOSPOD GOSPOD Iijubljanlki J*Shkof, dovolili 2 . dan liftognoja 1837. Kratek KATEKISEM v 1 vprafhaiijih in odgovorili. I. Kaj fe pravi kerfhanfko kalolfhko verovati ? lierfhanfko katolfhko verovali fe pravi : vfe verjeti kar je Bog rasodel in nam zerkev verovati sapoveduje, naj bo v’ fvetim pifmu sapifano ali ne. Ali je Tj svelizhanju sadojii, de k a- tolfhki krijtjan le v , ferzu veruje , kar je Bog rasodel? Ni sadofti, temuzh mora tudi l. Svojo vero v’ delih ali v’ djanji kasati. 2. Mora to , kar v’ ferzu ve¬ ruje , zhe je treba, tudi s’ ufkni o- zbilno fposnati ali fprizbati. Saka j moramo verovali, kar je Bog rasodel ? Sato, ker je Bog vezhna rcfniza in nefkonzhna modroft, ktera ne more ne goljfati ne goljfana biti. Od kod vemo, kaj je Bog rasodel ? To vemo nekoliko is fvetiga pif- ma, nekoliko pa is bcfednjiga isi o- zhila fvete katolfhke zerkve. Ha j je fvelo pijmo? Sveto pifmo fo tifle bukve, ki fo jih fveli moshje s’ rasfvetljenjem ali navdihnjenjem fvetiga Duha pifali, in od klerih fveta katolfhka zorkev pri- zha ali terdi, de fo bile od takih ras- fvetljenih ali navdihnjenih mosh fpi- fane. Ha j je bejednje isrozhilo J'jele ha- tolfhke zerkve ? Befednje isrozhilo fvete katolfhke zerkve fo tifti nauki, ktere fo apo- fteljni ali is ufl; Jesufa Kriftufa famiga flifhali, ali pa po navdihnjenji ali rasfvetljenji fvetiga Duha osnanovali, pa jih nifo v’ fvetim pifmu sapifali. Hi ere rej nize mora vjak zhlovek, ka¬ dar k ’ pomeli pride , rediti in vero¬ vali, zhe hozhe svelizhan bili? Teh fhefl refniz mora vedili in verovati. 1 . De je en Bog, 2 . De je Bog pravizhin fodnik, kteri dobro s’ dobrim, hudo pa s’ hu¬ dim povrazhuje. 3. De fo tri boshje perfhone, eniga bilja in ene natore: Bog Ozhe, Bog Sin , in Bog fveti Duh. 4. De je Bog Sin, druga boshja perfhona , sa naf zhlovek podal, naf s’ fvojo fmertjo na krishi odrefhiti in vezhno svelizbali. 5. Dc je zhlovefhka duflia ne umerjozha. ti. Dc je gnada boshja k’ sveli zhanju potrebna, in de zhlovek bres gnade boshje nizh saflushenja vredni- ga sa vezhno shivljenje koriti ne more. Ha j je v Jakima kalolflihima krijlja- na snali sapovedano ? Vfakimu katolfhkimu kriftjanu je snali sapovedano: l. Apolloljfko vero. n 2 . Gofpodovo molitev ali Ozhe nafh. 3. Defet boshjih in pet zerkvenih sa- poved. 4* Sedem fvelih sakramentov. 5. Kerfhanfko pravizo. Kje /e to pofebno sapopaderto, kar mora kalolfhki kri/ijan verovati? Kar mora kalolfhki kriftjan ve¬ rovali je pofebno o’ apojtolfki veri sapopadeno, ktera ima 12 delov ali zhlenov, in fe tako glafi: 1 . Verujem v’ Boga Ozhela vfiga- mogozhniga , ftvnrnika nebel* in semlje. 2 . In v’ Jesufa Kriftufa Sina nje- goviga ediniga, Gofpoda nafhiga. 3. Kteri je fpozbet od fvetiga Du¬ ha , rojen is Marije Devize. 4« Terpel pod Ponzijem Pilatusbem, krishan bil, umeri, in v’ grob poloshen, 5. Doli je fhel pred pekel, tretji dan od mertvih vftoh 6) Gori je fhel v’ nebefa, fedi na defnizi Boga Ozhela vfigomogozhniga. y. Od ondod bo prifhel fodit shive in mertve. 8. Verujem v’ fvetiga Duha. 7 g. Sveto kerfhanfko katolfhko zer- kev; gmajna fvelnikov. 10. Odpufhanje grehov. 11. Vftajenje mefa. 12. In vezhno shivljenje. Amen. Ali je vezli Bogov ? Samo en Bog je, kteri je fam od febe nar bolj popolnama bitje. Jilere Jo laftnojti boshje , ki jih je treba fofebno vedi ti? Laftnofti boshje, Id jih jc treba fofebno rediti fo te : 1. Bog je vezhin; je vfelej bil, je sdaj , in bo vfelej. 2. Bog je sgol duh; je bitje, ki ima nar bolj popolnama um in nar boljfhi volja, pa nima lelefa. 3 . Bog je vligavedin; njemu je vfe snano , kar je sdaj , ker je she bilo, in kar fhe le bo ; tudi ve nafhe nar fkrivnifhi mifli in shelje; torej mu nizh ne moremo perkriti. 4 . Bog je nefkonzhno moder, vfe ftori is nar boljfhiga konza ali name¬ na, in is voli vfelej nar perpravnifhi per- pomozhke fvoj konz ali namen dofezhi. 8 5 . Bog je vfigamogozhin, uftvaril je nebo in semljo in vfe kar je; nje¬ mu ni nizh nemogozhe Horili. 6. Bog je vfigaprizhujozh; povfod je , v’ nebelih in na semlji. 7. Bog je nefhonzhno fvet; hozhe in ljubi vfe dobro, in fovrashi vfe hudo. 8. Bog je nefkonzhno refnizhin in sveft ; vfe. kar rezhe, je ref; in vfe , kar obljubi ali shuga, golovo fpolni. 9. Bog je nefpremenljiv ; je od ve- komej do vekomej ravno tifti. 10. Bog je nefkonzhno dobrotljiv; fkerbi kakor dober ozhe sa vfe fvoje ftvari, vfe dobro imamo od njega. 11. Bog je nefkonzhno ufmiljen; nam odpufha nafhe grehe. 12. Bog je nefkonzhno pravizhin; vfe dobro plazhuje in vfe hudo fhtra- fuje , popolnama po saflushenji. Kolih o jo boshjih perfhon P Tri boshje perfhone fo : Bog Ozhe, Bog Sin, in Bog fveti Duh. Kako Je te tri boslije perfhone med feboj raslozliijo? Bog Ozhe je fam od febe od ve* 9 l»*ed ozlii davijo. Zhefhenje ni namenjeno podobi, ampak temu, kogar podoba pomeni. Sakaj katolfhki krijljani trupla jet¬ nikov zhajte? Katolfhki kritij a ni zbafle trupla fvetnikov: 1 . Ker fo fvetniki v" njih fveto shiveli in Bogu flushili, ali pa fhe zlo martro terpeli. 2 . Ker je Bog po truplih fvetnikov vezhkrat zhude- she delal, in ljudem mnoge dobrote fkasoval. 3. Ker bo Bog te trupla po fodnjim dnevu v’ nebefa vfel. Kaj nam je v ’ drugi boshji sapovedi sapovedano? V’ drugi boshji sapovedi nam je sapovedano, boshje ime pofveshevati in zhaftitlivo isrekovati. Kako pofvezhujemo boshje ime? Boshje ime posvezhujemo : 1 . Zhe Boga na ravnotl pred vfim fvelam fpos- namo. 2 . Zhe Boga v’ dufhnih in telefnih potrebah na pomozh klizhe- rao. 3. Zhe per pravizhni perfegi Bo¬ ga na prizho poklizhemo, de fe nam v’ kaki rezili verjame. 4- Zfye Bogu 41 Aorjene obljube sveAo fpolnimo. 5. Zhe befedo boshjo pridno in f’ pobosh- noAjo poflufhamo. 6. Zhe vfe, kar pozhnemo, k’ zhefhenju in k’ zhaAi boshjiga imena Aorimo , ali Bogu da¬ rujemo. Kaj nam je drugi boshji sapovedi prepovedano P V’ drugi boshji sapovedi nam je prepovedano, bosbjimu imenu nezhaft delati. Kako fe boshjimu imenu nezhaft dela? Boshjimu imenu fe nezhaA dela: l. S’ vfabim greham. 2 . Pofebno s’ bogokletAvam, kadar fe od Boga, od prave vere, in od fvetnikov sanizhli- vo govori. 3. Kadar kdo bres potre¬ be , ali p« zlo po krivim perfeshe. 4. Kadar kdo Bogu Aorjeno obljubo prelomi. 3. Kadar kdo bosbje ime bres potrebe in bres zhaAi isrekuje. 6. Kadar kdo boshjo befedo kaši ali napak obrazha. Kaj nam je v' tretji boshji sapovedi sapovedano P V’ tretji boshji sapovedi nam je 42 sapovedano, v’ nedeljo, klera jo she od apofteljfkih zbafov k’ fpominu Kri¬ ku Ib v iga vftajenja v’ nafh prašnik od- loz,hena, od dela prenehali in pozhi- vati, ter poboshne dela opravljati. Kaj nam je v tretji boshji sapovedi prepovedano P V’ tretji boshji sapovedi nam je prepovedano: i. Vlako hlapzhevfko de¬ lo bres potrebe in bres praviga per- voljenja. 2. Vfe druge opravila, ktc- re temu dnevu ali nezhaft delajo, ali pa njegovo pofvezhevanje odvrazhajo. Kaj je v' zheterli boshji sapovedi sa- povedanoP V’ zheterli boshji sapovedi je po- febno sapovedano, de naj otrozi fvoje ftarfhe fpofhtujejo, ljubijo, in jim kre- shejo, de naj jim bodo v’ v tim, kal¬ ni soper boshje sapovedi, pokorni, naj jim v’ dufhnih in lelefnih potrebah pomagajo, in naj na-nje molijo. Kaj je v' zheterti boshji sapovedi pre¬ povedano P V” zheterli boshji sapovedi je olro- kam prepovedano llarfhem fe soper 45 (lavšt!, jih forrashiti, sanizhevati, eafra- inovati, smerjali ali preklinjati, jih v’ potrebah sapuditi, ali pa jim fkhodovati. Ali sadeča zhelerla boshja sapoved samo otroke in Jiarfhe ? Zheterta boshja sapoved ne sade- va farno otrok in darfhev, ampak tudi vfe podloshne, in vfe njih duhovfke in deshelfke gofpofke, tudi vfe uzhe- nike, in vfe lide, ki fo savolj darodi ali imenitnodi zhadi vredni. Kaj je v ’ peli boshji sapovedi sapo- vedano? V’ peti boshji sapovedi je sapo- vedano : i. IVjlir in edinod imeti s’ vfimi ljudmi, tudi s’ lidimi, ki fo naf ras- shalili. 2 . Slehernimu dobre sgledo dajati. 5. Blishnimu dufhne in telef- ne dobrote fkasovali. Kaj je v peti boshji sapovedi prepo¬ vedano ? V’ peli boshji sapovedi je prepo¬ vedano, umorili ali pa pofhkodovati koga drusiga ali pa famiga febe; tudi je prepovedano pohujfhanje, jesa, fo- vrashlvo, in vfe rasshaljcnje hlishniga. — 44 — Kaj je v ’ fhejii boshji sapovedi za¬ povedano ? V’ fhelli boshji sapovedi je sapo- vedano, fe na dufhi in na lelefu zhi- fto sadershali, in iizer tudi v’ miflih, v’ befedah, in v’ obnafhanji; tudi je sapovedano vfih grefhnih perloshnolt fe varovati. Kaj je v 1 fhejii boshji sapovedi pre¬ povedano ? V’ fhelli boshji sapovedi fo pre¬ povedane vfe nezhifte dela, nezhifto obnafhanje, in nezhifte befede; rado- voljno dopadenje in pervoljenje pcr nezhiftih miflih in sheljah, in vfe, bar v’ nezhiftoft napeljuje. Kaj v' nezhijtojt napeljuje? V’ nezhiftoft napeljuje : nizhemer- na in neframoshliva nofha, lenoba, nesmernoft v’ jedi in pijazhi, prepri- jasno pezhanje s’ perfhonami drugiga fpola, radoglednoft ozhi, in branje nezhiftih buhev. Kaj je v Jedmi boshji sapovedi sa¬ povedano ? V’ fedmi boshji sapovedi je sapo- 45 vedano, vfakimu to pulliti, dati in opraviti, kar je njegoviga , ukradeno blago poverniti, in ftorjeno fhkodo popraviti. Kaj je v' Jedmi boshji sapovedi pre¬ povedano ? V’ fedmi boshji sapovedi fo pre¬ povedani ti grehi: Tatvina, goljfija per meri in vagi, perdershanje ptujiga bla¬ ga in saflusheniga plazhila , oderlija per pofojevanji, in vfe pofhkodovanje blishniga na njegovim premoshenji in per njegovih pravizah. Kaj je v ’ o/mi boshji sapovedi sapo- vedano ? V’ ofmi boshji sapovedi je sapo- vedana refnizhnoft , odkritoferzhnoft v’ govorjenji in djanji, poganjanje sa dobro ime blishniga, in prekliz oprav¬ ljanja ali obrekovanja. Kaj je v' ofmi boshji sapovedi pre¬ povedano P V 5 ofmi boshji sapovedi je prejjo- vedano , krivo prizhe,vanje, kriva tosh- ba, vfe lashi , tudi lasih is fhale ali norzhije in v’ lili, obrekovanje, oprav- 46 Ijanje, krivo natolzovanje, predersna sodba, in podpihovanje. Kaj je v’ dveh poflednjih sapovedih sapovedano? V’ dveh poflednjih sapovedih je sapovedano, krotenje hudiga poshelje- nja, zhiftofl: ferza, in pofebno, de ne fmemo nobenih shelja do tega imeti, kar ni nafhiga. Kaj je v' dveh poflednjih sapovedih prepovedano ? V’ dveh poflednjih sapovedih je prepovedano vfe posheijenje tega, kar je drugih ljudi. Sakaj je Bog tudi nafhe shelje in na- Jhe posheijenje pojiavi podvergel? Bog je tudi nafhe shelje in na¬ fhe posheijenje poftavi povergel, ker nam je v hotel pokasati: 1 . De je on Gofpod nafhih ferz. 2 . De mu ni nizh fkriliga od tega, kar fe v’ na¬ fhih ferzih godi. 3. De je njegova pokava veliko boljfhi, kakor fo vfe zhlovefhke pokave, ktere nam le su- nanje dela sapovedovati samorejo, pa ne obfeshejo tudi nafhih snotranjih 47 mifcl. 4. De zhe hozhcmo greh sa- trcli, je treba ga prezej por isviru, kar je hudo posheljenje, sadufhiti. Kaj fe uzhimo is dveh posflednjih sa- poved? Is dveh poflednjih sapoved fe u- zhimo, de kriftjan sapovedanih dolsh- noft ne Ime le sunanje spolnovati, temuzh de mora tudi snotrej voljo imeli, to je is v liga ferza perpravljen hiti, vfe ftoriti, kar je sapovedano, in vfe opultili, kar je prepovedano. KI/ fmo dolshni zerkvene sapovedi Jpolnovati? Dolshni fmo zerkvene sapovedi fpolnovati 1. sato, ker nam zheterta boshja fapoved dolshnoll naloshi , du- hovfko in deshelfko gofpofko uboga¬ li ; 2. sato, ker je Kriftuf v’ evangelii naravnofl: sapovedal zerkev poflufhali. Ktere fo zerkvene sapovedi, ki nam jih je pofebno treba vedili in fpolnovati? Zerkvene sapovedi, ki nam jih je pofebno treha vedili in fpolnovati, fo le : 48 1. Pofvezhuj sapovedane prašnike. 2 . Bodi ob nedeljah in sapoveda- nih prašnikih s’ fpodobno poboshnoftjo per fveti mafhi. 3. Pofti fe sapovedane poftne dni , namrezh fhtirdefetdanfki poft, kvaterne pofte, in druge sapovedane poftne dni: sdershi fe tudi ob petkih in fabotah mefnih jedi. 4- Spovej fe fvojih grehov poftav* ljenimu fpovedniku vfaj enkrat v’ le¬ tu, in o velikanozhnim zhafu prejmi fveto refhnje telo. 5. Ne obhajaj shenitve o prepove¬ danih zhafih. Kaj nam zerkev o’ pervi sapovedi sapoveduje ? Zerkev nam v’ pervi sapovedi sa* poveduje prašnike ravno tako prasno- vati, kakor nedelje, torej tudi o praš¬ nikih pozhivati, ne delati, temuzh Bogu prijetne dela opravljati. Sakaj je zerkev prašnike pojiavila in prasnovati sapovedala ? Nekaj prašnikov je zerkev pofta- vila k’ fpominu velikih refniz nafhe 49 fvcte vere, in k’ fpominu pofehno ime¬ nitnih pergodeb Jesufoviga shivljenja, in ti fe Gofpodovi prašniki imenuje¬ jo ; nehaj pa k’ zhafti perfvcte devize Marije in drugih fvetnikov; in fizer sato, de hi fe fpomnili gnad, ki jih je Bog zhlovefhkirnu rodu fploh, ali pa fvetnikam pofebej dodelil, in de bi Boga sa-nje sahvalili, de bi sglede in zhednofti fvetnikov pofnemali, in de bi fvetnike na pornozh klizali. Kaj zerkev v' pervi sapovedi prepo¬ veduje ? Zerkev prepoveduje o prašnikih vfe tifto, kar je v’ nedeljo prepoveda¬ no; namrezh, 1. Vfe hlapzhevfke dela bres potrebe in praviga pervoljenja. 2. Take opravila in rasvefel jevanja, ktere temu dnevu ali nezhaft delajo, ali pa njegovo pofvezhevanje opovera- jo ali sadershujejo. Kaj je n’ dragi zerkveni sapovedi sa- povedano? V’ drugi zerkveni sapovedi je sa- povedano, ob nedeljah in sapovedanib — 50 — prašnikih por zeli fveli mafhi s’ po- boshnoftjo biti. Kaj je ireba Jtoriti , de bi nedelje in prašnike po namenu zerkve pojve- zhevali ? De bi nedelje in prašnike po na¬ menu zerkve pofvezhevali, ni sadoki le per fveli mafhi biti, temuzh je treba tudi pridigo pasno poflufhati, sakramente fvete pokore in fvetiga refh- njiga telefa prejemati, duhovne bukve brati, per popoldanfki boshji flushbi bili, in druge dobre dela opravljati. Kaj je u’ drugi zerkveni sapovedipre¬ povedano ? V’ drugi zerkveni sapovedi je fo- febno prepovedana lenoba v’ boshji flushbi ob nedeljah in prašnikih , ka- korfhna je: 1. Zhe kdo ni per zeli fveli mafhi, ali pa ni per nji s’ po- boshnofljo, ali pa zhe je le malokdej per pridigi. 2. Zhe kdo zhaf sapo- vedane boshjc flushbe s’ jedjo, pija- zho, igro, in drugim rasvefeljevanjem potrati, klero od boshje flushbe od- vrazha. ai Kaj je Jvela mafha? Sveta mafha je nekcrvava daritev noviga teftamenta, vedni fpomin ker- vave daritve, ktero je Jesuf Kriftuf na krishi opravil. Saka j Je Jveli maf/ii daritev pravi? Salo, ker fe per nji Bogu vfiga* mogozhnimu telo in kri Jesufa Kri- ftufa na altarji v’ dar opravlja. Saka j Je (veti majhi nekervava daritev pravi? Sato, ker fe per nji ne preliva Je- sufova kri, kakor fe je na krishi sgodilo. Kakofhen raslozhek je med daritvijo Jesuja Krijtaja na kriški, in med daritvijo Jvele rnajhe ? Sveta mafha je ravno tiha dari¬ tev, ktero je Jesuf Kriftuf na krishi opravil, farno v’ vishi darovanja je ras¬ lozhek; na krishi je Jesuf Kriftuf fvojo kri prelil, per fveti mafhi je pa vezli ne preliva. Kdaj je JesaJ KriJtaJ daritev Jvele mafhe pojtavil? Jesuf Kriftuf je daritev fvete ma¬ fhe per sadnji vezherji poftavil. 1. Je 3 * 52 vsel kruh in kelh s’ vinam. 2 . Je o- lioje pofvelil, in je rekel nad kruham: To je moje telo , in nad kelham : 7o je helh moje kervi. 3. Je dal oboje pri- zhijozhim apoflelnam savshiti. 4* Je sa- povedal: To delajte k’ mojimu fpominu. Sakaj je Jesnf Krifinf daritev ftjele mafhe pojiavil? Jesuf Krifiuf je daritev fvete ma¬ fhe poftavil: i. De je v’ fvoji zerkvi pravo in refnizhno daritev do konza fveta sapuftil. 2 . De je vedni fpomin kervave daritve na krishi v’ fvoji zerkvi ohranil. 3. De nam je fofebno sna- menje fvoje nefkonzhne ljubesni dal. Kdo opravlja daritev fvete mafhe? . Per fveti mafhi fe nevidno Jesuf Krifiuf fam daruje sa naf fvojimu ne- befhkimu Ozhetu, vidno pa mafhnik to daritev opravlja. Kako opravlja mafhnik daritev fve¬ te mafhe? Mafhnik opravlja daritev fvete ma¬ fhe, ker ravno to flori, kar je Jesuf Krilluf per sadnji vezherji floril : i. Vsa- me kruh in kelh s’ vinam. 2 . Oboje 55 pofveti in isrezhe bcfede Krikufove, s’ k te rimi fe kruh in vino v’ telo in kri Jcsufa Krikufa fpremeni. 3. On fam sarshije telo in kri Jesufa Krikufa, in da oboje v’ podobi kruha tudi drugim vernim, kteri k’ obhajilu gredo, savshiti. Saka/ opravlja mafhnik daritev Jve- te mafhe? Mafhnik opravlja daritev fvete ma¬ lhe: 1 . De fposna nar vifhi gofpokvo boshje in nar vezhi oblak, ktero Bog zhes vfe kvari ima. 2 . De fe Bogu sa vfe prejele dobrote sahvali. 3. De sadobi od Boga odpufhanje grehov. 4- De fproli od Boga vfih tikih gnad, klerih potrebujemo. Komu fe daritev J'vele mafhe daruje ? Daritev fvete mafhe fe daruje in fe fme darovati le famimu Bogu. Oprav¬ lja fe fizer tudi k’ zhaki in fpominu fvetnikov, pa takrat mafhnik ne da- ' ruje fvetnikam, ampak le Bogu famimu. Sukaj fe opravlja daritev fvete ma¬ fhe fvetnikam na zhajt? Daritev fvete mafhe fe opravlja fvetnikam na zhak : l. De Boga sa tike 54 gnade sahvalimo, ki jih je fvetnikam fkasal. 2 . De fvetnike na pomozh Jkli- zhemo, in jih profimo, de hi fvojo pr.ofh- njo s’ nafho molitvijo fklenili. 5. De fe sravin tega njih lepih zhednoft fpom- ninio, in fe fpodbadamo jih pofnemati. S a koga fe daritev fvete mafhe daruje ? Daritev fvete mafhe fe daruje sa shive in mertve. Kako moramo per fveli mafhi biti? Per zeli fveli mafhi moramo hiti, nobeniga njenih imenitnifhih delov ne fmemo po nemarnim samuditi: pa ni sadolli, de bi bili le prizhijozhi, kadar fe fveta mafba bere, ampak moramo tudi. l. pasno, 2 . poboshno, 3. zhaft- Ijivo per nji bili. Kaj fe pravi per fveli mafhi pasno in poboshno bili? Pasno per fvcti mafhi biti fe pravi, nobeniga radovoljniga rastrcfenja ne imeli, v’ dele fvete mafhe pasiti, in fvoje mifli per Bogu imeti. Pobosh¬ no per fveli mafhi biti fe pravi, Boga v’ ponishnotli moliti, ga sa prejete do¬ brote sabvalili , ga novih gnad profili, 55 fvojc grehe obshalovati, in tenlin fklep poboljfhanja ftorili. Kaj Je pravi per sveti majbi zhaji- Ijivo bili? Zhaftljivo per fveti mafhi bili fe pravi, fe lepo per nji sadershati, fe ne radovedno osirali, in nizh nefpo- dobniga ne pozheti. Kleri Jo nar imenitnifhi deli Jvele majhe P Nar imenilnifhi deli fvete mafhe fo: evangeli, darovanje, povsdigova- njc, in obhajilo. Kaj moramo per vjakim teh Jhlirih delov pojebno Jtoriti? Per evangelii fe moramo fpomni- ti, de je dolshnoll evangelfhe nauke snali, jih pred vfim fvetam terditi, fe sa-nje poganjati, in po njih shive- ti. — Per darovanji moramo fvojo mi- fel s’ mafhnikovo miflijo fklenili, in fe Bogu darovali. — Per povzdigova¬ nji moramo Jesufa Kriftufa pod podo¬ bami kruha in vina molili, in kadar fe na perli lerkamo, fposnati, do fo nafhi grehi Jesufove fmjerli krivi. To 5(i rej moramo fvoje grehe obshalovati , ter vero, »panje 311 Ijnbesin obudili. — Per mafhnikovim obhajilu, z, h e farni h’ obhajilu ne gremo, moramo to vfaj v’ duhu ftcrili, to je, moramo shelje imeli fveto refhnje telo vredno prejeli. Kaj gre pie sravin J vete mafhe IC dopoldanfki boshji Jlushbi? Tudi pridiga, ali poflufhanje bosh- je befede, gre fhe k’ ozhitni dopol- danfki boshji flushbi. SakajJ'mo dolshni pridige po/la fhati P Pridige fmo dolshni poflufhali : 1 . Ker fe v’ pridigah boshja befeda osnanuje in raslaga. 2 . Ker je le malo ljudi, kterim fo refnize kerfhanfke vere prav in do zbiftiga snane. 3. Ker zhlo- vek sopet lohka posabi, kar je she vedel, in fpolnovanje fvojih dolshnofl lohka opufli, zl.e ni na fvoje dolsh- nofli ve z h krat opomnjen. 4- Ker jr* bila pridiga she perve zhafe kerfhan- ftva s’ beto malho fklenjena, in fe je k’ pervimu pogiavilnimu delu fvele mafhe fhlela. Kaj mora HJii Jtorili , hlevi kozhe, de bi mu bile pridige A’ pridu P Kdor hozhe, de bi mu bile pri¬ dige k’ pridu, mora: 1. Bres rastre/enja in prav samerkljivo poflufhali. 2. Kar pridigar govori, mora na-fe obrazha- li, in ne na druge ljudi. 3 . Mora re/nizhno voljo imeli, in fi persadeva- ti, nauke pridigarja na lanko /polnili. Kaj je v' tretji zerkveni sap o vedi sa- povedano P V’ tretji zerkveni sapovedi je sa- povedano, o pelkih in /abotah /e mef- nih jedi sdershati, druge sapovedane poftne dni fi pa sravin tega /he tudi kaj pertergati, kar /e sgodi, zhe /e taki dan le enkrat do liliga najemo. Kaj je n’ zheterli zerkveni sapovedi sapovedanoP V’ zheterti zerkveni sapovedi je sapovedana /poved v/ako leto, in tudi /veto obhajilo o velikanozbnim zha/u. Kaj je v' peti zerkveni sapovedi sapo¬ vedano P V’ peli zerkveni sapovedi je sapo¬ vedano , de ne fmemo od perve ad- 3 ** 58 ventne nedelje do prašnika fvetih treh ltraljer, in od pepelnizhne frede do perve nedelje po veliki nozhi, shenit- ve obhajati. IV. Kaj je sakrament P Sahrament je vidno znamenje ne¬ vidne gnade boshje , od Jesufa Kriftu- fa k’ nafhimu pofvezhenju poflavljeno. Kako naj" Jveli sakramenh pojvezha- 7 e jo ? Sveti sakramenli naf pofvezhuje- jo, ker nam eni navadno pofvezhujo- zho gnado boshjo in opravizhenje do- dele, eni pa to gnado v’ naf pomno- shijo. Per kterili sakramenlih fe nam po- fvezhajozha gnada bos/ija in opra¬ vizhenje navadno dodeli ? To fe sgodi per fvetirn kerflu in per fveli pokori, in sato fe ta dva fveta zakramenta, sahramenla mertvih ime¬ nujeta, ker grefhnika, ki je po dufhi mertev, k’ vezhnimu shivljenju obu- 50 dila, in mu pofvczhujozho gnado bosh¬ jo , hi j c dufhno slavljenje, is noviga dodelita. Klen' sakramenli pofvezlmjozho gna¬ do boshjo v' naj pomnoshi/o P Sveta birma, /Veto refhnje lelo , fvelo poflednje olje, fvelo mafhniko- vo pofvezhc vanje, in fveti sakon v’ nal pofvezhujozho gnado boshjo pomno- shijo, in salo fe ti fveti sakramenli, sakramenli shivih imenujejo, ker mo¬ rajo tifti, ki jih prejmejo, pofvezhu- jozho gnado boshjo, ali duhovno stav¬ ljenje , she imeti. Od koga imajo fveli sakramenti Jvojo mozh P Sveti sakramenli imajo fvojo mozh od fvojiga sazhetnika Jesufa Kriftufa. Koliko je Jvelih sahramenlov in kle- ri Jo P Svetih sakramentov je fedem in fo ti : i. Sveti kertt. 2 . Sveta birma. 3. Sveto refhnje telo. 4. Sveta pokora. 5. Sveto poflednje olje. 6. Sveto inafh- nikovo pofvczhcvanje. 7 . Sveti sakon. Haj je fveli ker Ji ? Sveti kerft je pervi in nar potreb- nifhi sakrament, v’ kterim je zhlorek s’ vodo in s’ boshjo befedo od isvir- inga greha in od vfih drugih grehov, 7. h e jih je kaj pred kerftarn floril, ozhi- fhen, in v’ Kriftufu kakor nova ftvar prerojen in pofvczhen. Saka j fe fveli ker Ji nar pervisakra- ment imenuje ? Sveti kerft fe sato nar pervi sa- krament imenuje, ker mora zhlovek pred kerfhen biti, predin samore kak drugi beti sabrament prejeli. Sakaj Je fveli kerjt nar pctrebnifhi sakrament imenuje? Sveti kerft fe sato nar polrebni- fhi sakrament imenuje, ker ne more nihzhe bres kerfta svelizhan biti. Haj nam dodeli J veli kerjt? Sveti kerft nam dodeli: 1. Odpu- fhenje isvirniga greh ', ter vfih drugih pred kerftam ftorjenih grehov, in vfih zhafnih in vezhnih fhtrafing prihodjni- ga shivljenja, s.Nafha dufha sadobi per 61 /velim kerftu pofvezbujozho gnado bosh- jo, po kteri fmo opravizheni, in po- ftanemo cirozi boshji ter erbi vezhni- ga svelizhanja. 5. Tilli, lderi /Veti ker/l prejmejo, gredo v’ kerfhanfko zerkev, in poftanejo njeni udje. 4* Sveti kerft vtifne dufhi neisbriflivo .»name- nje, in sato fe la sakrament ne fme vezh ko enkrat veljavno in bres fmert- niga greha prejeli. Kdo fme her/tHi? V’ fili fme vfak kerfliti, fizer imajo pa le fhkofje in fajmofhtri pravizo kerfliti; s’ njih perpufhenjem pa fmejo tudi drugi mafhniki in diakoni kerfliti. Kaj mora iijii Jiorili , kdor herjlinje ? Kdor kerfhuje, mora: l. Mifel imeti tako kerfliti, kakor je Jesuf Kri- ftuf sapovedal. 2 . Mora zhloveka, kte- riga kerfhuje, s’ pravo vodo .oblili. 3. Mora med obiivanjem le befede isrezhi : Jejt te kerjiim v' imena Ci¬ zi tel a , in jima , in J'veliga Duha. Kaj mora odrafhen z/ttorek Jiorili, kteri hozhe kerjhen biti. Odrafhen zldovek, kleri hozhe ker- 62 f hcn bili. mora: i. Nar polrebnifhi nauke fvcie vere vodili in verovali. 2 . Mora sheleli ud zerkve Jesufove bili 3. Mora fvoje grehe obsbaiovati. 4* Mo¬ ra fkleniti in obljubiti, do konza fvo- jiga shivljenja po kerfkanfko shiveti. Kdo namefi olrok to obljubi? Botri in botre to namcft otrok obljubijo. Ali je zhlovek dolshan obljubo fvojih ker finih botrov J polnili ? Dolshan je; in fpodobi fe tudi kerftno obljubo vezhkrat ponovili , in fizer: i. Kakor hitro k’ pameti pride. 2 . Svoj rojftni dan. 3. Pred fveto birmo. 4. Pred fpovcdjo in fvetim obhajilam. Kako fe ker fina obljuba ponovi? Kerftna obljuba fe tako ponovi: Verujem v’ Boga Ozheta, Sina in fve- tiga Duha. Verujem v’ Jesufa Kri(tu¬ fa, edinorojeniga Sinu boshjiga, kteri je Bog in zhlovek f kupe j, in klcri je zhlovcfhki rod s’ fvojim terpljenjem in fvojo fmeitjo odrefhil. Verujem vfe, kar je Bog rasodel, kar je Jesuf Kriftuf uzhil, kar fo apoftcljni osnar i »ovali, in kar nam fveta kalolfhlca zerkev, v’ kteri hozhem sliiveli in um¬ reti, verovali sapoveduje. Odpovem fe is vfiga ferza hudizhu, njegovimu napuhu, in vfim njegovim delam. Od¬ povem fe tudi vfim greham in vfim sapeljivim naukam fveta. Terdno fkle- nem po kerfhanfko shiveti. Bog me poterdi v’ mojim fklepn s’ fvojo mo- gozhno gnado. Amen. Kakojhno dolshnoji imajo botri in botre P Botri in botre imajo dolsbnoft, tifle , ki fo jih per fvetim kerftu der- shali, v’ kerfhanfki veri dobro ir/.lii- ti, pofebno kadar nimajo vezh ftar- fhev, ali pa kadar fo njih ftarfhi sa- nikerni. * * * Kdaj fo bili apo/teljni in uzhenzi Jesnfovi v ’ veri poterjeni ? Apofteljni in uzhenzi Jcsufovi fo bili Blinkufhtni prašnik od fvetiga Duha v’ veri poterjeni. 64 P er hlerlm sahramenlu Jo Indi drugi krijtjani she ob zhaja apojiel/nou pojebno poterjenje v' veri od Jveli- ga Duha prejemali? Kriftjani fo she ob zhafu apollelj- nov per zakramentu fvete birme, po- febeo poterjenje v’ veri od fvetiga Du¬ ha prejemali. V’ apoAeljfkim djanji (8, 14 - 17) fe bere: ,,Ko fo flifhali apolleljni, kteri fo bili v’ Jeruzalemu, de je Samarija fprejela befedo boshjo, fo jim Petra in Janesa poflali. In lia prifhla, in lla sa-nje molila, de bi prejeli fvetiga Duha. Sakaj v’ njih no- heniga fhe ni bil prifhel, ampak fa¬ rno kerfheni fo bili v’ imenu Gofpoda Jesufa. Tedaj lla roke na-nje pokla- dala , in fo prejeli fvetiga Duha.' 4 Kdo je perve krijtjane birmoval? .Apolleljni fo perve krilljane bir- movali. lldo ima dan danafknji oblaft bir- morati ? Dan danafhnji imajo fkkofje to ob- Jaft , ker fo pravi nallopniki apolleljnov. \ 65 Kako birmuje fhliof? Shkof s’ rasprofterlimi rokami nad birmanzi moli, in proii, de bi fveti Duh k’ njim perfhel. Potem poma- she vfaziga birmanza pofebej s’ fveto krismo na zhelu, poloshi roke na-nj, moli nad njim, in ga nekoliko na liže vdati v’ snamenje, de mora po Jesu- fovi veri, zhe bi fhe toliko savoljo nje terpeti mogel, ftanovitno shiveti, in jo ferzhno do fmerti prizhati. Kaj nam dodeli Jieta birma ? Sveta birma nam to dodeli : 1. Po- mnoshi v’ naf pofvezhujozho gnado boshjo, Id fmo jo per fvetim kerftu sadobili. 2. Naf fhe pofebno v’ veri p« krepzha ali poterdi, de samoremo po nji ftanovitno shiveti, in jo ferzh¬ no do fmerti prizhati. 3 . Vtifne dufhi neisbriflivo snamnje, in sato fc veljav¬ no in bres greha ne fme vezh ko en¬ krat prejeti. Kaj je fvela birma ? Sveta birma je sakrament, v’ kte- rirn je kerfheni zhlovek s’ poklado rok, s’ fveto krismo, iji s’ boshjo hefedo od G6 fvetiga Duha v’ gnadi polerjen, dc fvojo vej'0 llanovilno fposna ali lordi, in po nji sliivi. ylli fe tudi k' (veli birmi botri jemljejo ? Tudi k’ fveti birmi fe botri jem¬ ljejo, kteri imajo potem dolshnoft, bir- manze opominjali in napeljevali, de fvojo vero flanovitno prizhajo in po nji shive. Kakofhen mora zhlovek bili, hi eri ho- zhe fveio birmo vredno prejeli? Kdor hozhe fveio birmo vredno prejeti, mora v’ (lanu gnade boshjc, in zhe je odrafhen , v’ veri in pofeb- no v’ naukih od fvele birme dobro pod- uzhen bili, tudi fe mora s’ molitvijo in s’ drugimi dobrimi deli k’ temu sakramentu perpravljati. ■» Kaj potrebuje zhlovek po sadobljenim odpufhenji grehov, de bi fpet v ’ greh ne padel, in de bi d dob¬ rim raji el? Zhlovek potrebuje mozhi, ktera ga samore v’ dobrim pokrepzhati. 67 Kaj je bil savoljo lega Jesuf fvojim uzhenzam in vernim obljubil? Obljubil jim je bil, de jim bo fvoje telo in fvojo kri vshili dal. Kdaj je Jesnf lo obljubo fpolnil? To obljubo je Jesuf per sadnji vezherji fpolnil. Takrat je vsel kruh v’ fvoje prefvete roke, ga je pofvetil, je sahvalil nebefhkiga Ozheta, je po- fvezhen kruh raslomil, in ga je fvo¬ jim opofleljnam podal, rekozh: „Vse- mite in jejte! to namrezh je moje te¬ lo, ktcro bo sa vaf v’ fmert dano.“ Po¬ tem je vsel kelh s’ vinam, ga je po- fvelil, in ga je tudi fvojim apoltelj- nam podal, rekozh: ,,Vsemite in pite is njega vfi! to namrezh je moja kri, kri nove sa vese, ktera bo sa vaf in sa njih veliko prelita v’ odpufhenje grehov.“ V liaj je Jesuf takrat kruh in vino fpremenil ? Jesuf je takrat kruh in vino v’ fvojo sliivo telo in v’ fvojo shivo kri fpremenil. Samb podobe kruha in vina fe nifo spremenile. 68 Kaj fo podobe bruha in vina P Podobe kruha in vina fo : vfe to, bar je sunajniga, ali bar s’ lelefnimi pozhutbi vidimo in obzhutimo. Komu je Jesuf oblaji dal , ravno to Jtorili, kar je on per sadnji ve- zherji Jioril P Jesuf je frojim apofteljnam in vlim njih naltopnibam to oblaft dal, her jim je rebel : „To ftorite k’ mojimu fpominu.“ Kako fo apojtel/ni in nzhenzi to Je¬ sufovo povelje fpolnovali P Apofteljni in nzhenzi fo fe po pri¬ hodu fvetiga Duha vezhkrat s’ vernimi k’ boshji flushbi sbrali, fo hruh in vino po Jesufovi vfigamogozhnofti v’ njegovo telo in njegovo bri fpremeni- li, fo to nebefhbo jed farni savshili, in fo jo tudi vernim savshili dali, in fo ftorili to v’ hvaleshin fpomin Jesu- fa Kriftufa. Kdo ima dan danafhnji oblaft kruh in vino u’ Jesufovo telo in d Je¬ suf ovo kri fpremenjali? Dan danafhnji imajo to boshjo oblati fhkofje in mafhniki, kteri fo naftopniki apofteljnov in uzhenzov. Oni farni savshivajo to nebefhko jed, in jo tudi vernim dele. Per kierim fvelim opravilu Jelo J'pre¬ menjenje s godi ? To fpremenjenje fe sgodi per fveli mafhi, kadar namrezh mafhnik per povsdigovanji nad kruham in vinam li- fle fvete befedc isrezhe, ktere je bil Jesuf per sadnji vezherji nad njima isrekel. Kako imenujemo Jesufovo telo in Je¬ stifovo kri v ’ podobah kruha in vina? Jesufovu telo in Jesufovo kri v’ podobah kruha in vina imenujemo sa- kramenl fvetiga refhnjiga telefa. Kaj je leda j sakrament fveliga refh¬ njiga telefa ? Sakrament fvetiga refhnjiga tele¬ fa je nar fvetejfhi sakrament, je pravo telo in prava kri nafhiga Gofpoda Je- sufa Kriftufa v’ podobah kruha in vina. Ali je v' podobi kruha farno telo Je- sujovo, in v' podobi vina farno kri Jesafova ? V’ podobi kruha je shivo telo Je- 70 sufovo, in torej tudi njegova kri in njegova dufha; v’ podobi vina ni farno Jesufova kri, ampak je tudi njegovo teio in njegova dufha. V’ vfaki podobi, in v’ vfakim, tudi nar manjfhim delu po¬ dobe, je tedaj zeli Jesuf Kriftuf pri- zhujozh, kakor Bog in zhlovek. Kaj Je is lega uz/iimo? Is tega fe uzhimo: 1 . De fmo dolsbni Jesufa Kriftufa v’ prefvetim refhnjim telefu moliti. 2 . De tifti, kteri sakrament fvetiga refbnjiga te- lefa le v’ eni podobi, ali tudi le en kofzhik fvete hobije savshije, zeliga Jesufa Kriftuf a prejme, in torej ne le njegoviga telefa, ampak tudi njegovo kri. 3. De Jesuf Kriftuf tako dolgo, dokler podobe nifo fjTremenjene ali isze- rane, pod njimi smirej prizhijozh oftane. Sukaj je Jesuf sakrament fvetiga refh- njiga leleja pojiavil? Jesuf je sakrament fvetiga refh- njiga telefa poftavil: l. V’ fpomin fvo- jiga terpljenja in fvoje fmerti. 2 . De daje dufham vernih kriftjanov shivefh sa vezhno shivljenje. 71 Kako fe pravi fvelimu opravilu , per klerim sakrament fveliga refhnji- ga teleja prjmemo ? Temu fvetimu opravilu fe pravi Jvelo obhajilo. Ali fmo dolshni sakrament fvetiga rejhnjiga teleja prejemali? Dolshni fmo , ker je Jesuf Kriftuf to sapovedal, in ker je ta sakrament k’ temu poftavil, de ki kil sliivesh nafhih dufh sa vezhno shivljenje. Kdaj fmo po sapovedi fvele zerkve dolshni sakrament fveliga refknji- ga teleja prejeti? Po sapovedi zerkve fmo dolshni sakrament fveliga refhnjiga telefa k’ manjfhimu enkrat v’ letu, in fizer o velikonozhnim zhafu prejeti. Ali fmo dolshni ta Jveli sakrament fhe kteri drugi zhaf prejeli? Dolshni fmo ta fveli sakrament fhe tudi v’fmertni nevarnofti prejeli, ker je popotniza k’ vezhnimu svelizlianju. Tudi sheli zerkev, de ki verni ta fveli sakrament vezhkrat med letam preje¬ mali , ker jc dufhni shivesh in pofeb- no dober perpomozhek k’ fvetimu shir- ljenju. Kaj sadobimo , zhe foelo refhnje telo po vrednim prejmemo? Zhe fveto refhnje telo po vrednim prejmemo, sadobimo veliko dobriga, in fizer: i. Se s’ Jesufam na tanko fklenemo in sedinimo. 2 . Pofvezhu- jozha gnada boshja fe v’ naf ohrani in pomnoshi. 3. Nafha dufha fe k’ dobrimu poshivi in pokrepzha. 4- Mali grehi fe nam odpufte. 5. Hudo nag¬ njenje fe v’ naf pomanjfha. 6. Sado¬ bimo saftavo vezhniga shivljenja. Kaj moramo Jtoriti, zhe hozhemo sa- hrament fveliga ref knjiga telefa vredno prejeti ? Zhe hozhemo sakrament fvetiga refhnjiga telefa vredno prejeti, fe mo¬ ramo k’ temu prav in fkerbno per- praviti ? Kolikino je perpravljanje h' fvetimu obhajilu ? Perpravljanje k’ fvetimu obhajilu je dvojno, perpravljanje dufhe, in per¬ pravljanje telefa. V' zJiem obf o ji perpravljanje dnfhe ? Perpravljanje dufhe obftoji v’ zhi- ftodi vedi in v’ poboshnodi ferza. Kaj f 3 pravi zhi/to veji imeli ? Zhido veli imeti fe pravi, bres fmertniga greha, to je, v’ gnadi bosh- ji bili. Kaj fe pravi poboshniga ferza biti? Poboshniga ferza biti fe pravi: 1. Vero, upanje, in ljubesin obuditi. 2. Prefveto refhnje telo molili. 5 . S’ hvaleshnim ferzam miflili v’ terplje- nje in fmert Jesufa Kridufa. 4 * Po* nishnod in druge kerfhanfhe zhedno- di, sladi pa ljubesin do blishniga, v’ febi vnemati. De bi s ’ poboshnim ferzam P' fveli- mn obhajilu perjiopiii, kako je mo¬ ramo fke poprejfhnji vezher per- pravljati ? Poprejfhnji vezher fe moramo s’ molitvijo, s’ premifhljevanjem, in s’ branjem fvetih bukev k’ fvetimu ob¬ hajilu perpravljati, in tudi perpufhe- nih kratkozhafnoft fe sdershali. V' zhem obftoji perpravljanje telefa ? Perpravljanje telefa obftoji v’ lem: 1. Moramo, rasun nevarne bolesni, od polnozhi tefhi biti. 2. Moramo v’ . zhedni in fpodobni obleki in s’ nar vezhi zhaftjo k’ boshji miši perftopili. Kaj moramo Jtorili, kader Je pred fcelim obhajilam ozhilna fpoved moli? Takrat moramo na tihama shaloft nad fvojimi grehi in gorezhe shelje do Kriftufa v’ febi obuditi. Kaj moramo Jtorili , kader mafhnik fveto hoftijo kashe? Kader mafhnik fveto hoftijo ka¬ she, jo moramo ponishno moliti, in na perli terkati rekozh: Gofpod, ni- fim vredin, de grefh pod mojo ftre- ho, temuzh rezi le s’ befedo, in moja dufha bo osdravljena. 1 Kako moramo Jveto hojtijo prejeli? Spodobno moramo ufta odpreti, jesik na fpodnji shnabel poloshiti, pred fe bukvize ali pa bel pert, zhe je per rokah, podftaviti, in fveto hoftijo po¬ nishno prejeti in savshiti, ter je ne ► 75 svežin ti ali pa v’ uftih perdershevati Zhe fe fveta hoflija uk prime, je ne fmemo s’ perkam, ampak le s’ jesi- . kam odpravljati. Kaj moramo po f 'celim obhajila Jio- riti ? Po fvetim obhajilu moramo : l. Je- sufa Krillufa sahvaliti sa tolikofhno do* • broto, de fe je ponishal k’ nam priti. 2 . Ga ponishno moliti. 3. Mu oblju¬ biti, de bomo fvoje shivljenje po nje¬ govim uku in sgledu vedno ravnali. 4. Ga profiti, de bi s’ fvojo gnado ved¬ no v’ naf oftal. 5. Vero , upanje , in ljubesin obudili. 6. Mu vfe dufhne in telefne potrebe potoshiti. * * * Komu je dal Jesnf obla/l grehe od - pujiiati ? Jesuf je fvojim apokeljnam in vfim njih naftopnikam oblak dal grehe od- pufhali, ker jim je rekel: „Kakor je O/die mene poflal, tudi jek vaf pofh- Ijem. -— Prejmite fvetiga Duha; kte- rim bole grehe odpukili, fo jim od- 4* 7 6 pufheni, in kterim jih bole sadersha- li, fo jim sadershani . 44 Kteri sakrament je Jesiif salo pojia- vil, de samorejo lijti, ki po Jveiim kerjtu kakJmer tiri greh Jtore, so- pet odpufhenje sadobiti ? Jesuf je sato sakrament fvete po¬ kore poftavil. Kaj je sakrament Jvete pokore ? Sakrament fvete pokore je sakra- ment, v’ kterim v’ to poftavljen mafh- nik na boshjim mettu grefhniku vfe po kerftu ftorjene grehe odpufti, zhe fe jih sgrevano in do zhiftiga fpove, in- tudi refnizhno voljo ima fe po- holjfhati in pravo pokoro delati. Kaj sadobimo u’ lem sakrameniu? V’tem sakramentu sadobimo : 1. Od¬ pufhenje grehov. 2. Odpufhenje vezhne fhtrafenge. 3. Gnado hoshjo. 4.Mir vefti. Kaj fe pravi refnizhno pokoro Jtoriti P Refnizhno pokoro ftoriti fe pravi: k’ Bogu fe verni ti, od kteriga fmo fe s’ greham odvernili, fvoje grehe ftu- diti, fe jih refnizhno kefati, fe jih fpovedati, in sa-nje sadoftiti. 77 Kierih pet rezili je potrebnih k' s a- kramenlu fvete pokore? K’ sakramenlu fvete pokore je teh pet rezhi potrebnih: 1 . Isprafhevanje vehi. 2 . Grevenga. 3. Terdni fklep. 4. Spoved. 5. Sadoftenje. Kaj fe pravi veji ispraf/ievati? Veft isprafhevali fe pravi premi¬ niti, kaj fmo grefhili od fvoje sadnje fpovedi, ali pa od tiftiga zhafa, kar fmo sazheli greh fposnavali. Kaj moramo per isprafhevanji vejil nar popred /iorili? Per isprafhevanji vehi moramo nar popred fvetiga Duha na pomozh pokli- zali, de bi naf rasfvetlil, in nam fpos- nali dal, kaj in v’ zhem fmo grefhili. Kaj moramo per isprafhevanji vejil premifhljevali? Per isprafhevanji vehi moramo fploh premifhljevali, ali fmo grefhili s’ miflimi, s’ sheljami, s’ befedami, ali pa zlo v’ d jan ji. Sravin fe mora¬ mo tudi fpomniti forte in fhtevila fmert- nih grehov, in okolifhin, ktere greh nekoliko vezhi llore, ali ga pa fpremene. 78 Kaj moramo fhe pofebno premi/lili ? Pofebno moramo fhe premiflili: 1. Ali fmo grefhili soper clefet bosh- jih, ali pa soper pet zerkvenih sapo- ved. 2. x\li fmo brivi enisa ali vezh labnih ali pa tudi ptujih grehov. 3. Ali r mo dela ufmiljenja blishnimu fkaso- vati, ali pa hej drugiga dobriga. bo- riti opuftiK. 4. Ali fmo dolshnobi fvo- jiga banu fpolnili ali ne. Kaj je treba pomi/liti, kader Je zhes grefhne mijli in shelje isprafhujemo? Per isprafhevanji grefhnih mifel je treba pomifliti, ali fmo imeli nad njimi radovoljno dopadajenje ali ne 5 in per sheljab, ali fmo va-nje dovo¬ lili ali ne, deliravno fe djanje nisgodilo. Kako fe samoremo per isprafhevanji vejii fhtevila grehov fpomniti? Per isprafhevanji vefti fe samore¬ mo fhtevila grehov fpomniti, ako pre- miflimo, zlie fmo greh vfak dan, vfak teden, ali vfak mefz borili, ali pa kolikokrat v’ dnevu, v’ tednu, in v’ mefzu. 79 ylli fi je treba per isprafhevanji ve¬ jit veliko persadevati ? Per isprafhevanji vefli fi je treba toliko persadevati, kakor per kterim drugim imenitnim opravilu; pofebno morajo to tiki koriti, kteri fo fe she vezhkrat sanikerno fpovedovali, ali pa fvojo ve-ft malokdej isprafhujejo. Kolikokrat je treba veji ispraJhevali ? Prav dobro je, vfak dan veli is- prafhevati, pofebno svezher, predin fpat gremo. Sakaj je sanikernoft per isprafheva¬ nji vefii velik greh ? Sanikernoft per isprafhevanji vefti je salo velik greh , ker fe lahko sgo- di, de fe grefhnik savoljo nje kakiga jmertniga greha ne domifli. 9'o fe sgodi pofebno per lakih ljudeh, ki veliko¬ krat grefhe, pa fe malokdej fpovedujejo. Kaj je grevenga ? Grevenga je flud nad greham, ker je greh nar vezivi hudo, in sno- tranja shaloft savolj rasshaljenja Bosh- jiga, fklenjena s’ terdnim fklepam, Boga ne vezh rasshaliti. C/ 80 Kako jima mora grevenga biii? Grevenga mora bili: 1 . Notranja. 2 . Zhesnatorna. 3. Zhes vfe velika. 4* Splofhna ali nad vfimi grehi. Kdaj je grevenga notranja ? Grevenga je notranja, kf^der ni le v’ udih, ampak tudi v’ ferzu, to je, kader grefhnik ne govori le s’ be- fedami, de fe kefa, ampak mu je ref shal , de je grefhil. f Kdaj je grevenga zhesnatorna? Grevenga je zhesnatorna, kader je grefhnik fkos gnado fveliga Duha in od zhesnatornih nagibov k’ greven- gi nagnjen, podarim , ker je s’ gre- ham Boga rasshalil, ker je nehefa sgu- hil in pekel saflushil. Kdaj je grevenga sgol naiorna? Grevenga je sgol natorna, kader grefhnik is farnih na tornih nagibov greh ohshaluje in dudi, pollavim , ker je v’ zhafno nefrezho, ali v’ framoto, ali pa v’ fhkodo perfhel. Savolj te grevenge ne samore grefhnik odpu- fhenja per Bogu sadohiti. 81 Kdaj j& grevenga zhes vfe velika ? Grevenga je zhes vfe velika, ka¬ der grefhnika bolj greva, de je Boga rasshalil, kakor ko bi bil vfe na fve- tu sgubil. Kdaj je grevenga fplofhna ali nad vfimi grehi? Grevenga je fplofhna ali nad vii- mi grehi, kader obfeshe vfe grehe bres isjemka, ali kader grefhnika vli ftor- jeni grehi grevajo. Kolikina je zhesnalorna grevenga? Zhesnatorna grevenga je dvojna: popolnama in nepopolnama. Kaj je popolnama grevenga ? Popolnama grevenga je zhesnator¬ na shaloft in zhesnatorin ftud nad gre- ham , ker fmo Boga, nar vezbi dobro¬ to, ki ga zhes vfe ljubimo, rasshalili. Sravin pa moramo tudi terdin fklep ftoriti, Boga ne vezh rasshaliti. Kako fe popolnama grevenga obudi? Popolnoma grevenga fe tako obu¬ di: 0 moj Bog! vli moji ftorjeni grehi fo mi is ferza shal, ker fim s’ njimi tebe, fvojiga preljubesniviga Boga, ne- 4 ** « 2 fkonzhno iveloft in dobroto, ki le is jerza ljubim, rasshalil. Terdno fkle- wem s’ tyojo gnado fvoje shirljenje po- holjfhati, in raji vfe, fhe zlo ime rt, preterpeti, kakor tebe fvojiga Boga, nefkonzhno fvetoft in dobroto, fhe kdej s’ kakim greham rasshaliti. Daj mi gnado, ta fvoj fklep fpolniti! Tega te prolim po nefkonzhnim saflushenji tvo- jiga boshjiga Sina, nafhiga Gofpoda in Svelizharja Jesufa Kriftufa. Kaj moramo Jtorili, zhe hozhemo po¬ polnoma grevengo obudili? Zhe hozhemo popolnoma greven¬ go obudili, moramo: 1 . Boga profiti, de bi nam k’ lemu fvojo gnado dal. 2. Dobro premiflili, kdo de je tifti, ki fmo ga rasshalili, 3. Se v’ obudo- vanji grevenge vezbkrat vadili. Kdaj je zhovek dolshan popolnoma grevengo obuditi? Zhlovek je dolshan popolnama gre¬ vengo obuditi: l. Kader mu je treba kak fveti sakrament prejeti, pa ni v 5 ftanu guade boshje, in nima perloshnofti fe fpovodati, 2 . Kolikorkrat je v’ fmertni nevarnofti. 3. Prav dobro je popolni¬ ma grevengo vfak dan obuditi, po- febno svezher, predin fpat gremo. Kaj popolnoma grevenga grefhnikn sadobi ? Popolnama grevenga sadobi grefh- ni!;u odpufhenje vfih grehov, zhe grefh- nik nima perloshnofti, pa ima vender refnizhno voljo, kakor hitro ho mo- gozhe, fe fpovedati. Kaj je nepopolnama grevenga ? Nepopolnama grevenga je zhes- notorna shaloft, in zhesnatorin ftud nad greham, ker je greh fam na febi oftudin, in ker fmo s’ greham nebe- fa sgubili in pekel saflushili. Sravin pa moramo tudi lerdin fklep ftoriti, Boga ne vezh rasshaliti. Kaj mora grefhnik, Meri nepopolna- rna grevengo obudi, Jhe dalje Jtoriti? Grefhnik, kteri nepopolnama gre¬ vengo obudi, mora po saflushenji Je- sufa Kriftufa odpufhenje grehov upa¬ ti, in Boga, sazhetnika vfe pravize ter opravizhenja grefhnikov, ljubiti sazheti. Kaj je terdni fklep ? Terdni fklep je refnizhna volja fvoje shivljenje poboljfhali in ne vezh grefhiti, Kaj mora iijii fklenili , kdor ima ref nizhuo voljo se poboljjhali? Kdor ima refnizhno voljo fe po- boljfhati, mora fklenili: 1 . Vfih gre¬ hov in blishnih perloshnoft ter nevar- noft, ki v’ greh napeljujejo , fe varo¬ vati. 2. Vfimu nagnjenju k’ grehu fe vftavljati, in fe vfih k’ ohranjenju gna- de potrebnih perpomozhkov poflushiti. 3. Ptuje blago povernili, in pohujfha- nje, ki fe je s’ greham napravilo, ter fhkodo, ki fe je blishnimu na njegovi zhafli, na njegovim premoshenji, ali kako drugazhi sgodila, popraviti. 4*Vfim fovrashnikam in rasshalnikam is ferza odpuftiti. 5. Vfe dolshnofti fvojiga da¬ mi na tanko fpolniti. Kaj mora ftoriti grefhnik, zhe hozhe imeti refnizhno voljo fe poholj/hali? Zhe hozhe imeti grefhnik refnizh¬ no voljo fe poboljfhati, mora: i. Bo¬ ga profiti, de bi mu k’ temu fvojo — 85 gnado dal. 2. Vezhkrat premiflili, de je gnada boslija veliko vezhi vredno- fli, kakor vfe zhafne dobrote, in de je greh vezhi hudo, kakor vfe zhafne nefrezhe. Kaj je fpoved? Spoved je sgrevana ohtoshba, s’ ktero grefhnik rnafhniku, ki je v’ to poftavljen ali poohlaflen , vfe fvoje flor- jene grehe pove, de hi od njega od- veso sadobil. Kakofhna mora J poved biti? Spoved mora biti: 1. Ponishna; 2. Zhitla; 3 . Na tanko, po refnizi, in bres fvijazhin. Kdaj je J poved ponishna ? Spoved je ponishna, kader fe grefh¬ nik s’ pravo grevengo in s’refnizhnim fposnanjem fvoje nevrednofti fpoved- niku ohtoshi, vfe nepotrebne isgovoro opnfli in fe fpovednikovi fodhi po¬ polnima podvershe. Kdaj je f poved zhi/ta ? Spoved je zhifta, kader fe grefh¬ nik vlih fvojih fhe ne fpovedanih gre¬ hov fpovedniku obtoshi, kakor fe jih tHi je per fkerbnim isprafhevenji fvoje ve- fli fp o ril nil. Kdaj je Jpoved na tanko, po ref ni¬ zi, in bres svijazhin? Spoved je na tanko , po refnizi, in bres svijazhin: 1. Kader grefhnik tako dobro fhtevilo vfih fmertnih gre¬ hov , bres de bi kteriga samolzhal, kakor tudi okolifhine, klere greh ve- zhi flore , ali pa ga zlo v’ drugazhniga fpremene, po pravizi pove. Vender pa zhloveka, s’ kterim je grefhil, ne fine nikoli imenovati, in nizh ne po¬ vedali, kar bi pofhtenju blishniga fhko- dovalo. 2. Kader lo, kar je per nje¬ govih grehih gotoviga, pove, de je gotovo; zhefar ne ve prav, pa tudi pove, de ne ve prav. yili velja fpoved, zhe grefhnik per nji kak fmerlin greh is Jtrahii ali pa is Jramoshlivojti samolzhi ? Zhe grefhnik per fpovedi is fira- liu ali pa is frarnoshlivofti kak fmer- lin greh samolzhi, njegova fpoved nizh ne velja, ampak tak grefhnik flori fhe zlo nov fmertin greh, s’ kterim sa- hrornentu fvete pokore veliko nezhaft dela. ti a j mora grefhnik fioriti, k (eri je per fpovecli kak fmeriin greh na- Idjh ali pa is pr e gr efline saniker- lojti samolzhal? Grefhnik kteri je per fpovedi kak fmertin greh nalafh ali pa is pregrefh- ne sanikernolli samolzhal, hi ne Ilo- ril prav, zhe hi fe potem Je samol- zhaniga greha fpovedal, temuzh fe mora tudi ohtoshiti: i. Per koliko fpo- vedih je ta greli samolzhal. 2. Mora vfe fpovedi, ktere je po samolzhanim grehu opravil, in per kterih fe je fmert- nih grehev ohtoshil, popolnima po¬ novili, kakor tudi tiflo fpoved, per kteri je hil greh samolzhal, zhe fe je hil per nji kakih fmertnih grehov ohtoshil. 3. Se mora fpovedati, ali je, in kolikokrat je v’ takim pregrefh- nim ftanu sakrament fvetiga refhnjiga lelefa prejel, in zhe fe je to tudi o velikanozhnim zhafu sgodilo. 4 . Mora povedali, zhe je v’ lem pregrefhnim 88 (lanu tudi kake druge fvete sakramen- le prejemal. Kaj mora grefhnik Jtorili , kteri fe kakiga fmertniga greha po neveda- ma ali pa is posablivojti ni fpo¬ vedal ? Tak grefhnik fe mora nefpoveda- niga greha per pervi fpovedi obtoshi- li, zhe ne more tega prezej po ftor- jeni fpovedi, in fhe pred fvelim ob- hajilam ftoriti. Ali J'e nam je Ireha per fpovedi fra- movali ali bali? Per fpovedi fe nam ni treba fra- rnovati ali bati, in fizer: 1 . Ker fe nifmo framovali , pred Bogam , ki vfe vidi, grefhili, in ker fe nifmo bali od njega vezimo pogubljeni bili. 2 . Ker je boljfhi fvoje grehe fkrivej fpoved- niku povedati, kakor v’ grehih nepo- kojno shiveti, nefrezhno umreti, in fodnji dan savoljo tega pred viim fve- tam v’ framoto priti. 3. Ker tudi fpo- vednik sa fvoje flabolli ve, in savoljo tega s’ grefhnikam ufmiljenje imeti mora. 4* Ker je fpovednik pod fmert- 89 ni m greham in pod ojltrimi zhafni- mi in vezhnimi fhtrafengami molzhali dolshan. Ali J'mo dolshni fe iudi malih grehov Spovedovati? Nifrno fizer dolshni fe tudi malih grehov fpovedovati, vender je pa to prav dohro, de fe jih tudi fpovedujemo, in fizer: i. Ker ne vemo vfelej prav dobro hteri grehi fo majhini in kteri veliki. 2 . Ker fo tudi mali grehi boshje rasshaljenje in v’ naf gnado boshjo po- manjfhajo, defiravno je nam popol¬ nima ne odvsamejo. 3. Ker hi kmalo v’ fmertne grehe padli, zhe hi fe ma¬ lih ne varovali. , Ali fmo fe dolshni vezhkrat fpove¬ dovati? Dolshni fmo fe vezhkrat (povedo- vati: i. Ker vezhkrat grefhimo, in ker je nevarno, fpravo s’ Bogam odla- fhati. 2 . Ker naf pogoltne fpovedi navarnoll in perloshnolt greha obva¬ rujejo , in dufho v’ gnadi pokrepzha- jo. 3. Ker pogoltne fpovedi zhillolt in — 90 — obzhullivoft vefti slo pomnoshijo ali povekfhajo. K' kleri ftarofti J'o otrozi dolshni fe fpovedovati sazheli P Otrozi fo dolshni fe fpovedovati sazheli, hader h’ pameti pridejo, in samorejo dohro od hudiga raslozhiti. Kako mora grefhnik per f povedi go¬ vorili P Grefhnik mora per fpovedi l.vfe- lej raslozhno, in kar je mogozhe s’ pofhtenimi hefedami govoriti; 2. mo¬ ra tako govoriti, de ga le fpovednik lahko flifhi, ne pa tudi okoli ftojezhi. Kaj mora Jtorili grefhnik , predin fe sazhne Jvoj ih grehov fpovedovati P Predin fe grefhnik sazhne fvojih grehov fpovedovati, mora pokleknili, fveti krish itorili, in fpovedniku rezki : Prof m , duhovni ozke, sa fveti she- gen, de bi fe mogel fvojih grehov prav in zhijio f povedali. Potem mo¬ ra ozhitno fpoved moliti in rezhi: Jeft ubogi grefhnik , Je f povem Bogu vji- garnogozhnimu, Marii materi boshji, v Jim ljubim fvetnikam , in njim na- 91 mejtniku boshjimu, de Jim po Jvoji sadnji Jpovedi, ki Jim jo opravil (pred toliko in toliko zhafam), velikokrat in obilno grejhil j’ mijlimi, v’ be/e- dami, in s ’ djanjem; po feb no pa Je obloshim, de Jim (sdaj mora Tvoje grehe povedati). Kako Je Jpoved fklene P Spoved Te fklene s’ temi befeda* mi: Ti in v Ji moji drugi meni sna- ni ali nesnani grehi , ki Jim jih ali Jam Jioril, ali pa urshoh bil, de Jo jih drugi Jiorili, Jo mi is ferza shal, ker jim s ’ njimi Boga, nejkonzhno fvelojt in dobroto , rasshalil. Ter dno fk lenem nizh vezli ne grejhiti, in v Jih perloshnoji v' greh Je varovali. P ro¬ jim jih, duhovni ozhe, svelizhavne pokore in fvele odvese. Kaj je sadojtenje, ki je k' sakramen- ia Jvele pokore potrebno P Sadoltenje, ki je k’ sakramentu fvele pokore potrebno, fo litle dela, ki jih fpovednik grefhniku savolj fpo- vedanih grehov v’ pokoro naloshi. ka- 92 kor fo poflavim: molitev, poft, milo- fhina, in druge dobre dela. Sakaj fe grefhn ih.ii savolj fpovedanih grehov pokora naloshi? Grefhniku fe savolj fpovedanih gre¬ hov pokora naloshi: 1 . De grefhnik s’ tem fvojo slialoft nad boshjim ras- shaljenjem, in fvoje sgrevano in fpo- horno ferze na snanje da. 2 . De grefh¬ nik f’ tem fam nad fabo greh fhtra- fuje. 3. De grefhnik savolj opravlje¬ ne pokore odpufhenje saflushenih zhaf- nih fhtrafeng sadobi. 4* De fe grefh¬ nik sa naprej bolj fkerbno greha varuje, ylli samore zhlovek boshji pravizi sa- dojiili? Zhlovek is fvoje lafine mozhi ne more boshji pravizi sa fvoje grehe sa- dolliti, ker zhlovekovo sadoltenje no more nikdar rasshaljenju nefkonzhni- ga boshjiga velizhaftva enako biti: ven- der pa sadobi pokora, ktero fpoved- nik grefhniku naloshi, ali pa ktero grefhnik fam radovoljno opravlja, od nefkonzhniga sadollenja Jesufa Kriftufa fvojo vrednolt. Saka j fo grefhniki dolshni Bogu sa~ dojtovati, dejiravno je JesuJ' Kri- Jiaf s a grehe sadofii ftoril? Grefhniki fo tudi fhe farni dolsh¬ ni sadoftovati: 1. Ker morajo tifti, kteri hozhejo Kriftufoviga sadoftenja deleshni biti, tudi farni toliko ftoriti, kolikor je mogozhe, de fvojo shaloft nad boshjim rasshaljenjem, ter fvoje sgrevano in fpokorno ferze na snanje dajo. 2. Ker Bog grefhnike, kterim sadolshenje greha in vezhno fhtrafen- go odpufti, fhe tudi velikokrat zhafno fhtrafuje. Ali je sadojienje polrebin del per sa - hramentu fvete pokore ? Sadoftenje je tako potrebin del per sakramentu fvete pokore, de bi bil fizer sakrament fvete pokore nepo- polnama, rasun zhe bi ne bilo mo¬ gozhe sadofliti. Kako fe mora naloshena pokora o- praviti ? Naloshena pokora fe mora opra¬ viti: 1. S’ ponishnim ferzam. 2. Sve- 94 fto, kakor je bila naloshena. 3. Bros odlafhanja, kakor hitro je mogozhe. Ali Jmo dolshni Bogu fhe sraviri nn- los/iene pokore tudi s' drugimi deli sadojtovati? Dolshni fmo to koriti: 1 . Ker fpovednik ne naloshi vfelej tako veli¬ ke pokore, de hi hila nafhim greham popolnima perrnerjena, in fe torej mo¬ ramo fhe farni pokoriti. 2 . Ker mo¬ ramo po sapovedi Jesufovi vredin fad pokore kori ti. S ’ klerimi deli samoremo Bogu fhe sravin naloshene pokore sadojto- vali ? Dela, s’ klerimi samoremo Bogu fhe sravin naloshene pokore sadofto- vati, fo: 1 . Molitev, poti, in milo- fhina (ali almoshna). 2 . Druge dobre dela, ki jih savolj tega radovoljno o- pravljamo. 3. Nadloge in sopernolli, ki naf sadenejo, zhe jih poterpeshlivo in v’ duhu pokore prelerpimo. 4- Od zerkve dodeljeni odpuftiki. Kaj je odpujiik P Odpuftik je odpufhenje zhafnih 95 fhtraferig, ktere bi po odpufhenitn sadolshenji greha, ali v’ sdajnim slav¬ ljenji ali pa po frnerti (v’ vizah) ter- peti mogli. Kaj morajo kat oljk ki krijtjani od odpujiikov verovati? Katolfhki kriftjani morajo od od- puflikov verovali: 1. De je prava zer- kev od Jesufa Kriftufa oblaft prejela odpuftike delili. 2. De je sa naf do¬ bro in koriftno od zerkve deljene od¬ puftike sadobivali. Kdo ima v ’ pravi zerkvi oblaft od~ pnftike delili? Rimfki papesh ima oblaft v’ vfi zerkvi odpuftike delili; fhkofje imajo to oblaft v’ Tvojih fhkofijah po nekte- rih pofebnih poftavah. Ali fo v Ji odpujtiki enaki? Mfo vfi odpuftiki enaki: Eni fo popolnoma , eni pa nepopolnama. Po- polnama odpuflik je odpufhanje vfih zhafnih fhtrafeng, ki jih je grefhnik saflushil. Nepopolnama odpuftik je pa lifti, po kterim nifo vfe zhafne fhtra- fenge odpufhenc, ampak le nekoliko 90 fhtrafeng. Tahi fo odpuftiki od 4 o dni, od eniga ali vezh let. Ali nam zerkev s ’ odpujtikam dolsh- nojt sa grehe sadojiovati popol¬ nima odvsame? Zerkev nam ne odvsame s’ odpu- llikam popolnima dolshnofti sa grehe sadoftovati; ona le hozhe: i. V’ naf duha pokore obuditi, in naf obdarili sa gorezhnoft, s’ ktero fpokorne dela opravljamo. 2. Nafhi flabotli in ne- smoshnofti na pomozh priti, ker nam vzhafi ni mogozhe Bogu tako sadoftiti, kakor fmo dolshni. Kaj je treba zlilo veku , kleri hozhe odpujtik sadobiii? Zhloveku, kteri hozhe odpuftik sadobiti, je treba: i. De je v’ ftanu gnade boshje. 2. De sapovedaije do¬ bre dela opravi. * #• * Kaj je Jveto po/lednje olje? Sveto poflednje olje je sakrament, v’ kterim bolnik po masiljenji s’ fve- tim oljem in po sapovedani mafhni- 97 kovi molitvi gnado boshjo k’ osdrav- ljenju dufhe ali pa tudi k’ osdravlje* nju telefa prejme. Saka j Je temu sakramcnlu pravi fve* to poflednje olje P Sato, ker fe med vTimi Tvetimi masiljenji, ki jih je Gofpod nafh sve- lizhar Tvoji zerkvi sapovedal, nar sack njizh deli. Komu fe deli sakrament fvetiga po- flednjiga olja ? Ta sakrament fe deli holnikam, ki To nevarno bolni, in iizer, zhe je mogozhe, dokler To The bolniki po¬ polnima per pameti. Kaj dodeli bolniku sakrament fvetiga pojlednjiga olja ? Ta sakrament dodeli bolniku % 1 . Pomnoshenje poTvezhujozhe gnade boshje. 2 . OdpuThenje malih in tudi liftih Tmertnih grehov, kterih Te bol¬ nik , ali is nesadolshene posabljivofti, ali pa is nesmoshnofti ni Tpovedab 3. Ga reThi od hudih naftopkov in oftankov greha. 4* Mu dodeli niozh hudizhevimu sapeljevanju in njegovim 98 fkufhnjavam soperftati. 5. Mu dodeli pomozh soper prevelik ftrah in trepet savolj fmerti, ki fe blisha, in savolj fodbe, ki ga zhaka. 6. Mu dodeli , tudi vezhkrat telefno sdravje , zhe je dufhi k’ svelizhanju. S’ zhem fe mora bolnik k ’ sakramenln Jvetiga po/lednjiga olja perpravili? Bolnik fe mora s’ shivo vero, s’ terdnim saupanjem v’ Boga, s’ isro- zhenjem v’ boshjo voljo, pred vlim pa s’ zhifto fpovedjo k’ sakramentu fve¬ tiga poflednjiga olja perpraviti. Zhe mu ni mogozhe fe fpovedati, mora vfaj pravo grevengo in shaloft zhes fvoje grebe obuditi. Kolikokrat fme bolnik sakrament fve- tiga po/lednjiga olja prejeti ? Bolnik fme ta sakrament toliko¬ krat prejeti, kolikokrat v’ novo fmert- * no nevarnoft pride. Ali je bolnik, kader nevarno sboti, dolshan sakrament fvetiga po/led¬ njiga olja prejeti? Defiravno sakrament fvetiga po¬ flednjiga olja ni k’ svelizhanju tako potrebin , de bi nihzhe bres njega ne mogel svelizhan biti, je vender bolnik, kader je v’ nevarni kolesni, dolshan ga prejeti, in jfizer savoljo ve¬ likih gnad, ki jih po njem sadobi. # # * Kaj je sakrament fveliga mafhniko- viga pofvezhevanja? Sakrament Jveliga pojvezhevanja fploh je sakrament, v’ kterim tihi ki fe v’ zerkveno flushbo podajo, du¬ hovno oblah in pofebno gnado prej¬ mejo nektere zerkvene opravila k’ zha- hi boshji in k’ svelizhanju dufh prav in fveto opravljati. — Sakrament fve¬ ti ga maftuiikoviga poj'vezhevan/a po¬ febno je sakrament, v’ kterim fe ti¬ him , ki fe v’ duhovfki han mafhni- kov jemljejo, oblah dodeli do praviga telefa Jesufa Krihufa , in tudi do du- hovniga Jesufoviga telefa, kar fo verni krihjani. Kakofhno oblaft dodeli maJVinikovo pojvezhevanje ? Mafhnikovo pofvezhcvanje dodeli 5 * 100 oblaft: l. De mafhniki kruh in vino v’ pravo telo in v’ pravo kri nafhiga Gofpoda Jesufa Kriftufa fpreoberniti, in nebefhkimu Ozhetu darovati samo- rejo. 2. De samorejo vernim kriftja- nam grebe odpufhati ali jim jih pa perdershevali. Kaj fhe dodeli majhnikovo pofvezhe- vanje ? Mafhnikovo pofvezhevanje fhe do¬ deli : x. Pomnoshenje pofvezhujozhe gnade boshje. 2. Novi mafhnik prej¬ me duhovno oblaft nekoliko fvetih sa- kramentov veljavno deliti. 3 . Novi mafhnik sadobi pofebno boshjo gnado dolshnofti fvojiga ftami na tanko in s’ fadam fpolnovati. l i . Ta sakrament vlifne dufhi neisbriflivo snamenje, in sato fe ne more vezh kakor enkrat prejeli. * * * Kaj je sakrament fvetiga sakona? Sakrament fvetiga sakona je ne- rasvesliva svesa, s’ ktero fe neoshenjen kriftjan in neomoshena kriftjana, mofh- 101 hi in shenfka, vsamela in sarozhita, tako, kakor gre po poAavi , de ki ji¬ ma Bog po tem sakramentu gnado dal, de bi v’ fvojim sakonfkim Aanu do fmerti poboshno sbivela , in fvoje otro¬ ke po kerfhanfko isredila. Kako imenuje fveti apojielj Pavel la sakrament ? Sveti apoAelj Pavel imenuje ta sa¬ krament, velik sakrament v’ KriAufu in v’ zerkvi, ker pomeni duhovno sveso Jesufa KriAufa s’ njegovo zerkvijo. Sakaj je sakonfki Jian pojtavljen? Sakonfki ftan je poAavljen : 1. De fe zhlovefhki rod ohrani in mnoshi. 2. De sakonfka v’ ljubesni sdrushena eden drugimu pomagala. 3 . De je ta sakrament perpomozhik soper nerod¬ no posheljenje mefa. k sili je sakonfki ftan potreb in ? Sakonfki Aan je fploh polrebin, de fe zhlovefhki rod ohrani in mno¬ shi , ni pa polrebin sa vfakiga zhlo- veka pofebcj. Nesakonfki Aan je bolj popolnima. 102 Kaj dodeli scthramenl fveliga sakona ? Sakrament fveliga sakona dodeli rasun pomnoshenja pofvezhujozhe gna- de, te pofebne gnade: 1. De sakon- , fka zhloveka (mosh in shena) pobosh- 110 do fmerti fkupej shivita. 2. De fvoje otroke v’ ftrahu boshjim isredita. Kaj hozhe zerkev od mofhkiga in od shenfke, ki v’ sakonfki ftan ftopita? Zerkev hozhe od mofhkiga in od shenfke, ki v’ sakonfki ftan ftopita: 1. De ni nobeniga sadershka med nji¬ ma. 2. De ftopita v’ ta ftan is takiga namena, is kteriga je poftavljen. 3 . De tudi v’ ftrahu boshjim in s’ zliifto veftjo v’ ta ftan ftopita, in de satorej popred 1 <’ fpovedi in k’ fvetimu obhajilu grefta. Kaj moraia lijta zhloveka Jtoriti , ki hozkela v ’ sakonfki Jtan Jiopiti p Tifta zhloveka, ki liozheta v’ sa- l konfki ftan ftopiti, morata po trojnim oklizu pred dvema prizhama in pred njih laftnim fajmofhtram eden drugi- mu sakonfko sveftoho obljubili, ter fe dali sarozhili in poshegnali. 103 Mere fo dolshnojli salionfkili , kijih imata eden do drugiga ? Dolshnofti sakonfkih , ki jih ima- , ta eden do drugiga, fo: 1. Dev’ miru in po kerfhanfko fkupej shivita. 1. De mosh fvojo sheno, kakor fvojo laftno truplo ljubi, sa njen shivefh fkerbi, in jo varuje ; in de je shena v’ vlih perpufhenih rezheh moshu pokorna. 3 . De eden drugiga v’ teshavah ne sapuftita , temuzh svefto do fmerti fku¬ pej oftaneta. Mere jo dolshnofti sakonfkih do otrok? Dolshnofti sakonfkih do otrok fo, de jih kerfhanfko isrede, in ne le sa njih zhafno ampak tudi sa njih vezh- no frezho fkerbe. V. K Meri zhlovek je kerfhanfko pravizhin? Tifti zhlovek je kerfhanfko pra¬ vizhin , kteri s’ pomozhjo hoshje gna- de vfe sapovedi hoshje, ki naf jih je Jesuf Kriftuf uzhil, in vfe zerkvene sapovedi radovoljno in na tanko, ter 104 sato fpolnuje, de bi fi boshjo ljubesin ali bosbje dopadenje perdobil. Kaj tedaj je potrebno h ’ herfhanjki pravizi? * H’ kerfhanfki pravizi je potreb¬ no , de fe hadiga varujemo in de do¬ bro Jiorimo, to je, de vfe ftudimo in opuftimo, kar je soper boshjo voljo in soper Jesufov nauk, in de vfe lju¬ bimo in florimo, kar je po boshji volji in po Jesufovim nauku. Kaj je hudo ? Pravo in edino hudo je greh. Kaj je greh J'ploh ? Greh je fploh proftovoljno prelom- ljenje boshje poftave. Kolikin (ali koliko JorV) je greh? Greh je dvojin : 1. Poerbani ali isvirni greh. 2, Djanfki greh. Kaj je poerbani ali isvirni greh ? '* Poerbani ali isvirni greh je tilli greh, ki fta ga bila Adam in Eva v’ raji ali paradishi ftorila, in ki fmo ga mi od njih poerbali, ali kteri fe is pervih ahlovekov v’ vfo ljudi isvira. 105 Klere fo fhtrafenge isvirniga greha ? Shtrafenge isvirniga greha fo : fmert, oflabljenje uma, nagnjenje k’ hudimu, , sguba gnade boshje, ter veliko nadlog in teshav. Kaj je djanfki greh ? Djanfki greh je prelomljenje bosh¬ je pokave, ktero grefhnik fam rado- voljno prelomi. , Kako fe djanfki greh /tori? Djanfki greh fe kori: s’ miflimi, s’ sheljami, s’ befedami, s’ djanjem, in s’ opufhanjem tega, kar je kdo ko¬ riti dolshan. Kakojhen raslozhek je med djanfki- mi grehi? Med djanfkimi grehi je ta raslo¬ zhek : eni fo veliki ali fmertni, eni pa mali ali odpuklivi grehi j eni fo , Jakni, eni pa ptuji grehi. Kaj je fmerlni greh P Smertni greh je veliko prelomlje¬ nje boshje pokave. Kaj flori, de je greh vezhi ali ojlud- nifhi ? Kolikor bolj vedama in prokovolj- 5 ** 106 no kdo kaj hudiga Aori, in kolikor vczhi je dolshnoA, klero prelomi, to¬ liko vezhi je tudi njegov greh. Kaj fhkodova frnerini greh ? Smertni greh odvsame dufhi du¬ hovno shivljenje , to je , pofvezhujo- zho gnado boshjo, in Aori zhloveka Bogu nedopadliviga , ter vezhne fmer- ti vredniga. Kteri J~o odpujtlivi ali mali grehi? Odpuftlivi ali mali grehi fo tifti, ki jih bolj is nagloAi ali nepremifh- IjenoAi, kakor is hudobne volje Aori- mi), in s’ kterimi boshjo poftavo le v’ majhnih rezheh prelomimo. Ti gre¬ hi nam fizer ne odvsamejo popolnima gnade hoshje, pa naf vender flore Bogu nedopadlive in zhafnih fhtra- feng vredne. Salaj fmo fe dolshni tudi malih gre¬ hov varovati ? Dolshni fmo fe malih grehov va¬ rovati : i. Ker je vfak tudi nar manj- fhi greh hoshje rasshaljenje. 2. Ker moramo hiti perpravljeni raji vfe pre- terpeti j kakor Boga s’ nar manjfhim 107 greham rosshaliti. 3. Ker majhini gre¬ hi pofvezhujozho gnado boshjo v’ haf pomanjfhajo, in naf lahko fzhafama v’ fmertne grehe perpeljejo. Kaj Jo lajini grehi? Lahni grehi fo tihi, ki jih farni ftorimo. Kaj fo ptuji grehi? Ptuji grehi fo tihi, kijih lizer ne ftorimo farni, pa fmo jih vender krivi, ker fmo urshoh, de jih drugi ftore. Kleri fo nar imeniinifhi rasdelki ali raspoli djanfkih grehov. Nar imenitnifhi rasdelki ali ras¬ poli djanfkih grehov fo: poglavitni grehi, grehi v’ fveliga Duha, v’ neho vpijozhi grehi, in ptuji grehi. Kleri fo poglavitni grehi? Poglavitni grehi fo li: 1 . Napuh. •>. JLakomnoft. 3. Nezhiftoft. 4- Ne- vofhljivoft. 5. Poshrefhnoft. 6 . Jesa. 7 . Lenoba. Sakaj fe li grehi imenujejo poglcuvil- ni grehi? Salo ker is vfakiga teh grehov mnogi drugi grehi svirajo. 103 liter i fo grehi v' fveliga Duha? Grehi v’ fveliga Duha fo ti: i. Pre- dersno v’ boshjo miloft grefhiti. 2. Nad boshjo miloftjo obupati. 3 . Sposnani kerfhanfki refnizi fe vftavljali. 4- Svo- jimu hlishnimu savolj boshje gnade nevofhliv hiti. 5 . Do lepiga opomi- njevanja oterpnjeno ferze imeti. 6. V’ nefpokornofti radovoljno okati. fileri Jo v' nebo vpijozhi grehi? V’ nebo vpijozhi grehi fo li: 1. Ra- dovoljni uboj. 2. Mutafti ali Sodom- fki greh. 2, Sateranje uboshzov, vidov in firot. 4. Delovzam in najemnikam saflushik sadershevati ali utergovati. fileri J o pluji grehi? Ptuji grehi fo ti: 1. V’ greh fve- tovali. 2. Grefhiti velevati. 3 . V’ dru¬ gih greh pervoliti. 4. Druge v’ greh napeljevati. 5 . Drugih greh hvaliti. 6. K’ grehu molzhali. 7. Greh pre¬ gledati. 8. Greha fe vdeleshili. 9. Greh nagovarjati. ■/lli je lijii she po kerfhanfko pra- vizhin, kdor fe le hudiga varuje? Kdor fe le hudiga varuje, fhe ni — 109 — po kerfhanfko pravizhin, ampak mora tudi dobro delati. Kaj je dobro ? Dobro je, kar je po boshji po- ftavi. Po boshji poftavi fo pa zhedno¬ jii in dobre dela. Ali je vezh ras polov zhednojl, ktere Ji mora krifijan perdobili? Vezh jih je: nektere fo boshje t nektere pa djanfke zhednofti. Kiere Jo boshje zhednojii? Boshje zhednofti fo te tri: Vera, upanje, in ljubesin. Kdaj je zhlovek pofebno dolshan le tri boshje zhednojii obuditi? Zhlovek je pofebno dolshan te tri boshje zhednofti obudili: i. Kakor hi¬ tro k’ pameti pride. 2. Vezhkrat v’ fvojim shivljenji. o. Ob zhafu hude fkufhnjave soper te zhednofti. 4. V’ fmertni nevarnofti in na fmertni poftelji. Kako fe tri boshje zhednojii obade? Tri boshje zhednofti fe tako obudc: Vera : Verujem v’ tebe, pravi trojnoedini 110 Bog, Ozhe, Sin in fveti Duh, kteri fi vfe ultvaril, kteri vfe ohranifh in vladafh, kteri dobro plazhujefh in hu¬ do fhtrafujefh. Verujem , de je Sin boshji sa naf zhlovek poftal, de naf je s’ fvojo fmertjo na krishi odrefhil, in de naf fveti Duh s’ fvojo gnado po- fvezhuje. Verujem in terdim vfe, kar li ti, o Bog, rasodel, kar je Jesuf Kriftuf uzhil, kar fo apofteljni osna- novali, in kar nam fveta Piimfka ka- tolfka zerkev verovati veleva. Vfe to verujem, ker fi ti, o Bog, vezhna in nefkonzhna refniza in modrofl;, ki ne morefh ne goljfati ne goljfan biti. O Bog, pomnoshi mojo vero. Upanje. Upam in fe sanefem na tvojo ne- fkonzhno dobroto in miloft, o Bog, de mi bofh po nefkonzhnim saflushe- nji fvojiga edinorojeniga Sina Jesufa Kriftufa v’ tem shivljenji fposnanje, pravo obshalovanje, in odpufhenje mo- jili grehov, po fmerti pa vezimo svc- lizhanje dal, in dodelil tebe od ob- lizhja do oblizhja gledali, ljubili in bres konza vshivali. Upam tudi od tebe potrebnih perpomozhkov vfe to dofezhi. Upam lo od tebe sato, ker li to obljubil, kteri li vligamogozhin, sveft, nefkonzhno dobrotliv in ufmi- ljcn. O Bog! poterdi moje upanje. Ljubesin. O moj Bog! ljubim te is vfiga IVojiga ferza, in zhes vfe, sato ker fi ti nar vezhi dobrota , nefkonzhno po- polnama , in vfe ljubesni vredin. Tu¬ di sato te ljubim, ker fi do mene in do vfih ftvari nefkonzhno dobrolliv. Shelim is vfiga ferza, de bi te ravno tako ljubil, kakor fo te tvoji nar svc- flejfhi flushabniki ljubili, ali kakor te fbe sdaj ljubijo. S’ njih ljubesnijo fklenem fvojo nepopolnama ljubesin; pomnoshi jo v’ meni, o dobrotljivi Gofpod! zhedalje bolj in bolj. Ker te ledej refnizhno in is ferza ljubiti shelim, in fi savoljo tega veliko per- sadevam , mi je is ferza shal, de Jim tebe fvojo nefkonzhno dobroto, ktero 122 zhes vfe ljubim, tebe fvojiga Arami- ka, odrefhenika in pofvezhevavza ras- ferdil. Shal mi je, de fim grefhil, de fim tebe, fvojiga vfigamogozhniga Gofpoda, fvojiga nar boljfhiga Ozhe- ta, rasshalil. Terdno fklenem vfe gre¬ he in vfe grefhne perloshnofti sapu- ftili, Aorjene grehe zhe dalje bolj ob- sbalovati, in nikdar vezh soper tvojo fveto voljo ne ravnati. Vsemi me fpet sa fvojiga otroka, in dodeli mi gnado ta fvoj fklep dopolniti. Tega te pro- fim po nefkonzbnim saflushenji tvo- jiga bosbjiga Sina, nafhiga Gofpoda in svelizharja, Jesufa KriAufa. Klere Jo poglavitne djanjke zhedjiojti? Poglavitne djanfke zhcdnofti fo te: 1 . Modroft. 2 . Smernoft. 3. Pravizh- nolt. 4 . Serzhnoft ali mozhnodufhnoft. Hlere zhednojti Jo poglavitnim gre- ham najproli ? Poglavitnim grebam fo le zhed- nofti nafproti; l. Ponishnoft je napu¬ hu nafproli ; 2 . dobrotljivo!! lakomno- fti; 3. zhiftoft nezhiftofti; 4* ljubesin nevofhljivofii; 5. smernoft poshrcfh- 113 nofti; 6. poterpeshlivoft jesi; 7. go- rezhnoft do dobriga lenobi. Ut er e dolshnojti je JesnJ' KriJiuJ po- jebno perporozhil ? Jesuf Krilluf je te dolshnofti po- febno perporozhil: 1. Nar prej bosh- jiga kraljeftva in njegove pravize ifkati. 2. Sam febe satajevati. 3 . Svoj krish nofiti. 4. Sa Kriftufam hoditi. 5 . Kro¬ tek in ponishin biti. 6. Sovrashnike ljubiti; tiftim dobro ftoriti, kteri naf fovrashijo, sa tifte moliti, kteri naf shalijo in preganjajo. Klere zhednojii je Jesiif KriJiuJ na gori uzhil? Jesuf Krilluf je te zhednofti na gori uzhil: 1, Blagor ubogim v’ duhu; ker njih je nebefhko kraljeltvo. 2. Bla¬ gor krotkim; ker bodo semljo pofedili. 3 . Blagor shaloltnim , ker bodo poto- lasheni. 4 * Blagor tiftim , kteri fo pra¬ vize lazhni in shejni; ker bodo nali¬ tem. 5 . Blagor ufmiljenim; ker bodo ufmiljenje dofegli. 6. Blagor tiftim, ki fo zhiftiga ferza; ker bodo Boga gledali. 7. Blagor mirnim; ker bodo 114 otrozi boshji imenovani. 8. Blagor ti¬ him , kteri savoljo pravize preganjanje terpe; ker njih je nebefhko kraljehvo. Kaj f 9 dobre dela krijtjana ? Dobre dela krihjana fo take dela, ktere fo Bogu dopadlive, in krihjanu, ki jih opravlja, saflushne. sili Jo dobre dela k ’ svelizhanju po¬ trebne ? Potrebne fo; ker vera bres dobrih del je mertva. Ali samore zhlovek is lajtne mozhi bres pomozhi gnade boshje dobre dela opravljati ? Dobrih del, kakorfhine fo k’ sve¬ lizhanju potrebne in per Bogu saflush¬ ne , zhlovek ne more is lahne mozhi, ampak le s’ pomozhjo gnade boshje opravljati. Kaj sa/lushimo s' dobrimi deli? S’ dobrimi deli saflushimo pomno- shenje pofvezhujozhe gnade boshje, ter vezhno in zhafno plazhilo, ki ga je Bog is farne gnade tihim obljubil, ki dobro delajo. Kako morajo bili dobre dela oprav - Ijane ? Dobre dela , de bodo Bogu do- padlive in nam saflushne, morajo biti opravljene: 1. V’ banu gnade boshje. 2. Radovoljne. 3. Ne is farnih nator- nih ali nizhemernih nagibov , temuzh nar bolj savolj Boga. " Klere Jo nar imenitnifhi dobre dela? Nar imenitnifhi dobre dela fo: l. Moliti, a. Pobiti fe. 3. Ubogajme dajati. Klere fo telefne dela ujmiljenja? Telefne dela ufmiljenja fo te: l. Lazhne nafititi. 2. Shejne napojiti. 3. Popotnike fprejemati. 4* Nage 6b- lezhi. 5. Bolnike obifkati. 6. Jetni¬ ke refhiti. 7. Merlizhe pokopavati. Klere fo duhovne dela ufmiljenja? Duhovne dela ufmiljenja fo te: 1. Grefhnike fvariti. 2. Nevedne u- zbiti. 3. Tibim, kteri dvomijo ali zviblajo, prav fvetovati. 4* Shalobne tolashiti. 5. Krivizo voljno terpeli. 6. Ti- ftim, ki naf shalijo , is ferza odpufti- ti. 7. Sa shive in niertve Boga profili. 116 Kleri fo evangelfki J'vetje? Evangelfki fvetje fo ii trije : l. Ra- dovoljno ubofhtvo. 2 . Vedno devifhtvo. 3. Vedna pokorfhina pod duhovnim poglavarjem. • • Kaj je fmert? Smert je lozhitev dufhe od telefa. Po zhem pride, de mora vfak zhlo- vek umreti? To pride po grehu, hi fia ga bila per- va zhloveka v’ raji ali paradishi ftorila. Kaj /e pravi: zhovefhha dufha je neumerjozha ? To fe pravi, de ne bo nikdar u- merla, ampak bo fhe tudi po fmerti telefa lahko miflila in shelela. Kajfe s godi s' zhlovefhko dafho prezej po fmerti? Prezej po fmerti fodi Bog dufho vfakiga zhloveka pofebej, in sato fe ta fodba pofebna sodba imenuje. Kam je dufha obfojena per pofebni fodbi? Per pofebni fodbi je dufha obfo- - 117 — jena ali v’ vize, ali v’ pekel , ali pa v’ nebefa. Ktere dufhe fo obfojene v ’ vize? V’ vize fo dufhe tillih ljudi ob¬ fojene, kteri fizer v’ gnadi boshji u- merjo, pa imajo vender fhe male gre¬ he nad fabo, in kteri savolj fvojih grehov fhe nifo Sadodi zhafnih fhtra- feng dodali. Kako samoremo dujham v ’ vizah po¬ magati? Dufham v’ vizah samoremo po¬ magati : 1 . S’ ofram fvete mafhe. 2 . S’ molitvijo. 3. S’ drugimi dobrimi deli. Kaj Je bo sgodilo na Jodnji. dan s zhlovefhkimi trupli ? Na fodnji dan bodo trupla vlih ljudi is semlje vdale, in bodo s’ Tvo¬ jimi dufhami r sopet fklenjene. Kdo bo na fodnji dan fodit prifhel? Jesuf Kriduf bo takrat v' oblakih neba s’ veliko mogozhnodjo in zhadjo sopet prifhel, in bo vfim ljudem o- zhitno osnanil, kaj fo dobriga ali hu- diga dorili, in kakofhno povrazhilo sato saflushijo. , — 118 — Kako pravimo tijii fodbi, ki bo na Jodnji dan ? Tihi fodbi pravimo fplofhna ali ozhilna fodba, sato ker bodo vfi ljudje J fkupej in ozhitno fojeni. Kaj je pekel? Pekel je tiki kraj, kjer fo pogub¬ ljeni , ki bodo vekomej martrani. Kdo pride v' pekel? Tiki pride v’ pekel, kteri v’ fmert- nim grehu umerje. Kaj vemo Jesuf oviga nauka od Jhira- feng pekla? Is Jesufoviga nauka vemo od fhtra- feng pekla: i. De pogubljeni s’ brit- kokjo in s’ kraham v’ Boga, fvojiga pravizhniga fodnika, miflijo, in fo fpred boshjiga oblizhja saversheni. 2 . De jih smirej huda vek pezhe. 3. De fo v’ drushbi hudobnih in savershenih duhov. 4* De bodo fhe veliko dru¬ gih fhtrafeng terpeli, ktere fveto pif- mo pergliha s’ neugaflivim ognjem, in s’ temnim krajem , kjer je jok in fhkripanje s’ sobmi. 5. De bodo vfe te martre bres upanja odrefhenja terpeli. 119 Kaj fo nelefa? Nebefa fo frezhno prebivalifhe fvet- nikov, kjer fe Bog fvojim sveltim flu- shabnikam od oblizhja do oblizhja ra- sodeva, in je on fam njih neisrezhe- no veliko plazhilo. Kdo pride v ’ nebefa ? Tifti pride v’ nebefa, kteri v’ gna- di boshji umerje, in kteri sa florjene grehe ali v’ tem ali v’ unim shivlje- nji sadofti, ali sadofti (lori. Kaj vemo is Jesnfoviga nauka od ne- befhkiga vefelja ? Is Jesufoviga nauka vemo od ne- befhkiga vefelja : i. De bodo isvoljeni boshje laftnofti in boshjo voljo v’ ne¬ belih veliko bolj popolnima, kakor tukej na semlji fposnali, in fe savoljo tega fposnanja slo vefelili. Od oblizh¬ ja do oblizhja bodo Boga gledali, ga ljubili in vshivali. 2 . De ne bodo imeli v’ nebelih nobene tudi nar manjfhi teshave ali sopernofli. 5. De fe bodo tudi savolj vfiga tega, kar fo na semlji dobriga florili, neisrezheno vefelili, in bodo imeli smirej dobro in mirno veli. m 4 . De bodo v’ nebefih v’ drushbi Bo* ga, Jesufa, svete devize Marije, ange- lov in fvetnikov, in de ne bo njih frezha nikdar minila. Kaj fe uzhimo is natika od nebejh- kiga vefelja ? Is tega nauka fe uzhimo : 1. De moramo vfe nadloge in sopernolli te¬ ga shivljenja voljno terpeti, ker vfe te nadloge nifo nizh proti nebefhkimu vefelju. 2. De moramo boshje sapo- j vedi vfelej radovoljno in na tanko fpol- novati, zhe bi ravno sato kaj terpeti mogli, ker sa bojevanjem pride vezh- no plazhilo. mm