RAZMIŠLJANJA NAŠEGA OBČANA -CIRILA STANIČA
Cesta pod Orlami
Občina Vič Rudnik ;e vnesla v plan 1981-1985 tudi gradnjo nove oeste pod Orlami. ki priteka od Lavrice na Doienjski cesti preko sedla pod Orlami proli Sastrem in Zadvom ob I itijski cesti. Vsi načrti zadnjega obdobja. ki obravnavajo sedanje predvsem pa bodoče prometne razmere na vzhodnem območju mc-sla, nakazujajo gradnjo nove pokrajinske ce-ste pod Orlami
Do sedanjega sedla pod Orlami imamo ic sedaj iz obeh dolin speljano holjšo kolovozno pot za naselje Orle in sosedne vasi za vzdrže-vanje gozdov in odvoz dolomirncga peska.
Od Gruberjevega prekopa do sedla pod Orlami imamo približno 9 km dolg greben Goiovca. ki je visok 150 metrov in je zelo slabo prevozen. Potega ceste ob Poti spomi-no%' in tovarištva imamo le gozdne kolovoze Za potrebe nemotenega razvoja mesta na Ljubljanskem barju (na jugu) in Ljubljan-skem polju (na sevem) so skušali cestno pro-metni strokovnjaki povezati obe veliki ravnini s cestnimi predori skozi Golovec Tako so bili nakazani ia obravnavani predori skozi Streli-ščt. Rakovnik, London. Vinterco, Rudnik in celo pud Moinikom za zvezo od Sostrega do Šmarja-
Sedaj veljavna in že odobrena cestna doku-mentacija za mestno obvoznico in avtocesto po sistemu »U« je že osvojila gradnjo dvojne-ga cestnega predora na jugu iz doline Malence z Rudnikum v naravni podaljšek globoke Bi-zoviške doline na severni strani Golovca. Osebno sem predlagal popolni prekop, to je usek skozi Golovec iz globoke doline na Ru-dniku v globoko naravno dolino za Bizovi-kom. V takšnem prekopu naj bi speljaii plov-no pot Italija-Jugoslavija in o Ivodnjavanje Ljubljanskega barja, obvoznico in avtocesto, hitro železnico. Dolenjsko železnico, lokalno cesto in vse potrebne mestne komunalne na-peljave.
V okviru 10-letnega programa za izgradnjo cestne mreže v Ljubljani je še vedno predvi-dena gradnja vzhodne mestne obvoznice z dvojnim predorom skozi Golovec šele okrog leta 1990. Trenutni družbenoekonomski po-ložaj ter povsem novo gledanje na razvoj že-lezniške in cestne mreže v Jugoslaviji v času, ko še nimamo zagotovljenih dovolj sredstev za gradnjo severne obvoznice od Šmartinske ceste do Celovške ceste in še bolj potrebne južne obvoznice, nas sili. da za obdobje do k»a 1990 ali do 1995 predlagamo novo po-krajinsko cesto preko sedla pod Orlami.
Zelo globoki naravni dolini v Lavrici in na
Sostrem pogojujeta cenejšo gradnjo vzhodne mestne povezave s primerno cesto, ki bo za-doslovala potrebam prometa tjado leta 1990-95, ko bomo šele spasobni graditi zelo potreb-no mestno vzhodno avtocesto in obvoznico.
Gospodarski in prometni razvoj vzhodnega predela Ljubljane nujno zahteva prehodno gradnjo ceste pod Orlami, podobno torej kol smo zelo posrečeno zgradili Večno pot na zapadnem območju mesta. Risba nam povsem jasno prikazuje veliko območje Ljubljanskega
barja in Posavja z zelo obetavnim in pospcšc-nim industrijskim razvojem.
Označil sem najbolj koristne trase cesi na južni in severni slrani Golovca. ki bodo v cni ali dnigi obliki p>osredovale promet preko no-ve ceste nad Orlami z izrazito željo, da lako najbolj primerno in koristno premostimo čas 10-15 let, ko bomo v eni ali drugi obliki speljali vzhodno avtocesto in obvoznico. Moje mnenje je, da bi cesto pod Orlami zgradili v tehniki polavtoceste.
CIRIL STANIČ