eftasiUf ffc^fovnc* shwtpnosti fofartic whutvv a.lpina. sir!
LETNIK 17
ŠTEVILKA 4
ZIRI, APRIL 1978
Zoključni račun za leto 1977
Poslovno leto 1977 smo zaključili ter sestavili zaključni račun, s katerim smo ugotovili uspeh, ki smo ga dosegli. Pri analizi podatkov smo ugotovili, da smo v primerjavi s preteklim letom dosegli 46 % večji celotni dohodek, ob upoštevanju interne realizacije, vseh sredstev smo porabili 53 % več ter tako dosegli 27 % višji dohodek. Pri tem moramo upoštevati podatke TOZD Obutev Ziri, TOZD Obutev Gorenja vas in TOZD Plastika, ker obstojajo omenjene TOZD šele od I. 1. 1977, medtem ko je v letu 1976 bilo celotno njihovo poslovanje zajeto v TOZD Proizvodnja.
Materialni stroški so v primerjavi s preteklim letom precej porasli, tako porabljene surovine, material in električna energija za 54%, proizvodne storitve za 192%, tu so zajeti predvsem transportni stroški, izplačane kilometrine, potni stroški ter telegrafski in telefonski stroški, stroški za uvajanje nove proizvodnje in naročnine za časopise, ki so zajeti pod postavko drugi materialni stroški so se Povečali za 31 %, stroški najemnin in zakupnin, komunalnih storitev, taks in storitve skupnih služb so se povečale za 141 %, dnevnice, terenski dodatki so se povečali za 14 %, amortizacija po predpisani stopnji pa Se je zmanjšala za 3 %.
Iz dohodka smo pokrili vse Pogodbene in zakonske obveznosti ter prispevke SIS, ki so v Primerjavi s preteklim letom porasle, predvsem pogodbene in zakonske obveznosti, z izjemo Plačil za bančne storitve, od 35 % Jo 271 % (davek iz dohodka).
Cisti dohodek smo namenili za Osebne dohodke, ki so porasli za 24 %; za sklad skupne pora-be — stanovanjski del, ki ga ko-•"'stimo za nakup stanovanj, ozi-■"onia dajanje posojil za indivi-•lualne gradnje, s porastom za 20 %• v sklad skupne porabe — •■edni račun, ki ga koristimo za Izplačilo regresa, za redni do-P4st, za kritje regresirane pre-hrane, za izplačilo odpravnin ob odhodu v pokoj, za dotacije in Podobno s porastom za 36%; za ■"ezervni sklad, ki je poraste! za za pokritje posojila za nerazvite 1 % porasta ter za po-'britje obveznosti po samoupravnih sporazumih za 23 % manj in ^ poslovni sklad 14% manj kot ^ preteklem letu.
V TOZD Prodaja smo ustvarili za 11 % več celotnega dohodka, porabili za 12 % več sredstev ter dosegli za 5 večji dohodek v primerjavi s preteklim letom.

ka krili osebne dohodke, ki so v primerjavi s preteklim letom porasli za 20 %, namenili v rezervni sklad za 5 % več, v sklad skupne porabe za 65 % več, za pokritje posojUa za nerazvite za 21 % manj ter v poslovni sklad za 26 % manj kot v letu 1976.
Zaloge gotovih izdelkov so bile vse leto, z izjemo meseca januarja, precej višje kot v preteklem letu. Po stanju 31. 12. 1977 so bile v TOZD Obutev Žiri višje po vrednosti za 161 %, v TOZD Prodaja — domača obutev za 45 odstotkov, zaloge tuje obutve pa za 69 %. V TOZD Plastika so zaloge porasle po vrednosti za 70 %. Kakor zaloge gotovih izdelkov so porasle tudi zaloge repro-materiala in nedokončane proizvodnje. Tako so delno tudi povečane zaloge vplivale na zmanjšano likvidnost, ki se je skozi vse leto odražala v finančnem poslovanju. Glede na to, da moramo račune poravnavati v 15 dneh od nastanka dolžniško—upniškega razmerja, ki nismo smeli dovoliti kreditiranja na račun dobaviteljev kot v preteklosti, temveč smo v povečanem obsegu najemali kratkoročne kredite pri poslovnih bankah, za kar smo morali, v primerjavi s preteklim letom, plačati pre-
cej višji znesek obresti. Nujno je, da skušamo znižati zaloge gotovih izdelkov, kakor tudi zaloge repro-materiala na čimbolj ustrezno višino.
V kolikor se ozremo na uspeh po posameznih TOZD, ugotovimo, da smo v TOZD Plastika, TOZD Obutev Gorenja vas in TOZD Prodaja pokrili obveznosti iz dohodka, dotirali prav v vse sklade ter rezervirali za pokritje obveznosti po samoupravnih sporazumih v zadostni višini, razen pri TOZD Obutev Ziri, kjer smo namenili v poslovni sklad le v višini za pokritja posojila za nerazvite oziroma smo uspeli rezervirati iz čistega dohodka nekoliko zmanjšan znesek, nakazilo obveznosti po podpisanih samoupravnih sporazumih.
Pri analizi celotnega prlliod-ka dciovnc organizacije smo ugotovili, da se je v primerjavi s preteklim letom povečal za 32 °/o, sredstev smo porabili več za 33 %, zakonske in pogodbene obveznosti so se povečale za 20 "-'o, dohodek pa za 28 %.
Ce na kratko ocenimo poslovni uspeh v letu 1977, lahko trdimo, da smo kljub težavam, ki smo j ill morali premostiti, poslovali dokaj uspešno.

Kot v proizvodnih TOZD so tudi tu porasli vsi materialni stroški. Porabljen material in električna energija sta porasla za 11 %, stroški proizvodnih storitev so nižji za 72%. V proizvodnih storitvah so največje postavke — stroški skupnih služb, stroški telefona in PTT stroški ter stroški prevoza. Stroški reklame in propagande so se povečali za II %, reprezentančni stroški za 149 %. Največji porast stroškov smo zasledili pri najemninah za poslovne prostore, komunalnih storitvah in zdravstvenih storitvah. Dnevnico in terenski dodatki so se povečali za 113 %, amortizacija pa se je povečala za 1 %. Po pokritju vseh obveznosti iz dohodka smo iz čistega dohod-
Takole ustvarjamo dohodek v TOZD
Naloge sindikalne orgonizocije so široke
Aktivnosti sindikatov pri uresničevanju zakona o združenem delu.
Nadaljnja aktivnost organizacij in organov sindikatov na vseh ravneh mora biti usmerjena v stalno spremljanje doseženih rezultatov.
Delavci — člani sindikata so v osnovnih organizacijah sindikata nosilci aktivnosti, določenih s programi uresničevanja zakona o združenem delu v temeljnih organizacijah združenega dela in zato sprejemajo odločitve, ukrepe in usmeritve za njegovo nadaljnje uresničevanje.
Osnovne organizacije sindikata morajo nameniti posebno pozornost organiziranju in vodenju razprave o vsebini predloženih odločitev.
Ob tem, da nastajajo pogoji, v katerih bo lahko vsak delavec v skladu s svojimi možnostmi, znanjem in interesi ustvarjalno sodeloval pri razvijanju in uveljavljanju samoupravnih odnosov na podlagi uresničevanja pravice dela, pa se še vedno ugotavlja, da dejansko odločanje o pogojih in rezultatih delavčevega dela v mnogih sredinah delavcu še ni dovolj izborjeno.
Pritisk silnic vsesplošne družbene akcije je ugoden: dohodek delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela postaja vse bolj odvisen od produktivnosti, količine in kakovosti dela delavcev, od pogojev gospodarjenja ter upravljanja z družbenimi sredstvi kot minulim delom.

tS'
—	sindikat bo v akciji uresničevanja zakona tudi sodeloval z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami,
—	zbiranje, objavljanje in izmenjava pozitivnih rešitev Iz prakse mora postati nujna sestavina akcije,
—	pomembno je doseči še ustreznejše in še bolj angažirano vključevanje sredstev javnega obveščanja v vse vidike aktivnosti,
—	priprava potrebnih strokovnih gradiv ter njihova objava v sredstvih obveščanja bo še naprej ena izmed aktualnih nalog sindikatov.
Kot podiaga ostalih vidikov dohodkovnih odnosov v organizacijah združenega dela, so urejeni odnosi na področju samoupravnega sporazumevanja o pridobivanju in razporejanju celotnega prihodka, dohodka in či-
in dohodek Se naprej ugotavljala na ravni delovne organizacije in pri tem uporabljala takšna ali drugačna merila za obračun in prenos dohodka iz delovnih na temeljne organizacije, v zvezi s tem mora biti tudi uresničeno določilo, da ima vsaka temeljna organizacija svoj žiro račun,
—	za razvoj našega družbenoekonomskega sistema življenjsko pomembnemu elementu — materialno-ekonomskim vzpodbudam delavcev k boljšemu gospodarjenju ter večanju svojega in družbenega dohodka — kot eni bistvenih podlag dohodkovnega sistema, je potrebno posvetiti veliko več pozornosti,
—	več pozornosti bo potrebno posvetiti tudi zahtevam, ki prihajajo s strani delavcev samih, ki pozivajo k razumljivemu in jasnejšemu oblikovanju samoupravnih splošidh aktov,
dohodke in skupno poralx), na sredstva za razširitev materialne podlage dela in rezerve, opredeljena mora biti tudi njihova soodvisnost, ta razmerja morajo biti določena s samoupravnimi sporazumi o osnovah piana v TOZD,
—	delitev sredstev za osebne dohodke je za delavce še posebej pomembna in je njena ustrezna ureditev podlaga in vzpodbuda za doseganje večje produktivnosti dela, ustvarjanje dohodka pa tudi podlaga stabilnejšega sistema in hitrejšega razvoja samoupravnih odnosov,
—	zavzeti se je potrebno za takšne osnove In merila, ki bodo spodbujala delavce k nenehnemu povečevanju dohodlui, k njegovi smotrni delitvi in združevanju ter povečevanju produktivnosti svojega in družbenega dela,
—	preprečevali bomo pojave, ko se sredstva za osebne dohodke oblikujejo neodvisno od ustvarjenega dohodka.
—	samoupravni sporazumi o združevanju dela delavcev v te-
Vse bolj se pri delavcih začenja uveljavljati tudi zavest in spoznanje, da dohodek njihove temeljne organizacije združenega dela ni le rezultat njihovega dela, temveč dela vseh delavcev v združenem delu, da pa je njim, ki so ga ustvarili, neodtujljiv.
Spoznanje o nujnosti družbenega planiranja kot temelja razvoja in družbene reprodukcije je uveljavljeno. Nezadostna uveljavitev družbenoekonomskega položaja in vpliva delavcev se opaža pri razporejanju dohodka, čistega dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke.
Nujno je še nadalje poglabljati in pospešiti akcijski pristop k uresničevanju zakona o združenem delu. Akcijski programi uresničevanja zakona naj se na vseh ravneh sindikalne organiziranosti v največji možni meri prilagodijo potrebam:
Ničesar, kar je pomembno za delavce, ne sme mimo sindikata
stega dohodka ter delitvi sredstev za osebne dohodke. Pri urejanju le-teh je potrebno v akcijskih usmeritvah izhajati zlasti iz sledečih temeljnih nalog:
—	organiziranje temeljnih organizacij povsod tam, kjer so za to pogoji, je potrebno dosledno izpeljati,
—	v skladu z zakonom in brez odlašanja moramo izvesti razdelitev sredstev, pravic in obveznosti med temeljne organizacije povsod tam, kjer to še ni bilo storjeno,
—	preprečevati je potrebno, da bi se zakonska določila o osnovah za pridobivanje dohodka obšla ter bi se celotni prihodek
—	uspešno izpolnitev nalog družbene preobrazbe zajema tudi ureditev področja ugotavljanja in razporejanja čistega dohodka,
—	doseči moramo, da bodo v vsaki TOZD določena ustrezna merila za razporejanje čistega dohodka na sredstva za osebne
meljne organizacije so, kot akti v katerih naj bi delavci konkretizirali temelje svojega družbe noekonomskega položaja v temeljni organizaciji združenega dela in družbi, temelječega na pravici dela z družbenimi sredstvi, še zelo pomanjkljivi in terjajo izvedbo akcije, njihovega spreminjanja in dopolnjevanja.
Sindikati bomo v skladu s svojo družbeno vlogo s svojo aktivnostjo ustvarjali pogoje za uresničevanje delavčevih družbenoekonomskih in drugih samoupravnih pravic, dolžnosti in odgovornosti in za odločanje o drugih vprašanjih njihovega družbenoekonomskega položaja.
Iz poročila Vinka Hafnerja na seji Republiškega sveta Zveze sindikatov
Temeljna ideinopolitična izhodišča zo delovanje sindikatov v pripravah za 9. kongres Zveze sindikatov Slovenije
Ocena uresničevanja sklepov 8. kongresa Zveze sindikatov Slovenije kot podlaga za pripravo in idejnopolitično usmeritev 9 kongresa:
8. kongres Zveze sindikatov Slovenije, ki je bil novembra 1974, je sprejel med drugim dva zolo pomembna dokumenta in sicer statutarni dogovor o organiziranosti in delovanju sindikatov in zveze sindikatov v SR Sloveniji in sklepe kongresa.
Vsekakor so sklepi 8. kongresa slovenskih sindikatov Se danes večinoma povsem aktualni in nam torej laiiko služijo kot dobra osnova za oblikovanje stališč in sklepov.
V	preteklem štiriletnem obdobju so nastale v naši družbi nekatere pomembne spremembe v smeri intenzivne samoupravne družbene preobrazbe in krepitve socialistične demokracije, ki se seveda morajo ustrezne odraziti tudi na organiziranosti, metodah delovanja in akcijski usmerjenosti sindikatov. Mislim predvsem na uresničevanju usta ve, zakona in ukrepov, ki občutno spreminjajo družbenoekonomski položaj delavca v združenem delu.
uveljavljanje družbene vloge sindikatov
v	političnem sistemu socialističnega samoupravljanja
Mislim, da bo prav to terjalo določene spremembe v organiziranosti, metodah delovanja in akcijski usmeritvi sindikatov. Gre za to, kako v prihodnjem obdobju še učinkoviteje uveljavljati ustavno vlogo sindikatov kot množične politične organizacije delavskega razreda v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja, torej kot razredne organizacije delavcev v boju za uveljavljanje njihovih avtentičnih Interesov, za osvoboditev dela, za pravico delavca, da neposredno razpolaga s pogoji in rezultati svojega dela.
Za uspešno uresnlčevaje družbene vloge, tako zveze komunistov, kot tudi sindikatov, je odločilnega pomena po eni strani njihova dejanska zakoreninjenost med delavci v združenem po drugi strani pa njihova čimveč J a neodvisnost od vpliva Vodilnih poslovodnih sestav in strokovnih služb v organizacijah združenega dela.
V	sklop vprašanj, ki so povezani z uveljavljanjem ustrezne družbene vloge sindikatov, spada tudi njihovo delovanje v delegatskem sistemu.
samoupravna preobrazba združenega dela
. To je bilo že do sedaj in ostaja tudi v bodoče osrednja družbena naloga sindikatov. Toda če-Prav se je zelo povečala druž Gena osveščenost delavcev in
razširile oblike samoupravljanja, vendarle ne moremo trditi, da smo, v celoti gledano, v tem obdobju že prešli od upravljanja v imenu delavcev na dejansko upravljanje delavcev samih, da se torej večina delavcev tudi počuti kot samoupravljalec oziroma gospodar. Vsekakor pa je sedaj delavcem odprta takšna perspektiva in ustvarjeni so stvarni pogoji, da že v naslednjem obdobju postane samoupravljanje tudi dejansko prevladujoč družbeni odnos.
pospeševanje razvoja
proizvajalnih sil
zdru2enega dela:
V sedanjem obdobju intenzivnih prizadevanj za samoupravno družbeno preobrazbo postaja uspešen razvoj proizvajalnih sil, torej povečanje družbene produktivnosti dela, bistveni pogoj za uspešen razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov.
Čeprav so se sindikati že do sedaj aktivno bavili z vsemi temi vprašanji in so skušali pritegniti k temu čim širši krog članstva, so bile bistvene gospodarske odločitve v organizacijah združenega dela vendarle preveč prepuščene vodilnim poslovodnim sestavam oziroma strokovnim službam. Pomembno področje aktivnosti sindikatov je družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje o obli-
Mati delavka
Ko ura zazvoni pet, tiho vstane, pogladi svoje kuštraste glavice, popravi jim odejo, počasi zapira vrata spalnice in spet se začenja nov delovni dan. Na delo je treba, pa Se spočita nisem si misli ienska, ko si pripravlja obleko. Otrokoma mora pripraviti obleko in hrano, dokler se ne vrne iz shiibe.
Na poti do sluibe premišlja, kaj je pozabila naročiti otrokoma in veliko veliko reči, ki se jih še ni domislila le doma.
V sluibi jo čaka trdo delo, narediti mora veliko. Paziti mora na kvaliteto, da ji mojster opravljenega dela ne zavrne. Da bo kuverta debelejša ob tnesecu, ieli preseči mejo določenega dela. Poleg dela, katerega morajo delavke opravljati, druiba zahteva, da se samoupravno in drui-benopolitično udejstvujejo. Želele bi se udejstvovati mnogo bolj, če bi to zmogle. Toda na njenih ramenih je na tisoče dru. linskih problemov, skrbi in vsakdanjih opravil. Veliko neprespanih noči ob bolnem otroku, veliko dni še kosila v miru ne poje. Veliko kotov pobriše vsak dan. Mnogo perila in posode gre skozi njene roke, pa še zmerom mora. najti čas za svoje ljube otročičke.
kovanju in delitvi dohodka jn osebnega dohodka.
Posebno ekonomsko področje, ki mu bodo morali posvečati sindikati večjo pozornost kot do sedaj, je sistem oblikovanja cen blaga in storitev. Seveda ostaja še naprej pomembno področje
aktivnosti sindikatov prizadevanje za povečanje družbenega standarda in socialne varnosti delavcev. To Je zlasti področje zdravstva, pokojninsko-invalid-skega zavarovanja, socialnega varstva. Izobraževanja, otroškega varstva in kulture.
Ali smo res nezreli?
Ko premišljujem o zakonu o združenem delu, kaj vse nam omogoča in kakšne obveze nam nalaga, vedno bolj ugotavljam, da smo pogosto nezreli za tako korenite spremembe v družbenem dogajanju. Takrat, ko preberemo: delavec — proizvajalec ima te in te pravice, takrat hrupno zaženemo, to so naše osnovne pravice. Če beremo še naprej, kjer so napisane tudi obveznosti, takrat pa menimo, da nas to ne zadeva, da so to obveznosti samo nekaj ljudi v TOZD ali nekaj deset ljudi v delovni organizaciji. Kako spretno se znamo Izmikati dolžnostim!
Ne zavedamo se bistva zakona o združenem delu. Res Je, da je naša samoupravna socialistična družba zelo demokratična. Vendar tudi demokracija Ima svoje meje. Tovariš Tito je rekel: »Ni demokracija tisto, da bi lahko vsak počel, kar bi hotel; to nI demokracija, ampak anarhija«. Moram poudariti, da smo se preobjedli belega kruha, zato se lahko večkrat obnašamo vandalsko. Nismo resni pri delu, niti pri sprejemanju samoupravnih aktov. Prepričan pa sem, da nas bo čas, ki nas prehiteva, naučil resnosti — žal prepozno. Z vsem takim početjem dokazujemo, da nismo zreli, da bi v bistvu razumeli naš samoupravni družbeni sistem.
Stanko MRLAK
Ko Se dan konča, ko vsi trdno spijo, mati nima sna. Še vedno razmišlja, kaj je ostalo nepo-storjenega, da bo zjutraj postorila, preden bo šla na delo. Tak je vsak delavni dan matere, delavke. Spremljajo jo skozi živ-
ljenje delo in skrbi, strah in ljubezen. Ljubezen do dela, če ga le ima. Ljubezen do otrok, katero ji ne more vzeti nobena sila sveta. Skrbi ima do zadnjih dni iivljenja.
Zora ZIVKOVIC Gorenja vas
v sodelovanju temelji uspeh vseh nas
ISPO sejem - lepo, moderno in praktično
ISPO sejem v Munchnu je največji sejem športne opreme v Evropi. Vsako leto v drugi polovici februarja proizvajalci, prodajalci in kupci z vsega sveta pokažejo, kaj so pripravili za svoje potrošnike za prihajajočo sezono. Sejem je zaprtega tipa in potrošnikom ni omogočeno, da bi si ga ogledali (vstopnina je 25 DM).
Na razstaviščnem prostoru je 20 paviljonov, od katerih so nekateri v treh nadstropjih, kar pomeni, da si mora obiskovalec sejma vzeti ves dan časa (sejem je odprt od 9. do 18. ure), če s) želi ogledati vse. V halah 18, 19 in 20 je bila zbrana vsa elita proizvajalcev opreme za zimske športe, predvsem smučarske.
Alpina razstavlja že več let v hali 19, skupaj z Elanom in Al-miro. Letos smo bili posebej zadovoljni, saj smo dobili povsem na novo narejeno stojnico, ki se je po izgledu lahko kosala z najlepšimi na sejmu. Posebej pa je bila naša stojnica v središču pozornosti zadnji dan sejma, v nedeljo, ko sta ga obiskala smučar št. 1 na svetu, Šved Ingemar Stenmark in pozneje še predsednik bavarske vlade.
Strokovne ocene sejma ne morem dati, ker sem imel premalo časa, da bi si ga bolj natančno ogledal. Lahko pa povem, da posebnih novosti pri smučarski opremi ni, da pa je sejem pokazal prizadevanje vseh razstavljavcev ponuditi kupcu vse najlepše in najfunkcionalnejše, kar pomeni, da spreminjajo oblikovanje obutve, smuči, obleke, palice in vezi, toda le v oblikah, ki so že znane. Pri smučarski obutvi lahko ugotovimo, da proizvajalci ponujajo kupcem obutev za vsako starost in tudi različno znanje smučanja. Tako
smo lahko videli čevelj za triletnega otroka, deške, ženske in moške, do vrhunskih tekmovalnih čevljev npr. za hitrostne smučanje (na 1000 m v Cervinii). Vsi modeli so lepi in praktični barve pa, kot da so se potegnile vase. Ni več kričečih rumenih belih, sinje modrih, ampak so zelo popularne pastelne barve (sinjemodra, temnejše modre, siva, pastelno rdeča in črna), pretežno za ves čevelj. Mnogobarv-nosti se izogibajo.
Razstavljavcev za tekaške čevlje je bilo veliko. Pokazali so standardne čevlje za rekreacijo, čevlje različnih višin in ivzedb, pa tudi vrhunske tekmovalne čevlje z Racing podplati 50 mm. Obiskovalčevo pozornost so pritegnili posebno celi vliti čevlji firme Zeta, za katere pa menijo da nimajo bodočnosti zaradi možnosti pokanja v večjem mrazu in zaradi neugodnega počutja, ker noga ne more »dihati«. Dynafit je ponudil novo iz vedbo konice podplata in nove okovje, ki pa še ni bilo dodelano, testirali pa so ga na svetov nem prvenstvu v klasičnih disciplinah v Lahtiju, ki se je zaključevalo prav v času sejma. Tekmovalce s tem okovjem so morali ogreti na toplem, da je lahko snel smuči.
Ob tej priliki bi rad citiral še tov. Prjahina, trenerja naše tekaške reprezentance, ki je dejal prilikom obiska v naši tovarni, ko je videl nove vezi za naše tekmovalne čevlje, ki se odpenjajo in zapenjajo s palico:
»Kako naj kot trener pripravim tekmovalca k temu, da trenira upogibanje itd., ko pa jih vi tako razvajate.«
Tudi moto sejma bi lahko rekli, da je bil v tem slogu: vse lepo, moderno, praktično in poceni.
\
Vrh našega smučarskega čevlja
V Bologni Umsko obutev
Od 4. do 8. marca je bil v Bologni sejem obutve. Prikazana je bila predvsem zimska obutev. Sejem zavzema precejšnjo površino, saj obsega kar 13 razstavnih prostorov. Vendar pa so obutev, podplati, kože In mode-lirjl razdeljeni po razstavnih prostorih, da obiskovalec lahko takoj vidi po skupinah ženske, moške modele, podplate In drugo, ne da bi preveč iskal.
Kot sem žc omenil, je bila na sejmu predstavljena predvsem zimska obutev. V veliki meri so bibli zastopani ženski škomji, katerih prednji deli so zelo visoko krojeni, videli pa smo tudi škornje, narejene Iz enega kosa.
Oblika kopit sili vse bolj v konico. Podplati so tanjši In kot zmerom pri Italijanih, usnjeni, vse pete pa so preobložene s spodnjim usnjem. Pete so tanjša, lepe In precej visoke. Veliko uporabljajo termoplaste in to v kombinaciji z usnjem in to tako, da je z usnjem preoblečena peta, ali pa da Je postavljen usnjen okvir. Zelo veliko pa Je tudi termoplastov brez kombl-
nacije usnja. Slabo Je bil na sejmu zastopan polluretan. Proizvajalci obutve so ga pri svojih modelih uporabili bolj malo, pokazali pa so ga proizvajalci podplatov. Vendar niso pokazali nič novega. Videli smo podplate vseh debelin, ozke In široke, vse kar so delali nekaj zadnjih let.
Albin SIFRAR
NOVICE IZ PRODAJNE MREŽE
Načrt obnove ali odpiranja prodajaln sorazmerno dosledno izpolnjujemo.
V Banjaluki smo odprli obnovljeno prodajalno pred novim letom;
Osijek smo odprli v drugi polovici februarja;
Trbovlje pa sredi marca.
Za tekaškimi čevlji je veliko povpraševanje
Težave uvozne službe
Dnevno se slišijo pripombe, da repromaterial in rezevnl deli iz uvoza ZOPET niso prispeli pravočasno. Nekateri celo menijo, da je za to kriva uvozna služba, zato želim pojasniti težave pri uvozu, ki se pa iz leta v leto stopnjujejo.
Da poslovanje na začetku leta lahko nemoteno poteka, prejmemo vsako leto za prve tri mesece avanse glede na lanskoletni uvoz. Za te avanse je treba zbrati vse potrebne podatke In dati banki Izjave. Težje je z materiali, katerih v prejšnjem letu še nismo potrebovali, kar pa nI redko. Lahko navedem primer z uvozom polietilenske pene v foliji za kaširanje materiala od Save. Ker nam nikakor nI uspelo dobiti predujem kvote za ta material, ki ga lansko leto nismo uvozili, je direktor posredoval pri Gospodarski zbornici v Ljubljani, Pri vredni komori v Beogradu, sekretarju za kemično industrijo in
drugod. Kljub vsem tem posredovanjem smo dovoljenje za uvoz prejeli precej pozno.
2c koncem lanskega leta smo zvedeli, da bomo potrebovali za vse uvozne posle nove obrazce in smo jih tudi takoj naročili. Ker pa so v Beogradu mudili s tiskom , smo te obrazce prejeli prepozno in to je že bila prva ovira za redno poslovanje, čeprav se lahko pohvalimo, da je Narodna banka Ljubljana prvi zaključek na novih obrazcih potrdila prav nam.
Velike težave so nam, kot tudi drugim uvoznikom povzročile spremembe šifer, ki jih je okrog 7000, ki jih je bilo treba prilagoditi materialom, ki jih uvažamo. Spremenili so se tudi uvozni režimi. Globalne devizne kvote (GDK) in pogojno prost uvoz (ULB) letos nI več, zato je pa več materialov prešlo na režim robni (blagovni) kontingent (RK) in devizni kontingent (DK).
Kakor vidite, je res mnogo težav pri uvozu, čeprav sem navedla le nekatere. Lahko pa bi naštela še razne druge probleme.
Upam, da sem vsaj delno pojasnila probleme, s katerimi se srečujemo delavci v uvozni službi, kar nam onemogoča, da bi vedno pravočasno preskrbeli vse materiale, čeprav bi bila to naša dolžnost in želja. Preveč smo odvisni od zveznih predpisov, ki urejajo zunanjetrgovinsko poslovanje.
Anica COKAN

Usklajeni vzorci — manj reklamacij
Nobovo viorcev-temelj odločilve nabavne politike
Iz prakse nam je poznano, da smo v Alplni skoraj vse vzorčne pošiljko zgornjega usnja in ostalih materialov v času priprave kolekcije uvažali.
Ugotavljamo, da domače spremljajoče industrije, ki spremljajo čevljarsko stroko, napredujejo zelo počasi in niso zmožni slediti našim potrebam. V zadnjih nekaj letih se položaj nekoliko izboljšuje v zvezi z oskrbo vzorcev in imamo v zadnjem letu nekaj naših tovarn usnja, ki se zelo Prizadevno vključujejo v pripravo vzorcev. Njihovi vzorci so bili prisotni tudi na sejmu usnja v Pirmasensu. Kupovati vzorčne količine usnja v Italiji in Nemčiji je zaradi zmanjšanja uvoza rednih partij zelo problematično. Noben proizvajalec usnja ali dmgih vzporednih proizvodov, ki jih rabimo v čevljarski industriji, ni pripravljen prodajati samo vzorec. Vsak si od prodaje vzorcev želi tudi večja naročila, ki bodo omogočila obstoj in razvoj vsake tovarne. Kot posledica razmer, ki so prisotne na področju nabave iz uvoza, predvsem pri zgornjem usnju, se bomo morali več posvetiti domačemu razvoju in še bolj so-
Kaj bomo prodajali?
Tudi letos je bila poslovodska konferenca v Portorožu, kot vsa zadnja leta.
Tu so delovni pogoji za konferenco zelo ugodni.
Kot vsakič je bil namen konference, da se dogovorimo za organizacijo prodaje v mreži in naročimo obutev iz Alpinine in ostalih kolekcij, v tem primeru za sezono jesen — zima 1978/79.
Kako se pripravljamo za konferenco. Medtem ko prodajamo letošnjo kolekcijo jesen-zima, že pripravljamo tako kolekcijo za naslednje leto.
Problem pri pripravi kolekcije je zlasti v tem, ker na domačem tržišču ni ustreznih materialov in jih moramo uvažati.
Potem pa se pojavi problem, da so nosilci skupin obutve (vzorec vrste obutve) napravljeni iz dobrih uvoženih materialov, iz istih materialov izdelamo cele skupine obutve (vzorci), ko pa je treba izdelati na tisoče parov v redni proizvodnji, iščemo material — na domačem tržišču v ustrezni barvi in kvalitetah, ki mnogokrat zelo odstopa od tistega, kar smo uporabili pri izdelavi vzorcev.
Običajno so seveda ta odstopanja in škoda na kvaliteti in izgledu obutve.
Poslovodje so letos predlagali, da mora biti kolekcija izdelana iz domačih materialov, tako da že takoj lahko vemo, kakšna bo redna proizvodnja in pravočasno lahko napravimo us/trezen izbor. To bi gotovo veliko pomagalo pri našem delu.
Od takrat, ko začnemo pripravljati kolekcijo, pa do končnega izbora in naraščanja, še vedno nastane v kolekciji veli-
ko sprememb. Zato se odločamo predvsem za vzorec in barvo šele na konferenci sami. To delo opravi ožja komisija poslovodij.
Pri naših odločitvah nam veliko pomagajo informacije ob obisku sejmov. Tu spoznamo tokove zadnje mode, tako glede vzorcev in barv.
Obutev v prodajalnah namreč sedaj vodimo po cenah brez prometnega davka, medtem ko prodajamo obutev že z vračunanim prometnim davkom. To smo morali uvesti zaradi stalnih sprememb prometnega davka.
V tem delu smo obravnavali probleme proizvodnje in druga organizacijska in kadrovska vprašanja v mreži.
Ocenili smo tudi uspehe poslovanja med dvema konferencama v maloprodajni mreži in TOZD.
Splošna ocena poslovodij je bila, da je kolekcija dovolj usklajena z zahtevami mode, kar se je pokazalo na beograjskem sejmu.
Poslovodje so zato lažje izbirali, ker je bilo dovolj dobrih modelov.
Naj omenim še to, da so organizacijo konfcrcnce letos vsi pohvalili in izrazili željo, da bi s tako organizacijo nadaljevali.
Ivan CAPUDER
delovati z usnjarji. Vemo tudi, da nabava sama ni poklicana, da usmerja naše proizvajalce in jim posreduje smeri našega razvoja. Tu je vsekakor potrebno teamsko dolo strokovnjakov iz nabave in razvoja, ki bodo skupno raziskovali tržišče in sodelovali s proizvajalcem usnja, da bodo le-ti vedeli, v katero smer naj se razvijajo in kaj naj delajo. Pri tem nikakor ne smemo zanemariti cen izdelkov — vzorcev, ki bistveno vplivajo na končno formirano ceno in posredno na večjo ali manjšo prodajo posameznih modelov. Prednost vzorcev, ki jih dobimo na domačem trgu, je dvojna. Skrajša se čas od naročila do izdoba-ve, predvsem pa se v nabavni službi na osnovi uspešnih vzorcev odločamo, kdo bo naš dobavitelj, saj nam je poznana cena in kvaliteta. Posli, zasnovani na taki osnovi, so običajno najboljši.
V nabavi smo prepričani, da je samo s skupnim prizadevanjem razvojne in nabavne službe možno preskrbeti kvalitetne vzorce v pravem času in s tem doseči učinek, ki si ga vsi želimo; pravočasno nabaviti ustrezne materiale.
Jože BOGATAJ
Sejem v Zagrebu je pokazal napredek
v času od 21. do 24. februarja je bil v Zagrebu tradicionalni sejem usnja, obutve in usnjene konfekcije. Na tem sejmu je raz stavljala večina jugoslovanskih proizvajalcev usnjenih izdelkov. Med njimi pa je bilo tudi nekaj tujih proizvajalcev.
Tudi Alpina se je udeležila tega sejma. Naši izdelki modne obutve, razstavljeni na sejmu, so po kakovosti in modnosti na ravni drugih proizvajalcev. Ugotavljamo lahko, da smo letos imeli zelo kvalitetno kolekcijo smučarskih čevljev. Ta obutev postaja iz leta v leto zanimivejša za jugoslovansko tržišče. To dokazuje prodaja v pretekli sezoni, tako tudi v prihodnost lahko gledamo z velikim optimizmom. Ko opazuješ obiskovalce, z zadovoljstvom ugotavljaš, da gredo mimo vseh izložb brez postanka, pred izložbo smučarske obutve pa se zbirajo večje skupine, ki želijo zvedeti podrobnosti o tej obutvi. Zanimajo jih cene, razlika med vrhunskimi in poprečnimi pancerji. Zanimivo pa je to, da veliko obiskovalcev ni vedelo, kakšnemu namenu služijo tekaški čevlji. Za dva čevlja iz te grupe smo prejeli priznanje.
Modna obutev je bila izdelana iz naravnega usnja, pri katerem prevladujejo naravne barve. Oblika kopit je dokaj umirjena, vendar pa še vedno teži k višjim petam in koničastim oblikam.
Od slovenskih proizvajalcev se tega sejma nista udeležila Peko iz Tržiča in Lilet iz Maribora. Planika pa je letos dala poudarek predvsem športni obutvi. Športna obutev postaja vedno bolj zanimiva, ker gre večina v izvoz na zahod. Tudi cene so dokaj ugodne, kajti vzhodno tržišče posta-
ja vedno težje, ker so serije vedno manjše, pa tudi cene so iz leta v leto nižje. Prodaja modne obutve je vedno težja, saj je tudi domače tržišče postalo zelo zahtevno. Prav tu pa je naša boleča točka, saj kvaliteta tovrstne obutve vztrajno drsi navzdol. Delovne organizacije, za katere smo še nedavno mislili, da delajo manj kvalitetno obutev
in da nam ne morejo konkurirati s svojo kvaliteto, vztrajno napredujejo, poleg tega pa imajo še nižje cene.
Na sejmu so bili deležni posebne pozornosti proizvajalci čevljarskih strojev. Ti so dosegli tak ogromen napredek, da lahko pričakujemo tudi v čevljarski industriji prodor avtomatizacije. Najzanimivejši je bil
stroj za sešivanje gornjih delov brez prešivalke, kar je skoraj neverjetno, pa je vendarle res. Zanimivi pa so bili tudi drugi stroji z večjimi izboljšavami.
To so le bežni vtisi s sejma, verjetno pa so drugi člani naše delovne organizacije videli še kaj zanimivejšega, saj si ga je ogledalo kar precejšnje število.
Adolf KRI2NAR

Paviljon Alpine na sejmu v Zagrebu
Samoupravna kronika
SKUPNI DELAVSKI SVET
JE NA 19. REDNI SEJI
16. 2. SPREJEL NASLEDNJE
SKLEPE:
—	V zvezi z inventurami je skupni delavski svet sprejel sklep, da se prevelike zaloge ne smejo poravnavati z naslednjo pošiljko, kot se je to dogajalo do sedaj.
Nabavna služba mora pri večjih zneskih proučiti primanjkljaje in jih rešiti, za kar je zadolžen Jože Bogataj. Predsednika centralne inventurne komisije se zadolži, da spremlja izvedbo odpravljanja manj kov in presežkov.
—	Razpiše dodatno še 1 štipendijo za tehniško čevljarsko šolo. Ostale sklepe odbora za izobraževanje je SDS potrdil.
—	V komisijo za sistemizacijo, organizacijo in vrednotenje delovnih opravil imenuje: Ivana Podobnika, Marijo Strlič, Karla Florjančiča, Gregorja Pustovrha, Franca Jereba, Zorana Kopača, Marijana Bogataja, sodelovali
pa bodo Viktor Zakelj, Olga Fi-ster in Alojz Gregorač. Mandatna doba je 4 leta.
—	Pravilnik o osnovah in merilih za delitev sredstev za OD, skupno porabo in o prejemkih je usklajen z določili samoupravnega sporazuma o delitvi sredstev za OD usnjarsko-prede-lovalne industrije.
—	Potrdi plan fiksnih stroškov za leto 1978.
—	V zvezi s problemom kvalitete je SDS sprejel še naslednje sklepe:
—	kvaliteto moramo izboljšati;
—	potrebno je zagotoviti, dr bodo OD delavcev odvisni tudi od kvalitete opravljenega dela;
—	direktorja DO se zadolži, da na prihodnji seji poroča o izvršitvi sprejetih sklepov.
—	TOZD Obutev Žiri storni-ra v skladu z zakonom o amortizaciji osnovnih sredstev tozdov amortizacijo nad predpisano stopnjo v znesku din 2,830.866,70.
TOZD Obutev Gorenja vas stornira na isti podlagi amortizacijo nad predpisano stopnjo v znesku din 218.&)8,00.
TOZD Plastika Žiri prav tako stornira amortizacijo nad predpisano stopnjo v znesku din 521.205,85. DSSS stornira v skladu z istim zakonom amortizacijo nad predpisano stopnjo din 57.181,25.
—	SDS odobri najetje garancije pri Jugobariki Ljubljana v znesku din 1,120.000,00 za plačilo carine. Garancijo v znesku din 100.000,00 za kritje obveznosti do carinarnice za začasno uvoženo blago.
—	SDS odobri še naslednja knjiženja:
—	372.454,40 din in 96.365,80 din za izredne dohodke TOZD Obutev Žiri
—	56.531,20 din in 14.626,40 din na izredne dohodke TOZD Obutev Gorenja vas
—	36.291,60 din in 9.389,80 din na izredne dohodke TOZD Plastika Žiri
—	Osnovna sredstva ostanejo 31. 12. 1977 v lasti TOZD, ki so
jim bila dodeljena z razdelitveno bilanco, ne glede na to, kje se nahajajo koncem leta.
—	SDS potrdi osnove za obračun amortizacije zaradi dvoiz-menske uporabe strojev in opreme:
—	TOZD Obutev
Žiri	din 19.294.220,78
—	TOZD Obutev
Gorenja vas din 3.385.314,19
—	TOZD Plastika
Žiri	din 14.572.240,40
—	Za leto 1977 potrdi novo delitev stroškov stroškovnega mesta 230—RCA in sicer:
—	TOZD Prodaja Žiri 40 %
—	TOZD Obutev Žiri	40 %
—	TOZD Plastika Žiri 10 %
—	TOZD Obutev G. vas 10 %
—	Odobri popravek plana stroškov iz sklada skupne porabe za leto 1978 za regresirano prehrano za vse TOZD in DSSS tako, da se dosedanji zneski pomnožijo z 10.
—	SDS potrdi sprejem pravilnika o inovacijah.
—	V javno razpravo od 17. 2. do 3. 3. 1978 se da pravilnik o obveščanju.
—	SDS se strinja s podpisom samoupravnega sporazuma o financiranju razvoja komunalnih dejavnosti na območju KS 2iri.
—	Potrdi se pristop k Samoupravnemu sporazumu o združevanju sredstev za realizacijo srednjeročnega plana razvoja PTT dejavnosti na območju Gorenjske.
—	Odobri plačilo dodatnih stroškov pri nabavi osebnega avtomobila.
—	Sprejme spremembe Pravilnika o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke, skupno porabo in o prejemkih, ki zadevajo obračun dnevnic in potnih stroškov.
—	Igorju Stucinu odobri 3 mesečni izredni plačani dopust v času obiskovanja političnega seminarja.
—	Iz sklada skupne porabe se pihalni godbi Alpine izplača material — črno usnje za izdelavo škornjev in po računu pogostitev ob koncertu.
—	Pri Ljubljanski banki, Temeljni banki Gorenjske, enota Skofja Loka se odpre devizni račun pod imenom Alpina, tovarna obutve Ziri, Stara vas 23 n. sol. o., DSSS.
Za podpisnike žiro računa so določeni: direktor mag. Martin Kopač, dipl. oec. in šef finančno računovodskega sektorja Ana Strlič oec.
V odsotnosti pa: šef splošno-organizacijskega sektorja Viktor Žakelj, vodja TOZD Prodaja Tomaž Košir, dipl. oec, vodja finančne službe Anica Oblak.
SKLEPI
9. REDNE SEJE
DS TOZD OBUTEV ŽIRI
21. 2. 1978:
—	Poostri naj se kontrola in red, kar naj bo delo mojstrov in vodij oddelka. Svoje napake naj delavci popravljajo sami. Opozarja naj se sodelavce, posebno mlajše, kateri so nedisd-Plinirani in neresni. Sestanki po oddelkih naj bodo po posameznih izdelavah, da se vsaka skupina lahko pogovori.
—	Razpiše se referendum za sprejem Pravilnika o osnovah in merilih za delitev sredstev za OD, skupno porabo in o prejemkih za dne 10. 3. 1978.
—	Znesek din 775.745,00 odpiše v breme izrednih izdatkov TOZD Obutev Ziri.
—	Po zapisniku št. 101 odpiše polovico zneska, to je din 13.025,75 na izredne izdatke TOZD Obutev Ziri.
SKLEPI
11.	REDNE SEJE
DS TOZD OBUTEV
GORENJA VAS
21.	2. 1978:
—	Referendum za sprejem Pravilnika o osnovah in merilih Za delitev sredstev za OD, skupno porabo in o prejemkih naj bo 10. 3. 1978.
—	Za TOZD Obutev Gorenja vas se kupi nov pralni stroj.
SKLEPI
12.	REDNE SEJE
DS TOZD PLASTIKA ZIRI
22.	2. 1978:
—	Razpiše referendum za sprejem Pravilnika o osnovah in merilih za delitev sredstev za
OD, skupno porabo in o prejemkih za dne 10, 3. 1978.
—	Popravi se sklep 10. redne seje DS TOZD Plastika, ki ni popolnoma jasen in naj se glasi;
»Delovno opravilo 7231 barvanje PU izdelkov se vpiše v 6. skupno zahtevnosti delovnih opravil, s tem, da se spremeni sistemizacija, dočim se dodatnih 5 % na pogoje okolja ne upošteva več. Ta sklep velja od 1. 1. 1978 dalje.
—	Na zboru delavcev se imenuje komisija, ki naj ugotovi stanje v garderobnih prostorih, oceni narejeno škodo in potem morajo škodo povrniti vsi uporabniki moških garderobnih prostorov.
—	Tov. Bogataj Janku se omogoči obiskovanje pevskih vaj, s tem, da mora za navedeni čas
sam ali izmenovodja poiskati zamenjavo. Glede plačanega izrednega dopusta pa odloča Odbor za medsebojna razmerja.
SKLEPI
5. REDNE SEJE
DS DSSS
22. 2. 1978:
—	Potrdi zapisnik komisije za izdelavo analitične ocene, s tem, da sprejme tudi naslednjo spremembo:
5000 Vodenje tehnične sektorja:
—	nevarnost nesreč: poveča na 15 točk
—	Razpiše referendum za sprejem pravilnika o osnovah in merilih za delitev sredstev za OD, skupno porabo in o prejemkih za dne 10. 3. 1978.
—	Potrdi izplačila po pogodbah o delu CPR za leto 1977.
SKLEPI
3L REDNE SEJE ODBORA ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA DELAVCEV V ZDRUŽENEM DELU 24. 2. 1978:
Na objavljene proste delovne naloge urejevanje in pošiljanje zabojev po traku se razporedi Cecilija Bohinc. Odbor je obravnaval prošnje za sprejem v delovno razmerje in jih rešil v skladu s prostimi delovnimi nalogami. Izjave za prenehanje delovnega razmerja so bile rešene pozitivno. Nekaterim delavcem je odbor odobril izredni dopust. Sprejel je sklep, da se objavijo kot proste delovne naloge knjigovodja osnovnih sredstev in skladov ter organizacija gro-sistične prodaje.
m
Pogled na del naše proizvodnje obutve
Študentje se vKljučujelo v delo
Zirovski študentje In študentje Poljanske doline, organizirani v svojem klubu, so v zadnjem času precej razširili svojo dejavnost.
Pred časom so se več ali manj zbirali na sestankih, ki so imeli bolj družabni značaj.
Videti pa je, da se študentje hočejo čimbolj vključiti v družbeno dogajanje v domačem kraju; zlasti na kulturnem področju so se rezultati že pokazali.
Menimo, da bi študentje zlasti v okviru ZSMS lahko precej prispevali k dogajanju v domačem kraju.
NEKAJ O DELU KLUBA ŠTUDENTOV
Klub študentov je oblika organiziranosti in aktivnosti študentov v ZSMS. Na našem področju deluje klub študentov občine Skofja Loka — sekcija Poljanska dolina.
Delo kluba je organizirano preko komisij. Komisija za idej-nopolitično dolo deluje predvsem preko članov ZK in aktiva. Športna komisija skrbi za rekreacijo in dviga športnega duha članov. Tu naj omenim nekaj pomembnejših akcij kot so plavanje v bazenu v Tivoliju, klubsko smučarsko tekmovanje na Goropekah, vsakoletni šahovski brzotumir mladih v občini, kegljanje itd. V okviru komisije za SLO in družbeno samozaščito sodelujejo na raznih pohodih (na Učko, Stol, Blegoš), sami pa organizirajo tradicionalni pohod Ljubljana — Žiri. Komisija za informiranje skrbi, da
so vsi člani čimbolje obveščeni. Ob tem velja omeniti izdajanje glasila KORENINE, katerega prva številka je izšla koncem preteklega leta. In naposled deluje tudi komisija za kulturo.
ŠTUDENTJE SKRBIJO TUDI ZA BODOČE BRUCE
9. marca je bil na Ljubljanski univerzi informativni dan za dijake srednjih šol. Takrat so bodoči bruci lahko zvedeli vse o študiju na visokošolskem zavodu, na katerega bi se radi vpisali.
Študentje so se dogovorili, da pomagajo bodočim kolegom pri njihovih odločitvah, zato so pri-
pravili razgorove z bodočimi bruci. Vabili so tudi predstavnike delovnih organizacij, žal razen predstavnika Rudnika urana, ni bilo nikogar.
Uredništvo
V	zadnjem mesecu Je sklenilo delovno razmerje 7 delavcev, z delom pa so prenehali 3 delavci.
V	TOZD Plastika 2irl sta nastopila delo Ciril Erznožnik in Jožica Šubic. V TOZD Prodaja so nastopili delovno razmerje Bernard Llkozar, v prodajalni Kranj, Niška Petrovič v prodajalni Zagreb III, Nada Skrobar v prodajalni Slavonski Brod I, Marija Kale v prodajalni Ajdovščina.
Z delovnim razmerjem pa so prenehali Vida Pagon iz delovne skupnosti skupnih služb, Ma-faida Sušlč iz TOZD Prodaja Ziri in Danica MlkuS iz obrata Col — TOZD Obutev Ziri.
Irma FRELIH
Našima sodelavkama Vidi Pagon in Mafaldi Sušič želimo ob odhodu v pokoj mnogo zdravja, čimbolj šega počutja in zadovoljstva!
razgovor za urednikovo mizo — razgovor
v razgovoru za urednikovo mizo na temo KAKO BOMO KORISTILI APARAT ZA ZGODNJE ODKRIVANJE RAKA so sodelovali;
Vinko KOPAČ, predsednik konference OO sindikata Alpine, Mir j am JAN-BLA2IC — LTH Skofja Loka, Marija KASTELIC — referent za varstvo pri delu, dr. Tone KOŠIR, predstavnik Zdravstvenega doma Skofja Loka.
Razgovor sta vodila Vladimir PIVK pripravila Silva PISEK.
Organizator akcije za nabavo aparata za zgodnje oditrivanje raka je bila sindikalna organizacija. Sedaj nas ženske na vsakem koraku sprašujejo, kdaj bodo deležne preventivnega zdravstvenega varstva s pomočjo tega aparata? Kaj menite?
Vinko KOPAČ:
Ko smo začeli z akcijo, sem bil član izvršnega odbora sindikalne organizacije. Dosti nisem seznanjen s tem. Vem pa, da smo na pobudo občinskega sindikalnega sveta v naši delovni organizaciji to akcijo podprli in speljali. Na vsakega zaposlenega smo odstopili 50 din in to iz obratov v Žireh, Gorenji vasi in prodajne mreže, kar spada pod Gorenjsko. Zbrali smo okrog 63.000 din; in to smo tudi odvedli. Od takrat pa nismo prejeli nobenega obvestila ali je aparat nabavljen. Pred meseci pa smo zvedeli, da so kupili dva aparata: na Jesenicah in pa v Kranju. Pozneje smo slišali, da
bodo cn aparat prodali. Kaj več ne vem. Najprej smo mislili, da bo aparat montiran na avtomobilu, vendar ne vem iz kakšnih vzrokov to ni bilo mogoče. Danes vidimo, da iz tega ni nič. Ljudje so ogorčeni. Verjetno se takih akcij ne bomo več lotili.
Kako ste vi kot ženska sprejeli to akcijo, zlasti pa še, ker je vaše delo tesno vezano na zdravstveno varstvo delavcev v Alpl-ni, ki zaposluje preko tisoč žensk?
Marija KASTELEC:
Akcijo sindikata sem sprejela tako kot vsi ostali zaposleni na
In Nejko PODOBNIK, zapiske je
Gorenjskem saj sem upala, da bo z nakupom tega aparata tovrsten zdravstveni pregled dostopnejši. Ko je akcija stekla, je bilo namreč tolmačeno, da bo aparat prenosen. Priznam pa, da si nisem predstavljala, kako bi
bilo to izvedljivo, saj kolikor mi je poznano, so ti pregledi strokovno zelo zahtevni in terjajo teamsko delo več zdravstvenih delavcev.
Kasneje, ko so se odločili za nakup dveh aparatov, sem dvomila v upravičenost nabave dveh aparatov. Za Gorenjsko regijo bi glede na število žena popolnoma zadostoval en tak aparat, če bi bil ta dobro izkoriščen. Mislim, da bi odločitve o nakupih tako dragih aparatov morale biti bolj pretehtane po stroškovni in ekonomski str--"!, kot pa so bile to pot.
Resnica je, da aparat na nicah že dela. Vendar pa se s tem tovrstne zdravniške storitve niso približale kot smo to pričakovale. Se vedno je potrebno pri svojem zdravniku dobiti napotnico, le da ni več čakalne dobe.
Mislim, da bi bilo bolj smotrno del preostalih sredstev porabiti za zdravstveno vzgojo, to je kako lahko same uspešno sodelujemo pri odkrivanju te zahrbtne bolezni, kot pa iti v nakup dveh aparatur, saj je znano, da je nemalokrat že prepozno, ko s pomočjo takega aparata odkrijemo bolezen.
Naj povem še to, da mi niso všeč nabiralne akcije, katerih namen se kasneje izmaliči. Ljudje izgubimo zaupanje in drugič ne prisluhnemo več.
Prosimo, da navedete nekaj podatkov, kakšne so potrebe po pregledih te vrste, ali je obolelost v porastu ali v padanju In kakšno je vaše mnenje v zvezi z delovanjem aparature montirane na avtobusu, kot je bilo prvotno predlagano?
dr. Tone KOŠIR,-
Število obolelih za rakom počasi narašča. Tisto, kar je zaskrbljujoče je to, da obolevajo vedno mlajše ženske. Ce so pred petnajstimi leti obolevale ženske, ki so bile stare 35 lot, sedaj že po dvajsetem letu. Vemo, da je nekaj zakonitosti, o izjemah pa pravzaprav ne moremo govoriti. Zato se da marsikaj narediti s preventivnimi akcijami, preden bolezen izbruhne. Oceno, kako je s to boleznijo v Skofji Loki je težko dati, ker je področje premajhno. Pomembno je, da se zavemo, kako odločilno je, da bolezen odkrijemo dovolj zgodaj. Vedeti je treba, da zdravstvena služba ne odkriva raka, odkriva ga najlažje ženska sama. Ženske naj se same pregledujejo. V tem je tisto, kar moramo vsi skupaj pospešiti. Z aparatom. o katerem govorimo, pa uvajamo pomožen diagnostični postopek, ki je vključen v vse druge postopke. Pomožni postopek ima zelo omejene možnosti; vezan je na to, da gre ženska na klinični pregled, šele potem gre na aparat, če je potrebno. Sledi pregled koščka tkiva pod mikroskopom. Tedaj šele lahko nekaj trdimo.
Sedaj pa o aparatu in o vsem, kar to spremlja.
Sem član zdravstvenega sveta Gorenjske. Zadevo smo pretehtali in odsvetovali. Izgledalo je tako, kot da smo naperjeni proti akciji. Toda vedeti je treba, da je delo s tem aparatom z vsemi stroški dražje kot nabava aparata. Potrebna bi bila višja medicinska sestra, zdravnik, posebej specializiran rentgenolog, citolog, administratorka. Ce bi bila naprava na avtomobilu? Nemogoče je tak pomožni diagnostični postopek efektno usmeriti v korist žensk. Strokovno je to nemogoče oziroma brez smisla. Zbrali smo torej sredstva. In ker je bilo sredstev več, je nekdo menil, da bi kupili 2 aparata. Vendar nihče ni pomislil, kakšni so stroški poslovanja. Zdravstveni delavci smo začeli računati ceno takega načina dela in predlagali, da naj bi aparat na Jesenicah posloval dvakrat tedensko, za to pa poiskati še ustrezne strokovnjake. Vse ženske, ki jih je treba pregledati, bi se tako lahko zvrstile. Naj pa še enkrat poudarim; to je pomožni postopek. Se vedno pa ni nihče poskušal to razumeti. Res je tudi, da je bila napaka, da so strokovnjaki na akcijo ves čas gledali od daleč. Ko sta bila aparata nabavljena, je zdravstveni dom dobil nalogo, da aktivira aparata. Aparat na Jesenicah je začel delati, dobili
so prostor in maj o kadre. Obe aparaturi sta zmožni delati šestkrat tedensko. Za Žiri, Gorenj o vas in Skofjo Loko je Ljubljana bolj pripravna. Ce je aparat na Jesenicah, je to tako, kot če bi prestavili ljubljanskega v Maribor. Pametno bi bilo, da bi poskušali v Ljubljani na Onkološkem inštitutu zagotoviti urnik za paciente z različnih področij, na primer iz Škofje Loke. Bilo je veliko mlačnosti ali pa bojazni, da bodo ženske smatrale, da jim moški nočejo pomagati.
Tudi v Žireh je potrebno začeti s prepričevanjem in seznanjanjem, da se bo znala vsaka ženska sama pregledati. Da bo šla k zdravniku takrat, ko bo morebiti kaj občutila. To je edini način, da ženske ne bi prihajale k zdravniku po enem letu, ko je že vse izgubljeno. Poznam celo vrsto izobraženk, ki so razgledane in poznajo svoje telo in jih ni sram, take tudi živijo. Kmetice in delavke pa se kasneje odločijo za pregled. Pa še nekaj ugotavljajo strokovnjaki: pogosti pregledi s tem aparatom lahko škodujejo.
Vladimir PIVK:
Kaj bo sedaj storila zdravstvena skupnost s tem bremenom, ali je odločitev že padla?
dr. Tone KOŠIR:
Pri raku na maternici je ravno obratno. Tam ne odkriva raka žena, ampak zdravnik. Najbolje bi bilo, da bi en aparat prodali in nabavili dodatno diagnostično aparaturo — glavno aparaturo za odkrivanje raka na maternici. Vse sile moramo usmeriti v zdravstveno vzgojo žena in mož. Ce bi od sredstev, ki bi bila namenjena za vzgojo, ostala sredstva, bi jih porabili za nabavo aparata za odkrivanje raka na maternici. Seveda pa je pomembno, da bi šli v svobodno menjavo dela z Onkološkim inštitutom in določili določene dneve za škofjeloško občino.
Nejko PODOBNIK:
Akcija, o kateri govorimo, je bila tokrat na hitro izpeljana. Sli smo se aktiviste na način, ki si ga ne moremo zamisliti. V tistem trenutku je bila škoda, da zdravstvo ni posredovalo s svojimi mnenji. Mislim, da je današnji razgovor usmerjen v to, da bi ljudje razumeli, da na tak način akcije ni mogoče izpeljati, na drugi strani pa, da ne onemogočimo podobnih akcij tudi v bodoče.
dr. Tone KOŠIR:
Se nekaj v zvezi z napotnicami. Zdravniku jo potrebno zaupati. Tiste, ki ne želijo na pregled k moškemu zdravniku, lahko gredo na pregled k dr. Po-Ijančevi v Skofjo Loko.
razgovor za urednikovo mizo — razgovor
Naknadno smo prejeli še tale sestavek v okviru razgovora
Rak na dojki in mamografija
Ste članica komisije Iz naše občine. Kako ste si vi oziroma komisija predstavljali celotno akcijo in koriščenje aparata v okviru regije in med posameznimi občinami?
Mirjam JAN-BLAZIC:
Prvotno je bilo mišljeno, da bi bil aparat na avtobusu in bi šli z avtobusom po vsej Gorenjski. Moje mnenje je, da je bilo v komisiji dosti zdravnikov, malo pa ostalih pobudnikov te akcije. Bili so prisotni določeni interesi. 2e v samem začetku se je videlo, da ne vemo, kaj hoče-
mo, kako bo to teklo, kako bo ženska prišla na pregled. Razmišljam pa tudi v drugi smeri; ali smo bistvo Dneva žena sploh pravilno doumeli. Treba bo ugotoviti, ali smo dosledni in če smo dosledno speljali to akcijo. Sredstva smo odvajali, prav tako pa tudi kupili darila. Politična akcija v zvezi s prazniki je začeta. Potrebno seje bolj dogovarjati znotraj občine. V bodoče bo potrebno take akcije voditi bolj usklajeno.
dr. Tone KOŠIR:
S tako akcijo, kot je bila ta, 6 kateri govorimo, je treba začeti pri smislu. Cilj mora biti določen. Zdravstveni delavci bi morali že v začetku nastopiti dovolj odločno.
Na razgovor so bili vabljeni tudi predstavniki regijske zdravstvene skupnosti Kranj, predstavniki občinskega sindikalnega sveta Škofja Loka in Kranj in Alfonz Zajec — Aiplna.
Uredništvo
a_
Zgodnje odkrivanje in ugotavljanje raka na dojki je pomembno zaradi tega, da se čimbolj skrajša obdobje (čas) med prvimi znaki te bolezni in začetkom zdravljenja. Le-to je namreč uspešnejše v začetnem razvoju bolezni, medtem ko je v kasnejših stadijih (razvojnih obdobjih) manj uspešno.
Odkrivanje znakov bolezni je prvenstveno naloga vsake ženske, ki s samopregledovanjem dojk lahko ugotovi zatrdlino, izcedek iz bradavice ali bolečino. Ce najde tako spremembo, se zglasi (javi) pri zdravniku, ki opravi klinični pregled in odloči ali je potrebna napotitev v Mikrocenter za bolezni dojk v Splošni bolnici Jesenice.
Poleg teh žena, ki so se same javile zdravniku zaradi sprememb opaženih pri samopregle-dovanju, so tudi vsi zdravniki, tako splošne medicine kot ginekologi, dolžni opraviti klinični pregled dojk tudi pri ženskah, ki prihajajo po zdravniško pomoč zaradi kakih drugih težav oz. bolezni.
Ženske prihajajo torej v Mikrocenter za bolezni dojk napotene od izbranih zdravnikov (splošne medicine) ali ginekologov. V Mikrocentru je žena ponovno klinično pregledana in če je potrebno tudi rentgensko slikana (mamografirana). Na osnovi slike — mamograma in kliničnega pregleda se ugotovi tudi eventuelna potreba po pregledu tkiva dojke ali takoimenovani ci-tološki preiskavi.
Mamografija je potemtakem ie del celotne preisitave, ki pripomore skupno s kliničnim pregledom in. še eventualno citolo-ško preiskavo do ugotovitve raka na dojki. Če taka celostna preiskava zanesljivo opredeli oz. potrdi, da so bolezenski znaki rak, potem se žensko napoti na zdravljenje na Onkološki inštitut v Ljubljani.
V nekaterih primerih, ko je rezultat pregleda dvomljiv in so
potrebne za dokončno potrditev še druge dodatne preiskave, kot tudi možnost takojšnje operacije, napoti Mikrocenter žensko prav tako na Onkološki inštitut.
Odkrivanje in ugotavljanje raka na dojki gre torej od izbranih zdravnikov in ginekologov, ki odbirajo žene za pregled v Mikrocentru — do tega centra — ki nato pošilja žene na Onkološki inštitut ali zaradi zdravljenja ali pa na dodatne preiskave.
Akcija zbiranja sredstev za nabavo rentgenskega aparata za odkrivanje raka na dojki (ma-momata) je presegla pričakovanja, saj je bilo zbranih več sredstev, kot je bilo predvideno. Nabavljena sta bila dva aparata, ker je to po prvotnih predvidevanjih izgledalo utemeljeno. Kasnejše ugotavljanje potreb in porabe pa je pokazalo, da zadostuje za populacijo Gorenjske en sam mamomat oz. en center za bolezni dojk. Tako deluje že od 8. julija 1977 v sestavu Splošne bolnice Jesenice Mikrocenter za bolezni dojk, ki je strokovno in organizacijsko zadolžen za kvalificirano detekcijo (odkrivanje) in zgodnjo diagnostiko raka na dojki.
Za uspešno uresničitev tega programa pa je potrebno zagotoviti nekatere ukrepe in izpolniti prcdstoječe naloge.
Na prvem mestu je gotovo vzgojno-prosvetno delo med ženskami, ki jim je potrebno ob vsaki priliki in kontinuirano pojasnjevati nujnost in koristnost samopregledovanja dojk. To pa naj bi ne bila zgolj strokovna akcija zdravstvene službe, temveč širša družbena akcija odgovornih organov. Za dosego tega cilja bi bilo zelo priporočljivo izdelati propagandni material v zvezi s samopregledovanjem dojk, s katerim bi se lahko resnično vnesel med ženske pravilen odnos do samopregledovanja.
Z doktrinarno vzgojo vseh zdravstvenih kadrov (delavcev)
in vključitvijo zdravnikov v ambulantah splošne medicine, dispanzerjih za žene in ginekoloških specialističnih ordinacijah v rutinsko klinično pregledovanje dojk, bo zagotovljeno pošiljanje odbranih primerov v Mikiwon-ter za bolezni dojk.
Kompleksni pregled v Mikrocentru, ki obsega poleg kliničnega in rentgenskega pregleda tudi cilotoško preiskavo, naj bi zagotovil odkrivanje bolezni, ko je le-ta še omejena na dojko in so sodobni načini zdravljenja takih bolnic zadovoljivi. V sodelovanju z Onkološkim inštitutom v Ljubljani pa je obravnavanje bolnic zaokroženo v celoto, s čemer so zagotovljene vse even-tuelno še potrebne preiskave, kot tudi odgovarjajoče zdravljenje.
Posebej moramo poudariti, da tudi po takšnem kompletnem pregledu, ki pokaže, da ženska nima raka na dojki, lahko že v naslednjih dneh prične razvoj ki jih pa pravočasno odkrije tKjIezni in bolezenskih znakov, lahko predvsem ženska sama, v kolikor ima pravilen odnos do samopregledovanja dojk.
Boj proti raku dojke bo uspešen le kot trajno prepletanje samopregledovanja in zdravniških pregledov.
Na koncu povejmo še to, da bodo presežna sredstva, tako tista dobljena iz prodaje drugega aparata, kot tudi tista iz več zbrane vsote, uporabljena zgolj in samo za obnovitev in dopolnitev aparatur in inštrumentov, ki služijo zdravstvenemu varstvu žena.
Predlog za najracionalnejšo porabo in porazdelitev teh sredstev, ki ga bo pripravil zdravstveni svet, bo dan v obravnavo vsem občinskim zdravstvenim skupnostim, v okviru katerih bodo lahko delegatke, kot zastopnice vseh gorenjskih žena, zagotovile pravilno porabo preseženih finančnih sredstev.
dr. Tomaž AHLIN

— ODMEVI — ODMEVI — ODMEVI — ODMEVI — ODMEVI —
V zvezi s člankom o zobozdravstvenem varstvu v zadnji številki sporočamo naslednje:
Edina možna rešitev za skrajšanje čakalne dobe je v dodatnem odkupu zobozdravstvenih uslug za delovne organizacije.
Po razgovoru z našim višjim dentistom Jerebom bi bila njegova ekipa takoj pripravljena pričeti z delom v podaljšanem delu enkrat tedensko za delavce Alpine. V tem obdobju bi drugI pacienti uslug v zobni ambulanti ne mogli koristiti.
Cena materialnih stroškov in režije In OD za celo ekipo z zobo-tehnlkom vred, znaša za 1 dan približno 2200.— dinarjev, na leto torej okrog 110.000 dinarjev.
Zdravstveni dom in Alpina bi lahko podpisala ustrezni sporazum. Zobozdravniška ekipa pa bi z delom za vas takoj pričela.
dr. Tone KOŠIR
^7г паМ^ pc&da§aln
Mozaik v modrem
BANJA LUKAH.
Posle katastrofalnog zemljo-tresa koji je zadesio Banja Luku, naša prodavnica Banja Luka I je bila u teškom stanju. Tako se ukazala potreba za prošire-nje skladišnog prostora. Baš u to vrijeme »Sik« industrija trikotaže Sarajevo, imala je Slobodan lokal. Poslovodja Ratko Bojić odmah je stupio u kontakt sa odgovornim drugovima iz »Sik« Sarajevo i sa rukovod-stvom mreže te sklopio ugovor o korištenju ovog lokala. Kao naknadu za ustupinu lokala duž-ni smo plačati 2.500 dinara mje-sečno. »Naša prodavnica bila je tako otvorena septembra 1973. godine, a do 31. 12. 1973. godi-ne je radila u sastavu prodav-nice broj 1, koju je vodio poslovodja Bojič«, kaže poslovodja. Kako je u to vrijeme sa odslu-ženja vojnog roka došao Momir
poslednja u torn nizu. Ovakva lokacija ni je pristupačna svim potrošaćima pa je i to jedna otežavajuća okolnost »Največd problem našeg poslovanja« kažu u prodavnici, »je suviše mali prodajni, kao i skladišni prostor. Veličina prodavnica je oko 50 kvadratnih metara, koja ima otvoreni izlog i nije namenjen za izlaganjc obuće, pa nam ote-žava aranžiran je, tj. izlaganje obuče. Kako je prodavnica mon-tažnog oblika gradnje, a uz to imamo samo jednu plinsku peč, ne bi se mogli pohvaliti dobrim uslovima za rad, pogotovo kada se živa spusti i do 25 stepeni ispod nule.
Poznavajući stanje u prodav-nici broj 1. da u skoro vrijeme trebaju seliti u privremni smje-štaj, dok t raje izgradnja novog lokala, u dogovoru sa poslovodjem Ratkom Bajicem i drugom Capudrom u junu 1977. godine
Iz prodajalne v Banja Luki
Novkovič, a prije odlaska u JNA bio je več zamjenik poslovodje, rukovodstvo je odlučilo da se Novkovič imenuje za poslovodju ove prodavnice. Kao mlad poslovodja Novkovič se suočavao sa mnogim problemi-ma, ali su svi uspješno prebro-djeni. Sve do avgusta 1974. godine kada je primljena drugarica Brankica Stančić (na odredjeno vrijeme), poslovodja je sve po-slove obavljao sam. Za navede-nu godinu kolekcija nije bila po-ručena, več su izvjesnu količinu dobijali- iz prodavnice broj 1, što nije bilo dovolj no za neke dobre rezultate. Pa i pored ote-žavajučih okolnosti prodavnica je ostvarila za 1974. godinu 130 miliona.
Prodavnica nije u centru, več u jednoj sporednoj ulici, gdje su locirane sve privremeno smještene prodavnice, a naša je
došla je iz prodavnice Gospa Ra-dujković.
Poslovnu 1976. godinu prodavnica je završila na 53. mjestu od 59 naših prodavnica, što je za ovako malu prodavnicu veliki uspjeh. Več 1977. godine prodali su 7334 pari i ostvarili oko 240 miliona din. Za 1978. godinu planirano je 239 miliona, ali poslovodja predvidja 300 miliona prometa. Personal naše prodavnice je veoma mlad, tako da prosjek iznosi 23 godine, a poslovodja je jedan od naj mladjih poslovodja u mreži.
Sada u prodavnici rade: poslovodja Momir Novkovič, pomočnik Brankica Stančič, pomočnik Gospa Radujkovič.
Ambicije su velike, te žele napredovati i postizati što bolje rezultate.
Sveie pokrite mize čakajo goste. Razbohoteni fikusi ш ara-lije tiščijo k oknom. Sonce se kopa v modrini osamljenega morja. Drobna jadrnica se teli zarezali v oraninordečo gmoto, ki se bo vsak čas utopila, le dolgočasno hotelsko popoldne.
»Još tivjek mi zvoni u ušima ono: artikal... gumeni dion ... koliko si poručio... pazi da zapišeš u pravu kolonu ..reče Jovo.
Nihče mu ne odgovori. Ljudje sedijo, se gledajo, v mislih pa so kdo ve kje. Nekateri se ie okrogel mesec potikajo po sejmiščih. Siti so vsega.
»Da vam kažem,« se obrne proti meni Pero, »mene ni malo ne interesuje kakve sve probleme ima proizvodnja. Potrošač traii samu mekanu i jeftinu ci-pelu.*
»Svake godine ista priča. A kvalitetne robe koju bi triišče absorbiralo nema i nema*, se jezi Zlata.
»Fali nam muška kolekcija,* poprime Dragan, »a ovi naši kooperanti, diao ih odneo.*
»Črnogledi ste, črnogledi. Leto za letom prodaste več, pa tudi zaslutite dobro,* se postavim v bran.
»No, kolikšno pa je naše letošnje poprečje,* ne more skriti svoje ienskosti Anica.
»V mreii ste lansko ieto zaslutili v poprečju 5.256,15 din, to je za nekaj tisočakov več kot pri Peku in Plaitiki. Zanimivo pa je, da je tudi poprečje delovne organizacije iz>tad republiškega poprečja.*
Obmolknem. Iz obrazov se jim bere, da mi vsaj za Peko in Planiko povsem ne verjamejo.
»Cujte, pa stvarno nam je dobro. Ali ipak, ljudi smo. Treba je tivjek tratiti maksimum, da bar minimum dobiš,* hoče biti nekdo samokritičen.
V jedilnico pride večja skupina razigranih ljudi. Njih smeh odganja monotonijo prihajajočega večera. V roke vzamem Bilten številka dva. Podčrtam naslednje podatke.
Poprečni neto izplačani OD v letu 1977 so:
Kladivar 4.621 din LTH 4.626 din Etiketa 5.113 din Ratitovec 3.903 din Poliks 3.896 din
Opazim, da nekateri podatki niso točni. Prodaji so odmerili več, delovni organizaciji premalo. Verjetno so tudi drugi podat, ki pomanjkljivi.
»Smem pogledati,* reče, ko se presede na stol poleg mene. »Izvolite.*
Neznanec, ki je doslej molčal, Z zanimanjem lista po Biltenu. Kate, da ga podatki zanimajo. »Zanimive številke.*
»Meni so predvsem v tolaibo,* odvrnem.
»Zakaj?*
»Zato, ker vidim, da se tudi drugje zajedajo.*
»Je ie tako: plače rastejo, produktivnost nekje celo pada. Zunanjetrgovinska bilanca je zaskrbljujoča, akumulacija kopni,* je kratek.
»Pa sad i ovaj problem vračanja naših radnika iz inostran-stva. Vi Slovenci toga ni ne ose-čate, jer skoro nemate nezapo-šljenih. Kod nas postaja to po-litički problem.*
Ive navaja podatke. Številke bešijo mimo nas. Kdo bi si jih zapomnil?
»Vsi telimo vse: vse imeti, vse vidite, o vsem odločati,* reče neznanec.
»Skrbi me predvsem to,* rečem, »da se ravnamo po tistem načelu, da je za vsako slabo oceno kriva učiteljica.*
»Vsak brani svoj fevd,* reče Tine.
»In kaj je potem skupni imenovalec; brez njega ni sporazumevanja,* vpraša Ana.
»Stiska,* rečem. »Izobilje hrani individualizem. Tudi naša najnovejša zgodovina to potrjuje.* »Potem sodite, da je sporazumevanje v teh pogojih obsojeno na propad?*
»Če bi trdil to, bi zanikal di-alektiko. Končno pa nas splošna grotnja atomske smrti sili k dialogu,* odvrnem. »Kaj pa v našem konkretnem primeru,* sili Ana. »Verjetno brez pretresov ne bo šlo. Tetko se je sprijazniti, da nam šele uspešno opravljene doltnosti dajejo tudi pravice. Neka oblika podrejenosti je verjetno objektivna nujnost
In še sem izratal svoje dvome kazal na motne rešitve, objokoval razvrednotenja, ki smo jim vsak dan priča. Drugi so mi pch trjevali in nasprotovali. Tako kot je navada ob taki priliki. Sonce je te zdavnaj utonilo. Morje je bilo še bolj samo, le mi smo postajati z vsako minuto bolj drutabni. Tam v kotu se je oglasil orkester. Motata blon-dinka je zapela tisto: Kud plovi ovaj brod...
Viktor 2AKEU
Dobra knliga pri Prešernovi družbi
Kakor veste, poteka letos obselna akcija za popularizacijo dobrih knjig. O tem je 19. novembra v posebni prilogi poročalo tudi »DELO*. Kot pobudnik, usmerjevalec in pokrovitelj te akcije je SZDL še zlasti poudarila pomen Prešernove družbe, ki naj bi skrbela za to, da dobijo naši ljudje v roke umetniško kar najbolj dognana dela, vsebinsko bogate in slogovno izbrušene romane in povesti, pa tudi zanimivo in poljudno pisane knjige z različnih področij znanja. Takšno knji-ievno bero naj b: Prešernova druiba objavljala v svojih knjižnih zbirkah, v reviji »Obzornik* in v posameznih, zunaj zbirk izdanih delih.

Ostri vonj po znoju je planil v nosnice, ko sva vstopila v preddverje telovadnici v Študentskem naselju.
Profesor Peter Subic naju je sprejel športno naglo, pre-znojen in v trenerki.
Na pragu vojne, 3. avgusta J938 je prijokal na svet v začetku šibak otrok. Doraščal je v Ljubljani. Se vedno je bil slaboten mladenič, tako da je nekaj časa po vojni spet Uvel v Žireh, da je bil lahko veliko v naravi. Te-daj se je postopal po Žirovskem vrhu in to je pomagalo, da se je okrepil. Tudi vsake počitnice je ostal otrok narave, saj se je vedno znova vračal v Žiri.
»Kako to, da ste se lotili športa in juda še posebno?* poprašam radovedno krepkega mola, ki je ohranil vso vitalnost iz časov tekmovalne kariere.
»Iz samega pozitivnega odnosa do narave. Poleg tega sva z bratom našla očetova skripta o jiujistu (diivdiicu) in sva vadila kot »samouka«. Navduševal me je tudi boks, pa smučanje ...«
S petnajstimi leti je odšel v kovinarsko šolo v Litostroj. Začel pa je tudi trenirati judo pri Olimpiji, sedaj Naga-oki. Iz tistih časov mu je najbolj ostal v spominu ing. Ivo Reya, ki sodi med pionirje judo športa na Slovenskem.
Po končani kovinarski šoli se je vpisal na Tehniško srednjo šolo strojne stroke, kasneje pa je opravil sprejemne izpite in se vpisal na Visoko šolo za telesno kulturo, kjer je diplomiral 1964.
»Na šoli sem usmerjal alpsko smučanje, ker juda tedaj še ni bilo mogoče, diplomiral pa sem iz juda. Tako sem od leta 1965 predavatelj na Visoki šoli za telesno kulturo — za borilne športe.«
Med svojim šolanjem je izredno uspešno nastopal kot tekmovalec v judu. Bil je prvak Slovenije v lakhi katego-riji, za največji uspeh pa šteje zmago nad dvakratnim šampionom Holandske Han-schem. Dosegel je drugi mojstrski pas — drugi DAN. Treniral je tudi pionirsko ekipo in njegova zasluga je, da je bila le-ta v Jugoslaviji več let nepremagljiva.
»Moram reči, da je bil moj vzornik Marjan Maček, iirov-ski rojak, ki je zmagoval bolj z znanjem in inteligenco kot z močjo.«
»In kaj delate sedaj?«
»Na univerzi je uvedena obvezna telesna vzgoja. Poučujem judo in boks. Sem poleg tega še trener juda, učitelj in trener smučanja. Delam tudi kot predsednik komisije za judo.
Za hobi pa se ukvarjam še z nogometom, košarko in tudi smučam.«
Premostila sva deset, dvajset let nazaj. Dobro se spominja iirovskih fantov — ju-doistov: »Bili so res izreden »material«, le bolj načrtno bi morali delati.«
Tako naš rojak. Kako mi vsi, z našo tradicijo »s per-fektnim materialom«, z našimi ambicijami?
Velja poudariti njegove besede: »Vse se da doseči z vztrajnostjo in voljo!«
Tekst: Ntejko PODOBNIK
Foto: Tomaž JUSTIN
Kakšne rezultate je dala anketa o letovanjih
Odziv na anketo je bil zelo velik, saj so ljudje vrnili in izpolnili 1103 anketne liste. To kaže, da Je letovanje vprašanje, ki ga ne gre zanemarjati.
Na vprašanje, kdaj želijo letovati, se je 325 anketirancev odločilo za kolektivni dopust, 514 za čas, ki si ga izbero sami, 30 pa jih je povedalo, da nikoli ne letujejo.
Na to, kje bi najraje letovali, se je 563 članov kolektiva odločilo za letovanje na morju, 153 za planine in 88 za toplice.
Zelje o kraju letovanja pa so zelo različne.
265 anketirancev se je odločilo za letovanje na slovenski obali
222 se jih je odločilo za istrsko obalo 136 za jadranske otoke 131 za dalmatinsko obalo 85 za južni Jadran 83 za toplice 120 za izlete v planine Na vprašanje, kje na letovanju prenočujejo, se je 181 anketirancev odločilo za hotel, 396 za počitniško hišico, 373 za prikolico in 54 za šotor.
Na vprašanje, komu prepuste organizacijo dopusta, je 586 anketiranih odgovorilo, da delovni organizaciji, 62 se poslužuje uslug turističnih agencij, 215 pa je takih, ki sami poskrbe za organizacijo dopusta.
Med predlogi za rešitev pomanjkanja ležišč se je 174 anketiranih cilločilo za nakup ležišč, 333 za nakup prikolic in 295 za pogodben odkup ležišč prir turistični agenciji in obenem na regresiran oskrbni dan.
Na vprašanje, kam posta\dti nove prikolice, se je velika večina odločila za morje — kar 581, za Gorenjsko jih je bilo 187, toplice pa 97.
Mod predlaganimi kraji za postavitev novih prikolic izstopata le Kranjska gora in Cateškc toplice z 28 glasovi, ostala letovišča je predlagalo premajhno število anketiranih, saj bi bilo nesmiselno postaviti prikolico v kraj, za katerega je samo 5 interesentov.
Pri določanju kraja za postavitev prikolic, moram skrbeti, da je zasedenost polna vsaj v
juliju in avgustu, po možnosti pa še v juniju in začetku septembra. Tako so bile lani zasedene v Banjolah hišice od 20. junija do 10. septembra.
Mod pripombami glede na organizacijo letovanj v Banjolah in Umagu so bile tiste, ki se nanašajo na hrano, inventar, čiščenje hišic, ceno oskrbnega dne, na plažo, na sanitarije, delitev regresa za letovanje, ter na pomanjkanje rekreativnih prostorov, zabavo in podobno.
Skušala bom odgovoriti na nekatere.
Pripombe glede hrane so bile različne: da je hrana slabo pripravljena, da je predolgo čakanje, da je premalo kalorična, da ni pestra itd. Znano je da celotno organizacijo počitniškega doma v Umagu in poslovanje vodi Republiški sekretariat za notranje zadeve, da sam odloča o ceni oskrbnega dne in o jedilniku, ki je postavljen za desetdnevne izmene, zato se nemalokrat res zgodi, da naši letovalci, ki imajo zaradi pomanjkanja ležišč sedem dnevne izmene, jedo v onem tednu isto jed dvakrat. Glede čakanja na obroke mislim, da je to problem, ki je splošen v gostinstvu še posebno poleti. Če bi hoteli skrajšati čas, bi seveda morali zaposliti več deklet za strežbo, seveda pa bi bila cena oskrbnega dne zato višja. Po drugi strani pa je veliko tudi takih, ki so se pohvalno izrazili glede hrane.
Največ pripomb se je nanašalo na plažo in to upravičeno, da ni primerna za otroke in preveč skalnata. No, tu se verjetno kaj veliko ne da storiti. Priobalni pas je zbetoniran, pa še tega zima, neurje in visoki valovi vsako leto močno poškodujejo, tako da so potrebna stalna popravila. Tako je šlo lani okoli pet starih milijonov za ta namen.
Med pripombami je bilo 15 takih, ki se nanašajo na organizacijo plesa. Glede zabave oziroma plesov, ki jih v Umagu ni, naj povem, da so se Počitniške skupnosti večkrat pogovarjale o tem, vendar je prevladovalo mnenje večine, ki meni, da ne bi mogli zagotoviti hkrati primerne glasbe za mlajše oziroma starejšo generacijo, zato bi ostali eni ali drugi nezadovoljni, še posebno, ker bi se zaradi toga zvišala cena oskrbnega dne. Po drugi strani pa je potrebno prisluhniti tudi tistim ,ki gredo v Umag zato, ker je mir in ker je naselje nekaj kilometrov odmaknjeno od turističnega vrveža.
Pred leti je poskušala skupnost doseči pri občini Umag dovoljenje za ureditev prostorov za rekreacijo, vendar ni uspela.
Posamezne pritožbe so bile tudi na čistočo v hišicah, na inventar in sanitarije. Tu je težko kaj izboljšati. 2e vsa leta opažamo zelo malomaren odnos do čiščenja v hišicah in do inventarja. Naj povem, da vsako leto zmanjka po hišicah oziroma prikolicah več kot polovica kuhalnikov
(Nadaljevanje na 12. strani)
Obveščeni lahko odločalo
Obveščanje v krajevni skupnosti bo treba izboljšati, da bo učinkovito
Občani v krajevni skupnosti samoupravno odločajo o urejanju svojega življenja na osnovi demokratičnega izražanja svojih pristnih interesov in potreb. Pri tem se povezujejo z organizacijami združenega dela, samoupravnimi interesnimi skupnostmi ter drugimi organizacijami in skupnostmi v občini in zunaj nje.
Občani se v krajevni skupnosti ne združujejo zgolj po nekem čisto ozemeljskem načelu. To načelo je drugotnega pomena. Do veljave pride le ob uveljavljanju volilnih pravic delovnih ljudi in občanov. Ljudje se v krajevni skupnosti združujejo glede na skupne potrebe In interese.
V krajevni skupnosti delovni ljudje in občani neposredno izražajo in povezujejo svoje interese v dveh oblikah:
a)	v obliki osebnega izjavljanja
b)	prek delegatov in delegacij v družbeno političnih organizacijah in skupnostih, društvih in drugih organizacijah in skupnostih.
Najbolj pomembne so tiste oblike izražanja interesov, v katerih so delovni ljudje in občani osebno udeleženi: zbori občanov, javne razprave, referendumi in podobno, zato jih kaže tudi najbolj spodbujati. Vendar pa ljudje svojih interesov in potreb ne morejo uresničevati kot izolirani in abstraktni prebivalci določenega kraja. Uresničujejo jih lahko le v povezavi z vsemi drugimi dejavniki v skupnosti in zunaj nje.
Obveščanje mora slediti zahtevam po preoblikovanju krajevnih skupnosti na osnovi ustave iz leta 1974. Razviti kaže take komunikacijske oblike, ki bodo zadovoljevale interese in potrebe občanov v določenem kraju. Žarišče celotne informacijske
dejavnosti v krajevni skupnosti naj bi bila informativna skupina, sestavljena iz vseh družbenopolitičnih, gospodarskih in drugih dejavnikov v posamezni skupnosti.
Naloga informacijskega sistema v krajevni skupnosti je ugotoviti potrebe in interese delovnih ljudi in občanov po informacijah. Mimo teh interesov ne sme nobena organizacijska in druga rešitev. Obveščanje, kakor koli je že zasnovano, mora biti
Marjan Kočevar, član informativne situpinc KS
vselej v rokah občanov samiti, organiziranih v samoupravnih, delegatskih in drugih družbenih organih in organizacijah.
Vse informacije naj bi zbrali v krajevni skupnosti na enem mestu. To mesto naj bi bila in forfmativna skupina. Skupina naj bi vodila politiko na področju obveščanja. V tem smislu bi opravljala zlasti naslednje naloge:
Anketo o letovonjib...
(Nadaljevanje z 11. strani)
in da polovica lani nabavljenih ležalnih stolov ni uporabnih oziroma jih precej manjka. Primopredaje pa ni možno uvesti, ker je red tak, da se ključi dajo oziroma dobijo na recepciji. Nekaj krivde je tudi na upravi doma,
kar si pridržuje pravico zapolniti ležišča v naših hišicah s prehodnimi gosti. Prav ti pogosto zapuste hišico, ne da bi jo očistili, pa tudi odeje, kuhalniki in blazine »izginejo« z njimi.
Veliko pripomb je bilo na dodelitev regresa za letni dopust,
da so premajhni in da ni pravilna delitev. Zato naj citiram določilo Sindikalne liste, ki pravi,
»da je regres namenjen za nadomestilo dela stroškov letovanja predvsem tistim delavcem, ki si sami brez solidarnostno združenih sredstev ne morejo kriti teh
a)	ugotavljala potrebe po informacijah
b)	pripravljala programe informativne dejavnosti
c)	predlagala posamezne rešitve za izboljšanje obveščanja v krajevni skupnosti
d)	sodelovala pri oblikovanju sistema obveščanja v občini
d) dajala svoja mnenja in predloge v zvezi s sodelovanjem med informativnimi in drugimi službami v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter krajevno skupnostjo
f) dajala pobude za izboljšanje komuniciranja med posameznimi družbeno političnimi organizacijami, samoupravnimi in drugimi organi ter organizacijami v krajevni skupnosti.
Vendar se delovni ljudje in občani v procesih družbenega dogovarjanja in odločanja ne pojavljajo le Jcot posamezniki. Svoje interese in potrebe izražajo predvsem v samoupravnih telesih, delegacijah, v družbeno-po-litičnih in drugih organizacijah ter jih prek tako organiziranih oblik delovanja tudi razrešujejo. Spričo tega kaže med temeljne vire informacij v krajevni skupnosti šteti: hišne svete, terenske in ulične odbore, vaške odbore, družbenopolitične organizacije, delegate in delegacije, društva, temeljne in druge organizacije združenega dela, IN-DOK center na ravni občine.
Odgovornost za pripravo in posredovanje pobud, mnenj, stališč in predlogov občanov o določenem družbenem vprašanju, morajo prevzeti naši predsedniki odborov, hišnih in drugih svetov, vodje delegacij, vodje informativnih služb in drugi delovni ljudje in občani, katerih pravica in dolžnost je, da seznanjajo samoupravno javnost z izraženimi mnenji in pripombami. Gre za oživitev informativne funkcije delegatov in drugih delovnih ljudi, ki je v samoupravnem ozi-
roma delegatskem sistemu izredno pomembna in ki jo spričo tega kaže posebej naglasiti.
Pri tem je posebnega pomena oblikovanje informacij. Ne bi kazalo uveljavljati nekakšen for-mular, v katerega naj bi omejili vso dogajanje v krajevni skupnosti, vendarle pa bi pri oblikovanju informacij kazalo upoštevati nekaj temeljnih elementov, brez katerih nobena informacija ne bi smola biti. Ti elementi so:
—	namen neke informacije ali gradiva
—	novosti, ki jih informacija prinaša v primerjavi s stanjem v preteklosti
—	materialne posledice za delavce v temeljnih organizacijah in občane v krajevni skupnosti, če bi predlagano odločitev sprejeli, prav tako pa tudi posledice, če se za predlagano rešitev ne bi opredelili
—	predlogi in pripombe tistih, ki so o informaciji morebiti že razpravljali
—	postopek nadaljnjega razreševanja družbenega vprašanja, ki je bil v informaciji obdelan.
Vendar pa je treba zagotoviti, da bodo informacije posredovane v prvih fazah procesa odločanja. Torej takrat, ko prve pobude, stališča in predlogi za razrešitev določenega družbenega vprašanja šele nastajajo. Takrat, ko je še čas za to, da pritegnemo k razreševanju nekega vprašanja čim več delovnih ljudi in občanov.
Kanale, ki naj bi jih informativna skupina uporabljala, bi lahko razdelili na dva dela;
a)	na sredstva obveščanja,
b)	na medosebno obveščanje (sestanki, zbori, konference)
Tako zasnovan sistem naj bi pripomogel k dejanski medsebojni obveščenosti za delegatsko odločanje.
Povzeto po gradivu Republiškega komiteja za družbeno planiranje in informacijski sistem
stroškov, pa tudi za skupna vlaganja v počitniške zmogljivosti«. Višina regresa se sme gibati od 30—45 % poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji. Merila in delitev regresa pa so določena s stališči sindikata, ki upoštevajo dohodek na družinskega člana, samohranilke, težje delovne razmere, delo na zdravju škodljivih delovnih mestih in zdravstveno stanje delavca. Sindikalna lista prepoveduje dodeljevanje regresa vsem zaposlenim v enakem znesku, kot je bilo to pred leti.
Naj zaključim, da smo si ljudje s svojimi potrebami in željami zelo različni in da vsi ne moremo biti z vsem zadovoljni, zato se je potrebno prilagajati večini, ki pa je še vedno z Umagom zadovoljna.
Marija KASTELEC
Iz sestavka Nika Lapajneta v delu
Lepotno ocenjevanje mest -pet imogovolcev
Zlri, Muta, Nova Gorica, Krško In Ilirska Bistrica si delijo naziv najlepše urejenega kraja v naši republiki
Med šestdesetimi kraji in šolami, ki so se lani prijavili za najbolj cvetoč in najlepše urejen kraj v Sloveniji, si je po soglasni oceni Zveze hortikulturnih organizacij SRS in Turistične zveze Slovenije na tem devetem tekmovanju prvo mesto razdelilo med seboj pet krajev: Ziri, Muta, Nova Gorica, Krško in Ilirska Bistrica, kar nedvomno dokazuje, da je ta tradicionalna akcija zelo odmevna in koristna.
Med najprizadevnejše kraje nedvomno sodijo Žiri, kjer so lani na pobudo turističnega društva organizirali kar šest očiščevalnih akcij, v katerih so sodelovali domala vsi občani od šolarjev do študentov in lovcev. Skupaj so opravili 1560 prosto-
voljnih delovnih ur ter na smetišče odpeljali nad 3 tisoč kilogramov raznih odpadkov.
Hkrati so v okviru tekmovanja za najbolj cvetoči kraj prizadevni Zirovci organizirali tudi lastno tekmovanje v urejanju vrtov in dvorišč, pripravili več zanimivih strokovnih predavanj na temo odnos do okolja tako za šolarje kot za ostale občane. Nenazadnje naj povemo, da so si ob tem sami uredili del krajevne kanalizacije, vodovod in celo ceste. Edina resnejša ovira, na katero so naletevali, da bi lahko postorili še več, je bil denar. To je navkljub temu še enkrat dokaz, da je marsikaj moč narediti samo z dobro voljo in prizadevnostjo ter ne zgolj z denarjem.
MORA
Vetrovi so Se spoprijemali in sodra je bila po prosojnih ialuzijah. Včasih se je tudi zabliskalo in grom, ki je sledil je naznanjal prihajajočo pomlad. Prezgodaj odgnana zima ne pristaja na reelekcijo.
Leiim. Zaspanost drami sanje.
»Verjetno tudi Zevsovi sodržavljani urejajo dohodkovne odnose. Morda celo volijo svoje delegate?*
Domislica me zadovolji. Zagoneten smeh se mi prikrade na ustnice: »Pa res, kako domiselni so bili ti Grki; prav po delegatsko so imeli sestavljen nebeški parlament.«
Slika izpred dvajsetih let. Debela knjiga polna antične zgodovine: zgodbe, pol mit pol resnica, nikoli razumljen Homer, kvadratura kroga, del in celota. Maraton, gola telesa v borbi za lovorov venec, igralec in zbor.
Nenadoma začutim pod seboj od mediteranskega sonca segreti kamen. V prostranem amfiteatru posedajo Grki vseh starosti. Globoko spodaj, v polkroinem, z oblizanim kamnom pokritim dnom, stoji igralec. V značilni drli, ogrnjen v sveie laneno ogrinjalo, s privzdignjenim glasom povprašuje zbor: »Zakaj niste ZA?* Zbor mrmrajoče: »Nismo bili obveščeni!*
Igralec zaskrbljujoče: »Kaj niste čuli glasnikov, ki so dirjali od vasi do vasi, od mesta do mesta in oznanjevali, pojasnjevali, dopovedovali?*
Zbor odločno: »Smo, pa vendar nismo bili obveščeni. Predlog morda res ni slab, a mi smo vseeno PROTI.*
Igralec dvigne roke in se opotekajoče napoti proti najbliljim gledalcem, ki sedijo na kvadratastih kamnih, bingljajo z nogami, si med seboj nekaj prišepetujejo, a za prihajajočega igralca se še zme. nijo ne.
Čez čas se igralec vrne. Njegova poza je sedaj manj svečana, glas trši.
Igralec: »Zakaj niste izvolili najboljših delegatov?*
Zbor: »Mi ne ločimo Žakljev od Zakljev, Poljanškov od Poljan-škov, Bogatajev od Bogatajev, Kopačev od Kopačev, Kavčičev od Kavčičev.*
Igralec: »Laiete!*
Zbor: »Ne, mi nikoli ne laiemo. Mi smo neskončno pravični, pošteni' in dobri.*
Gledališče se vedno bolj polni. Igra začne ljudi zanimati. Igralec se razvnema. Zbor neprizadeto ponavlja naučeno. Igralec: »Zakaj ste volili samo tiste z začetka abecede?* Zbor energično; »Za nas ste vsi enaki: enako dobri, enako pomembni, enako požrešni. Mi vsi smo enaki. Zakaj potlej izbirati,*
Se trenutek prej pozorno poslušajoča publika prasne v smeh. Z vseh strani smeh. Ne, to ni smeh, to je krohot. Ljudje se tolčejo po trebuhih, si kažejo drug drugemu osle, poskakujejo od veselo-sti. Bog Dioniz jih je uročil.
»Zakaj se ti ne smeješ?« mi reče sosed.
»Pri nas Se takim rečem ne smejemo,* izdihnem.
On pa še glasneje: »He, he ... ble, ble .. .*
Popade me strašna jeza. ie mu hočem pljuniti v obraz; takrat pa: br, br, br...
Hvala ti, vekarica. Preklete sanje!	Viktor ŽAKELJ
Trgovski center le z združenimi močmi
Predsednik izvršnega sveta SO Skofja Loka Jože Stanonik nas je opozoril na še vedno odprto vprašanje izgradnje trgovskega centra v 2ireli, »ki se vleče že leta in leta, pa smo praktično še vedno na začetku, kljub temu, da je bilo že vrsto sestankov za uresničitev programa gradnje. Očitno je, da posamezniki ne delujejo v skladu z dosedanjimi dogovori in sklepi In postavljajo vedno nove dileme, ki Zavirajo uresničiti za žirovske potrošnike potrebno blagovnico. Pre Pričani smo, da je najbolj smotrna rešitev skupni objekt obeh nosilcev preskrbe v Zlreh, to je KGZ Sera in ABC Veletrgovina Loka. Vsaka druga rešitev bi bila drobljenje sil«, pravi v svojem dopisu predsednik IS.
Posredujemo tudi nekaj sklepov s sestanka, ki je bil konec februarja organiziran v ta namen.
Sodelovali so;
iz ABC Loka; Jože Nastran, direktor DO — Ludvik Leban, direktor TOZD Trgovina:
iz KGZ Sora; Viktor IHaček, direktor DO — Vinko Kavčič, vodja tgovine;
s strani IS SO: Jože Stanonik, predsednik IS — Zvone Tcržan, Clan IS in načelnik oddelka za gospodarstvo in finance
Razgovor je organiziral tov. Teržan zaradi vprašanja urbanista Vladimirova kaj naj stori,
omogoča mesečni promet 4 do 5 milijonov din.
Za preureditev prodajnih prostorov v zadružnem domu za prodajo vsega tehničnega blaga, vlcljučno z belo tehniko, bi bilo potrebno okoli 10 milijonov din.
S tem bi menda preuredili tu-pekarno in skladišče za železni-no in gradbeni material.
V	tem primeru bi bila upravičena novogradnja le odgovarjajoče samopostrežne trgovine, s tem pa bi bil porušen koncept izgradnje središča Zirov in blagovnice.
Predstavnika ABC Loka sta ponovno potrdila, da njihov interes ni odvzemati blagovni promet KGZ Sora za tehnično blago in ne za belo tehniko.
Zaradi tega predlagajo skupno gradnjo blagovnice, v kateri bi bila njihova samopostrežna trgovina v pritličju, v nadstropju pa trgovina s tehničnim blagom od KGZ Sora.
V	okviru zadružnega doma bi ostalo tehnično blago, ki v blagovnico ne sodi.
Mimo tega bi kazalo preveriti možnosti, da bi v zadružnem domu pridobili prostore za gostinsko dejavnost.
Na osnovi gornjih ugotovitev in stališč so se prisotni sporazumeli:
1.	Predstavnika KGZ Sora Žiri bosta o razgovoru obvestila samoupravne organe, ki bi naj odločali o skupnem vlaganju za izgradnjo blagovnice.
2.	Oblikuje se delovna skupina v sestavi:
—	Martin Kopač, direktor DO Alpina Ziri — kot predsednik
—	Viktor Maček, direktor KGZ Sora Ziri
—	Vinko Kavčič, vodja trgovine KGZ
—	Ludvik Leban, direktor TOZD Trgovina iz ABC Loka
—	Peter Troj ar, vodja maloprodaje iz ABC Loka
Naloga te skupine je doseči sporazum za gradnjo blagovnice.
3.	Dokler ne bo sporazuma o gradnji blagovnice, ali ne bo opredeljena drugačna smotrna rešitev, ki bo sprejeta v KS, upravni organi SO ne bodo reševali vlog za izdajo lokacijskih ali gradbenih dovoljenj za trgovske prostore v Zireh.
Na vseh je, da zagotovimo res pametne rešive in doslednost dogovorjenega.
Kulturna rubrika
VRATA V HIŠI NA DOBRACEVI 58
Dvokrilna vrata pri Arharju na Dobračevi sodijo med najlepše primerke okrašenih vrat, hkrati pa zelo zgovorno pričajo o trdovratni baročni tradiciji In o svojevrstnem ohranjevanju ljudske umetnosti v novih razmerah. Vrata, na katerih srečamo v velikih In ozkih dominantnih poljih podobi v plitvem reliefu (gre za sv. Florljana In svetnika — božjepotnika) so nastala kot splet sočasnih In starejših vplivov, verjetno v prvih letih 20. stoletja. Ikonografsko gre za staro
ker predvideva KGZ prodajo v adaptirani trgovini v zadružnem domu pomemben del enakega blagovnega asortimana (bela tehnika), kot je predviden za prodajo tudi v načrtovani novi blagovnici.
Ponovno je ugotovljena neizpodbitna potreba potrošnikov, krajanov Zirov, da dobijo blagovnico, ki bo sposobna zadovoljevati njihove potrebe v največji možni meri.
Ekonomičnost take blagovnice za oskrbo okoli 50(K) prebivalcev je kolikor toliko zagotovljena, če je v enem objektu združen celovit asortiman blaga, ki
I#.*)#
it
kmečko shemo zaščitnikov, po likovni plati pa za sintezo novorene-sančnlh In rafaelltsklh elementov. Neznan rezbar Je Izdelal figuri po grafični predlogi — vendar ju Je prilagodil ozkemu polju In tako dosegel dvoje večjo originalnost (posnetek je bistveno različen od predloge) in hkrati rafinlran likovni učinek. Okrasno okvirno or-namentiko je prevzel po sočasnih vzorcih vrat v manjših mestih, angelska glavica, k| ima funkcijo kapitela na mejnem »pilastru« pa priča, da se je zgledoval tudi pri cerkvenih podobarjlh.
Foto: Marjan PISLJAR dr. Ivan SEDEJ
Rezultati volitev
delegacij za delegiranje delegatov v Zbor združenega dela SO Skofja Loka in delegacij za delegiranje delegatov v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti dne 9. 3. 1978 v Alpini. Izvoljeni so dobili naslednje Število glasov;
USENICNIK Stanko ERZN02NIK Stanko
210 201
TOZD OBUTEV ŽIRI:
Zbor združenega dela; BACNAR Marija BOGATAJ Nada BURNIK Alojz KOLENC Anka OBLAK Milka POUANSEK Alojz TREVEN Boris
Posebna delegacija za SIS zdravstveno varstvo:
JEREB Franc LOGAR Janez 2AKELJ Olga OBLAK Franc OSREDKAR Andrej
Posebna delegacija za SIS vzgoja in izobraževanje:
BACNAR Mara CADE2 Bernarda PIPAN Hilda POUANSEK Franc STRLIC Alojz
430 372 451 392 396 361 389
232 232 282 287 274
MRLAK Stanko	102
VIDMAR Ciril	96
CADE2 Franc	88
VIDMAR Karel	87
KOGOVSEK Tinka	79
BOGATAJ Anica	73
M02INA Ignac	70
TOZD PRODAJA ŽIRI;
Zbor združenega dela:
GANTAR Anka	50
JEREB Stana	49
KOPAČ Marija	55
ORESNIK Alojz	53
STRLIC Marija	57
Splošna delegacija za delegiranje delegatov v skupščine	vseh SIS:
Posebna delegacija za skupščine SIS — kulturna dejavnost: FILIPIČ Leopold	229
KAVČIČ Bernard	228
ERZN02NIK Metod	227
PETERNELJ Konrad	211
KAVČIČ Rado	198
Posebna delegacija za skupščine SIS — raziskovalna dejavnost:
ORESNIK Maks ŽIBERT Anton SPIK Janez KENDA Stanislav OBLAK Vinko
223 223 219 206 213
365 324 312 317 360
Posebna delegacija za SIS — kulturna dejavnost:
ALBREHT Rafael	443
KAVČIČ Helena	323
KOPAČ Milan	321
KRANJC Franc	372
PISUAR Zdravko	357
Posebna delegacija za SIS — raziskovalna dejavnost;
KAVČIČ Heron	414
KLEMENČIČ Marta	335
MODRIJAN Franc	309
MRAVLJE Miran	338
PISK Jože	408
Združena delegacija za SIS; socialno skrbstvo, otroško varstvo, pokojninsko in Invalidsko zavarovanje, stanovanjsko gospodarstvo, zaposlovanje, temeljna telesno-kulturna skupnost
ANDREUZZI Stanislav	375
BOGATAJ Ciril	344
BURJEK Stefan	370
KEPEC Marjan	316
KOGOVSEK Franc	343
KOSMAČ Rajko	391
SLABE Ivan	361
TOZD PLASTIKA ŽIRI
Zbor združenega dela;
BERČIČ Roman	98
NICOLETTI Pavel	95
ČEFERIN Anton	94
KRISTAN Jernej	89
KRVINA Roman	80
Združena delegacija za SIS: vzgoja In izobraževanje, zdravstveno varstvo, kultura, raziskovalna dejavnost, temeljna telesno-kulturna skupnost:
DEMŠAR Matjaž	89
MROVUE Mirko	85
LUKANČIČ Cveto	81
JEREB Pavla	78
KAVČIČ Vinko	75
BOGATAJ Bojan	68
MAČEK Jože	67
Združena delegacija za SIS: pokojninsko in Invalidsko zavarovanje, socialno skrbstvo, otroško varstvo, stanovanjsko gospodarstvo, zaposlovanje:
JESENKO Franc KAVČIČ Ivanka KRVINA Anica LIKAR Marija
60 62 60 61
Združena delegacija za skupščine SIS: socialno skrbstvo, otroško varstvo, pokojninsko invalidsko zavarovanje, stanovanjsko gospodarstvo, temeljna telesno-kultuma skupnost, zapo-slovanje;
JEZERSEK Angelca	228
BOGATAJ Bojan	227
POUANSEK Ivan	225
GREGORAC Martina	224
BOGATAJ Darja	219
MLAKAR Andrej	216
TRČEK Jernejka	213
TOZD OBUTEV GORENJA VAS:
Zbor združenega dela:
CADE2 Marija	130
VIDMAR Cilka	110
DEMŠAR Valentina	108
PUSTOVRH Nikolaj	97
PAJER Marija	94
Posebna delegacija za skupščino SIS — vzgoja in izobraževanje:
AZBE Marija	133
PUSTOVRH Ana	131
HOMEC Irena	130
2IVK0VIC Zorka	116
BOGATAJ Anica	118
Posebna delegacija za skupščino SIS — raziskovalna	dejavnost:
ČADE2 Miroslav	145
M02INA Nika	123
JUSTIN Vencelj	125
JUSTIN Ivanka	103
LIKAR Darinka	101
Posebna delegacija za skupščino SIS — kulturna dejavnost
GANTAR Marija	127
BOZOVIČAR Janja	124
PETRIČ Pavel	119
PETERNEL Vera	116
KOKALJ Anica	105
Posebna delegacija za skupščino SIS — zdravstveno varstvo:
142 128 126 122 133
PERKO Ana JEREB Ana TAVČAR Gabrijela BERAS Silvi j a MATINČIČ Marija
Danes delamo, Jutri odločamo
MARGUC Anči MLINAR Vida MLINAR Stanislav MOŽINA Anton PODOBNIK Jože RAMPRE Danijel
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
Zbor združenega dela:
2AKELJ Anton 2UST Nada JEREB Nada DEBEUAK Anton DOLINAR Nada
Posebna delegacija za SIS vzgoja in izobraževanje:
DOLENC Peter VEHAR Frida MLAKAR Milena SINK Pavla MIVSEK Rezika
Združena delegacija za delegiranje delegatov v skupščino SIS: socialno skrbstvo, otroško varstvo, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, stanovanjsko gospodarstvo, zaposlovanje, temeljna telesno-kultuma skupnost:
FERLAN Vlasta	122
HOMEC Katarina	117
ERŽEN Ana	111
MIKLAVCIC-LUZNAR Katarina	98
KISOVEC Stanislava	97
FRELIH Marija	80
KOŠIR Francka	89
56
57 49 63
57 54
Rezultati volitev v krajevni sliupnosti
231 210 210 198 193
231 197 188 177 162
Posebna delegacija za skupščine SIS — zdravstveno varstvo:
NAGLIC Marija PISEK Silva NOVAK Mira
230 228 212
Kar 96% nas je prišlo na volišča v nedeljo, 12. marca.	Izvoljeni so bili z naslednjim	številom glasov tile:
DELEGACIJA V ZBOR
KRAJEVNIH SKUPNOSTI:
BACAR Anton, 1942	2338
COKAN Bogomir, 1936	2341
DEMŠAR Janko, 1940	2322
GREGORAC Marija, 1926	2277
KOKELJ Emest, 1935	2343
KOPAČ Zoran, 1946	2338
KRVINA Pavel, 1942	2284
KRVINA Rudi, 1954	2292
PIVK Silva, 1948	2328
POUANSEK Janko, 1921	2342
STARMAN Bojan, 1950	2346
URSIC Ivan, 1932	2330
VEHAR Dane, 1952	2328
ŽAKEU Ivan, 1942	2292
2AKEU Viktor, 1943	2302
POSEBNA DELEGACIJA ZA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE:
BIZJAK Tanja, 1950	2292
EISELE Anica, 1942	2221
KOKEU Valentin, 1946	2279
KRISTAN Vito, 1947	2359
PODOBNIK Jernej, 1940	2252 POUANSEK Slobodan,
1944	2264
2AKEU Pavel, 1931	2288
POSEBNA DELEGACIJA ZA ZDRAVSTVO:
JEREB Matija, 1942	2430
JEREB Pavel, 1937	2382
JUSTIN Mija, 1938	2371 LUKANCIC Bernarda,
1952	2407
PINTAR Anton, 1931	2370 SEDLAK dr. Stanislav,
1946	2419
TREVEN Zinka, 1937	2340
POSEBNA DELEGACIJA ZA ZAPOSLOVANJE:
DRMOTA Verena, 1933	2295
GOVEKAR Anica, 1941	2281
HEROVEC Ema, 1927	2238
KEPIC Marjan, 1954	2239
LIKAR Pavel, 1939	2276
Predsednik IS SO Jože Stanonlk
POSEBNA DELEGACIJA ZA RAZISKOVALNO DEJAVNOST:
BEOVIC Anton, 1942 FISTER Janez, 1949 GANTAR Bojan, 1955 GANTAR Franci, 1955 KRI2IC Andra, 1952 LUZNAR Janez, 1950 PECELIN Franci, 1951
POSEBNA DELEGACIJA ZA OTROŠKO VARSTVO:
JUSTIN Marija, 1934 KOCEVAR Marjan, 1943 Mlinar Marija, 1952 VEHAR Marija, 1948 ZAJC Jelka, 1942
2283 2248
2251 2257 2224
2252 2289
ZDRU2ENA DELEGACIJA ZA SOCIALNO SKRBSTVO, STANOVANJSKO GOSPODARSTVO:
CAJNKAR Lija, 1948	2354
JURCA Marica, 1935	2403
KOPAČ Vinko, 1943	2395
KOŠIR Danica, 1960	2358
LUKANCIC Milena, 1955	2366
MARKEU Tinka, 1925	2396
MIHEVC Milka, 1924	2321
MLINAR Slavka, 1923	2343
OBLAK Marinka, 1958	2342
PODOBNIK Manica, 1932	2364 PRAPROTNIK Marica,
1929	2322
STRLIC Nuša, 1930	2377
STRLIČ Olga, 1931	2365 STUMBERGER Anton,
1936	2374
TUSEK Anka, 1922	2355
POSEBNA DELEGACIJA ZA KULTURO:
BOGATAJ Jože, 1955	2248
ERZN02NIK Marta, 1937	2262
GOVEKAR Mirko, 1956	2223
JESENKO Majda, 1943	2248
KOSMAČ Janez, 1954	2247
NOVAK Vladimir, 1947	2220
TROJAR Milan, 1947	2270
POSEBNA DELEGACIJA ZA TELESNO KULTURO:
BIZJAK Janez, 1947	2309
ERZNOŽNIK Darij, 1930	2292
GLADEK Vinko, 1930	2259
JEREB Drago, 1951	2254
KRVINA Rajko, 1948	2259
MLAKAR Anton, 1941	2268
PECELIN Ivan, 1924	2267
TREVEN Ida, 1959	2279
TUSEK Branko, 1958	2271
POSEBNA DELEGACIJA ZA INVALIDSKO POKOJNINSKO ZAVAROVANJE:
	JURCA Janko, 1923	2174
2294	KAVCIC Leander, 1924	2166
2319	LAHAJNAR Ciril, 1921	2158
2299	TEMEU Nadko, 1913	2177
2299	VEHAR Avgust, 1928	2178
2324	Volilna komisija	
Zoper pretirano uporabo ontibiotikov
Po podatkih regionalne zdravstvene skupnosti Ljubljana, ki v svojem centru za avtomatsko obdelavo podatkov obdeluje in analizira izdane recepte z vsega področja Slovenije, se je potrošnja zdravil umirila. Lani se prvič v zgodovini slovenskega le-kamarstva ni dvignilo število receptov v primerjavi s prejšnjim letom, niti se niso dvignili stroški za zdravila. Celo upadali so.
Ne glede na te ugodne podatke pa je poraba antibiotikov na področju Slovenije in Jugoslavije še vedno večja kot v drugih evropskih in izvenevropskih deželah. Posebno vznemirjajo podatki, da od vseh antibiotikov, ki so bili izdani lani na recept, kar 40,4 odstotka odpade na prebivalce stare do 14. leta, to je na otroke.
na. Obveščanje ljudi, da je prva pot k manjši porabi antibiotikov predvsem preventiva, je naloga sedanjega časa.
V Medexovih laboratorijih so čebelje pridelke mešali v različnih količinah in na podlagi učinkov ugotovili, katera mešanica medu, cvetnega prahu, matične ga mlečka in propolisa deluje na človeški organizem najbolj ugodno. In tako je nastal API KOMPLEKS, doslej edina in zelo učinkovita mešanica čebeljih pridelkov, ki je uspejo prestala vse klinične teste. V njem so sestavine, ki zavirajo rast virusa, povzročitelja gripe.
ČEBELE NISO ZDRAVNIKI
O delovanju Apikompleksa so bile narejene raziskave. Preizkusili so ga na več klinikah v različnih jugoslovanskih mestih in
Po napornem delu — zdravo življenje, ki nam ga omogoča narava
Ustvarjamo, da bomo tudi v krajevni skupnosti laliko dobro živeli gospodarili
V zadnjih letih pa so ugledne domače in tuje znanstvene inšti-tucije, med njimi tudi mikrobiološki institut medicinske fakultete v Ljubljani, ugotovile anti-mikrobno in antivirusno delovanje povsem naravnih snovi, ki jih ni moč izdelovati sintetično — matičnega mlečka in propolisa. Ugotovili so, da se njihove delovanje še izboljša, če so med seboj zmešane v določenih razmerjih.
Da bi omejili sedanjo porabo antibiotikov in zmanjšali predvsem porabo tetraciklinov in kloramfenikolov, substanc, ki so organizmom, predvsem otroškim, nevarni in njihova uporaba ni za-željena niti pri odraslih (tako so pokazale izkušnje iz vsega sveta v zadnjih letih), smo se dogovorili, da bomo čim večjemu številu ljudi skušali dopovedati, da je uživanje medu in medenih preparatov lahko odlična preventiva, ki je znanstveno preverje-
ugotovili njegovo izredno ugod no delovanje. Preizkusili so ga ljudje sami in ugotovili njegovo uspešnost. Toda zdravnika ne med ne drugi čebelji pridelki nt morejo nadomestiti. Kadar človek zboli in se ga loti visoka temperatura, mora upoštevat, navodila zdravnika. Poskusi \ uglednih klinikah pa kažejo, da za infekcijskimi boleznimi zboli neprimerno manj ljudi, ki jemljejo žličko Apikompleksa dnevno.	VETROVEC
DAROVALI SO ZA MRLIŠKO VEŽICO
Turistično društvo 500.-
din
Vinko Govekar, Žlrl 135 300— din
Smučonje
Letošnja zima je bila nam smučarjem naklonjena, saj je bilo snega dovolj.
Osnovna organizacija sindikata Alpina In nekateri najbolj vneti člani SK Alpina Ziri so znali to s pridom izkoristiti.
25.	februarja 1978 smo organizirali prijateljsko srečanje z delavci Iz tovarne obutve TRIO Iz Tržiča, združeno s tekmovanjem v veleslalomu. Našim tekmovalcem v postavi Rado Podobnik. Franci Pečeiln In Rajko Kosmač je uspelo odvzeti prehodni pokal tekmovalcem Iz Tržiča, ki so zmagali leta 1976. Po tekmovanju smo se še nekoliko pove-selili In se dogovorili za naše nadaljnje sodelovanje.
26.	februarja je bilo sindikalno prvenstvo Žirov v veleslalomu. Tako kot prejšnji dan, je izmed 6 nastopajočih ekip, preko 50 udeleženci, prehodni pokal osvojila ekipa Alpine, v sestavi Pečeiln, Podobnik, Vehar.
Pri organizaciji tekmovanja smo naleteli na nekaj težav, zlasti pri pripravi prog. Za nameček je konec tedna nastopila od juga z dežjem. Vendar nam je z veliko napora le uspelo pripraviti proge In izvesti tekmovanje.
Zal pa se je ponovno pokazalo, da je preveč tistih, ki žanjejo in premalo tistih, ki sejejo. Na kljub vsemu smo vsi tisti, ki
4l	^ r'
smo sodelovali pri tekmovanju in organizaciji tekmovanja, odhajali zadovoljni in polni upov da bodo prihodnja srečanja še uspešnejša.
Daniel VEHAR
Reiuliaii dvoboja v veleslalomu TRIO-ALPINA
ženske;
1.	Kavčič Helena — Alpina
2.	Podobnik Stana — Alpina
3.	Bahun Marija — Trio


Oddih v talcem oliolju Je čudovit
moški nad 35 let:
1.	Močnik Stefan — Trio
2.	Kosmač Peter — Alpina
3.	Perko Janez — Trio
moški do 35 let:
1.	Komac Franc — Trio
2.	Podobnik Rado — Alpina
3.	Pečelin Franci — Alpina
UVRSTITEV EKIPNO.
1.	ALPINA Žiri
2.	TRIO Tržič
Čevelj, ki gre odlično v prodajo
Sindikalno prvenstvo Žirov v veleslalomu
REZULTATI ženske:
1.	Kavčič Helena — Alpina
2.	Podobnik Stana — Alpina
3.	Čar Anica — Alpina
moški nad 45 let (veterani)
1.	Podobnik Alojz — Alpina
2.	Erznožnik Metod — Alpina
3.	Podobnik Milan — Alpina
moška ekipa od 36 do 45 let:
1.	Zupančič Janez — Kladivar
2.	Kokelj Emest — Mizar. podj.
3.	Burnik Alojz — Alpina
moški od 26 do 35 let:
1.	Pečelin Franci — Alpina
2.	Podobnik Rado — Alpina
3.	Vehar Daniel — Alpina
moški do 25 let:
1.	Oblak Marjan — Poliks
2.	Celik Izidor — Etiketa
3.	Pišljar Zdravko — Alpina
REZULTATI EKIPNO
1.	ALPINA
2.	KLADIVAR
3.	POLIKS
4.	ETIKETA
Razlike v časih:
ALPINA	1.25,23
KLADIVAR	1.43,26
POLIKS	1.44,85
ETIKETA	1.64,18
»DELO ŽIVLJENJE« Je glasilo ALPINE, tovarne obutve ZIri, Stara vas 23 — n. sol. o., ki ima v svoji sestavi TOZD Obutev ZIri, TOZD Obutev Gorenja vas, TOZD Plastika ZIri, TOZD Prodaja in Delovno skupnost skupnih služb.
Ureja ga uredniški odbor:
Ivan Capuder Martina Gregorač Majda Jesenko Vladimir Pivk Janez Smeh Alfonz Zajec
Silva Pišek — tehnični urednik
Nejko Podobnik — odgovorni urednik Izhaja mesečno, naklada 1750 izvodov.
Fotografije: Franc Jesenko Tisk: Gorenjski tisk, Kranj