Poštnina plačana v gotovini. 21. štev. V Ljubljani, 26. maja 1923. Posamezna številka stane 1 Din. Leto V. Uredništvo In uprava v Ljubljani, Gradišče št 7. — Telefon št 77. NARODNO-SOCIJALISTIČNI TEDNIK fjjaročnina: 4 Din., ca Inozemstvo 6Din. na mesec. Izhaja ob sobotah. Za narodni socijallzei Letošnje Binkošti pomenijo za razvoj narodnega socijalizma v Jugoslaviji velepomemben korak naprej v boljšo bodočnost. Lepe praznike, katere so drugi izkoristili za izlete v okolico, smo mi posvetili delu za narodni socijalizem. In bili smo srečni, ker so se nahajali v naši sredi zastopniki bratske češkoslovaške socijalistične stranke, ki so prihiteli med nas, da nam dado z. ozirom na neugoden izid volitev v narodno skupščino oporo v borbi za uresničenje načel, ki jih zastopa naša stranka. To pot so bili prvič med nami tudi zastopniki čeških socijalistov z Dunaja in delegati naše stranke iz Srbije. Lahko rečemo, da je bila cela prireditev veličastna manifestacija za slovanski socijalizem. Letošnji naš strankin zbor je podprla jugoslovanska narodnosocijalistič-na mladina s svojim I. kongresom, s čimer je jasno dokumentirana bodočnost nar. socijalizma v Jugoslaviji; s svojim glasilom »Kladivar«, ki je pri tej priliki prvič izšel, in z intenzivnim delom v organizacijah bo vzgajala bodoče borce za narodni socijalizem. Kakor v Češkoslovaški, tako pomeni tudi pri nas organizacija mladih proletarcev bodočnost narodno - socijalistične stranke. Mladi! češkoslovaški in jugoslovanski proletarci so se pri tej priliki tudi sporazumeli glede organizacije celokupne slovanske socijalistične mladine, ki bo imela nalogo, delati na uresničenju slovanskega socijalizma. Razveseljivo je v našem gibanju tudi dejstvo, da se je letošnji strankin zbor v vsakem oziru jasno izrekel, kako stališče zastopa naša stranka napram raznim drugim organizacijam, ki slepomišijo med našim narodom kot eksponenti demokratov. Dosedaj nam je baš tavanje v najvažnejših vprašanjih najbolj škodovalo. To pot smo prelomili s preteklostjo: Komur je več za druge organizacije kot za našo, ta bo izvajal konsekvence in izstopil. Z brati Čeho-slovaki, kot izkušenimi organizatorji, smo se o vseli vprašanjih temeljito posvetovali in kakor dola njihova stranka v češkoslovaški, tako bo delala tudi naša stranka v Jugoslaviji za končne cilje, ki so nam skupni. Danes se jugoslovanski narodni sod-jalisti čutimo močnejše kot kedaj prej. V bratski čehoslovaški socijalistični stranki imamo močno oporo. Skupni napredek obeh strank je v interesu slovanskega socijalizma. Naš zbor je bil tudi dokaz, da pride kmalu čas, ko bodo južni kraji v naši državi!, ki so siti starih buržujskih strank, prestopili v mladi, sveži tabor narodnega socijalizma. Zelo važna je izjava tov. Zorčiča, predsednika glavnega odbora naše stranke v Beogradu, ki je rekel, da se Srb v boju nikdar ne umakne, pa se tudi ne bo umaknil v boju za narodni socijalizem. Delo, enkrat započeto se bo nadaljevalo do končne zmage. Na Hrvatskem, kjer so razmere najtežje, ima težko nalogo naš priljubljeni tovariš dr. Politeo. Gotovo pa je, da se bodo razmere izboljšale in da bo vzklil naš socijalizem tudi med hrvatskim delavskim narodom. Da damo oporo narodno-socijalistič-nemu gibanju na Hrvatskem in v Srbiji, zato smo poklicani v prvi vrsti Slovenci; ker se je ideja narodnega socijalizma, prenešena iz Češke k nam, pri nas najprej začela širiti. Istotako kot smatramo mi za svoje učitelje in pijonirje češkoslovaške nar. socijaliste, smatrajo Hrvati in Srbi nas Slovence za učitelje in pijonirje narodnega socijalizma v Jugoslaviji. Po veličastnih prireditvah, po delu, dovršenem med binkoštnimi prazniki, gremo narodni socijalisti z vso po- žrtvovalnostjo in vstrajnostjo na delo za jugoslovanski in s tem za slovanski socijalizem. Ta trdni sklep je gotovo ponesel s seboj sleherni delegat, ki se je udeležil naših prireditev. V naslednjem podajamo poročilo o poteku prireditve: PRIHOD DELEGATOV. V petek je dospelo s popoldanskim brzovlakom 20 zastopnikov bratske Češkoslovaške socijalistične stranke iz Prage. Dragim gostom se je peljal v Maribor naproti tov. Dobovišek iz Celja, jih je tam poleg zastopnikov stranke in mladine iz Maribora pozdravil na jugoslovanskih, tleh ter jih spremljal na poti v Ljubljano. V Celju je goste istotako kot v Mariboru pozdravila depu-tacija mladine in stranke. V Ljubljano je dospel vlak ob petih popoldne. — Brate Čehe je pozdravil v imenu stranke njen načelnik tov. Der-žič, v imenu mladine pa brat Kozinc. Odzdravila sta za stranko njen glavni tajnik br. Šole, za mladino pa glavni tajnik br. Burian. Zvečer se je vršil prijateljski sestanek pri »Mraku«. V soboto so prišli s popoldanskim vlakom zastopniki, čeških narodnih socijalistov z Dunaja1, kakor tudi delegati iz Srbije in Hrvatske; tudi te so sprejeli na kolodvoru zastopniki načelstev stranke in mladinske organizacije. Medtem so pa že tudi prihajali delegati iz raznih krajev Slovenije. — Zvečer je sijajno uspela v Narodni operi na čast našim češkoslovaškim gostom prirejena slavnostna predstava: »Gorenjski slavček«. Predstava se je vršila pri polnem gledališču in so se je poleg naših gostov udeležili tudi češkoslovaški izletniki iz Bratislave. Večina naših delegatov iz Slovenije je dospela v Ljubljano v nedeljo zjutraj, med drugimi, je bila zastopana Litija, Zagorje, Trbovlje, Celje s prapori,. I. KONGRES JUGOSLOVANSKE NARODNO - SOCIJALISTIČNE MLADINE. V nedeljo o poldesetih dopoldne pozdravi načelnik JNSM, brat Kozinc, pri polnozasedeni veliki unionski' dvorani zbrane zborovalce. Najprej se spomni umrlih prvoboriteljev, bratov Pulpana in Požarja, katerih spomin poičaste zbrani s tem, da se dvignejo' s sedežev. Nato pozdravi prvega boritelja in sedaj skupnega voditelja v narodno-socijali-stičnem pokretu, velikega apostola, brata Vaclava Klofača ter potem povrsti navzoče češkoslovaške zastopnike iz Prage in Dunaja, delegate iz Srbije, Hrvatske in Dalmacije, kakor tudi iz slo1-venskih krajev, naposled načelstvo Na-rodno-socijalistične stranke ter otvori I. KONGRES JNSM. Najprej se prečita pismeni pozdrav brata Klofdča, ki ga je poslal iz Prage. Nato pozdravi zbrano mladino strankin predsednik tov. /. Deržič, za njim želi br. poslanec Trnobransky kot podpredsednik izvrševalnega odbora češke socijalistične mladine, da bi se narodno-soc. mladinska organizacija razpredla po vseh krajih Jugoslavije ter dokazuje v daljšem govoru, da ima edino narodni socijalizem pravo bodočnost. — Tajnik br. Klatil prinaša pozdrave češkoslovaške mlad. organizacije na Dunaju, br. Cizinskj/ govori v imenu češkoslov. soc. stranko ter povdarja bodočnost slovanskih narodov. — V imenu češkoslov. soc. ženstva pozdravlja kongres sestra Metka Dudovd. Govori slovensko ter med drugim izrazi željo, da naj mlada organizacija ne raste le po številu, marveč tudi kulturno. Z vzklikom »Naj živi, raste in dobro napreduje naša jugoslo- vanska mladinska organizacija« zaključi svoj z viharnim odobravanjem sprejeti govor. — Br. poslanec Laube izroči pozdrave češkoslov. delavske strokovne zveze. — Iz, Beograda prinaša pozdrave br. Petrovič v imenu kluba narodno-soc. akademikov. — V imenu hrvatske n. s. omladine pozdravi kongres br. dr. Ser-kič. — Po pozdravnih govorih, se izvoli predsedstvo ter komisija za ugotovitev resolucij. V predsedstvo so bili enoglasno izvoljeni bratje Kozinc iz Ljubljane, Markovič iz Beograda in dr. Serkič iz Zagreba. Kot prvi referent nastopi br. Zorko Fakin, ki razpravlja o organizaciji! n. s. mladine, o njenem pomenu ter smotru. Ko svoj referat konča, prekine predsednik ob dvanajstih zborovanje do pol-dveh popoldne. Točno ob določeni uri se zbero popoldne zborovalci. Kot prvi referent govori br. Rudolf Dobovišek o socijalni zaščiti delavske mladine, za njim poročajo: br. Ivo Peruzzi o kulturni vzgoji1, br. Vlad. Kravos o strokovnem šolstvu, br. Rudolf Tumpej o alkoholizmu ter br. Rudolf Šimnovec o medsebojnih stikih med slovansko soc. mladino. Nato so bile prečitane resolucije, ki v glavnem vsebujejo povdarke posameznih referentov. (Ker tako prinese na novo ustanovljeno n. s. mladinsko glasilo »Kladivar« v svoji 2. številki podrobnosti o poteku kongresa, radi primanjkovanja prostora ne objavimo besedila resolucij.) Po kratki debati so bile vse resolucije enoglasno sprejete. S tem je bil dnevni red izčrpan. Kongres se je zaključil s himno »Hej Slovani«, ki so jo zborovalci stoje peli. Ob osmih zvečer je priredilo ljubljansko »Bratstvo« v unionski dvorani naravnost nadvse, sijajno obiskano in uspelo akademijo. Vse točke programa so se izvajale z vso preciznostjo in pravim čustvom. Težko bi bilo tu odločati, kdo se je najbolj izkazal, ker je tako-rekoč izvršil vsak svoj program naravnost izborno. Vendar, to se mora priznati, je zaslužil največjo pohvalo tam-buraški zbor, pred vsemi pa njegov neumorni zborovodja brat Mikulič, ki je dokazal, do kakih uspehov je mogoče dovesti v razmeroma kratkem času pri vztrajnem in smotrenem delu našo mladino. Dokazal pa je tudi sijajno, da je mogoče izvajati na tamburici tudil težka in komplicirana glasbena dela kot je »La Traviata«, v čimer je zbor dosegel svoj višek. Seveda je to> mogoče le pod vodstvom brata Mikuliča, ki druži v sebi izboren talent in potrebno vstrajnost ter trdno voljo. V znak zasluženega priznanja mu je poklonilo strankino načelstvo venec z rdečim trakom in trobojnico. Ne bo odveč, če izrečemo željo, da bi imele naše mladinske organizacije v vseh panogah kulturnega dela same Mikuliče. — Po končani akademiji1 se je razvila živahna prosta zabava s plesom. — Velika unionska dvorana je bila premajhna, vsi prostori do zadnjega kotička so bili zasedeni. Poleg naših čeških gostov so posedli prireditev tudi češkoslovaški izletniki iz Bratislave v družbi' tukajšnjega konzula g. dr. Beneša. IV. REDNI ZBOR NSS. Binkoštni pondeljek se je vršil strankin zbor v dvorani Narodnega doma. O poldesetih dopoldne otvori strankin načelnik tov. Deržič zborovanje ter pozdravi češkoslovaško delegacijo, ki je tudi letos prišla, da vidi; kako' razpolo- ženje vlada med nami. Nato pozdravi zastopnike češkoslov. socijalistov z Dunaja, delgate iz Srbije ter Hrvaške, kakor tudi vse ostale naše delegate. Povdarja, da se razvija stranka korakoma in pravilno. Najprej je nastala med Slovenci, potem med Hrvati in Dalmatinci, sedaj pa je pognalo korenine tudi v Srbiji. Naša dolžnost je, da jo razširimo od Triglava do Vardarja. Stranka je preživela sedaj prvo fazo. Po dozdevnem porazu se je včeraj na I. mladin. kongresu pokazalo, da ji je bodočnost zajamčena pri naši mladini. Omenja težko situacijo proletarijata, ki so jo zakrivili marksistični voditelji s tem, da so odklonili enotno fronto ter deloma prešli v tabor buržoazije. — Meščanske stranke zatrjujejo, da je rešitev proletarijata mogoča le v veliki stranki. Temu nasproti konstatira, da je spas edinole v enotni fronti duševnega in ročnega proletarijata (burno odobravanje), kar pa je mogoče doseči le potom narodnega socijalizma, s čimer se pripravlja tudi enotna fronta vseslovanskega proletarijata. (Živahno pritrjevanje.) — Brat češkoslov. poslanec Laube pozdravlja zbor v imenu osrednjega izvr. odbora češke socijalistične stranke. V glavnem izjavi, da so prišli češkoslov. delegati k nam v skepsi1, ker so se bali, da je vsled poraza pri zadnjih volitvah, ki ga je bil kriv kapitalistični volilni red, pri nas narodni socijalizem silno trpel, če že ne padel. Toda z veseljem so se prepričali, da je ravno nasprotno, da n. s. ideja ni podlegla, temveč, da se pripravlja na zmagovit pohod po( Jugoslaviji. Češkoslovaška socijalistična stranka bo storila vse, da se nam- bo mogoče razvijati in še bolj napredovati; ker smo vendar navezani drug na drugega. — Povdarjal je veliko važnost strok, organizacij za socijalizem poleg prosvetnega dela. — Hamburški socijalistični kongres je germanska manifestacija. V internacijonali tako dolgo ni1 za nas mesta, dokler ne bo branila svobode malih narodov, ne pa da jih ubija, kot se to godi sedaj. Za nas je edini izhod v združitvi slovanskih narodov, predvsem v solidarnosti slovanskih proletarcev; šele za tem pride svetovna solidarnost, kajti v internacijonali se moramo repre-zentirati kot ziaistoptiiki svobodnih narodov ter stati pod njihovo zaščito. — Zboru želi mnogo uspeha ter zaključi svoj živahno aplavdirani govor z besedami: »S/no z vami eno, z vami rastemo in padamo!«. Besedo povzame sestra Metka Dudovd v imenu češko-socijalističnega ženstva ter želi, da bi tudi pri nas nastopale žene in aktivno sodelovale v stranki, ker ravno žena vzgaja narod. Ce ni naprednih žen, ni naprednih narodov. Naš socijalizem daje ženi ravno-pravnost z možem. Na Češkoslovaškem je ta ravnopravnost nastopila ž;e z osvobojenjem 1. 1918. V parlamentu se nahaja 11 žen-poslancev, ki pripadajo po večini socijalističnim strankam. »Ponosne smo,« pravi, »da ravno naše nar. soc. žene največ in z uspehom delajo v zakonodajnih zborih.« Želi, da posvetimo tudi mi ženskemu delu največjo pozornost. »Namen socijalizma je ljubezen, bratstvo — boljši človek. — — Geslo br. Klofača je: »samovzgoja vodi k boljši bodočnosti!« Širite to seme tudi po jugoslovanskih njivah, bodite apostoli socijalizma. Naj živi in raste narodno-socijalistična stranka v Jugoslaviji, naj živi in raste narodni' socijalizem!« Burnemu odobravanju njenega krasnega govora kar ni hotelo biti konec. Brat Burian, glavni tajnik češkoslovaške soc. mladinske organizacije iz Prage prinaša pozdrave dvajset tisoč organiziranih mladih bratov in sester iz Češkoslovaške. Brat Šenk, zastopnik češkoslov. soc. z Dunaja pozdravlja zbor v imenu stranke in mladine. Iz Beograda prinaša pozdrave strankin predsednik, tov. Zorčič, ter omenja, da se že tudi tam lepo razvija n. s. ideja. Dela se je lotila v prvi! vrsti akademska omladina. Borba se vodi na dve fronti: proti buržoaziji na eni strani in proti marksizmu na drugi strani. Borba je težka, toda Srb se nikdar ni strašil borbe, ne bo se je tudi za narodni socijalizem. — Svoj govor sklene: »Vračamo se v Beograd s prepričanjem, da se bo bodoči strankin zbor in kongres mladine vršil v prestolici, v našem Beogradu.« Zbor pozdravi še v imenu naše mladine br. Kozinc. NatO' se prečita sledeče pismo brata Vaclava Klofača: Praga, 17. maja 1923. Bratje! Dasiravno ne morem k Vam — sem vendar v duhu med Vami. Pred seboj vidim lepo Ljubljano z njenim ponosnim starim gradom, vidim Vaše slovenske planine, ki me tako neizrečeno mikajo, vidim pred seboj rodovitno, zeleno ravnino, katero pridno obdeluje Vaše marljivo slovensko ljudstvo, a končno vidim Vas, same znane Vaše obraze, odkrite prijatelje in brate že izza več let; vem, kaj imate danes v mislih, o čem pač razpravljate — zato pa sem v’ duhu pri Vas, dasiravno sem v Pragi. Vaše in naše gibanje pomeni pomlajenje in prerojenje narodne misli. Izraz narodnosti ni samo jezik, marveč no-sitelj narodnosti je v prvi vrsti ljudstvo; zato pa mora biti prava narodna politika tudi v resnici ljudska in že zaradi tega socijalistična. Bili so tudi pri Vas časi, ko je re-prezentirala narodno gibanje — recimo: častno reprezentirala le maloštevilna plast naroda. Spominjam se rad teh velikih in plemenitih rodoljubov od dob narodnega preporoda pa do nedavno umrlega dr. Tavčarja. Toda povsod je stalni razvoj in napredek in danes najboljši poedinec ne pomeni nič, ako njegovih misli ni osvojilo ljudstvo in ako nimajo opore med ljudstvom. Narod je živ organizem in vse bolesti in stremljenja vsake njegove plasti, ter vsakega njegovega stanu, vsa njihova socijalna vprašanja so v resnici bolesti, stremljenja in vprašanja naroda. Kdor je v resnici naroden, mora odkrito čutiti tudi socijalno in tudi socija-list mora biti naroden, zakaj tu nista le dva razreda, kakor to uči marksizem, marveč tu je višja enota naroda, ki je za vse enako nujna in iz katere se, kakor je to dokazala ravno naša narodna obrana tekom svetovne vojne, porajajo največje moralne sile in najlepše čednosti nas vseh! Zato, kot socijalisti, ki zavračamo marksizem, pristajamo s ponosom k narodnostni misli in zato smo tudi mi pri nas in Vi pri Vas državotvorna stranka, dasiravno imamo vsi skupaj dovolj vzroka biti nezadovoljni. Nacijonulizem se mora preroditi, da bo zamogel dalje vršiti svoje veliko po-slanje, zato pa se ne strašite ničesar in veselo pojdite na delo! Bodite apostoli narodnega socijalizma! Tudi mi smo bili nekdaj majhni in slabi, toda danes smo velika in močna stranka. Razvoja ne more nikdo zadržati! Nikdar ne smete izgubiti ljubezni do ljudstva, nobena stvar Vas ne sme potreti in napraviti malodušne! Verujte v svoje ideale in delajte, organizirajte, agitirajte in bodite vsak na svojem mestu apostol narodnega socijalizma! In prišlo bo končno do zmage teli, ki so svoje ideale združili z ideali ljudstva, ki bo šlo za njimi. Narodni socijalizem naj živi! V. Klofdč podpredsednik senata, predsednik izvr-ševalnega odbora češlcosl. socijalistične stranke. Bratu Klofaču odpošlje zbor pozdravno brzojavko. Prečitajo se še pozdravi, ki so jih poslali: Izvrševalni odbor češkoslov. soc. stranke v Pragi, izvrševalni odbor č. soc. stranke iz severnočeškega industrijskega centra — iz Liberc ter tov. dr. Rostoharja iz Prage. — Nato preide zbor k 1. točki dnevnega reda, k poročilu političnega tajnika, tov. /. Tavčarja. — Njegovo, res temeljito in izčrpno izvajanje podajamo v celoti na drugem mestu. — Tov. Franjo Rupnik je kot organizacijski tajnik poročal o strankini organizaciji. — Namesto blagajnika, tov. Ambrožiča, ki vsled hripavosti ni mogel govoriti, je prebral njegovo poročilo tov. Urbančič. Za nadzorstvo je poročal tov. Šale-har ter predlagal absolutorij. — Enoglasno sprejeto. — Nato so se vršile volitve načelstva in osred. izvršev. odbora. Za načelnika je bil ponovno enoglasno izvoljen tov. Ivan Ueržič. Ob eni popoldne prekine predsednik tov. Deržič zborovanje do treh. Začetkom popoldanskega zborovanja, je govoril tov. Deržič trezno in premišljeno o notranjem in zunanjem političnem položaju. Njegov, kakor tudi izvrstni govor zagrebškega tov. dr. I. Politea o narodnem socijalizmu priobčimo prihodnjič v celoti. Po končanih referatih predloži v imenu odseka za sestavo resolucij tov. Tavčar sledeče resolucije, ki so bile po kratki debati proti 2 glasovom sprejete. Resolucije. 1. NSS konstatira, da se vsled razpalje-nja plemenskih strasti, vsled zapostavljanja socijalnih in gospodarskih vprašanj, nahaja notranja državna politika v najtežji krizi. V interesu jugoslovanske države in proletarijata je nujno, da se državna kriza brez odloga reši. Vlada je poklicana, da inicijativno in v sporazumu z ljudstvom poseže v rešitev državne krize. Rešitev državne krize je mogoča samo s sporazumno revizijo ustave, izhajajočo iz stališča zakonodajnih samoupravnih edinic. Revizije ustave ne zahtevamo mogoče na ljubo kakim državnopravnim teorijam ali iz separatističnih razlogov, ampak samo iz velikih državnih, narodnih, socijalnih in gospodarskih interesov. 2. Zahtevamo, da vlada pospeši deiini-tivno določitev državnih me), vai-uioč naše v mirovnih pogodbah nam zajamčene pravice. Pozivamo vlado, da v reškem vprašanju odločno in neoinajano vztraja na stališču, da sta Baroš in Delta naša iast. Pozdravljamo obnovitev obrambne zveze z bratsko Češkoslovaško, ki bodi porok mirnemu razvoju Slovanstva in najuspešnejše sredstvo za ustvaritev slovanske vzajemnosti. Enako bratskim odnošajem s Češkoslovaško naj bi se priključila tudi Poljska. Istotako pozdravljamo prvi sporazum z Bolgarijo, ki naj prinese mir in končni sporazum južnih Slovanov na Balkanu. Kakor uvidevamo, da je komunizem zagrešil v Rusiji velike pogreške, moramo smatrati Rusijo predvsem za slovansko državo in delati na to, da ustvarimo vse predpogoje za najtesnejšo bratsko zvezo. Obsojamo vsako vmešavanje naše države v akcije zapadnih kapitalističnih in reakcionarnih vlad, da škodijo slovanski Rusiji. V prepričanju, da je samo v popolni enakopravnosti in samoodločbi vseh narodov osiguran mir v Evropi, odločno protestiramo proti nasilju, ki ga izvajata nad zasužnjenim delom našega naroda Italija in Avstrija. Zahtevamo, da vlada z najener-gičnejšimi sredstvi zaščiti narodne, kulturne, gospodarske in socijalne pravice tega dela našega naroda, s povdarkom, da se neodrešenemu ozemlju nikdar ne odrečemo. 3. NSS ponovno konstatira, da se ie kot socijalistična stranka z odkritosrčnim prizadevanjem trudila, da pridobi vse piole-tarske skupine in stranke za to, da sc stvori enotna fronta vseh socijalistov, proti ofenzivi kapitalizma in reakcije. Z enotno socijalistično fronto bi ne bila samo paralizirana ofenziva kapitala in reakcijo in s tem dana možnost za politično, gospodarsko iu socijalno zboljšanje težkega poio-žaja, v katerem se danes nahaja jugoslovanski proletarijat, ampak hi enotna socijalistična fronta podala najboljše predpogoje za sporazum med Srbi, Hrvati in Slovenci. Idejne in taktične razlike poedinih socijalističnih strank so toliko, da za danes še opravičujejo obstanek teh strank. Nikakor pa ne opravičujejo razcepljenosti teh strank v slučajih, kadar je treba vsemu razredno zavednemu proletarijatu enotno nastopiti proti složnemu kapitalističnemu nasprotniku. To je mišljenje NSS, na katerem, bo tudi v bodoče vztrajala. NSS z obžalovanjem konštatira, da so se njena stremljenja po enotni obrambi proletarskih interesov odklonila od drugih socijalističnih strank; obžaluje, da so se stremljenja NSS razbila ob neopravičenem samoljubju in nestrpljivosti posameznih voditeljev marksističnih socijalističnih strank. 4. Kakor tudi NSS priznava potrebo enotne socijalistične fronte, pa vendar ne more odstopiti od svojih temeljnih načel, ki jih zastopa z ozirom na razumevanje socijalizma. Že zgodovina socijalizma sama zahteva, da se socijalizem, ki temelji strogo na marksistični in internacijonalni bazi, revidira in prilagodi času in razmeram. Za nami je veliki zgodovinski dogodek svetovne vojne in dovolj imamo vzgledov na eksperimentih komunizma v Rusiji. Socijalizem mora iz teh činjenic izvajati konsekvence in sc iztrgati iz petrificiranega dogmatizma in pokazati sposobnost za evolucijo. Potrebujemo nov socijalizem, katerega ravno zastopa NSS. Ideologične in etične sile moramo smatrati za odločilne činitelje v življenju družbe in odločno zanikati marksistično, izključno materijali-listično naziranje socijalizma. Nacijotialno obiležje, katerega hočemo dati našemu gi- banju, nima nič skupnega s šovinizmom, imperijalizmom ali materijalizmom. Naš nacijonalizem je socijallstični, ki temelji v naši državi in narodu, ter je prikrojen njegovim razmeram in potrebam. 5. Načelstvu NSS naročamo, da v smislu referata političnega in organizacijskega tajnika izpopolni organizacijo stranke in pri tem polaga prav posebno važnost na idejno vzgojo organizirancev. Načelstvo NSS pooblaščamo, da glede taktičnega uveljavljanja stranke na zunaj stoii po svojem prevdarku vse potrebno, kar je v danem položaju možno. 6. »Sokolstvo« smatramo za važno kulturno - vzgono organizacijo in pozivljemo vse pristaše NSS, da se z največjo vnemo v njej udejstvujejo. Pri tem ko pa pozivljemo somišljenike na sokolsko delo, odločno želimo, da .»Sokolstvo« v vsakem slučaju varuje svoje izvenstrankarsko sta-liSče In ne dopusti, da bi se v imenu »Sokolstva« uveljavljale politične ideologije, ki ne morejo biti skupne vsem »Sokolom«, brez razlike strank. 7. Izjavljamo, da pristaš NSS ne more biti član »Organizacije jugoslovanskih nacionalistov«, ker je organizacija nacijonaj no šovinistična, ker organizacija zagovarja iu uporablja nasilstvo in ker organizacija zastopa in izvaja politična načela, ki so nasprotna programu NSS. Imamo silno »Sokolsko« organizacijo, ki bo lahko v vsakem slučaju ščitila even-tuelno ogrožene nacijonalne interese. Po kratki debati o slučajnostih je predsednik zaključil ob polšestih popoldne nadvse lepo uspeli zbor. V hotelu »Tivoli« so imeli zborovalci družabni večer, pri katerem so sodelovali tamburaši naše mladinske organizacije. Tako so se pri najlepšem razpoloženju končale narodno-socijalističiie bin-koštne prireditve. Kdor jim je bil priča, si je lahko ustvaril sodbo o stranki in njeni bodočnosti, in ta sodba sigurno ni slaba. ODHOD GOSTOV. Srbi in Hrvatje so se odpeljali že v pondeljek zvečer, dunajski; delegati v torek z opoldanskim brzovlakom, medtem ko so delegati iz Prage posetili v torek in v sredo Bled ter Bohinj, odkoder so se podali še na dalmatinsko obalo, predno se vrnejo v domovino1. — Upajmo, da so se čutili pri nas kot doma! lahko nagnenje k prehlaje- NJU? Prevelika občutljivost? Bolečine olajša in naredi telo odporno masiranje in umivanje s pravim Fellerjevim Elzafluidom! Veliko močnejši, izdatnejši in boljši kakor francosko žganje. Kot kosmetikum že 25 let priljubljen za negovanje zob, zobnega mesa, ust in kože na glavi! S pakovanjem in poštnino 3 dvojnate ali 1 špecijalna steklenica 24 dinarjev: 3G dvojnatih ali 12 špe-cijalnih steklenic 208 dinarjev in 5 odstotkov doplačila. Razpošilja: lekarnar EUGEN V. FELLER, STUBICA DONJA, Elzatrg št. 357, Hrvatsko. (103-10.) Pregled preteklosti in nažrt za bodočnost. (Poročilo pol. tajnika NSS, tov. Ivana Tavčarja, na strankinem zboru, dne 21. maja.) Velike preizkušnje je prestala v preteklem letu naša stranka. Boijevali smo boje z nasprotniki, ki niso bili saimo številčno močnejši, ampak so razpolagali z velikimi materijelnimi sredstvi, katerih je naši stranki vedno primanjkovalo. Zavedali smo sc, da bojujemo bo) z močnejšim nasprotnikom. Zavedali smo se, da iz boja ne moremo odnesti odločilne zmage! Navzlic tej zavesti smo se pa bojevali vstrajno', kot se morejo bojevati samo idejni borci. Ide-(ja narodnega socijalizma je bila tista gonilna sila, ki nam je vlivala pogum, ki nam je dajala moč, da smo vstrajall v vsakem boju do zadnjega. In kakor smo verovali v poslanstvo narodnega socijalizma, tako smo verovali tudi v svojo stranko. Prepričaini smoi bili, da je ideal narodnega socijalizma vreden žrtev in vreden boja. Prepričanj smo bili, da ideja narodnega socijalizma ne more doživeti poraza in zato smo tudi verovali, da stranka, ki zastopa načela narodnega socijalizma ne more propasti. In v tej živi idejni veri smo bojevali boje. Naj je potem stranka tudi doživela nekaj neuspehov, smo še danes prepričani, da ni doživela porazov ideja narodnega socijalizma. (Viharno odobravanje.) Danes je dan, ko nam je skleniti račune za preteklo Ietoi Brez vsakih zakrivanj si moramo odkritosrčno izpovedati vzroke, zakaj nismo boljše zaključili leta, kot smo ga. In kar je najvažnejše, iz izkušenj preteklega leta si moramoi izdelati nov bojni načrt za prihodnjost. Smo kakor armada, ki se je od sovražne premoči morala tre-notno umakniti iz bojne črte, da znova zbere svoje moči in se pripravi za nove napade. Poleg idejne uverjenosti mora biti v nas tudi nepomirljivi ofenzivni duh, ki nas ne sme nikdar zapustiti. (Odobravanje.) Državna kriza in zagrebški kongres. Celo dobo prve narodne skupščine ie pretresalo državo — državna kriza, ki še danes ni rešena. Navzlic poimpioz-nemu sprejetju vidovdanske ustave, še danes ni rešeno ustavno vprašanje. Ne samo ustavno vprašanje, ampak tudi neznosne socijalne in gospodarske razmere se pridružujejo vzrokom državne krize. Brezpravnost nep1 9525-— 9475"— 100 angl. funtov II 44200'— 445001— Curiška borza. 22. maja 15. maja švicarskih frankov 100 dinarjev jo stalo 5'80 5-75 100 franc, frankov tl 36-80 36-85 100 laških lir l> 26-75 27'— 100 čeških kron It 16-55 16-84 100 nemških mark 0.01 o-oi 100 poljskih „ t| o-oi 001 100 avstrijskih kron II 0-0078 0-0078 100 ogrskih „ II o-io 010 100 bolg. lovov It 4-45 4-40 100 dolarjev V 554 — 554- — 100 angl. funtov 2554 — 2564 — Beograjski trg. Cene v dinarjih za 1 kg; Mast 36—38; slanina 34—36; goveje meso 18—20; suho meso 35—38; krompir nov 10 do 18. Zagrebški žitni trg. Zagreb, 22. maja. Cene v dinarjih za 100 kg postavljenih na baško, odnos, vojvodinsko postajo notirajo: Pšenica (76—77 kg) 440—445; rumena koruza 260—265, bela 295—305, defektna 170 do 250; rž (71—74 kg) 365—375; ječmen za pivovarne 325—340, za krmo 300—305; oves 285—295; pisani fižol 450—600, beli 450—550; pšenična moka »0« 675—705, »2« 650—680, »4« 625—655, za krmo 225—235, ržena moka 525—530; drobni otrobi 160— 170, debeli 250. Tajinstveni morilec deklet. (Pravica ponatisa pridržana.) (Nadaljevanje.) »Milostljivi gospod, la umor je izvršil nekdo, ki ga vsi poznamo. To je Jakovo znamenje! Videl sem eno izmed deklic, ki jih je umoril v Whitecliaplu, tako je razmesaril vse svoje žrtve.« »Prismoda,« zavpije polkovnik. »Ven! Poberi se mi izpred oči!« Služabnik zbeži, med potoma pa še vedno vpije: »On je to storil! On in nihče drugi! Jak je umoril našo gospo, Jak je umoril našo gospo!« V paviljonu. Ko ostali služabniki čujejo ime strašnega morilca, odidejo takoj iz paviljona. Polkovnik ostane sam pri svoji mrtvi soprogi. Molče sedi težko preizkušeni mož na divanu poleg svoje mrtve soproge in drži njeno roko v svoji desnici. Nepremično občuduje njen celo po smrti lepi obraz. Stari vojak prikriva svoj bol. Tudi črv zavesti, da ga je sedaj že mrtva Nel!y varala, še vedno gloda v njegovi duši. Kljub temu pa se vidi, kako težko ga je zadela izguba soproge. Dolgo časa sedi v tihem razmiš-ljevanju poleg mrtve Ne!ly. Ura je že kazala polnoč, ko se začujejo po vrtu hitri koraki. Takoj nato vstopi v paviljon večje število policijskih stražnikov z detektivom Davisom na čelu. Davis pristopi k polkovniku in mu sta- vi več vprašanj, na katera mu stari vojak odgovarja s hripavim glasom. »Nobenega dvoma ni, da je bil tu strašni morilec deklet,« de Davis resno. »Vsi znaki kažejo na to — predvsem truplo umrle gospe in poročilo o maskiranih možeh!« Polkovnik se dvigne z divana in vzklikne: »Ne, jaz ne verujem tega. Nikakor ne. Kaj neki naj bi imel ta strašni človek opraviti z mojo Nelly? Na kak način naj bi bil prišel na vrt?« »Jak ne pozna nobene zapreke!« odvrne detektiv. »Gotovo je nekaj izvedel o vaši soprogi, kar mu je dalo povod, da je izvršil grozoviti čin. Moje naziranie potrjuje izpoved sobarice.« »Ne, ne, to ne more biti res! Najbrže je lord Duncan umoril mojo soprogo!« »Njega bomo še tekom te noči zaprli,« odgovori Davis, »vendar pa jaz ne verujem v njegovo krivdo. Nikoli ne bi bil lord svoje žrtve tako razrezal.« »Na mizi leži pismo!« vzkrikne nenadoma eden od stražnikov. Davis se naglo obrne. »To je Jakova pisava! Gospod polkovnik, pismo je naslovljeno na vas. Morilec ga je pustil tu.« Po teh besedah vroči Davis pismo polkovniku, ki ga pa zavrne rekoč: »Prečitajte ga sami, gospod, jaz ga ne morem.« Hitro raztrga detektiv ovoj in čila pismo s tresočim glasom: Gospodu polkovniku Macu Donnellu! Zopet je prejela ena izmed vlačug zasluženo kazen. Ta vlačuga je Vaša soproga. Smrt je zaslužila radi sledečih nečastnih dejanj: 1. radi nezvestobe, učinjene s tem, da je imela ljubavno razmerje z lordom Duncanom; 2. radi tatvine 10.000 funtov šterlin-gov. To vsoto je izročila svojemu ljubimcu ; 3. radi krive prisege pred sodiščem, vsled česar je prišel v ječo kot tatvine osumljen zvesti služabnik; - 4. radi poskušenega umora. Vsak dan je pomešala v jedi, za Vas pripravljene, malo množino arzenika, da umrete počasne smrti vsled oslabelosti. Po Vaši smrti je hotela poročiti svojega ljubimca. — Odločil sem se, da ne pustim zločinki izvesti svoje sramotno dejanje in tako sem Vas to noč zavaroval pred njenimi peklenskimi naklepi. V podkrepitev mojih trditev Vam izroči sobarica dokazilno pismo. Strup najdete v sobi svoje soproge! Jak. Ko prečita tajni policist pismo, upre svoj pogled v polkovnika, ki sloni na stolu z nazaj nagnjeno glavo, težko hropeč. Na njegovem obrazu se pojavlja modrikasta polt. Davis pristopi k polkovniku in ga skuša dvigniti, da se izravna sključeno telo. F.den od stražnikov prinese vode. Po dolL gc-ni naporu se končno posreči polkovnika zopet zbuditi iz nezavesti. In zopet vzkipi v starem vojaku odločnost. Četudi še omamljen se dvigne s sedeža in odide omahovaje od mrtve soproge. — »Ničvredna — morilka!« škriplje z zobmi. »Pekel naj ti bo plačilo!« Detektiv pristopi k njemu in ga mirno-resno nagovori: »Gospod polkovnik, o tatvini sem poučen. Služabnik je vsekakor nedolžen!« »Da — on je nedolžen!« tarna polkovnik. »Lord Duncan bo moral priznati, da je prejel ukradene novce. Vrh tega mu to prav lahko dokažemo. Toda sedaj Vas, gospod polkovnik, vprašam po zadevi o PO-skušeni zastrupitvi?« Častnik glasno vzdihne. »Ah, sedaj mi je vse jasno — vse! 2e ntkaj časa sem me obhajajo pogosto slabosti. Moja soproga mi je vedno sama pripravljala hrano. Nikoli pa ni nič pokusila od moje jedi — jaz — jaz nesrečnež!« Ta izpoved je Davisu zadoščala. Kažoč na mrtvo truplo reče: »Zastrupljevalka tedaj! — Kako neki je mogoče, da more biti tako krasno bitje taka zločinka? Človek bi komaj kaj takega verjel!« Obrnivši se ponovno bere pismo tajin-stvenega maščevalca, potem pa zašepeče: »Da, on je, strašni morilec. Ali pa ni ta ženska zaslužila krute kazni? — Ako ne bi bilo Jaka, bi bil polkovnik umrl in lepa zločinka bi uživala zmagoslavje nad njegovo smrtjo!« Medtem je policijsko osobje sestavilo zapisnik o dejanskem položaju. »Gospod polkovnik,« izpregovori Davis, »ali mi blagovolite odgovoriti še na nekaj vprašanj?« »Da — da,« jeclja težko preizkušeni mož. »Vaša sobarica je povedala, da so jo vjeli maskirani možje!« »To je tudi meni pravila.« »Nobenega dvoma ni več! Eden izmed njih je bil Jaki« »Ali so bila vrata pri paviljonu zaklenjena?« nadaljuje detektiv s svojini zasliševanjem. »Ne, bila so samo priprta.« »In kje ste našli — svojo soprogo?« Izdaja konzorcij »Nove Pravde«. Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani Odgovorni urednik Anton Brandner. Gradbeno podjetje Ing. MIHIČ in BR11E. Ljubljana, Bohoričeva 20. NA NOVO DOŠLA le VELIKA ZALOGA najmodernejših SLAMNIKOV In svilenih KLOBUKOV. Istotam se sprejema vse vrste klobukov po naročilu v preobllkanje, barvanje In belenle po najnižji ceni. Modni salon H. STADLER Ljubljana, Sv. Petra cesta it. 32, I. nadstropje. Kolesarji, pozor! Ogledajte sl pred nakupom prvovrstna kolesa Puch in Waffenrad IIIIBIimntibanaibollše nomško znamke piluUllIlllinn ter vso druge potrebščine po najnižjih cenah pri tvrdki IGNAC VOK Ljubljana, Sodna ul. 7. Podružnica: Novo mesto, Glavni trs 73. p A Vi&učuk potpe tniK© in po ityt ate Prednosti! Ceneje ia znatno trajnije nego ed koze! Va r s t v o m i mraza 1 IRtiMUlfftlArtiMjiiiuiuiirl Zbirka opernih in operetnih tekstno. Izšli so sledeči zvezki: Štev. 1. Tajnost. „ 2. Jenufa. » 3. Seviljski brivec. „ 4. Gorenjski slavček. „ 5. Mefistofeles. „ 6. Prodana nevesta. „ 7. Nižava. „ 8. Vrag in Katra. „ 9. Čarostrelec. „ 10. Janko in Metka. „ 11. Zapečatenci. „ 12. Tosca. Izdala in založila „Zvezna tiskarna in knjigarna" v Ljubljani, Wolfova ul. 1. Vsak zvezek stane 3 Din. 118 H [.2.201 Pisarna: CEL3E, Aleksandrova ul. 4. Nalvlije obrestovanje Vlog na hranilno knjižico in v tekočem računu brez vsakoršnega odbitka. Hranilne vloge vezane na dallie odpovedne roke in večji vezani zneski se obrestujejo po dogovoru. Poštnohranilniške položnice so na razpolaganje. Posojila pod ugodnimi pogoji. Eskomptiranje povzetij in trgovskih računov. Uradne ure vsak delavnik od 8. do 12. In 4ii od 2. do 6. ure popoldne. Illllllll milil ..... L JAX & SIN Ljubljana, Gosposvetska cesta priporoča svojo bogato zalogo: PisaSnih strojev „Adler“ »i Šivalnih strojev za rodbino in obrt. Dvokolesa: Styrla. DUrkopp. Orožno kolo (Waffenrad) iJ&T Ceniki zastonj In franko iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiii A. & E. Skaherne Ljubljana (127) Najvecla izbira manufakturnega in modnega blaga. Najnižje cene! Za vsa pleskarska dela, lakiranje voznih koles 1 Tone Malgaj f 8 Ljubljana « S 8 Kolodvorska ulica št. 6. ■ Konfekcijska tovarna Fran Derenda S [it Ljubljana Pisarna: Emonska cesta 8. telef. Interurb. 313. Tovarna: Erjavčeva cesta 2, nasproti dramskega gledalISCa. Telefon interurb. 294. Najmodernejša in naiveija tovarna moških dečjih in fantovskih oblaiil. 77 s*~ Konkurenčne cene. iPflMI lodni salon Stuchly-Haik« Ljubljana, Židovska ulica št. 3. talni klobuki vedno v zalogi! - Popravila se sprejemajo! Priporoča nalnoveJSe modele slamnikov, svilenih klobukov In ieplc. ger PRIZNANO NIZKE CENE. -»52 [ JOSIP PETELINI ! Ljubljana. Sv Petra nasip 7 ; !, (blizu frančiškanskega mostu). 37 S J Kravate, srajce, palice, potrebščine za S S šivilje, krojače, čevljarje in sedlarje S IBDRBNSRil BSHHP, anBeograd Delniška glavnica: Din 60,000.000*— Rezerva: .... Din 32,515.000’— Podružnice: Bled Jesenice Cavtat Korčula Celje Kotor Dubrovnik Kranj Hercegnovi Ljubljana Jelša Maribor Metko vi č Prevalje Sarajevo Split Šibenik Zagreb. 82 Amerikanski odio. Naslov za brzojave: JADRANSKA. Afilirani zavodi: JADRANSKA BANKA: Trst, Opatija, Wien, Zadar. Frank Sakser STATE BANK, Cortlandt Street 82. New-York City. Veza za 3užnu Ameriku: BANCO YClGOSLAVO DE CHILE, Valparaiso, Antofagasta, r* j n_____ r*___DnrvonJr Punta Arenas, Puerto Natales, Porvenir. ■fi 6ii |wt««w ‘gM»iTqnn )|AOiVNU38 O