dan razen sobot, nedel« in praznikov. ued daDy Saturdaj* Sunday* Holiday« .year xxxvra PROSVETA glasilo slovenske narodne podporne jednote ' Cona liaia )a $60)0 al Chicago, llllnota. under th« Act of Conina of March t. 1ITI Uredniški In upravniiki proetorl: 2667 South Lawndale Ave. Office of Publication: 1667 South Lawndale Am Telephone, Rockwell 4604 Subscription $6.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 110 inn obsodil rusko vojno diplomacijo tske ideje o demo-j krači ji ovirajo mi-rovjie napore JJA MORA OB DR2ATI TRST ____,0. 5. jun.—Zunanji mi ;r Ernest Bevin je v svojem v parlamentu ostro obso rusko povojno diplomacijo manj o politiko in naglasil ideje Sovjetske unije o de-jaciji največja ovira v pričanjih, katerih cilj je usta itev miru v Evropi. Ruski mji minister Molotov je taktiko preprečil dosego jzuma o spornih vprašanjih konferenci zunanjih mini-v štirih velesil v Parizu in je odgovoren za polom. v slučaju revizije stališča ije bodo evropski problemi ii," je rekel Bevin, ko je od-debato o zunanji politiki v mentu. "Ako nočemo to-vojne, se moramo odločiti »talni mir. Rusija je edina ihko garantira trajni mir v •Pi." •vin je dejal, da je Velika ,nija podprla predlog ame-iga državnega tajnika Byr glede sklenitve 25-letne poza razorožitev Nemčije, lem pa dal nasvet sovjetom. o Rusija v resnici ceni mir kot vse drugo, ne sme za iti prilike," je rekel. "Mor-e bo nikdar več prišla. Zaje treba zlomiti, da se omo-reguliran je odnošajev^ z imi sovra; umi drJavami recja ovira miru je stališče je. To je, da edino ona re entira delavce inr demokra-vsi drugi vladni sistemi ps ašistični ali napol fašistični. b je, da se varnost Rusije o vzdržuje le, če ves sve ji sovjetski sistem." (vin je omenil vsa sporna fenja, ki so bila predmet uzij na konferenci zunanjih litrov v Parizu zadnji me Med temi so bila plovba tonavi, Bolgarija, Avstrija )«nske reparacije, kolonije in Julijska Krajina. On ir ies sta se uprla zahtevi Ru> da mora Trst in vse sporne Kije Julijske Krajine dobiti nlavija. Če bi pristala ne evo, bi pol milijona Italija prišlo pod Jugoslavijo. I ta ii tvorijo večino prebival-v Trstu in vsled tega morr M Italijo. Noben kom-nii glede Trsta ni mogoč, teku debate o bodočnosti bčije in Porurja je Bevin ll*«al ustanovitev separat provinc pod mednarodne Irolo, ki naj bi končno prišle federativno Nemčijo. To bi ! večja zaščita za Francijo Dr pa odrezanje Porurja od Kije. Poudaril je, da Veli-Penija ne bo potrošili WO.OOO letno za subvencira-Vmčijr. no pa V(XjiU o Jjje proti načrtu, da Franci-obl Po .oje, ker ta predvi ' fe4itev nemškega proble etita o britski zunanji poli- * b" danes nadaljevala jI**' Wmston Churchill * *"ft*erva!lvne stranke In Premier. B,.vin je v svo- L**'f)ru Ponovno demonstrirajo proti sovjetski Rušili dejstvo. 3, pre^ med zapadniml r*" »"vjeti povečal , V« t it ameri- pravi da se Rusija iT" ul«- ne morejo zedi-^kanskih vprašanjih. To na seji nameetnl . ministrov štirih H v ■to« 1 'Mnik ame- "V"*** tajnika Byr ' tr'Vlagal, da |n-(.lMidni med-bi na reki Donavi Domače vesti ltaiel mater v bolnišnici Barberton, O.—Dne 17. maja je bil Joseph Ocepek, sin družine Frank Ocepek, častno odpuščen od mornarice, pri kateri je služil tri leta. Njegova mati se nahaja v bolnišnici v Columbu-su, O., in bila vsled bolezni, katero je dobila v kavčukarski tovarni, še devetkrat operirana. Nov grob v Illlnoiau Auburn, 111.—Dne 1. jun. je umrl John Domevsek, ki je dalj časa bolehal. Rojen je bil 21. juL v Franklinu, Kans. Tukaj zapušča mater, dva brata, dve sestri in več drugih sorodnikov. Komaj teden prej je bil pokopan njegov oče Andrej Domevsek. Išče brata DePue, 111.—Ana Ajster, rojena Videnič, vas Češnjice št. 18, pošta Cerklje ob Krki, Dolenjsko, želi izvedeti za svojega brata Jožeta Videniča, ki je prišel v Ameriko—Pittsburgh, Pa.-pred 40 leti, pozneje pa je živel v Clevelandu. Naj piše sestri ali pa Johnu Zugichu, Box 396, De Pue, 111. Sestra, ki je prišla iz internacije iz Nemčije, živi v velikem pomanjkanju s številnimi otroci. Haywood oplazil predsednika '^fr^rti——^ r,' 7" -Kritika protistav- kovne zakonodaje Small pravi, da Montreal, Kanada. 5. jun.—Allan S. Haywood, direktor Kongresa industrijskih organizacij, je napadel predsednika Truma-ia in njegovo administracijo v ivojem govoru na konvenciji unije klavniških delavcev, ki se je pričela v tem mestu. Obdolžil ga je zloma stavke železničarjev in da se je podal reakciji, ki hoče uničiti delavske organizacije. Kakor drugi voditelji unij CIO, je tudi Haywood očital Trumanu, da je skušal prisiliti kongres v sprejetje protistav-kovne zakonodaje. "Mi ne bomo držali križem rok," je dejal. "Amerika nima dovolj jetnišnlb' :a vse delavce. Truman in ilje* lovi svetovalci skušajo uničiti vse pridobitve, katere so delavci izvojevali v zadnjih letih." Drugi govorniki so tudi obso iali Trumana. Med temi je bil Tilford Dudley, asistent Sddney-Hillmana, predsednika unije Amalgamated Clothing Workers načelnika odbora CIO za po iitično akcijo. Dejal je med drugim, da se je Truman Izneveril načelom in idejam pokojnega oredsednika Roosevelta. Na konvencijo Je prišlo 400 delegatov. Ti reprezentirajo čez 200.000 članov unije v Ameriki odal po radiu in dal železničarjem ultimat, uko ae drugi dan do 4. popoldne ne vrnejo na delo, da bo stavko /drobil z oboroženo silo. Kot poroča The Call, je Truman ta svoj govor prej predložil železniškim magnetom — wallstreetaklm bankirjem — katerih aluga je mastno plačani Donald Richberg, nekdanji odvetnik že-lezničarskih unij in bivši "new dealer'*. Vse Izgleda, da Je bt glavni Trumattov svetovalec Richberg, ki Je na podlagi Istega poročila tudi sestavil osnutek Izjemnega protlstavkovnega zakona, katerega Je Truman Predložil kongresu. Iz vaega tega je razvidno, ds je šel Truman v Wall atreet po svoje nove sntidelsvake smernice. On Je sdaj postal odprti aluga pokorni Wall strreU! Za ameriško delavstvo je to dohra šola, ako ae ho iz nje kaj naučilo In ta šola Je, da si mora čim prej načeti graditi svojo last no stranko, stranko vaega delovnega ljudstva, ako neče iigubtt kar al je priborilo v zadnjih Ift letih In povrhu še — hlače! KJER SO CVETLICE. TAM SO SLOVENSKI DOMOVI Power Polni, O. — Ko sem še delal v premogovnikih, smo o-hijski premogarji stavkali skoro vsako pomlad, drugod so pa delali. Naši štrajkarji niso povzročili skoro nobene škode premogovnim družbam, ker tako in Uko ni bilo veliko naročil za premog poleti, druge industrije so pa lahko dobivale premog iz drugih držav. Danes pa je položaj drugačen. TI "jazbeci" (kot so nas nekateri nazivali) se zavedajo svoje moči, če skupno nastopijo in vsi naenkrat zastavkajo. Dosegli bodo, kar zahtevajo. Čestitam vam, jazbeci! Stavim, ako # bi morali kopati premog brez vas tisti, ki najbolj kričijo proti štrajkarjem in silijo Johna Lewi-sa v Rusijo (teh manir so se morda naučili od clevelandske-ga Barbiča), bi premog prodajali samo v lekarnah v prav majhnih zavitkih. Pred približno 40 leti, ko sem bil v enem omenjenih štrajkov, sem šel v Pennsylvanijo pogledat, kako tam delajo. Ustavil sem se v mali naselbini Thoms Run in vprašal nekega moža, a-ko ve, kje v tej bližini žive "Granish people". Takrat še ni smo vedeli, da smo Slovenci. Pokaže ml z roko in reče: "Pojdi v to stran in kjer boš videl lepe urejene vrtove in sadno drevje okrog hiše, tam boš našel "Gra nish" ljudi. Nikdar ne bom pozabil, kako me je tisti mož svetoval, da najdem naše ljudi. Šel sem v tisto stran, kakor mi je on svetoval, in sem našel nekaj že bolj starih naseljencev. Imeli so majhne hiše, okrog njih pa vse lepo in prijazno urejeno. Taki lepi domovi so btyl v tistih časih bolj redki. Včasih si mislim, da so se ljudje drugih narodnostih tudi nekaj naučili od nas, ko so videli lepe cvetlice in lepe vrtove okrog slovenskih domov. Ptad nekaj leti sta prišli k nam dve Jamnikovi hčeri. Vprašali smo ju, kdo jim je pokazal, kje živimo. Povedali sta nam, da Jim je nekdo povedal, ko iz-toplta iz avtobusa v Power ?ointu, naj zavljeta na levo stran po cesti 45 In kmalu bosta videli veliko cvetlic okrog hiše. n res sta se držali teh navodil In prišli naravnost k nam. Ko sta dekleti to povedala, sem si mislil, da je bilo to navodilo Pre-cjy podobno onemu, ki ga je meni »dal tisti mož, ko sem iskal Slovence. ^ Odkar so prišli domov o4 vo-akov moji sinovi, sem izročil trgovnio sinu Paulu In sedaj mam prvič v mojem življenju prav lahko delo in tudi dovolj jlaČe. Toda tisti rojak, pri katerem veljajo samo dokazi, je mnenja, da sem ailno zabit, ker ne tajim mojega političnega prepričanja zaradi moje službe. Ker že zahteva dokazov, upam, da bo črnem na belem dovolj velik dokaz, da se ne prodam za nobeno službo In s tem dam njemu priliko in vsem drugim ultra patriotom, da me lahko zatožijo pri zvezni poštni upravi, namreč dn Jim javno povem, da imam majhno rdečo knjižico, v kateri je izkazilo, da Imam Pla čano članarino pri socialistični stranki do 1. jsnuarja 1947. Zadnjič sem plačal za štiri leta In ko mi poteče, če bom ie živel, bom plačal pa še za nekaj let. pa če ostane samo še en Član val je nato od mene, da mu moram obljubiti, da ne bom več či-tal, če pa ne, mi pa odveze ne bo dal. Odgovoril sem mu, ako mi ne da odveze sedaj, je tudi prihodnjič ne bom več zahteval, ne od njega in ne od drugega duhovnika. Na moj odgovor me je vprašal, če ne vem, da bom enkrat moral umreti, nakar sem mu dejal, da mi je to znano in sem tudi za to pripravljen. Glede nebes in pekla me ne skrbi, na pokopališču pa imam jprostor, pri SNPJ pa sem zavarovan in to bo dovolj za pogrebne stroške. Naj omenim še, da sem že 80 let star. Bratsko pozdravljam vse čitatelje Prosvete! Frank Karish.- POROČILO O STAVKI Milwaukee, Wis. — Delavci pri Allis Cholners Co. smo na stavki. V dotiko pridem z mnogimi in sprašujemo me, zakaj smo na stavki, če ne za plačo. Res so obžalovanja vredni tisti, ki še vedno verujejo pismom, ki jih nam pošilja A. C. Co. Kdor dela že dolgo pri tej kompanlji, mu je znano, kaj pomeni A. C. "happy family". Predsednik kompanije nas je v zadnjem pismu vprašal, zakaj stavkamo. On dobro ve, kaj pomeni tistih osem točk za nas, katere noče kompanija pripo-znatl. Ako unija sprejme teh osem točk, potem bi delavci izgubili vse pravice, ki sn\o jih pridobili 1. 1941. Dalje pravi predsednik družbe, da je njegov odbor za izrav-nanje pogodbe v vseh ozirih pošten in zmožen. Nihče ne reče, da ni, ampak predsednik ne pove, da ta odbor ne sme prista ti na nobeno točko, ako mu on In drugi visoki kompanisti ne dovole. Predsednik tudi nič ne omenja, da ni hotel več kot dve leti sploh slišati o kakem kon-traktu. O kontraktu je zvedel šele sedaj, ko mu je delavski tajnik Schwellenbach naznanil, a-ko se ne pobota, bo vlada prevzela tovarno. Stavka se je pričela 30. aprila, za katero je skoraj soglasno gla sovalo delavstvo. Delavci te družbe v La Portu, Ind., in v Pittsburghu, so že poprej za-stavkali, ko pa so zastavkali delavci v West Allisu, so jim sle-deli tudi v Bostonu, Norwalku, O., La Crogsu, Wis., in Spring-fieldu, 111. Takoj drugi dan je pozvala kompanija okrajne in državne oblasti, dasiravno je bilo delavstvo mirno, kar sta tudi poročala dva poročevalca od Milwaukee Newsa. Eden Izmed časnikarjev je bil vprašan, zakaj je bilo poročilo v časopisu, da so stavkarji porivali pisarniške uradnike, on pa je izjavil, da je nekdo članek ponaredil pred-no je šel v tlak. Potem se je kompanija obrnila na delavski odbor države Wis- "pravični" governor Julius Heil. Zasliševanje je trajalo okrog deset dni, dne 1. junija pa je bilo poročano v časopisih, da država prepoveduje piketiranje družbe A. C.; torej izgleda, da je bila izdana nekaka injunkcija. 1 Do zdaj je bilo vse mirno in policisti niso stražili niti vse vhode. Kakor je razvidao, je dala vlada na znanje, ako ne pride do sporazuma pri tej družbi in prav tako pri Case Co. v Racinu, bo vlada podvzela svoje korake. Upamo, da v našo korist. J. Por ko. SEJA DRUŠTVA 586 SNPJ Cheswick, Pa.—V nedeljo, 9. junija, se bo vršila seja društva 586 SNPJ. Na dnevnem redu bo volitev delegata za konvencijo naše organizacije. Članstvo naj se udeleži seje v velikem številu. (Prišlo prepozno za sredo.—Ured.) Anion Savor n, tajnik. NOVICE IZ BARBERTONA Barber t on, O.—Slovenska naselbina v Barbertonu je precej velika, zato se velikokrat kaj novega dogodi, toda novice ne pridejo v list Prosveto, ker nimamo nobenega zanesljivega poročevalca. Jaz poročam le tisto, kar se dogodi novega pri našem društvu, včasih pa tudi novice, če so mi popolnoma znane, druge pa prepuščam drugim naročnikom. Dolžnost slehernega naročnika Prosvete bi morala biti, da spiše novico in jo pošlje listu, seve, ako mu je popolnoma znana. Zato imamo list, da priob-čuje novice, dopise, članke itd. V Barbertonu imamo sedaj dve stavki. Pri Diamond Match Co. so delavci na stavki že dva meseca, pri Pittsburgh Plate Glass Co., Chemical Division pa od 1. maja. Delavstvo zahteva zvišanje mezd; obe stavki potekata mirno. Od našega društva 48 SNPJ je 37 članov na stavki. Od mojega brata Franka sin Joseph je bil častno odpuščen od vojakov dne 17. maja. Joseph je služil pri mornarici tri leta. Ko je prišel domov, ni našel matere, kajti ona se nahaja v bolnišnici v Columbusu, O., že leto in pol. Bolezen je dobila v tovarni za kavčuk. Gni-jejo ji prsa in je bila že devet krat operirana, naj prvo štirikrat v barbertonski mestni bol nišnici, ker pa ji niso mogli u staviti gnitja, so jo poslali v bolnišnico v" Columbus. Sedaj se učijo na njeni bolezni. Kadar jo ponovno operirajo, pride zraven pet zdravnikov in 70 dijakov, ki se učijo zdravniškega poklica. Ako je ta bolezen o-zdravljiva, potem bo gotovo ozdravila, kajti je izredno močna ženska. Moj brat toži, da ga bolezen veliko stane, kar je verjetno, posebno ker ni članica nobenega društva. Pred leti je bila zavarovana pri SNPJ, toda je društvo pustila. Ako bi ga consin. Ta odbor je ustanovil obdržala, bi bil tisti asesment že stranki! Mali Tušek. GLAS STAREGA NAROČNIKA Btwablk. Minn. — Pošiljam naročnino za list in ae zopet o-glašam. Sicer nimam kaj posebnega poročati, aH povedati moram, kako se celo neki duhovnik s*nlma zame, namreč zakaj ne hodim v cerkev In k spovedi, ko aem vendar že tako star. Povedal sem mu, da sem pred leti sabajal v cerkev, a me je neki spovednik, ki je bil dobro Informiran o mojem mišljenju, vprašal kakšne čaaopiae čl tam. Radovednežu som odgovoril, da čitam Glas Svobode In Pro-tveto, ki sta za delavce koristnejša časopisa kot drugi. Zahte- Blvšl newyoriki governor Lehman In bivši načelnik UNRRA v drušhi Zlatks Balokovlcha In neka) pevk od jugoslovanskega sbo-Sllka jo bila enota pred vladno aakladnlco v New Torku IS. rs. staja. ko Jo bila otvorjona tridnevna poulično kampanja as shira nje priapovlsov aa Jugoelovanakl roll!. Lehmana Je prefetsvil Bs lokovich. Zbiralci so Imeli neprlliko radi deiovnoga desetkrat povrnjen. Torej tukaj je že dober dokaz, kako potrebna so naša podporna društva. Alois Ocepok. PISMO OD SESTRE S KRŠKEGA POLJA Cleveland, O. — Od moje sestre Frančiške Jerala s Krškega polja sem prejel pismo, ki je dokaj zanimivo. O^ia, njen mož Leopold, 12-letna hčerka Nada, 10-letni sinko Poldek in 3 in pol leta mlajša hčerka — vsi so bili v nemškem lagerju na Saksonskem. Njeno pismo se v odlomkih glasi: Še vedno čakam na drugi paket, ki še ni prišel, slike sem pa že prejela, tako tudi prvi paket. Svetuješ mi, naj ne pošiljam priporočenih pisem, naš poštar pa pravi, da je tako bolj sigurno; naši ljudje pošiljajo večinoma registrirana pisma. Čim se poštne zveze izboljšajo, bom pisma pošiljala po navadni pošti. Sporočiti želim, da so aerodrom bombardirali. To letališče se nahaja v sredini med Cerkljami, Skopicami, Račjo vasjo in Župečami. Bombardirali so ga ameriški letalci. Le malo jih je ostalo doma, ki so videli bombardiranje, drugi so vsi pobegnili ali pa so bili izseljeni. V Hrastju, Jelšah in ,Za-stopu ni nihče ostal doma, v Goric) pa samo Račič, ki pa je bil pozneje ubit. Leta 1941 niso izselili vseh, ampak so jih z vsaki vasi nekaj pustili, izseljevanje pa so nadaljevali leta 1942. Šola'v Cerkljah ni bila poru šena, poškodovano pa je župni šče, vendar sedaj v njem stanujejo. Cerkev je le malo poškodovana, dočim je uničenih mnogo hiš. Ddljna Pirošca je tudi zelo požgana, tako tudi šola v Bušeči vasi, v Sv. Križu in Kostanjevici. Na Brodu pri Sv. Križu so stale samo tri cele hiše, kajti tam je bila nem&ko-laška meja. Požgali so tudi Breg in Drnovo in ta požar je videla Županova teta, ki je takrat bila v hribih na Golku. (Ona je mati Franka Horžena, ki je sedaj v Phoenixu, Ariz.) Postaji Krško-Vldem in Brežice nista bili prizadeti, je pa precej uničenega po Vidmu. Lansko poletje smo že posadili nekaj krompirja, posejali nekoliko ovsa in drugega žita. V resnici so to delo opravili Ko-čevarji, ki so jih Nemci naselili po tukajšnjih krajih, po osvoboditvi pa so spet odšli. Mi smo namreč prišli domov 19. junija in takrat je bil krompir že oko-pan, tako tudi koruza. To delo so opravila vrnivša se dekleta in fantje, ki so bili v internaciji. Mi smo se vrnili iz Nemčije z dvema drugima družinama, z Drobičevimi in £ugičevimi. »Takoj po vrnitvi smo zavihali rokave in prijeli za delo na polju in okrog domov. Žito so o-mlatlli s strojem in potem razdelili med ljudi, tako da je nekaj ostalo tudi za one, ki ae do takrat še niao vrnili. Mi smo dobili pet kil pšenice, 15 kil ječmena in 15 kil ovsa, delala pa sva oba vsak dan. Ko je koruza dozorela, so jo pripeljali pod kozolec in jO razdelili na koše. Mi smo dobili štiri naramne koše koruze ali o-krog 40 kil, krompirja pa osem škafov. Kočevarji so se izkazali za zelo slabe obdelovalce polja. Prej so namreč trije kmetje več pridelali nego vsi Kočevarji v vasi skupaj. Med Gorico in H rastjem so zanemarili polje in ga sploh niso preorali. V nemški internaciji je bilo hudo. Učiti smo se morali nemščine, kajti zelo grdo so z nami postopali, če smo govorili slovensko; mislili so, da jih opravljamo. Otroci so se v ioll učili le čltatnja ln piaanja. Naša Nada se je pa v tem kratkem času, odkar smo spet doma, hitro naučila slovenščine in zlahka pre čita vsako piamo, ki ga prejmemo od vas iz Amerike. Otroci se psč hitro nsuče. Poldeta ps sem tudi v Nemčiji na skrivsj učila slovensko, ker sem imel s trdno vero v skorajšnjo vrnitev. Sedaj Poldek pohaja tretji razred šole Našega župnika so Nemci izgnali, nato pa je pdbggnil v Ita 1 — "iou Si nimamo; druge l»jo, po zaklj je spet vrnil 80 let. Našo le peči še dinarjev, UI tem skupaj 2000 opek, prislužil. v ampak lesa zelo drag. ostalo, stanejo narjev, dočir-soč dinarjev draga. Tako .. di se, da lika, zal svojcem , še vedno On mi Pise moja sestri je draginja pr » je naša dol' Pomagamo. P0t ) velika. Frank PISMO IZ KALA PRI ŠT. PETRU NA KRASU Indianapolis. Ind. - i2 pri Št. Petru na Krasu, N sko, sem prejela že več pf svojcev. Tu je eno, ki je pisano 7. marca 1.1. in se glasi: Draga Ančka! — Sf Ti, da sem prejela Tvoje ki je hodilo samo 25 dni. si pisala prej, pa je moj« prišlo nego njeno. Pak sedaj še nisem prejela. V mem, da Ti ja hudo, ko či ma o grozotah v naši dom a nam se sedaj zdi, da so to le sanje. Še danes pa ne mo verjeti, da smo res ker smo bili tako utrjeni v ljenju, da nam ni bilo vet za življenje; celo zavidali tiste, ki so se rešili trpljen! V naši dolini je največ stala Blaževka in njeni starejši je bil prvi pri nih, za njim pa sta šla oba gova mlajša brata, ki sta1 bita. Tukaj na Kalu so pomagali partizanom d iz vaše hiše, namreč C tako tudi člani naše namreč Mlakarjevi. Žan biral živež, živino in d: partizane, prepeljaval jih je zi nevarne kraje, da niso polentarjem, nacistom in gardistom v roke. Tako je sam z njimi vred tvegal nje in bil večkrat v srn varnosti. Tako se je zgodilo etf Stari Sušici, kjer so imeli sestanek. Kar w Nemci obkolili vas, da m nobenega izhoda ne skri Vnela se je huda bitka tizani in nacisti. Nemške rine so zažgale Žganjsrj šo, v kateri so bili trije ni, ki so zgoreli. Takrat J| lo 18 partizanov in 47 so jeli. Potem so ubili dva njarjeva sina in hčerko v internacijo v Nemčijo, ki je bil tudi tam, se je Simonovi kleti v sod, i njega je svetil Nemec i vpil "Wo ist partisan?" ga bil dobil, danes ne bi M med živimi. V naši hiši so se vršili sestanki, pa tudi ranjene zane sem imela na moji. tako tudi Bečanovega * To je bilo leta 1942. ga iskali in 50 tisoč lir so razpisali za tistega. » dobil živega ali mrtvega J sem ga skrivala, mu s obvezovala rane. A to ® vse,'kajti tako seje W čas vojne prav do konca: so nenadoma in hišo J* nikdar «c, smo znali vse dobro sto* in sledove, ki nas bi ** vili v strašne H*1* temu smo pomagali ir življenje vsak ^ " T* Na žalost pa T. čiti, da je samo H^ psdlo 17 mladih m in njihovim simpatičar-in ako katerega zasačijo, ga tjo . . * te listine (št. 661) je razvid-da so se četniki svobodno li v Srbiji ter da so poma-nemški vojski vzdrževati in mir z "ubijanjem komu-■ in njihovih simpatičar-edine skupine, ki se je akti upirala nacijem in njiho-pomagaeem. ae 4 maja 1942 je kapitan m B. Radovič, poveljnik zla-rske četniške edinice, poslal »o cetniški komandi, ki se v mkih glasi: • 2. maja tega leta sem se pritiskom sovražnika umak- desni breg Drine. * 3. maja letos, okrog 9. so me Nemci ustavili in rožili mojih 69 mž, dasi sem v žepu potrebne listine o toosti moje edinice ostati na »jju Srbije. Nisem se upi-»er nisem imel navodil, tom. hitro me obvestite, nilJ grem in kateri edinici pridružim." "»titični odtis tega pisma, 1 Je podpisal kapitan Rado-vk,juft*n v poročilu komi- dokument št. 694. [Slovanska armada v do-lud. prakticirala ko-^Jo i sovražnikom. Dne Je polkovnik Mi-"Rsdojevič, delegat vrhov-Fjnande jugoslovanska (kra- glasi: J^'ikornandatura zahte- E ^planju. Tega Si - J-trebnapa je * , da dobimo r lT1 strelivo '** fife* ' * 709>- ^ jo je t*» h '*'vnik ^dojevič. je ^ ' ,h"vna koman- arm*d* vodila Rajanja ^ k(*nand< m [Ntuanj 23 jgjmkra 1944 je vr-ogoftlovanaks »m * nemško * imenom, da uničijo za borbo •OTTSrv, poveljnikom depešo, ki sejdelo-ma glasi: . "Splošen položaj: Ameriški polkovnik je izjavil 21. septembra v navzočnosti Čike (Mihajloviča), Centralnega narodnega odbora, načelnika in Neška, da na podlagi sporazuma ruske čete ne bodo prekoračile jugoslovanske meje ter da so radi tega že 20 dni stale ob naši meji, ne da bi jo prekoračile; da bodo ameriške Čete prišle v Jugoslavijo in jo okupirale, toda šele tedaj, ko bodo deželo Nemci zapustili, ter da se bo pod^ameri-ško okupacijo vršil plebiscit, toda na tak način, da bo Cika (Mi-hajlovič) zmagal in Tita legalno odstranil ... Do tistega časa pa nas prosi, da nadaljujemo borbo, če treba tudi z nemško pomočjo . V imenu Roosevelta nam zagotavlja našo zmago še predno bo konec tega leta. Položaj v Srbiji: L partizanski korpus (1., 6. in 37. divizija) po večini v okrožju Kolubarq ... njegove prehodne edinice skušajo doseči Šumadijo. V celoti ne kažejo znamenj kake večje aktivnosti. XII. korpus (13., 36. in 11. divizija) v okolici Boranje Jagodne. Proti partizanom so naperjene sledeče sile: Dva brandenburška bataljona, poja-Čena, zapirata cesto Mladenovac-Topola, da ustavita prodiranje proti vzhodu; divizija "Prinz Eugen" se pomika iz Višegrada in ena oklopna divizija, sestoje-ča iz petih bataljonov, je prispela v Gornji Milanovac 21. septembra zvečer ... Za naše operacije proti XI. korpusu smo dobili dva bataljona prostovoljcev. . in možno je,' da dobimo tudi nemški bataljon. Položaj je torej izboren." Fotostatični odtis te listine (št. 725), ki jo je podpisal kapitan Vojnimir M. Markovič, eden izmed važnih poveljnikov jugoslovanske armade v Srbiji, je re-produciran v poročilu komisije. Ime ameriškega polkovnika, kateremu se predpisuje zgoraj šn j a izredna izjava, ni omenjeno v depeši, toda upati je, da septembra meseca 1944 ni bilo ameriškega oficirja, ki bi bil tako nepreviden v navzočnosti toliko prič. Obstajala je močna klika častnikov v vojnem departmen-tu v Washingtonu, ki je smatrala (in dozdevno še smatra), da je Mihajlovičeva kolaboracija z Nemci bila potrebna iz razloga, da se prepreči širjenje komunizma, toda do septembra 1944 je moral potek dogSdkov prisiliti tudi to skupino oboževateljev Mihajlovičevega izdajstva biti previden v svoji kritiki o gibanju maršala Tita in pri zagotavljanju Icolaboracionistov o na-daljnem podpiranju s strani vlade Združenih držav. V septembru 1944, ko je ameriška misija prišla k Mihajloviču, je bil edini cilj četniških sil, da vržejo partizane iz Srbije* V svojih poveljih edinicam, da se borijo, so Mihajlovičevi poveljniki dali četnikom razumeti, da je vojna med Rusijo in anglo-ameriškim blokom neizogibna ter da bo izbruhnila na Balkanu. Dne 4. septembra 1944 je Drago- tin S. Račič, poveljnik Četrtega udarniškega korpusa jugoslovanske armade v domovini, izdal svoje navodilo št. 6, ki se v odlomkih čita takole: Zavezniki so rdečkarje zapu stili. Nič več ne prejemajo ma terialne pomoči, kajti na polju zunanje politike postaja položaj med sovjeti in Anglo-Američani čedalje bolj napet in možno je, da se vname med njimi oborožen boj radi balkanskih vprašanj. Radi tega je Tito, po navodilih iz Moskve, skušal postaviti svojo oblast nad Srbijo in to z namenom, da bi potem lahko zahteval, da se Jugoslavija želi pridružiti sovjetom; medtem pa nam Amerikanci in Angleži pripovedujejo, da očistimo Srbijo v Čim najkrajšem času—brez razlike, kakšnih načinov se poslužujemo—v namenu, da ustvarimo pogoje za njihov prihod na Balkan na našo zahtevo. Vsled tega je torej borba, v katero se sedaj podajamo, odločilna za Srbijo, odločilna za Jugoslavijo in za Balkan kot celota, kajti naša zmaga (nad partizani) ali naša premaga ter naglica, s katero vršimo svoje delo, bo odločila, ali pridejo Anglo-Američani, ali sovjeti na naše ozemlje." Fotostatični odtis tega navodila (dokument št. 726), s podpisom Račiča, je reproduciran v< poročilu komisije. Poročilo tudi vključuje več drugih povelj in navodil majorja Račiča, ki kažejo, da so se četniki v Srbiji borili rama ob rami z Nemci, z Nedičevo milico in fašističnimi Bolgari—vse proti partizanom. Poročilo tudi vključuje ukaz s podpisom Draže Mihajloviča z dne 27. maja 1944, s katerim imenuje Mihajlovič tega istega majorja Račiča v štab Četrte skupine udarniškega korpusa jugoslovanske kraljeve armade v domovini (dokument štev. 729). • Dokler se ne najdejo nadaljni dokazi, se ne more soditi o res- Stavkarsko gibanje Belgiji v Bruselj.—ONA—'Valovje stavk v težki industriji je iz Zedinje-nih držav prodrlo v Belgijo. Četrtina premogovnikov v okraju Seraing je zapuščenu, ker zahtevajo rudarji višje plače in boljše delovne pogoje. V centralni Belgiji je zastav-kalo 10,000 do 12,000 delavcev kovinske industrije, ki niso zadovoljni, ker je vlada znižala cene njihovih izdelkov za 10'f —sami pa žele povišek plače za 10%. Ministrski predsednik van Acker je odgovoril, da vlada ne more ugoditi njihovim zahtevam, ker so neskladne z njeno politiko. Naglasil je, da je znižanje cen začasno, v sedanjih razmerah, bolj zanesljivo sredstvo za zvišanje nakupne moči denarja in mezd kot nepremišljeno povišavanje plač, kateremu bi sledilo le zopet no zvišanje cen. Katoliško časopisje obtožuje komuniste, da netijo to stavkarsko gibanje. V nekaterih krogih radi tega predbacivajo katoliški stranki, da si prizadeva razbiti koalicijsko vlado. Politična kriza v sedanjem trenotku pa bi utegnila povzročiti veliko nesrečo in zakasniti gospodarsko obnovo dežele. V teh krogih trde, da je katoliškim politikom le do tega, da bi v slučaju krize uspeli očrniti levičarje. ničnosti izjav, ki so jih napravili Mihajlovičevi poveljniki, ko so izjavljali, da so Anglo-Američani silili in nagovarjali četnike za borbo proti partizanom, češ, da bi partizanska zmaga pomenila sovjetizacijo Balkana, medtem ko bi četniška zmaga pomagala, da bi ameriške in angleške čete prišle v Jugoslavijo kot gost četniške komande.1 Upostavitev diplomatskih odnošajev med Jugoslaviji) in Mehiko Poroča J. Z. List Mexico City.—Tukajšnja Se-cretaria de Relaciones (ministrstvo za zunanje zadeve) je te dni uradno sporočila časnikarjem, da so bili upostavljeni formalni diplomatski odnošaji med Mehiko in Jugoslavijo. Narodna vlada mehiške republike je že izdala tozadevni "agreement" jugoslovanskemu poslaniku dr. Savi Kosanoviču, ki sedaj zastopa kot veleposlanik belgrajsko vlado v Washingtonu. Tukajšnje zastopstvo v Belgradu pa bo poverjeno mehiškemu diplomatskemu zastopniku v katerikoli drugi evropski državi, ki ga bo te dni posebej zato določil predsednik Manuel Avila Ca-macho. Za JugosloCaqe vobče, posebno pa še za one, Ri bivajo v Mehiki, je ta dogodek izredno važen, saj se je zgodilo prvič v zgodovini, da stepata v direktne diplomatske stike dve deželi, ki si vkljub vsej svoji veliki geografski oddaljenosti sličita druga drugi v marsikaterem oziru. Navedeni! fakt obenem znova izpričuje, da se je današnja Jugoslavija tudi v tem oziru odloči la ubrati nova pota, ki so bila prejšnjim ozkosrčnim in kratko vidnim belgrajskim vladam docela tuja in nepomembna. Ker ti odnosi torej danes ni- so več nikaka tajnost, še manj pa samo prazna špekulacija, si dovoljujem šele zdaj javno razo-deti, da si je tukajšnje Jugoslovansko združenje (prej Društvo Svobodna Jugoslavija) že skoro prav od svojega početka po svoji najboljši moči prizadevalo, zbližati obe deželi v navedenem pravcu. Najsvežji naš napor v tem oziru je bil kablogram, ki ga je poslalo naše društvo načelniku jugoslovanske diplomatske misije v januarju tekočega leta ob priliki zborovanja za stopnikov Združenih narodov v Londonu in ki se dobesedno glasi: "Yugoslav colony In Mexico respectfully submits for your considerstion' advisability establishing Yugoslav legation here. Importance Mexico Uninations and our desire to have Yugoslav diplomatic representative in Mexico would in our opinion warrant such step. Free Yugoslavia Association. Juan Gabe lish, President. J. S. List, \flce-president. Medel lin 128, Mexico City." Veseli nas torej prav izredno, da naša tozadevna prizadevanja niso ostals brez uspeha, četudi si navedenega kredita seveda nikakor ne prilastujemo v celoti. JŠL jl * (\stlr\trle r, J S j! fr__. ^ * s g nllT*iM jAn Štirih ji - - i JL*.- . Poklicni dobrodelni delavci v slulbl Community Service Society la bUmi krajevne varile št. If 'Kuan/viiiMi rosni ni aourwivini wvsvtwb. t — ■»■>■ ........—' — w -..... ^ • ^ajlovičevim CIO. so to sveso dlogalsirsli po svols. ksr vodstvo noče nU slUstl o Vesti iz nove, prerojene Slovenije in Jugoslavije Organizacija prodajnega aparata Na-M* v Sloveniji V Ljubljani poslujejo sedaj Štiri manjše prodajalnice Državnega trgovinskega podjetna Na-Ma in sicer dve poslovalnici v bivših prostorih tvrdke Meinl, kjer prodajajo specerijsko in ko-lonljalno blago, kolikor je v prosti prodaji, in dve prodajalnici Unrinih konzerv odnosno paketov v prosti prodaji, ena v Wol-lovi ulici in druga na Miklošičevi cesti. V pondeljek ali v torek bo podjetje Na-Ma odprlo veliko prodajalno tipa velebla govnice v bivši Mayerjevi trgovini na Marijinem trgu, kjer bodo zaenkrat prodajali tekstilno blago, tekstilno konfekcijo, pe rilo, pletenine, tekstilno galanterijo in usnjeno galanterijo, po zneje pa bo poslovanje ra/.šir jeno še na druge gospodinjske predmete, čevlje, toaletne po trebščlne In druge predmete, ki se običajno prodajajo v veleblagovnicah, razen kolonialnega blaga ln Živil. Druga Še večja veleblagovnica bo verjetno v Batovi palači, vendar sn glede prevzema prostorov še v teku pogajanja. Prihodnji teden bosta odprti nadalnjl dve poslovalnici. ena za steklo in porcelan v dosedanjih prostorih tvrd ke Kolman na Mestnem trgu, druga na za barve ln lake v dosedanjih nrostorlh tvrdke Der-ganc na Gosposvetskl cesti. Ves prodajni nparat bo mogoče zgraditi in razširiti šele postopno, pri čemer bo treba premagati še marsikatere težave. Prihodnji toden bodo nosloval nice, nameščene v bivših Mein-lovih trgovinah, pričele prodaja- ti v svobodni prodaji kekse in bonbone, poleg vina in žganja, v kratkem pa bosta v posloval nicah Na-Ma na prodaj tudi sladkor in kava. Za pakete vse bujoče 200 gramov sladkorja ui 200 gramov kuve je že določena cena 99 din, ki velja za vso državo, enako kakor so za vse po slovalnice v Jugoslaviji predpisane enake osne za Unrine kon serve in pakete. Postopno bodo v trgovinah Na-Ma naprodaj vsi oblačilni in gospodinjski predmeti razen racioniranih živil (moka, must itd,), ki jih bodo nadalje razdeljevale zadruge poleg trgovcev detajlistov. Podružnice državnegu trgovinskega podjetja Na Mu bodo ustanovljene samo v 20 največ jih potrošnjih središčih naše dr žave, med katerimi so v Sloveniji Ljjibljanu, Maribor, Celje ln Novo mesto. Podjetje Na Mu ima namen preskrbeti delovno ljudstvo v velikih potrošnlh centrih z najpotrebnejšimi predmeti. in sicer po Čim nižji ceni in brez posredovalcev, Poslovanje tega podjetju ni naperjeno proti nabavnemu in prodajnemu zu družnlŠtvu, ki bo akupaj s trgovci detojlisti oskrbovalo pre blvalstvo v manjših mestih in na deželi, Podjetje Na Ma nimn niti davčnih ugodnosti, niti privilegijev. Ves dobiček gre v korist sklada za obnovo, Mariborski tekstilci neumorno delajo Mariborski tekstilni delavci In nameščenci neumorno tekmule-Jo. — Tovarna "Rotex" je dvignila svojo produkcijo od lunuar-ia nu februar zu 15.2'.'. Tovarna "Jugotekstll" |e v Istem času povečala proizvodnjo za 3.2rf. To- varna "Jugoavila" je v februarju idvignilu proizvodnjo za 20.6%. Tovarne ao tekmovale tudi v čim j uspešnejši porabi materiala. Ta-I ko je tovarna "Rirtex" znižala odpadke za 1.42'?, "Jugoavila" za 1.42%, "Jugotekstll" pa za 0.05%. I Tovarna "Jugotekstll" je stavila : v pogon 5 novih strojev. V iz-iboljšunju načina dela so se posebno izkazali Orgulan Ana, na-j vijulku, ki je zvišala proizvodnjo za 20%, Golčman Terezija, tkalka, ki je zvišala produkcijo za 16.5' t, Vidovič Jožica, ki je presegla normo za 12.84'«, Križanec Jožica, ki je prekoračila normo za 15' •, in novinka Novakovič Ela, ki je pokazala posebno sposobnost v navijalnici in ki po preteku 3 mesecev obvlada že več strojev. V februarju so tekstilci delali zu obnovo 2 uri tedensko in izvršili 3421 in pol ure, za KPS pa 3642 ur. (Tanjug). Prvi uspehi tekmovanja v kurilnici v Mariboru V kurilnici državnih železnic v Mariboru se vrši veliko tekmovanje vseh delovnih skupin. Nekatere skupine so do 10. marca povečale svojo proizvodnjo skoro za 50' <. Kotluisku skupina je izvršila v enem dnevu 115 prostovoljnih ur in tuko povečala atoritev za 49.5S', Strugarji so napravili 65 proutovoljnih ur, med njimi sta se zlasti odlikova-lu delavcu, ki stu izvršila v petih urah delo, za katero so prej potrebovali dva do tri dni. Prav tako tekmujejo delavci pri armu-turi, pri zavorah, orodjarji, varilci in mizarji. Zahodna kuril-niču je v kratkem času zbralu 160 kg stare medenine, skupini pomožnega vlaka pa 130 kg medenine. Mladina je popravila cesto Mladina iz Kuprešu in Livnu je 640 ur popravljala cesto Ku-preš Livno ln tuko usposobila 27 km ceste, katero so že izročili prometu. Shining example of CLEANUNESS E na stvar, katero ženske ljubijo pri modernem električnem štedilniku je njegova čistost .,, se lahko čisti in ostane čiat. Nov električni štedilnik je svetal vzorec stvuri, ki bodo prišlo v kuhinje v bodočnosti ... in i'i to lahko dohiti♦ done«, v Rekli bodeh zlx'gom črnini plskrom In ponvam, ko bodete kuhali z elektriko. Je hrrzplamna lam nI dima ne naj, tako vaše kuhinj* ske stene, zagrlnjula in štedilnik sam v«e ofctarie čisto dalje čatis, ' Ne le, du so ti električni štedilniki čistejši, so tudi hladnejši gorkota oetaiu- lam kamor spada pri kuhanju jedi. Ti eo tako kompletno avtomatični, oni kuhajo vaša jedilu ko trte vi pioč od doma , , , in kadar se vrnete, hi ana je pi ipravljena za na mizo, Poizvedite ve/ o teli modernih električnih štedilnikih pri vašem trgovcu sli pe v bližnji Kdiaon prodajalni , . , vpiašsjte za jmutn tnstsllranje In ra prorfo načrtno poelugo -ter za nizke uporabne hi roške električnih štedilnikov v Chicago. COMMONWEALTH EDISON COMPANY 23 PROSVETA inozemstvu vse pravice zakonite vlade Jugoslavije in se ji odvzame pravica, da bi U begunska vlada fte naprej predstavljala jugoslovanske narode. 3. da se podvržejo reviziji vse mednarodne pogodbe, ki jih je begunska vlada sklenila za časa njenega bivsnja v inozemstvu; vse take ifiednarodne pogodbe se bodo pregledale in ali preklica le, na novo sklenile, ali odobrile. Brezpogojno pa se proglaša jo ničnim vse one mednarodne pogodbe, ki bi jih begunska vlada sklenila po dnevu tega sklepa. 4. da se bodoča Jugoslavija zgradi na demokratičnem, federativnem načelu, kjer bo vsak federalni sestavni narod srna-t ran kot popolnoma enakopraven narod med ostalimi narodi, kot federalna enota pa enakopravna z vsako drugo federalno enoto. 5. da se vsa ta temeljna načela izrazijo v obliki posebnih odlokov AVNOJa in s tem za-dobe zakonsko, za vsakega Jugoslovana obvezno obliko in vsebino. To so temeljni kameni, na katerih je bila zgrajena nova Jugoslavija. Z ozirom na zadržanje kralja do jugoalovanskih narodov in do osvobodilnega pokreta, je izšel odlok, ki kralju prepoveduje por vratek v domovino vse dotlej, dokler se narodi Jugoslavije sami končno veljavno ne izjavijo glede oblike nove vladavine in glede njegovega povratka. S posebnim odlokom, je bila določena zgraditev nove Jugoslavije na federativnem načelu ter je bila istočasno dana svečana izjava, da narodi Jugoslavije ne priznavajo razkosanje države s strani fašističnih zavojevalcev. Kot federalne enote so bile določene iste kot so tudi danes. Kot temeljni organi ljudske oblasti pri posameznih jugoslovanskih narodih, so oni organi, ki so predstavljali za časa narod-no-osvobodilne borbe narodno osvobodilne odbore. V Sloveniji torej OFS. Da se narodnim manjšinam ne bi zgodila kaka krivica in da se položaj takim manjšinam že vnaprej predvidi določa odlolf, da bodo narodnim manjšinam zagotovljene vse narodne pravice. S posebnim odlokom je bila izvršena priključitev slovenske Primorske, beneške Slovenije. Istre in hrvatskih jadranskih o tokov k Jugoslaviji, to je en del k svobodni Sloveniji, drugi pa k svobodni Hrvatski. Vsi doslej, omenjeni odloki so obravnavali,. samo politiČno-u-pravna vprašanja novo nastajajoče federativne Jugoslavije. Politična in vojaška vprašanja akupno, je obravnaval po seben odlok, ki je določeval, da se odobri vse delo, k( ga je iz vršil 10 AVNOJa v Času med prvim in drugim zasedanjem da pe odobrijo in potrdijo vse odredbe, ki jih je objavil vrhovni štab NOV in POJ do tega dne, in slednjič, da se odobrijo in potrdijo vse odredbe, ki so bile izdane skupno med 10 AVNOJa In vrhovnim štabom NOV in POJ. Samo vojaška vprašanja je obravnavalo več odlokov. Poseben odlok je obravnaval priznanje in zahvalo vrhovnemu štabu NOV in POJ zaradi zgra ditve In organizacije naše narodne vojske in za uspešno vodstvo operacij. Rsdi sprovedbe disciplinsko-upravnega in avtoritativnega postopka v vojski, je bil izdan poseben odlok, ki uvaja v narodno osvobodilni vojski naziv "maršala Jugoslavije," naziv, ki ga podeljuje predsedstvo AVNOJa. Ta naziv je bil s posebnim odlokom kot prvemu Jugoslovanu podeljen na predlog slovenske delegacije tovsrlšu Josipu Brozu Titu, vrhovnemu komandantu NOV in POJ kot priznanje za veliko politično in vojaško delo, ki ga je vršil ves čas narodno osvobodilnega boja. Dne 30. novembra 1943 je izšel oni odlok, ki določa, da se pretvori dotedanji AVNOJ iz prvenstveno političnegs organa v vrhovno zakonodajno in izvrš Razni mali oglasi GIRL TO TAKE COMPLETE CHARGE OF TWO CHILDREN Own room & bath. Radio Stay. Top salary. _FOREST 6028 "women FOR LIGHT FACTORY WORK Excellent working conditions No experience necessary. Good pay CLEARY BOX CO. _3318 W. 48th Place UPHOLSTERERS We need 1st class men for upholstering. Manufacturing shop. Over union scale. Excellent working conditions. KANE & SONS _6130 So. La Salle SAW MEN WANTED STEADY WORK GOOD PAY Apply WELL MADE FRAME CO. 1411 So. Kilbourn Ave. COUPLE—WHITE Cook - Usual housework. Occasional outside work. Occupy two rooms. Private bath. Adults only in family. West suburb. Good transportation. Reference. Hinsdale 991 Sundays, Harrison 4010 weekdays. »»»»»»»»»»»»»»»*«n Process Operators For 'Coal Tar Chemical and Roofing Plant Good StartiSfe Rates Excellent -Opportunity for Promotion The Barret Division (Allied Chemical & Dye Corp.) 2800 SO. SACRAMENTO DOPISNIKOM IN ČLANOM JEDNOTE Kadar pišete Prosretl ali ▼ glavni urad SNPJ. no pozabite v naslovu napraviti poštne številke 23 sa besedo "Chicago". Na kuverti rsolej zapišite: Chl-cago 23. m. To bp olajšalo delo na čikaškl pošti, nam pa po-apošilo doeta viJanJo pošte. Povest SPISAL DR. IVAN TAVČAR no predstavniško telo Jugoslavije in sicer za ves čas trajanja narodno osvobodilne vojne. AVNOJ je s tem prevzel funkcije narodne skupščine; ta narodna skupščina izvoli svoje predsedstvo, ki vrši v času, ko skupščina ne zaseda, vse zakonodajne in izvršne funkcije. Predsedstvo imenuje tudi nacionalni komitej, to je vlado, ki je najvišji izvršni in naredbodajni organ ljudske oblasti. Ta odlok lahko smatramo za začasno ustavo. ' . Na podlagi te ustave je bila imenovana dne 30. novembra 1943 prva nova vlada s predsednikom tov. maršalom Titom in s prvim podpredsednikom tov. Kardeljem. Med ostalimi poverjeniki, to je ministri so bili še sledeči Slovenci: Edvard Kocbek, inž. Dušan Sernec in dr. Anton Kržišnik. S posebnim odlokom je bila ustanovljena pošetma državna komisija za Ugotavljanje zločinov, ki so jih izvršili okupatorji in njihovi pomagači. Iz navedenih odlokov—zakonov razvidimo,- da.je.bilo drugo zasedanje AVNOJa najvažnejši čas v zgodovini jugoslovanskih narodov, bili so to trenotki, iz katerih se je rodila nova država na osnovi novega jugoslovanskega demokratičnega življenja liudskih množic, to je onih množic, ki so s tem zasedanjem postavile neporušen mejnik med staro in novo Jugoslavijo. (Se nadaljuje.) (Nadaljevanje) Obstal je in malo je pogladil svojo brado ter z bičem, ki ga je vedno nosil pri sebi, švignil v zrak. "Le se, če se hočeš!M In šla sva molče dalje. "Le se!" je dejal še potem, "ali življenje boš imel slabejše, to ti povem!" Zopet je obstal. V dolu se je videl Lukovec s svojimi hišami. 'Tale Lukovec," je pristavil, "ima čudne reči v sebi, dragi moj Vid! In omožena ženska, pravim ti, čudna ženska, rečem ti! Pa Če te je volja, le se!" In šel je dalje in Uho pel: •Tri ljub'ce ljubiti, So čudne reči/ Vsem trem se lagati, Me nič ne skrbi!" * Jaz pa sem se bil res oženil. Ti je nisi poznal svoje matere, sin moj, in ne spominjaš se njenega obraza. Nekdaj v Lukovcu, ko sem še ondi študiral, aem se bil seznanil z njo. Hči je bila precej premožnega kupca. Krasna ženska, cvetoča in polna življenja. Bil sem se ji ujel v mreže in pripeljal jo na Višavo. Počasi jo je zapuščal dolgi čas, ki jo je izprva moril s spomini na mesto. Ljubil sem jo, sin, ljubil še potem, ko me ona nič več, in ko so že davno bile pretrgane vezi med nama! Moja natura se je bila v njeni raztopila in preživel sem v sreči mnogo dni. In včasih se me je z grozo polastila misel, kaj bi bilo, ko bi Je več ne imel, te ženske. Porodil si se ti ns svet. Moje veselje je bilo neskončno in neskončna moja ljubezen do Klare, tvoje matere. Preteklo Je potem eno leto. Klara je bila srečna in živeli smo idilično. Skoraj vsak dan je prijezdaril k nam bratranec Ernest. Bil je Jako dobre volje v naši družbi in popustil Je pijančevanje tam doli v Lukovcu. Upal sem, da odloži slabe svoje navade In da pripelje morda tudi ženo na Nižavo in da bomo potem šale srečno skupaj živeli. Tako sta pretekli dve leti.—To so mi bili srečni trenutki! Sam nisem vedel, kako bi se ra-dostil življenja in bodočnosti. S puško sem ls-zli po kostsnjevlh gozdih, imel svoje misli ter gojil nsde v prihodnjost! Od Višave v gozd. daleč tja v gozd, aem bil dal široko pot izsekati in jo s peskom posuti. Po tej poti smo se navsdno izprehajali zvečer. Nsd nami so dvigali stari kostanji stare vrhove, in če je piš majal njih veje, je bilo spodaj prekrasno poslušati vršanje nad glavo. Lep večer Je bil. Solnce ni več sijalo, in skoraj mrak je bil že legel na gozd. Slonel sem pri starem deblu in poslušal razgovore, ki jih je imela sapa z vejami in listi nad menoj. Ozrem se po peščeni poti proti Višavi. Prihajala sta bratranec Ernest in Klara v živem razgovoru. Ne vem, kako mi je prišla U misel iz pekla— in skril sem se za deblo, da bi poslušal, kar sta govori ls med seboj, hoteč potem med njiju stopiti ter ju prijszno iznenaditl. Prišla sta in skoraj ravrto pred deblom obstala. "Klara," je rekel Ernest, "koliko časa naj še čakam poljuba tvojih ust?" "Ernest!" je zdihnila ona ter ga pogledala ljubeznivo. "Le poljub, Klara! In potem bom vzel slovo in šel v daljni svet, in videla me nikdar več ne boš, in Bog ve, kje bom poginil!" In ležala mu je na prsih in solze točila. "Ernest," je ihtela, "ti ne smeš od mene! Kako naj potem živim, kako prenašam življenje na strani slabotnega moža! Je li, cla ne pojdeš, je li, da ne?" In on je trgal rože njenih ust. "Kje je Vid danes?" je rekla Klara potem in se mu izvila iz naročja. "Svojo glavo bi stavil," je odgovoril Ernest, "da je že doma in da z največjo skrbljivostjo preiskuje hleve in jasli svojih volov ter se s svojimi očmi prepričuje, so li očejeni konji In nasičeni svinjaka poetični prebivalci. Potem pa, potem pa seve, bo prišel k svoji Klari in bo povprašal, kako se počuti od Boga mu dana soproga! Ha! ha!" Lahno se je smejal. ' Večer se je bil naredilin noč se pripravljala, zaviti okolico v teman svoj plašč. Ta dva sta odšla proti Višavi in po pesku so se čuli njiju lahni koraki. O, da ju ni tedaj zadelo in razdrobilo neba prekletstvo! J i IV Meni pa sta poteptala v srcu mlado cvetje in pustinjo naredila v njem. Vprašal boš, kaj sem počel v tistem trenutku. Zemlja se je zasukala okrog mene in stara drevesa so se lomila nad menoj in vulkan mi je razsajal po možganih. Na dan so hotela srca moči—a niso mogle, In peklenske težave vse so me obšle! Prva beseda pa, ki se ml je Izrila izmed zob—je bila kletev. Strašna kletev je morala to biti, vzeta peklu iz najglobokejšega brezna! Naposled sem padel na zemljo in se pri tej priči z vročim čelom dotaknil mrzle dvocevne puške, ki mi je bila poprej odpadla. In misel mi prešine tedaj goreče možgane, misel, kV mi je tako rahlo objela koprneče srce in, vgnezdivši se v nje, mi hladila skelečo rano. Bog te varuj, dragi moj Bogomir, strašnih tistih trenutkov bodočnosti, v katerih nesrečnemu črvu skoraj ne oatane drugega, kakor s svojo roko vreči od sebe to uboštvo, ki ga imenujemo življenje! In že sem bil vzel slovo od sveta, kar mi je stopila pred dušo tvoja podoba, Bogomir. In vrgel sem od sebe morilno orožje in tok solza se mi je udri iz oči in srce je izjokalo svoje gorje! Na nebu pa so migljale zvezde, in tisti, ki za njimi kraljuje, je zrl tedaj z usmiljenjem na to ubogo stvar, ki je črni noči tožila tisočere svoje bridkosti in ki je bila vendar tudi ustvarjena kakor vse druge, da se veseli in radosti svoje bodočnosti! Pozno v noči sem prišel domov. Hlapec, čakajoč mojega prihoda, ml pove, da je šla gospa že davno k počitku. Tisto noč nisem zatisnil očesa. Svoje reči sem dejal v red, prott jutru pa sem se poslovil od svoje domačije In tebe, Bogomir, aem vzel s seboj. Zbudil sem te iz nedolžnega spanja, ko se je za gorami delal dan. Za seboj pa sem pustil pismo, v katerem je bilo povedano vae, vse z mrtvimi Črkami in brez srda, ki se mi je kuhal v duši. (Dalj« prihodnjič) Light Aluminum Castings Day or Piece Rate professional mfg. co. 1322 W. Monro. Si. SObDEREl ASSEMBLERS Immediate openings Permanent Apply Razni mali oglasi COOK and SECOND GIRL White Adults with summer home in Wisconsin Good Wages—'References Required Phone: Fairfax 8382 2840 W. BELMONT AV (Use Washtenaw Ave. entr V Proevetl so dneras IK no In delsvske vesiL U čitato vsak dan? WANTED CLEANING WOMAN White Room, board & laundry 5445 Ingleside Avenue Call: Superintendent MIDWAY 6483 WANTED TO RENT COOK Competent Family of 2 adults, 2 children Living in Lake Geneva, Wisconsin Separate living quarters Good pay. Pleasant living conditions Call: Wabash 1963 for appointment Apartments or Houses for Ward Executives WILL LEASE OR OCCUPY ON MONTH-TO-MONTH BASIS These high-type officials of our Company are willing and able to pay top rentals and will give, excellent $ care to your property. ^ Call or Write W. A. BROWN <,.. REAL ESTATE DEPT. SUPERIOR 6200, EXT. 3555 NIGHTS AND SUNDAYS . , ' < PARK RIDGE 1216 Montgomery Ward 619 W. Chicago Ave. - Chicago 7, H Flowers K. GORNIKDOLINSKI ALI GLEDATE ZA DOBRO PLAČO IN STABILNOST? Telefon kompanlja Ima nekaj takih prilik (JANITRESSES) Takoj od satetka pleča 72 V,c na uro. po treh mesecih 77 He ne uro in po Ustih mesecih po Mtt na ŽENSKE ZA ČIŠČENJE V VSEH DELIH MESTA Delovne ure od 5:30 pop. do 12 ure ponočL Oglasite se pri apartmente in hite za Wardove izvršne uradnike Vzamemo "Lease" ali pa najamemo na podlagi od meseca do meseca TI vil je vrste ursdniki naie druibr to pri volj' in zmožni plačati najviijo najemnino m e k se le nt no pazili na vafc- posentvo. Pokličite-ali pa pišite W. A. BROWN ^ REAL ESTATE DEPT. SUPERIOR 6200. EXT. 3555 ZVEČER IN OB NEDELJAH FA PARK RIDGE 1216 Montgomery Ward 619 W., Chicago Ave. • Chic.r«^ v upoeloTalnem uradu se ionske v pritličju 30f W. WASHINGTON ST. NAROČNIKOM Datum v oklepaj«, na primer (May 81. IMS), poleg vašega Imena na naalevu pomeni, da vam h s tem datumom potekla naročnina. Ponovite Jo prev» časno, da se vam list ne ustavi