Pusta in vlažna Marjeta nič dobrega ne obeta. a® Murska Sobota, 20. julija 2000, leto Lil, št. 29, odgovorni urednik Janez Votek, cena 220 sit INTERVJU, str. 10 LOKALNA SCENA, str. 4 GOSPODARSVO, str. 7 »Upamo si tvegati« Bodo Apačani zaprli cesto? V Potrošniku brez dividend 833 metrov dolg murski most do konca leta 2003 Most po projektu Brod 3 Odločilna je bila cena - Izvajalec bo GIZ Gradis VESTNIK ZA ZVESTOBO Vsak teden bomo objavili ime naročnika, ki nam je zvest najmanj 10 let. Nagrada: VESTNIKOV ZLATNIK! DOBITNICA VESTNIKOVEGA ZLATNIKA ZVESTOBE JE TA TEDEN Helena SVETEC Martjanci 68 9221 Martjanci Čez Muro ne bodo gradili toliko populariziranega mostu Harfa, ampak most po idejni zasnovi Brod 3 (posnetek!), katere avtor je dipl. inž. Viktor Markelj iz firme Ponting, d. o. o., projektiranje in inženiring, Maribor D ružba za avtoceste R Slovenije (DARS) je objavila marca poziv k predložitvi ponudb za izdelavo dokumentacije in gradnjo mostu čez reko Muro na avtocestnem odseku Vučja vas-Beltinci. Ocenjena vrednost del je bila 2.900.000.000 slovenskih tolarjev. Pomurski poslanci predlagajo Deset milijard za sanacijo škode Ponudnikom sta bila na voljo dva projekta razpisa: most Harfa 1 in Brod 3. Ta dva idejna projekta so ponudili kot možna predvsem zato, ker sta bila najboljša na javnem natečaju in ker podoben most (po projektu Brod 3) že stoji čez Ljubljanico na severni ljubljanski obvoznici. Do- Zakon o tem naj bi državni zbor sprejel že nanaslednji seji osledic, ki jih je povzročila letošnja dolgotrajna suša, se ne bo dali odpraviti, potrebno pa jih bo vsaj delno ublažiti, saj kmetijci vsega bremena sami brez negativnih učinkov ne bodo mogli prenesti. Suša, ki je letos pritisnila zelo zgodaj, je prizadela tako rekoč vse kmetijske kulture, na nekaterih najbolj prizadetih območjih pa je ob zmanjšanem pridelku izpadel najmanj en odkos trave, to pa bi lahko imelo neugodne posledice predvsem v živinoreji. Med vsemi območji v Sloveniji je suša najbolppri-zadela prav del Pomurja, zlasti Goričko ter kraje na območju Turnišča in okolice, kjer brez pomoči države razmer ne bo mogoče sanirati. Potem ko so iz nekaterih občin na kmetijsko ministrstvo že prihajala opozorila o suši, kije dobila razsežnosti naravne nesreče, so se v akcijo vključili tudi pomurski in nekateri drugi poslanci. Skupaj s prvopodpisanim Gezo Džubanom so sredi prejšnjega tedna državnemu zboru predložili v sprejem predlog zakona za delno sanacijo škode po suši, ki so ga razširili še na sanacijo škode po neurjih, plazenju tal in škode, ki jo je na nekaterih območjih povzročila divjad. Kot smo slišali na tiskovni konferenci, ki sojo v začetku tega tedna pripravili v Murski Soboti, so predlog omenjenega zakona podprli poslanci iz poslanskih skupin LDS, ZLSD, DESUS, narodnostna poslanka Maria Pozsonec in samostojni poslanec Ciril Pucko. Z njim naj bi s prerazporeditvijo sredstev v okviru državnega proračuna za leto 2000 za delno sanacijo vseh škod zagotovili 10 milijard menili za sanacijo škode po suši. Da je suša najbolj prizadela prav Pomurje, dokazujejo tudi prvi podatki o škodi, ki so jih zbrali v posameznih občinah. Po teh je škoda, ki jo je suša povzročila v Sloveniji, presegla vrednost 25 mi1 lijard tolarjev, v pomurskih obči- nah pa so škodo ocenili na več kot 6 milijard tolarjev. Seveda bodo zdaj vsi želeli primakniti svoj lonec, zato predlagatelji zakona od vlade zahtevajo, da pripravi enotno metodologijo za oceno škode, glavo merilo pri tem pa mora biti količina padavin, ki so padle na določenih območjih. Odstotek dolgoročnega povprečja za Pomurje ni sprejemljiv, saj spada to območje med tista z najmanjšo količino povprečnih letnih padavin. Predlagatelji tudi zahtevajo, da državni zbor o zakonu razpravlja že na naslednji seji, ki bo 25. julija, saj bo mogoče le s čim prejšnjo delno sanacijo posledice suše kar najbolj omiliti. V zakon je vključena tudi sanacija škode zaradi divjadi, ki je največja v obmejnih krajih na Goričkem. To škodo bi sicer bile dolžne poravnavati lovske organizacije, vendar je divjad letos prizadejta kmetijstvu takšno škodo, da lovci temu niso kos. L. KOVAČ ■ LOKALNA SCENA Ali cerkev na Markovskem prestopa meje svojega poslanstva? str. 5 nSoPE^SŽ Generalni prodajalec in proizvajalec traktorjev Ptujska cesta 16, 2230 Lenart. Tel.: (02) 720 72 40, 720 72 46, 720 72 61 Fax: (02) 720 72 45 gojem razpisa za kreditna sredstva Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS. univcn/m TRENUTNA ZALOGA: - 300 DTC - 530 DTC -684 DTŠTAJERC NA VSE TRAKTORJE 5% POPUST SAMO ŠE DO 28. JULIJA 2000. Pogled z vrha 21 metrov visokega stolpa, s katerega se spuščata dva tobogana, dolga 140 in 170 metrov. (Več na 3. strani) - Foto: NATAŠAJUHNOV pustne so bile tudi druge variante ponudnikov. Za gradnjo so se lahko potegovala s svojimi ponudbami tako slovenska kot tuja gradbena podjetja. Na razpis je prišlo do določenega roka šest ponudb. Te so komisijsko odprli 6. julija in se odločili za ponudbo Gospodarskega interesnega združenja (GIZ Gradis) Ljubljana, ki sicer združuje 12 gradbenih podjetij z območja Ljubljane, Maribora in Jesenic. GIZ Gradis je bil namreč najugodnejši ponudnik, saj je pripravljen zgraditi 830 metrov dolg most čez Muro (najdaljši v Sloveniji!) za še nižjo ceno, kot je bila (informativno) v razpisu: za 2.694.080.080 slovenskih tolarjev. Gre za projekt Brod 3. Drugi ponudnik (SCT Ljubljana) je ponudil gradnjo mostu po istem projektu za 3.200.000. 000 tolarjev, nekdo tretji pa je poslal ponudbo, »težko« kar 4.295. 544.232 tolarjev. Izbran je bil torej GIZ Gradis Ljubljana. Res je sicer, da je bila dana ponudnikom, ki niso bili izbrani, možnost, da se v osmih dneh pritožijo oziroma zahtevajo revizijo postopka (to so nekateri tudi storili), toda direktor GIZ-a Gradis g. Tone Zaletel nam je povedal, da je njihova ponudba konkurenčna, imajo določene reference, zato so prepričani, da bodo prav njihovi delavci in kooperanti gradili most čez Muro, po katerem bo speljan pomurski odsek slovenske avtoceste. Most naj bi zgradili v 36 mesecih (treh letih), torej do konca 2003. leta. To pomeni, da ga bodo začeli graditi še letos, vendar sedaj še ni znan natančen dan, ko bodo začeli z deli. Začenja se uresničevati nekaj, česar mnogi niso verjeli: gradnja avtocestnega murskega mostu in avtoceste: Ta torej ne bo zaobšla naše pokrajine. Je to dobro ali slabo? Š. SOBOČAN ■ naročnik 2 AKTUALNO OKOLI NAS 20. julij 2000, VESTNIK Avstrija na pragu političnih sprememb retekli petek je praznoval svobodnjaški minister v eni od slavnostnih dvoran dunajskega dvora prvi vrhunec politične sanacije proračuna. V dramatičnem apelu na »vse družbeno pomembne moči v naši deželi« je prisegel, da bo v dveh letih dosegel cilj, pomemben za vse Avstrijce: »Dovolj ustvarjanja dolgov! Do leta 2002 moramo priti iz rdečih številk!« Odlična predstavitev pametnega Korošca, ki jo je ponazarjala računalniška animacija, je bila tako prepričljiva, da sta ji občasno prikimala celo največja Grasserjeva nasprotnika, predsednik gradiščanske veje avstrijskih socialdemokratov Karl Stix (SPO) in predsednik zveze avstrijskih sindikatov (OGB) Fritz Verzetnitsch. Prepričljivi avstrijski James Bond Že nekaj časa vzpostavlja 33-letni finančni minister dvostranske stike s kolegi po Evropi. Znani so njegovi stalni stiki s finskim finančnim ministrom Saulijem Niinistomom in nizozemskim službenim kolegom Gerritom Zalmom. Od njiju naj bi Grasser dobival napotke, kako začeti z neizprosno sanacijo proračunskega primanjkljaja, ne da bi s tem zavirali gospodarski razvoj. Grasser, ki so ga mediji poimenovali za finančno-političnega James Bonda Avstrije, se je obrnil na Fince in Nizozemce premišljeno: obe državi sta v zadnjem letu producirali proračunske presežke. Osrednje sporočilo evropskih finančnikov je, da lahko varčevalni ukrepi dosežejo svoj namen samo, če bo imel finančni minister stoodstotno podporo za svoje načrte.- Šele ob takšni podpori lahko Grasser pride na dan z bolečimi posameznimi ukrepi. Rekonstrukcija političnega sistema Prvi pogoj za dolgotrajno ustavitev ustvarjanja dolgov je radikalna rekonstrukcija celotnega avstrijskega političnega sistema. Ostal naj ne bi več kamen na kamnu. Socialno partnerstvo starega stila je odslužilo, državne naloge so povsem drugače definirane, nekatera področja odpravljena, podjetja privatizirana. Nastalo je tudi novo besedoslovje. Tako govorita avstrijski kancler Wolfgang Schussel (OVP) in Grasser namesto o socialnem partnerstvu o »prihodnjem partnerstvu«. Pokojninski sistem bo preoblikovan na model treh stebrov, uradniški privilegiji bodo odpravljeni. Finančni minister se namerava odpovedati tudi dodatnim dohodkom z zviševanjem davka na dodatno vrednost (Mehnvertsteuer). Nasprotovanje Ambiciozno Grasserjevo početje pa je bilo že od vsega začetka deležno burnih kritik. Pomislekov nimata samo socialdemokratska in zelena opozicija, tudi v konservativni vladni koaliciji je podpora mlademu svobodnjaškemu ministru na trhlih nogah. Tako opozicija kot vladna koalicija Grasserju prikimavata, ko ta govori o svojem cilju -dosegi ničnega deficita, za njegovim hrbtom pa mu križajo načrte z novimi zahtevami, težkimi več milijard šilingov. Heiderjeva graja V petek svojega nezadovoljstva z načrtom vladne koalicije ni skrival tudi nekdanji predsednik svobodnjaške stranke in sedanji koroški glavar Jorg Haider. Načrte svojega nekdanjega varovanca Grasserja in njegovo predstavitev je pograjal, ker mu je manjkal »načrt za izterjavo davčnih dolgov«, s predsednikom nacionalne banke Klausom Liebscherjem pa se je spustil v besedno bitko in zahteval odprtje deviznih rezerv. Kanclerju Schiisslu in vladni podpredsednici Susanne Riess - Passer (FPO) je po Haiderjevem izbruhu komaj uspelo pomiriti duhove na dunajskem dvoru. Strukturne reforme Podoba, ki jo trenutno kaže modro-čma vladna koalicija, je očitno razklana. Predsednik poslanske skupine ljudske stranke Andreas Khol (OVP) se finančnih načrtov in političnih reform brani s »Speed kills« (hitrost ubija). Prelomna vlada izsiljuje izvedbo reforme za reformo in opoziciji ne pusti počivati. V nekaj tednih naj bi se reformirala vsa družbeno pomembna področja. Grasser se zaveda, da svojega načrta ne bo mogel izpeljati brez nasprotovanj. Konkretne številke glede sanacije rdečega proračuna namerava predstaviti jeseni. Sedaj so znane samo okvirne številke: zvezne dežele naj bi prispevale skupno 30 milijard šilingov, državna birokracija pa z odpravo 14.000 delovnih mest in odpravo nadur kakšnih 9 milijard. K strukturni reformi in varčevanju naj bi prispevala tudi združitev okrajnih glavarstev. Na dobri poti Naša severna soseda je z Gra-sserjevim načrtom na dobri poti k preroditvi iz republike'proporca in konsenza v neko novo družbenopolitično obliko. Morda pa pojmuje avstrijski finančni James Bond alpsko republiko zares kot družbo z omejeno odgovornostjo (d. o. o.), ki bi naj v dveh letih prešla iz rdečih številk v uspešno podjetje. MArjeTKA RAUŠL ■ ViSMI IZHAJA OB ČETRTKIH Izdaja: Podjetje za informiranje d. d. Murska Sobota Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Bernarda Balažic-Peček, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jer-še, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novi-nagi). Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica). Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: M. Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba), n.c. 31 960,33 019 (novinarji Vestnika). Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za tri mesece je 2.300,00 SIT, za naročnike v tujini 150 DEM letno, za delovne organizacije, podjetja in obrtnike 8.000.00 SIT - polletno. Izvod v kolportaži pa 210,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-601-53227, ‘devizni račun pri Abanki Ljubljana: ' 50100-620-00112-5049512. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998. št. 89. Elektronska pošta: vestnik@eunet.si. WWW stran: http://www.p-inf.si. Na obisku evropski komisar za širitev Slovenija ostaja na najboljših štartnih položajih e dvomim, da bo Slovenija med prvimi državami kandidatkami, ki bodo vstopile v Evropsko unijo, če bo nadaljevala s strukturnimi reformami in prilagajanjem in če bo politični konsenz v državi preživel volitve,« je ponavljal evropski komisar za širitev Guen-ter Verheugen med svojim obiskom v Sloveniji. »Slovenija je imela vedno najboljše štartne položaje in na njih ostaja.« Prvi dan obiska je evropskega komisarja sprejel predsednik države Milan Kučan, drugi dan pa je bil namenjen srečanju s predsednikom vlade Andrejem Bajukom, zunanjim ministrom Lojzetom Peterletom, predsednikom državnega zbora Janezom Podobnikom, nagovoru poslancem državnega zbora in srečanju s prvakoma opozicijskih strank Janezom Drnovškom (LDS) in Borutom Pahorjem (ZLSD). Pomembna politična in gospodarska stabilnost Evropski komisar za širitev Guenter Verheugen se je s predsednikom države Milanom Kučanom pogovarjal o razmerah v Sloveniji ter njenih odnosih z Evropsko unijo in sosednjimi Guenter Veheugen o ukinitvi brezcarinskih prodajaln tudi na tiskovni konferenci po pogovorih z zunanjim ministrom Lojzetom Peterletom. Pred tem je razložil, da bo »okno priložnosti za širitev, odprto med letoma 2003 in 2005, ni pa pričakovati, da bodo države članice EU pripravljene na določanje konkretnih datumov širitve že konec tega leta«. Z njim se je strinjal tudi zunanji minister Lojze Peterle. Dodal je še, da naj bi bili med prioritetami nove vlade pri pripravah na članstvo v EU tudi pospešitev denacionalizacije in reforma javne uprave. Raznolikost Unijo krepi Tako kot v Centru Evropa je Verheugen tudi v parlamentu za- za naprednejše kandidatke. Kljub temu bo v Sloveniji treba čimprej liberalizirati gospodarstvo na področjih bančništva, zavarovalništva in infrastrukture ter reformirati javno upravo. Rešiti bo treba tudi nekatera vprašanja kmetijstva, okolja, pravosodja in notranjih zadev, prostega pretoka oseb in regionalne politike. Drnovškova vlada opravila večino dela Srečanje s prvakom ZLSD Borutom Pahorjem naj bi sodilo v okvir intenzivnih stikov Pahorjeve stranke Združene liste in Stranke evropskih socialdemokratov.’Razpravljala sta o aktivnostih Evrope in Slovenije pri procesu širitve Evropske unije. Z Evropski komisar Guenter Verheugen in premier Andrej Bajuk pri izjavi o jutranjih pogovorih. državami ter o razmerah v JV Evropi. Verheugna je veselilo, da priprave Slovenije na vstop v Evropsko unijo, kljub vladni krizi, niso zastale. S predsednikom Kučanom sta tudi poudarila, da je pri ustvarjanju razmer za svobodo, vladavino prava, miru in blaginje pomembna politična in gospodarska stabilnost, ki je tudi bistvo evropske integracije. Vstop odvisen od Slovenije Drugi dan obiska se je Guenter Veheugen srečal s premierom Andrejem Bajukom. Slednji ga je seznanil s pripravami vlade na članstvo v Evropski uniji. Pri tem je zagotovil, da bo Slovenija do 31. decembra 2002 pripravljena na članstvo, obenem pa upal, da bo tudi Evropska unija naredila vse zastavljeno in tako Sloveniji pomagala doseči njen cilj. Komisarje Bajuku odgovoril, da v procesu na evropski strani ni zamud ter da je proces širitve nepovraten in ga tudi nihče noče ustaviti. Vstop Slovenije v unijo je popolnoma odvisen od hitrosti prevzemanja evropske zakonodaje in izvajanja le-te. Vprašanje kredibilnosti V ljubljanskem Centru Evropa se je evropski komisar sestal s slovenskimi ponudniki informacij o Evropski uniji. Med drugim mu je bilo zastavljeno vprašanje o zaprtju slovenskih brezcarinskih prodajaln. Komisarje odgovoril, da zaprtje nima več gospodarskega, temveč politični pomen. Slovenija je leta 1998 s pogodbo privolila, da bo brezcarinske prodajalne zaprla, zdaj pa dogovora ne uresničuje. Torej ne gre več za korist ali škodo, temveč za slovensko politično kredibilnost. V Centru Evropa so evropskemu komisarju podarili napisano slovensko himno. Okno priložnosti »Imamo mednarodni sporazum in mednarodna skupnost pričakuje, da bo Slovenija izpolnila svoje zaveze. Zadevo je treba razumeti manj gospodarsko in bolj politično,« je povedal vrnil bojazen, da bo Slovenija po vstopu v Unijo izgubila svojo nacionalno identiteto. Povedal je, da si Evropa prizadeva'ohraniti raznolikost identitet in kultur, saj to Unijo krepi. Razložil je tudi, da Evropa temelji na demokraciji, vladavini prava, spoštovanju pravic manjšin in človekovih pravic. Spregovoril je tudi o načelu diferenciacije, na katerem temeljijo pogajanja, in ki pomeni prednost nekdanjim premierom Janezom Drnovškom pa se je evropski komisar sestal, ker je z njegovo vlado dobro sodeloval, saj je pri naporih in napredku v pripravah na vstop v EU Drnovškova vlada opravila več kot 90 odstotkov dela. Drnovšek je povedal, da njegova stranka (LDS) pripravlja nadaljevanje »evropske zgodbe« in da želi biti »kooperativna«. DEJAN FUJS FOTO: N. JUHNOVi Srečanje s slovenskimi ponudniki informacij o Evropski uniji v Centru Evropa W®I , 20. julij 2000 AKTUALNO DOMA 3 Odprt nov bazenski kompleks Terme 3000 Spust ob zvoku in svetlobi Novi pomožni škof dr. Anton Stres že obiskal Prekmurje Rane na srcu Cena celodnevne vstopnice bo 1400 tolarjev b otvoritvi novega bazenskega kompleksa Terme 3000, o katerem smo veliko pisali že v 29. številki Vestnika, je direktor Zdravilišča Moravske Toplice Dušan Bencik svoje podjetje označil za »dovolj veliko, da se bomo lahko kosali s konkurenco, in do- volj majhno, da bo sleherni gost našel svojo intimo«. Kompleks Terme 3000, ki so ga gradili nekaj več kot eno leto in ki je stal dobri dve milijardi in pol tolarjev, je po njegovem eden najlepših v Evropi. Ta primerjava ni samo leporečje, saj so uslužbenci zdravilišča prepotovali celino, od Italije, Španije, Nemčije, Francije, Belgije in Nizozemske, in si ogledali vsa podobna kopališča. Bazenski kompleks je na površini dveh hektarjev s pripadajočimi zelenicami in parkirnimi prostori, kjer bo svoje mesto lahko našlo novih 250 avtomobilov. Gradbena površina zajema 12 tisoč kvadratnih metrov, sedem tisoč kvadratnih metrov je pokritih površin, dva tisoč dvesto pa vodnih, to pomeni, da so slednje podvojili. Največja atrakcija pa sta gotovo dva tobogana, dolga 140 oz. 170 metrov, eden od njiju je opremljen z zvočnimi in svetlobnimi efekti. Poleg tega so tu še skakalni stolpi, ležalne površine, kotiček za mlade in trije deli gostinske ponudbe - zunanja in notranja restavracija ter pivnica. Odprli so tudi 26 novih delovnih mest,‘predvsem za reševanje iz vode, čistilni servis, animatorstvo, kuhanje in strežbo. Cena celodnevne vstopnice za odrasle bo 1400 tolarjev (otroci 900, upokojenci 1100), v njo pa je vključena vsa ponudba, od najema ležalnikov in senčnikov do spusta po toboganu. Cenejše pa bodo vstopnice z vključenim kosilom in tiste v predprodaji. Dnevni gostje bodo imeli posebni vhod na vzhodni strani s krožiščem. Koncept ponudbe naj bi bil za vso populacijo, Dušan Bencik pa računa, da bo za rentabilno poslovanje potrebnih 110 tisoč novih kopalcev, vendar bi le-ti lahko bili »načrpani« tudi iz apartmajskega naselja, ki bo razpolagalo s 600-700 novimi posteljami. TOMO KOLES ■ Jubilejna in zadostilna slovesnost V četrtek, 13. julija, je minilo leto dni, odkar stoji v kato- Zadnja vest Ob prazniku občine Murska Sobota Podelili priznanja mestne občine Na slavnostni seji soboškega mestnega sveta so občinsko plaketo podelili Jožetu Vildu, zahvalni listini mestne občine pa sta prejela Franc Flegar in Jože Horvat. Slavnostno sejo so pripravili v grajski dvorani ob prazniku mestne občine, 16. juliju, ko je bila v 14. stoletju Murska Sobota prvič omenjena kot krajevno ime. S slavnostno sejo so se končali tudi letošnji Soboški dnevi. Jože Vild je tudi dobitnik Bloudkove nagrade, ki jo v Sloveniji podeljujejo za delo na športnem področju, prvi urednik Kolesar je žal umrl V prvem polletju lanskega leta je ugasnilo na pomurskih cestah 13 življenj, v letošnjih šestih mesecih pa devet. V to število pa ni zajeta prometna nesreča, ki se je zgodila Vestnika, eden od ustanoviteljev Pomurske založbe ter organizator kulturnih dogodkov in prireditev. Bil je tudi predsednik mednarodne likovne razstave Panonija in Mednarodnega bienala male plastike, poleg tega pa je član vodstva Mednarodnega komiteja iger šolarjev. Zahvalno listino mestne občine.so Francu Flegarju podelili zaradi dela na športnem področju. Bilje odličen smučar, plavalec, igralec na- miznegaTenisa, plesni učitelj, veliko časa je namenjal predvsem orodni telovadbi. Jože Horvat, ki so mu namenili zahvalno listino zaradi prispevka k razvoju tehnične kulture mladih, se slovesnosti ni udeležil. Na svojo željo jo bo prevzel brez navzočnosti javnosti v uradu župana. Slavnostne seje občinskega sveta Murska Sobota seje poleg predstavnikov mesta udeležila tudi delegaciji iz prijateljskih mest Ingolstadt iz Nemčije in Podstrana s Hrvaške. Prvo je vodil nadžupan Peter Schnell, drugo pa načelnik Marin Kar-man. DEJAN FUJS, FOTO: N. JUHNOV ■ 30. junija ob 21.15 na glavni cesti 1. reda v Gaberju. 54-letni T. L. iz Lakoša se je peljal s kolesom proti Hotizi. V Gaberju je, ne da bi nakazal smer vožnje, zavijal v levo. Prav v tistem času pa seje pripeljal za njim motorist (policist) C. R., ki | je s prednjim delom motornega kolesa zadel v zadnji del kolesa. Oba sta padla po vozišču in se hudo poškodovala. Potem pa je pripeljal za njima še drug motorist (policist) I. K., ki je bil prav tako na službeni vožnji, in ko se jima je izogibal, je tudi on padel z motorjem. Prva dva sta se hudo poškodovala, tretji pa lažje. Vse so prepeljali v bolnico. Motorista sta okrevala, kolesar pa je umrl in je tako deseta žrtev prometa v tem letu do današnjega dne. S. S. H Opravičilo V prejšnji številki Vestnika smo v članku Težave na lokalni ravni (str. 5) v pogovoru z dr, Zagožnom slednjemu postavili vprašanje, ki je izzvenelo, kot daje nezdružitev SLS in SKD v Puconski občina kriva za Slavnostno sejo je vodil soboški podžupan Rudi Horvat, Jožetu Vildu in Francu Flegarju pa je podelil priznanja župan mestne občine Anton Slavic. Slednji je na seji spregovoril tudi o razvoju in napredku mestne občine. Dobitnikom se je na odru pridružila tudi soproga Franca Flegarja. težave pri združevanju SLS in SKD v,naši regiji. To, da do združitve v omenjeni občini še ni prišlo, nima nobenega vpliva na druga združevanja v naši regiji niti se ne more primerjati s spori, ki jih imajo druge občine, saj je tukaj razlog za nezdružitev ta, da SKD v omenjeni občini sploh ne obstaja. Srečanje Prekmurci - Prleki GD Vučja vas in Kajak -kanu klub Krog sta pripravila v nedeljo pri brodu v Krogu tradicionalno, že šesto srečanje Prlekov in Prekmurcev. Udeležilo se gaje rekordno število ljudi z območja obeh murskih bregov; bilo naj bi jih okrog pet tisoč! Poskrbeli so za hrano in pijačo ter zabavne igre. Že uveljavljeno je vlečenje vrvi, razpete čez Muro. Letos so bili uspešnejši Prleki in tako je rezultat vseh dosedanjih srečanj 3 : 3. V plavanju čez Muro pa so bili najhitrejši Prekmurci. Kaj pa plezanje po zajli (vrvi), po kateri sicer drsi kolešček, za katerega je privezan brod? Najhitreje je priplezal (z rokami in nogami) na drugo stran Mure tekmovalec iz Veržeja. Ta seveda ni padel v Muro kot nekaj drugih, ki so med plezanjem omagali. Občinstvo pa je tudi navdušil 12-letni plezalec iz Gornje Radgone, kije bil drugi. Rezultat vožnje Prlekov in Prekmurcev s kanuji pa je bil neodločen. liški cerkvi v Murski Soboti lesen Marijin kip, ki so ga prinesli verniki z romanja v Fatimo. Ta in še drug Marijin kip pa je 26. junija poškodoval hrvaški državljan 36-letni K. R., kateremu se je »utrgalo« in je zdaj na psihiatričnem zdravljenju v Ormožu. V župniji so že pred tem dogodkom načrtovali slovesnost ob prvi obletnici, zato so nanjo povabili novo imenovanega mariborskega pomožnega škofa dr. Antona Stresa. Ta se je povabilu odzval in v četrtek je bila velika slovesnost. Začela se je z molitveno uro, ob 19. uri pa je bilo somaševanje vseh treh dekanov in več drugih duhovnikov pomurskega pastoralnega območja ter seveda škofa dr. Stresa. Taje že na začetku bogoslužja blagoslovil oskrunjen kip fatimske Matere božje. Vdrnikom in duhovščini se je tudi zahvalil za lep sprejem in molitve. Tri nove slovenske škofe je papež imenoval 13. maja, na praznik fatimske Marije. Pozneje, med pridigo, je dejal, da neljubi dogodek (razbiti kipi) kaže na to, da ljudje, ki so bili priča vojnim grozotam v BiH in na Hrvaškem ali so v njih morda celo sodelovali, niso ostali brez moralnih posledic v svojem srcu, zato jih ne smemo obsojati. Tudi papež je odpustil svojemu (skorajšnjemu) morilcu. Škof dr. Stres je na kratko spregovoril tudi o privatnih razodetjih (Lurd, Fatima ...) in dejal, da nas Bog tudi na ta način (prek duhovnih poslancev) opozarja na to, kar je sicer zapisa- no v Svetem pismu. S. S., FOTO: JZ ■ Uspešno srečanje upokojencev Pomurja Radost je življenje M rzlo in deževno vreme ni moglo pokvariti dobrega razpoleženja več kot tisoč upokojencev, ki so se minulo soboto srečali na rakičanskem letališču. Prvo srečanje upokojencev Pomurja je pripravilo soboško društvo upokojence^ Predsednik soboškega društva upokojencev Jože Vild, kije ob pomoči svojih sodelavcev pripravil program prireditve, je dogajanje na letališču razdelil na tri dele. Prvi del, kjer so zaigrali tudi lovski ro-gisti in soboški pihalni orkester, je imel naslov »Naše srečanje in naš pogovor«. Soboški župan Anton Slavic je pri tem izrazil željo, da bi Četrtek, 20. julija, 10.30 Niso krivi ne za sušo >WK' fs ^7^ Tekmovali pa so tudi župani in svetniki. Ti so se povzpeli na hodulje in s tako »vzvišeno« hojo so podirali pločevinke, na katerih so bile kratice političnih strank. Posebej uspešni so bili Prleki. Še nekaj drugih tekmovanj je bilo. Komisija prirediteljev pa je izbrala carico kroškega broda. Ta čast (in določene obveznosti) je pripadla Milici Hamler, tajnici PGD Vučja vas. - Š. S., foto: N. Juhnov /m Zamisel in režija prireditve je bilo delo predsednika društva upokojencev Murska Sobota Jožeta Vilda, nastopili pa so tudi lovski rogisti. srečanje postalo tradicionalno, predsednik zveze društev upokojencev Slovenije Vinko Gobec pa je povedal, da upokojenci ne bodo podpirali tistih, ki bodo kratili in omejevali pravice upokojencev, svoje pa je dodal tudi koordinator Mirko Lebarič. Drugi del prireditve so poimenovali »Druženje in pesem«. Nastopili so združeni pevski zbori društev upokojencev iz Murske Sobote, Svetega Jurija ob ne za dež, pa se ljudje Radio Murski val 94,6 Mhz vendar jezijo nanje. Vremenarji s postaje v Rakičanu. Reportaža Matjaža Frangeža. Ščavnici in Turnišča, recitatorji ter meščanska folklorna skupina. V zadnjem delu programa z naslovom »Svoboda je radost -Radost je življenje« pa so obiskovalci lahko prisluhnili partizanskim pesmim in Odi radosti. D. FUJS, FOTO: N. JUHNOV ■ LOKALNA SCENA 20. julij 2000, fBIll Prebivalci Apaškega polja morajo imeti boljšo cesto R 352 buri duhove Ob prazniku občine Hodoš odprli tri nove asfaltne odseke Skupna vrednost naložb Bodo Apačani zaprli cesto? egionalna cesta R 352 na relaciji Podgrad-Trate je doživela v obdobju 1992-1997 kar nekaj rekonstrukcij. Tako je bila leta 1992 izdelana projektna dokumentacija za obnovo odseka Pod-grad-Segovci v dolžini 3.000 metrov. Istega leta je bila izvedena rekonstrukcija omenjene ceste na odseku Lutverci (Horvat)-Segovd (Čeh) v dolžini 1.000 metrov. Dve leti pozneje so obnavljali odsek Podgrad-Lutverci v dolžini 1.440 metrov, v letih 1995-1996 pa so zgradili v Lutvercih most in obnovili cesto v dolžini 860 metrov. Leta prek trideset milijonov Manj kot štiristo prebivalcev na osemnajstih kvadratnih kilometrih P i občinski praznik občine Hodoš - 19. julij - so domačini sku-ij z gosti, med katerimi sta bila tudi poslanca Marija Požonec i Geza Džuban, začeli proslavljati že v soboto, 15. julija, v 1997 pa je zapora ceste, ki so jo izvedli Lutverčani, pomagala, da so zgradili pločnike. Omenjenega leta so tudi preplastili del vozišča med Vratjo vasjo in Črnci (Agro) v dolžini 6.000 metrov. Modernizacija ceste, ki pelje med Gornjo Radgono in Tratami oziroma skozi vasi Apaškega polja poteka »po kapljicah«. Zanimivo (ali žalostno) pa je, da so pustili neobnovljeno prav cestišče, ki vodi skozi krajevno središče doline, torej Apače. Odgovorov na vprašanje zakaj naj bi bilo kar nekaj. Med njimi tudi tale: še pred modernizacijo je treba urediti vaško kanalizacijo, pozneje pa tudi pločnike. To pa je za zdaj za vaščane prevelik zalogaj. V proračunu gomjeradgon-ske občine so sicer letos zagotovili za Apače 40.000.000 tolarjev, toda kljub temu letos še ne bo nič z modernizacijo ceste. Potrebna so pač daljša pripravljalna dela: prestavitev infrastruktuire (CATV, telefon, elektronapeljave) in ravnanje ovinkov, kar bo stalo 5.000.000 tolarjev. Z deli naj bi nadaljevali in jih sklenili prihodnje leto, za to pa bo potreben državni denar. Država pa molči. Je kriva menjava vlade? Minister Bergauerje ostal! Ostala pa je tudi kotanjasta apaška cesta. Krajam upravičeno razmišljajo o zapori! B. MACUH ■ Mimogrede Kdo bo (še) plačeval nadomestilo? Ž e nekaj časa je v beltinski občini kamen spotike predvideno sprejetje odloka o plačevanju nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Tudi na seji odbora za proračun, finance in davčno po- litiko, ki ga vodi Martin Virag, so temeljito proučili omenjeno gradivo. Očitno predstavljajo poseben problem tisti posamezniki, ki so nezaposleni oziroma nimajo vira dohodka, da bi lahko plačali znesek nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. In če k temu dodamo še tiste, ki so zelo prizadeti zaradi letošnje suše, ki bo marsikje razpolovila načrtovani pridelek, se postavlja upravičeno vprašanje, kdo bo še plačeval to nadomestilo, zlasti zato, ker je slišati pobude, da naj bi jih oprostili tovrstnega plačevanja. Po drugi strani pa ne gre prezreti, da v beltinski občini, kjer ne bo več krajevnega samoprispevka, odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča ne pomeni nadomestka zanj. Tisti, ki imajo uveden krajevni samoprispevek že od prej, bi po novem plačevali le deset odstotkov ocenjenega nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Medtem pa obrtniki iz beltinske občine opozarjajo, da so v zadnjem času vedno bolj podvrženi velikim gmotnim obremenitvam, zato naj bi resno razmislili, kdo bodo zavezanci za plačilo zneska nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki bo navsezadnje precejšen vir za polnjenje občinske blagajne. M. JERŠEi Občina Lendava Poročilo računskega sodišča postalo pravnomočno Še o nekaterih nepravilnostih pri poslovanju lendavske občine eprav je bilo poročilo Računskega sodišča R Slovenije že na dnevnem redu seje občinskega sveta, takrat še ni bilo pravnomočno. Ker se župan na poročilo ni pritožil, s tem je priznal nepravilnosti, je postalo po petnajstih dneh pravnomočno in bilo objavljeno za javnost. O nekaterih županovih »grehih« smo že poročali, poglejmo še druge nepravilnosti, ki jih je odkrilo sodišče in so tokrat pravnomočne. Sodišče je poleg drugega ugotovilo tudi nepravilnosti pri prejemkih od nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Namesto prejemkov v višini 14,3 mio SIT, ki bi jih občina lahko imela od tega nadomestila, če bi upoštevala svoj odlok in letno revalorizirala vrednost točke, po kateri se obračunava plačilo, jih je bilo v zaključnem računu za leto 1999 za 11,5 mio SIT, to pomeni 2,8 mio SIT primanjkljaja. V poročilu se tudi ugotavlja, da delitev občine na 17 krajevnih skupnosti s statusom pravne osebe ni najustreznejša. Manj pravnih oseb in ustrezna organizacija dela v okviru občinske uprave bi posledično zmanjšala administrativne stroške občine, hkrati pa pripomogla k učinkovitem nadziranju porabe javnih sredstev. zaselku Domafbld v Krplivniku v sicer deževnem in hladnem vremenu, a toliko bolj dobrodošlem za tamkajšnje kmetijsko območje. Zakaj prav 19. julij? Zato, ker so- natanko pred dvema letoma poslanci v državnem zboru izglasovali samostojno občino Hodoš. Gre za eno najmanjših občin v Sloveniji s samo 390 prebivalci, po površini pa meri 18 kvadratnih kilometrov: Sam Domafbld je najmanjša vasica občine, ki skupaj šteje 13 naseljenih hiš z 39 prebivalci. Župan Ludvik Orban je v slavnostnem nagovoru izrazil upanje, da bosta nova železniška proga Puconci-Hodoš-državna meja in mejna postaja, ki je v gradnji, pripomogli k temu, da čimveč ljudi dobi zaposlitev in da se bo s tem ustavilo izseljevanje mladih. Po prisrčnem kulturnem programu, v katerem so nastopili otroci,, šolarji in mladi s Hodoša, je bila otvoritev treh asfaltiranih cest ob blagoslovitvi župnika Vilija Kerčmarja. Prvi od treh moderniziranih cestnih odsekov je bila lokalna cesta Hodoš-Krpliv-nik v dolžini 1200 metrov, vrednost investicije: 25 milijonov tolarjev. Ta lokalna cesta je bila zgrajena kot nadomestna cesta namesto dosedanje povezave na- jo seka nova železniška proga. Sicer cesta še ni povsem gotova, kajti odpraviti je treba še tehnične pomanjkljivosti. Izvajalca sta bili podjetji Asfalt iz Murske Sobote in Cesta iz Varaždina. Druga cesta je javna pot 620-140 v dolžini 350 metrov, skupna naložba je znašala 3 milijone 650 tisoč tolarjev $ desetodstotno udeležbo vaščanov. Ta cesta je nekoč povezovala Domafbld z vasico Kercaszomor na Madžarskem in na obeh straneh meje upajo, da bo tako tudi sedaj. Tretja lokalna cesta je v Krplivniku in povezuje naselje s sosednjo občino. Dolžina te ceste je 200 metrov, investicija pa je vredna 2 milijona 150 tisoč tolarjev z udeležbo vaščanov. Občinski svet je izbral za najugodnejšega izvajalca teh del Cestno podjetje Murska Sobota. V popoldanskem programu sta bili na nogometnem igrišču Hodoš prijateljski tekmi med člani Hodoša in Bajansenyeja ter med veterani Hodoša in Szen-tgybrgyvblgya, potem pa je bilo družabno srečanje. Praznovanje so nadaljevali v nedeljo z več gasilskimi tekmovanji in v sredo s slovesno sejo občinskega sveta ter podelitvijo priznanj za urejenost občine. TOMO KOLES ■ Modernizirane asfaltne odseke sta skupaj odprla župan in podžupan občine Hodoš Ludvik Orban in Edi Kerčmar. Foto: TK selja z občinskim središčem, ki Presenetljiva odločitev cerkvenih mož Polanski župnik je rekel »ne« Polanski dnevi vsekakor bodo, pravijo v turističnem društvu Dejstvo je, da so s to prireditvijo v preteklih letih v polanskem turističnem društvu dokazovali, da zmorejo izpeljati organizacijsko precej zahtevno prireditev brez kakšnih organizacijskih č lane Turističnega društva Velika Polana in vse, ki sodelujejo pri organizaciji prireditve Polanski dnevi, je konec prejšnjega tedna presenetila odločitev polanskega župnika in drugih »uglednih cerkvenih mož velikopolanske župnije«. Ti so namreč sklenili, da ne soglašajo z uporabo cerkvenega zemljišča okrog stare šole v Veliki Polani za prireditev Polanski dnevi, ki bo od 30. 7. do 6. 8. Še posebej pa so bili po besedah predsednika Turističnega društva Damjana Jakli-na presenečeni, ker še v torek ob pogovoru župnik Franc Kodila ni imel nič proti temu, da bi zemljišče uporabljali, čez en dan pa se je zgodil tak preobrat. Kvarni vpliv na otroke in mlade Župnik Kodila je 12. julija poslal dopis turističnemu društvu, v katerem je zapisal, da »na vašo prošnjo z dne 10. 7. 2000 odgovarjamo, ko smo vprašali ugledne cerkvene može polanske župnije (cerkvenega ključarja vasi Velika Polana in člana župnijskega gospodarskega sveta), pristojne za materialno in predvsem duhovno-versko-mo-ralno rast župnije, da ne soglašamo z uporabo cerkvenega zemljišča okrog stare šole za Polanske dneve.« V dopisu so še napisali, da so se za to odločili, ker se jim zdi zaradi velikega števila obiskovalcev to zemljišče neprimerno za takšno in tako dolgo trajajočo prireditev. Neprimerno je, ker je v središču kraja in moti prebivalce pri nočnem počitku, kvarno pa vpliva tudi na otroke in mlade, ker ie zabava predolgo pa se moti izpolnjevanje verskih dolžnosti (se opušča maša ...). Dodajajo še, da je bil konec Polanskih dnevov lani že dopoldne med glavno slovesnostjo v cerkvi. V nedeljo po tej prireditvi, 15. avgusta, na največji Marijin praznik so člani turističnega društva organizirali izlet, kar se jim ne zdi primerno. Enako pa se je zgodilo letos na veliki petek, ko je župnija ostala brez ministrantov pri tako pomembnih obredih, zato jim Župnijski urad Velika Polana predlaga, da si poiščejo drug prireditveni prostor, skrajšajo prireditev, in da naj bo prireditev z manj hrupa. Prireditev ne bo okrnjena Predsednik Turističnega društva Velika Polana Damjan Jakl-in je na tiskovni konferenci, ki so jo sklicali v petek, povedal, da se bodo še poskusili dogovoriti z Stara, razpadajoča polanska šola ni ravno v okras kraju, vendar je njena okolica najprimernejša za organizacijo večjih zabavnih prire- ditev. dli na tem prostoru, ki je nedvomno najprimernejši za take prireditve, kar se je pokazalo že prejšnja leta. Če jim to ne bo uspelo, si bodo pač morali iskati prostor kje drugje, vendar zaradi tega prireditev ne bo okrnjena po kakovosti pa tudi obiskovalcev zaradi tega ne bo manj. V preteklih dneh pa je Jaklin povedal, da predstavniki Cerkve vztrajajo pri svojem stališču, ki so ga zapisali, zato organizatorji iščejo za prireditev druge lokacije po Veliki Polani. Povedal je še, »da je bilo prejšnje leto na prireditvi 25 000 obiskovalcev in da je prireditev na bistveno višji kulturni in kakovostni ravni kot navadne zapletov, ki se rade dogajajo tudi na precej manjših prireditvah po Pomurju. Čeprav gre dejansko za skupino precej mladih ljudi, bi se od njih lahko učili mnogi poklicni organizatorji podobnih prireditev. Kar se tiče nočnega in dnevnega miru delovnih krajanov, pa bi lahko ponovili stališče enega od občanov, ki smo ga slišali po televiziji: »Ja, mladi bi se radi ponoči zabavali, starejši pa bi radi spali.« Morda pa bi se lahko starejši in mlajši (liberalnejši in kon-zervativnejši?) občani tudi dogovorili, če bi eni in drugi nekoliko popustili in v prihodnje bolj sodelovali, če se bodo seveda po tem dogodku pripravljeni še sploh kaj VESTNIK , 20. julij 2000 LOKALNA SCENA 5 Ali cerkev na Markovskem prestopa meje svojega poslanstva? Župnik ustavil promet gostilničarju Kovaču Pogovor z Borutom Pahorjem ZLSD stranka prihodnosti? Koga imajo duhovniki za »tujca«? vod k članku o protestu turniškega župnika proti okrepčevalnici Legenda bi bil pravzaprav nekoliko drugačen, če ne bi medtem slišal še za težave, ki jih imajo organizatorji Polanskih dnevov -Turistično društvo Velika Polana - s svojim župnikom, ki nasprotuje izvedbi te lani množično obiskane (okrog 25 tisoč ljudi) manifestacije, ob tem pa sem se spomnil še na nasprotovanje beltinskega župnika proti diskoteki M3, o katerem smo v Vestniku že pisali. Torej trije kraji na Markovskem - Turnišče, Velika Polana in Beltinci - in v vseh so župniki močno povzdignili glas proti podobnpn zabavam. Čisto logična je potem domneva, da so se za tovrstno akcijo najverjetneje dogovorili. Zgodba iz Turnišča je podobna drugima dvema, krajši konec v njej pa je za zdaj potegnil lastnik okrepčevalnice Legenda Jože Kovač. Le-ta je vzel okrepčevalnico letos v najem, otvoritev pa je bila 25. marca. Imel je vse potrebne papirje, ker pa je bil prostor še zadaj na travniku, se je začel ukvarjati še z organizacijo nastopov pevcev, predvsem s hrvaške estrade: prišli so npr. Mišo Ko vač, Vlado Kalember in skupina Magazin. Tudi za to je imel popolnoma vse priglasitve, tudi za podaljšanje delovnega časa do dveh ponoči, poskrbljeno je bilo za varnost in ni bilo nobenega izgreda. Toda potem se je začelo »kuhati«: »Najprej sem zasledil oz. so mi vaščani povedali, da v cerkveni reviji Poti k Bogu piše, da je ,tujec prišel v Turnišče, postavil šotor in zavaja mladino’. Že ko sem imel prireditev tretjič, mi jo je župnik Lojze Ratnik uničil, ker je že prej med mašami omenjal, naj se ljudje izogibajo te gostilne in podobne stvari.« Četrtič je k Jožetu Kovaču prišel sam župan Jože Kocet in mu izročil pritožbeno pismo, ki sta ga 11. junija podpisala župnik Lojze Ratnik in kaplan Janko Babič. Glasi pa se takole: Zadeva: Pritožba zoper kaljenje nočnega miru Spoštovani g. župan, spoštovani svetniki! Podpisana župnik in kaplan župnije Turnišča se najostreje pritožujeva proti kaljenju nočnega miru in celo nočnemu hrupu, ki se dogaja v gostišču Legenda in njegovi okolici vsako noč iz sobote na nedeljo do jutranjih ur v neposredni bližini župnišča in cerkve. Ne le da ne moremo spati, temveč tudi v nedeljo po neprespani noči ne moremo prav izpolniti svojega posvečevalnega in oz-nanjevalnega poslanstva. Urednik Marjan Dora. pazili smo, da se jutra na Murskem valu začenjajo prej. Že ob petih zjutraj. Zakaj ste se odločili za tak ukrep.- Pravzaprav je ______ci|j radia 24-urni program in koncept skupnega nočnega programa nekomercialnih radijskih postaj Slovenije se že pripravlja. Kar se tiče Murskega vala, smo ugotovili, daje treba upoštevati, daje ob petih zjutraj pokonci že ogromno ljudi - delavcev, kmetov, tistih, ki se odpravljajo na pot, zato jih s svojim govorom in glasbo nagovarjamo se bolj zgodaj kot doslej. Poletne novosti na Murskem valu 0 Posledica te spremembe je tudi dejstvo, da smo ukinili prenašanje 1. jutranje kronike radia Slovenija ob pol šestih zjutraj, namesto nje imamo ob šestih lastna kratka poročila. Ta pripravljamo še za ob osmih, devetih, desetih, enajstih, trinajstih, štirinajstih, devetnajstih in enaindvajsetih. Po- če so zgoraj imenovani g. župan in svetniki prepričani, da so te nočne zabave neobhodno potrebne za telesno in duhovno zdravje občanov, predlagava, da se zabave in zabaviščni prostor seli, kakor je npr. v mesecu juniju v neposredni bližini župnišča in svetoletne Cerkve (zaradi tega dogajanja manj sveta in oskrunjena), potem naj še v mesecu juliju preseli npr. na občin Lastnik Legende Jože Kovač kaže, kje je nekoč stal šotor, za katerega je tedensko moral odšteti 2400 mark. Ta praznina mu je sedaj promet spravila na ničlo.Foto: TK ski prostor ali županovo dvorišče ali katerega koli svetnika, ki je za zabavo s svojim glasom soodgo voren. V prepričanju, da je g. župan zrela in odgovorna oseba in prav tako občinski svetniki, ki se zavedajo resničnega blagra duhovnega in telesnega zdravje zlasti mladih, pričakujeva takojšnje ukrepanje. LEP POZDRAV! ŽUPNIK LOJZE RATNIK KAPLAN JANKO BABIČ tranjo kroniko radia Slovenija ob sedmih zjutraj, poročila londonskega BBC-ja opoldne in Dogodke in odmeve nacionalnega radia ob pol štirih popoldne. Tudi večerne oddaje so doživele nekaj sprememb. - Predvsem jih začenjamo prej. Tudi tu smo upoštevali pri- V vednost: g. župan Jože Ko-cet, občinski svetniki Občine Turnišče, Upravna enota Lendava, oddelek za notranje zadeve, Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije, Škofijski ordinariat Maribor in Arhiv ŽU Turnišče. Jože Kovač je sicer doma iz Murske Sobote in se v Turnišče vsak dan vozi. O tem, zakaj se vse to dogaja, ima svojo teorijo: »Že ko sem imel na terasi majhne veselice, je bil on nasprotnik tega. Moje mnenje pa je, da se to dogaja zato, ker je hotel imeti to gostilno v najemu njegov brat. Očitno je prišlo do nesporazuma, ampak lani, ko je imel on vrtiljak pri cerkvi s hrupom prek polnoči, kljub pritožbam vseh vaščanov, je bilo to v redu, ker je lahko ,kasiral’ za ,ringišpil’.« In posledica spora: promet v gostil-pi je čisto upadel. »Prej sem imel ogromno prometa, sedaj pa nimam več nobenih gostov. Čeprav nisem delal ničesar na črno in imam vsa dovoljenja, me je župnik prijavil na vse možne inšpekcije, od sanitarne do delovne. Prišel je tudi inšpektor zaradi postavljanja šotora, tako da sem imel kup problemov. Nočem, da mi kdo povrne tek oddaj, ki so zabavnega značaja in računajo tudi na klice poslušalcev, ob devetih zvečer prepozen, in jih začenjamo ob osmih. Kaj pa vsebinske spremembe? - Ker je poletni čas, smo se trdno odločili, da tako z glasbo kot z govorom vsaj v tem času, trdno pa smo odločeni, da bomo podobno nadaljevali tudi jeseni, delamo bolj poslušljiv program. Pomeni: dobra glasba, govorni prispevki pa predvsem zanimivi, aktualni in kratki, torej udarni. Novi so vici navsezgodaj, ob sobotah pozno popoldne s poslu-čalpi Vramlin hinAnproptiV ^tpfnn izgubljene stroške, hočem samo, da me pusti pri miru.« Od takrat Kovač nima več podaljšanega delovnega časa, ker če bi imel odprto samo do enih ponoči, bi ga ta ena ura stala 20 tisoč tolarjev: »Poglejte, od enajste do ene se ljudje komaj zberejo, jaz bi pa lokal moral sprazniti že ob pol enih. Dva koncerta sem moral odpovedati, šotor, ki me je tedensko stal 2400 mark, sem moral odseliti. Kljub temu sem ga moral plačati, ker sem ga najel za en mesec. Skupini Magazin sem moral plačati 5500 mark, imel pa sem le 36 ljudi. Vse to je njegovo maslo. Jaz pa lahko preživim le s temi prireditvami.« Našo domnevo z začetka potrjuje tudi dejstvo, da so bile v Končno začetek konca krize volilnega sistema - Tretja pot in nova energija -smernice in geslo za bližajoče se volitve - Pomurje zanimivo tudi za ZLSD V soboto je sodeloval na srečanju upokojencev v Rakičanu kot gost tudi predsednik ZLSD. Povabili smo ga v naše uredništvo, kjer je odgovarjal predvsem na nekatera vprašanja o minulem dogajanjem v državnem zboru ter o bližajočih se volitvah. Glede vlade, ki je ZLSD ni podpirala, nas je zanimalo, kako Združena lista danes ocenjuje delo te vlade. Kot pravi Pahor, vlada ni izpolnila obljub in pričakovanj, čeprav sama misli drugače. Najboljša ocena vlade pa naj bi bila dana na bližajočih se volitvah, kjer bodo volivci sami ocenili delo vlade. Zaveda pa se, da levosredinski tabor ne more na bližajoče se volitve samo z zanašanjem na napake te vlade, potrebno je pripraviti dober program, če bodo hoteli dobiti mandat za sestavo vlade za 2000-2004. vseh okoliških cerkvah pri maši pridige, usmerjene proti okrepčevalnici Legenda. Morda pa samo proti Jožetu Kovaču, kajti po njegovem mišljenju se pojavlja še en problem - barva kože, ker je namreč Rom. »Mene najbolj zanima, kaj so mislili s tem, da sem .tujec’, ker to je prebral župnik Kozar v Beltincih. Po moje želijo reči, da sem Cigan, in to me boli.« TOMO KOLES ■ Titan, ob petkih zjutraj vrtičkarjem svetujejo strokovnjaki s soboškega Vrtnarstva, veliko več kot doslej pa smo med poslušalci. Tako ob sobotah od pol enajstih do poldneva ponujamo organizatorjem prireditev, da jih predstavijo, da povabijo nanje, da govorijo o načrtih. Del malih oglasov na radiu je postal brezplačen. »Razen podjetniških oglasov, tistih, v katerih se prodajajo avtomobili in nepremičnine, so vsi drugi oglasi brezplačni. Podarjamo torej oglase, s katerimi tisti, ki jih objavljajo, ne ustvarjajo zaslužka.« m ah Nismo mogli tudi mimo aktualnega problema glede volilnega sistema, ki se je ravno pred dnevi reševal v državnem zboru. Po več poskusih urejanja volilnega zakona je bil v četrtek sprejet začetek postopka za spremembo ustave, ki je bil tudi predlog ZLSD, ki ga je vložila že januarja na pobudo Mirana Potrča skupina 28 poslancev. Predlog pomeni popravljen proporcionalni sistem v tisti smeri, ki omogoča večji vpliv posameznika in manjši vpliv strank. Predsednik ZLSD ni skrival zadovoljstva, saj je ravno njihov predlog tisti, ki rešuje zagato volilnega zakona, ob tem pa poudarja dogajanje, ki je bilo v zadnjih dneh okrog spreminjanja ustave. Še dan pred potrditvijo sprememb je bilo videti, da predlog ne bo dobil dvotretjinske podpore, saj je bil dr. Zagožen mnenja, daje prepozno za spreminjanje ustave, ker že teče rok za razpis volitev, toda naslednji dan je vlada sprejela sklep, da Slovenija nima veljavnega volilnega sistema, to pa naj bi po besedah Pahorja, ki se je zavzemal za to, da naj se vlada o tem izrazi, bistveno vplivalo na odločitev SLS+SKD, da se priključi taboru strank, ki sb spremembo ustave podprle, čeprav to vnaša v koalicijo Slovenija viden prepih. Ker je torej rešitev krize o volilnem zakonu na vidiku in volitve prej ali slej bodo, smo g. Pahorja povprašali tudi o tem, kakšni so njihove politične Smernice in program, s katerim bodo nastopili v predvolilnem času, še posebej pa nas je zanimal pojem »tretja pot«, ki ga večkrat omenja. Kot pravi sam, gre za pojem, katerega vzgibe išče pri zahodnih politikih, še posebno pri angleškem premieru Tonyju Blairu. Tretja pot pomeni postavljanje na levico, ki pa ne vstopa v sodoben politični prostor samo z idejo, da se mora vse pravično deliti, to naj bi bilo včasih poslanstvo socialne demokracije, ampak da se obnaša gospodarsko angažirano, da pospešuje znanje in napredek, hkrati pa skrbi za socialno ogrožene. Torej gre za levico, ki ima posluh za socialo, pri tem pa ne blokira tržnega gospodarstva. Tako glede pomislekov, da ima ZLSD nostalgijo po pretekli politiki, Pahor pravi: »Nikoli več tistih napak, ki jih je ena od predhodnic te stranke naredila ... najbolj pa me pri tretji poti vznemirja odločitev socialne demokracije, da da gospodarskemu pomenu razvoja bistveno večji poudarek kot doslej.« Slovenija pa je država, ki potrebuje ta razvoj, obenem pa skrb za neprivilegirane, torej je tretja pot lahko rešitev za prihodnost Slovenije? Glede volitev pa pravi, da mu vlivajo optimizem ravno smernice tretje poti. Za udarno geslo, ki naj bi vodilo predvolilni boj te stranke, navaja »Nova energija«. Zanimivo pa je, da vidi tudi Pomur-ce kot pomemben dejavnik za uspeh na volitvah, saj se mu zdi, da se prav tukaj del javnosti najbolj odziva na spremembe v stranki. CIRIL KOSEDNAR rnTfL MATAČA n iuun\/■ 6 GOSPODARSTVO 20. julij 2000, fBIll Borza V ospredju * Petrol in Fructal Leto 1999 uspešno za Krekovo banko Poslovalnica v Soboti izpolnjuje poslanstvo S kakovostjo storitev si je banka utrdila ugled v slovenskem prostoru P o nekaj dnevnih optimizma na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev so bili zadnji trgovalni dnevi v rdečih številkah. Nekoliko prej je to bilo opaziti na trgu pooblaščenih družb, manj pa na rednem trgu. rekova banka d. d. Maribor je poslovno leto 1999 uspešno končala, po rasti bilančne vsote, ki je dosegla konec leta skoraj 58 milijard tolarjev, pa se uvršča v zgornjo polovico med sloven- skimi bankami. S prilagajanjem bančnih storitev potrebam komitentov, predvsem pa s kakovostnimi bančnimi storitvami si je banka utrdila svoj ugled v slovenskem bančnem prostoru, saj so tržne raziskave pokazale, da se po prepoznavnosti, kakovosti storitev in ugledu uvršča na peto mesto, ob bok največjim slovenskim bankam, ki so že dalj časa v tem prostoru. Osrednja delnica v teh dneh je bila delnica Fructala, ki je dosegla tudi največjo rast, hkrati pa je pri tej družbi ravno najbolj nejasno početje družbe Union, ki je z nakupi v prejšnjem tednu prišla že do 17 odstotkov te družbe. Od prejšnjega torka je bilo na borzi realiziranega za 4,6 milijarde to-laijev prometa. V zadnjih dneh je dnevni promet ponovno upadel na vsega 290 milijonov tolarjev, delno je temu vzrok zatišje na trgu svežnjev, saj v tem tednu še ni bilo sklenjenih svežnjev, nekoliko manjši pa so bili tudi prometi v rednem trgovanju. Najpomembnejši indeks SBI 20 je od prejšnjega torka porasel za 0,7 odstotka na 1.667 točk, največje porasel indeks NAF. za kar 8 odstotkov, nekoliko cenejše so delnice proizvajalcev hrane in pijače, največ so izgubile trgovinske in transportne delnice ter delnice farmacije. Indeks PIXje izgubil 0,6 odstotka, vreden je 1.262 točk. Osrednji posli na trgu svežnjev so bili sredini svežnji z delnicami Fructala, ki so bili sklenjeni po ceni 2.400 SIT, proti koncu trgovalnega dne pa je narasla cena Fructalove delnice že na 2.600 SIT, v tem tednu se je ta delnica tako podražila za skoraj 11 odstotkov. Ob njej so se dražile delnice Radenske, Pivovarne Union in Petrola, največ so pridobile delnice Petrola, njihova cena je porasla za 6 odstotkov na 19.993 tolarjev, podobno je bilo z delnico Istrabenza, kije vredna 2.300 tolarjev. Delnica Radenske je ob objavi ugodnih poslovnih rezultatov v prvem polletju ta teden porasla na 2.100 tolarjev, podobno se je podražila delnica Uniona na skoraj 42.000 tolarjev. Med pomembnejšimi delnicami sta največ izgubili delnici Krke in Leka, prva je zdrsnila na 24.930, druga pa na 31.810 tolarjev. Cenejše so še delnice Intere-vrope, Merkatorja in Luke. Nekoliko živahneje je bilo z delnicami Kovinotehne, kajti uprava Merkurja je poslala vsem delničarjem obvestilo, v katerem jih je pozvala, naj prodajo delnice na borzi, saj namerava Merkur na skupščini predlagati umik delnic Kovinotehne iz uradne kota-cije. Trenutna cena te delnice je 446,00 tolarjev. Na trgu PID-ov je vladalo negativno razpoloženje, nasprotno kot v uradni kotaciji. V zadnjih štirih dneh so delnice izgubljale, med pomembnejšimi so najbolj drsele navzdol delnice Pomurske družbe 1, trenutno so vredne 98 tolarjev, cenejši so tudi pokojninski boni, zanje bi v torek dobili 43 tolarjev. V tem tednu se še trguje z dividendo (3,8 SIT bruto) pri delnici Triglav steber 1, njen tečaj znaša 90 tolarjev. BORZNI POSREDNIK IGOR LEBAR ■ K Kljub močni konkurenci so v lanskem letu v Krekovi banki obseg poslovanja povečali za 14 odstotkov. To je tudi posledica strategije širjenja bančne mreže, saj seje 13 enotam po Sloveniji lani pridružila še poslovalnica na Ptuju. Kljub večjemu oblikovanju popravkov vrednosti in rezervacij so v lanskem letu ustvarili načrtovanih 541 milijonov tolarjev dobička. S 60-odstotnim deležem bančnih vlog so sredstva prebivalstva najpomembnejši vir, sredstev gospodarstva pa je 40 odstotkov. Vloge pravnih oseb so Cesta G1-3 spet v precepu Tečajnica nekaterih vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi, d. d.,v obdobju od 11.7.2000 do 18.07.2000 VREDNOSTNI ENOTNI TEČAJI PAPIR 11.7.00 18.7.00 razlika vodstotkih delnice na trgu A Blagovno trgovinski center 13.800,36 13.900,00 0,72 krtereuropa Koper 2.437,77 2.394,81 -1,76 Krka, tovarna zdravil, Nove mesto 25.025,65 24.928,98 -0,39 Lek, razred A 32.437,93 31.812,61 -1,93 Luka Koper 2.873,66 2.889,22 -0,54 Mercator, poslovni center 12.951,59 12.682,40 -2,08 Petrol Ljubljana — — - 18.877,30 19.993,00 5,91 Pivovarna Laško 4.576,65 4.625,91 1,08 Pivovarna Union 40.088,50 41.837,62 4,36 Radenska 2.030,10 2.100,14 3,45 Sava 15.820,55 15.819,59 -0,01 Zdravilišče Moravske Toplice 1.100,00 1.150,00 4,55 delnice na OTC Fructal Ajdovščina 2.342,08 .2.597,90 10,92 Gorenje Velenje 2.105,93 2..070,16 -1,70 Helios Domžale 33.234,04 33.990,00 2,27 Kerna Puconci 2.720,10 3.000,00 10,29 Tovarna sladkorja Ormož 3.310,00 3.310,00 0,00 obveznice na prostem trgu Sl.Odškodninski sklad 2.izdaja 72,17 72,91 1,03 investicijske družbe TRELAV STEBER 1 90,88 90,31 -0,63 NFD 1 77,89 77,13 -0,98 ZVON 1 59,79 58,58 -2,02 POMURSKA MV.DRUŽBA 1 100,11 98,04 -2,07 ZLATA MONETA 1 58,94 58,57 -0,63 POKOJNMSKIBON 44,73 43,60 -2,53 ATENA 3 43,06 43,71 1,51 1NFOND ZLAT 44,04 44,21 0,39 KMEČKA DRUŽBA 43,18 43,27 0,21 POMURSKA INV.DRUŽBA 2 31,98 31,58 -1,25 Slovenski borzni indeks SBI20 1.654,91 1.667,69 0,77 Borzni indeks obveznic BD 106,58 103,88 -2,53 iideks delnic PD-ovPK 1.270,37 1.262,93 • -0,59 Delna omejitev ni rešitev Država nima posluha - Če ne bo ugodne rešitve zahtev, bo prišlo do zapore ceste lede ceste Gl-3 (Maribor-Dolga vas), kjer težka tovorna vozila povzročajo obilo preglavic predvsem prebivalcem od G. Radgone do M. Sobote, se omenjena naselja že kar nekaj časa pritožujejo, toda le z delnim uspehom. Murskosobočanom je pred kratkim uspela polovična omejitev prometa, kar za njih ni popolna rešitev, medtem ko so se Gornjera-dgončani prejšnjo sredo šele odločali o tem, kako bodo omejili promet težkih tovornjakov skozi to obmejno mestece. Za mnenje smo povprašali nekatere odgovorne za omejitev v Murski Soboti, ki upajo, da je sedanja rešitev le trenutna, in Radgončane o sklepih njihovega Odbora za zaščito pravic krajanov, živečih ob glavni cesti Gl-3. Čeprav je prebivalcem Cankarjeve, Tišinske in Panonske ulice v M. Soboti uspelo doseči začasno omejitev prometa za težke tovornjake v času od 22. do 6. zjutraj, pa to velja le za smer Maribor- Radenska uspešno poslovala v Presegli načrt prvih šestih mesecih tega leta so v Radenski presegli pričakovane rezultate poslovanja, je sporočil predstavnik za stike z javnostjo Milan Verdev. V prvi polovici leta so zabeležili v primerjavi z lanskimi šestimi meseci za 7,8 odstotka večjo rast prodaje mineralnih in izvirskih vod ter za 2,4 odstotka presegli tudi načrtovano prodajo za ta čas. Pri prodaji brezalkoholnih pijač so v prvi polovici leta presegli načrt za 32 odstotkov in jo povečali za kar 80,3 odstotka v primerjavi z lanskim letom. V polletju letošnjega leta so povečali prodajo mineralne vode in brezalkoholnih pijač v primerjavi z lanskimi šestimi meseci za 24,8 odstotka in za 10,8 odstotka presegli načrtovano prodajo za letošnje prvo polletje. V namestitvenih kapacitetah Radenske v Pomurju so zabeležili v prvi polovici leta za 21,2 odstotka več prenočitev domačih in tujih gostov v primerjavi z enakim obdobjem lani, prenočitve pa presegajo načrtovano poslovanje za 11,4 odstotka. Skupaj s Termami Lendava so imeli v Pnmnri« 1 30 tisoč 70 nrenočitev ki nreseeaio lanskoletne rezultate V Cesta na Petanjcih še vedno samo v načrtu Koliko datumov še? spovedani datumi za začetek rekonstrukcije ceste na Petanjcih se kar kopičijo. Najnovejša zahteva Petanjčanov na protestnem shodu, da naj bi se dela začela s prvim julijem, spet ni bila realizirana. Sedaj so datum prestavili na konec julija ali celo v drugo polovico avgusta. Na Direkciji za ceste smo izvedeli, da z deli zamujajo, ker je bila v proračunu za ta odsek prvotno predvidena samo preplastitev, pozneje pa so se odločili tudi za kolesarske steze in pločnike, zato prihaja do odloga zaradi zagotavljanja sredstev. Trenutno za to cesto odkupujejo zemljišča in podpisujejo pogodbe z lastniki. Do sedaj naj bi bilo sklenjenih 65 pogodb od sto petdesetih. Pri tem Petanjča-nom ni jasno, zakaj se ne sklepajo pogodbe z lastniki zemljišč od križišča proti Gederovcem do pe-tanjskih mostov, kjer je cesta pravzaprav najbolj uničena. Boris Fakin z Družbe za državne ceste nam je zagotovil, da se bo-odkup teh zemljišč začel že prihodnji teden. Šlo naj bi za njihovo napako, ker vse dokumentacije niso pravočasno poslali podjetju Grad inženiring iz Ljubljane, ki v njihovem imenu izvaja odkupe. Man- dosegle v lanskem letu vrednost 17,8 milijarde tolarjev, prebivalstvo pa je imelo na 52.000 računih zbranih več kot 27 milijard tolarjev. Pri naložbah pravnim osebam Krekova banka sodeluje predvsem z malimi in srednje velikimi podjetji pa tudi z večji podjetji in sistemi in v lanskem letu je sklenila pogodbe za različne posle z več kot tisoč pravnimi osebami. Vključena je v konzorcij 18 slovenskih bank, ki so oblikovale kreditni potencial za gradnjo avtocest, delež Krekove banke znaša 8 milijonov dolarjev. Tudi krediti- Dolga vas in ne obratno. S tem seveda ne morejo biti zadovoljni, glede na to da so pred časom že imeli popolno zaporo. Kot pravi njihov zastopnik g. Oskar Norčič, država nima posluha in jim ponovno pregledana še ta konec tedna, to pa pomeni, da bodo pred leti že ocenjena zemljišča revalorizirali, potem pa se bodo začeli odkupi. Vsi odkupi naj bi bili opravljeni v dveh tednih, saj ne pričakujejo nobenih zapletov, kajti do sedaj so bile podpisane vse pogodbe, kar je po besedah Borisa Fakina dokaz, da si Petanjčni želijo probleme s cesto čim prej rešiti. Potem bodo morali pridobiti še gradbeno dovoljenje na upravni enoti v Murski Soboti, pogodba s Cestnim podjetjem Maribor, ki bo izvajalec del na omenjenem odseku, pa je že bila podpisana. Na Direkciji predvidevajo, da naj bi se rekonstrukcija začela v drugi polovici avgusta, končala pa novembra, čeprav ima župan Tišine Alojz Flegar informacijo, da naj bi z deli pričeli konec julija. Vrednost del na odseku ceste Gl-3 Radenci-Petanjci v dolžini sedemsto metrov naj bi ranju prebivalstva namenjajo posebno skrb, saj so lani odobrili 8 tisoč kreditov in na ta način namenili prebivalstvu več kot 7 milijard tolarjev. Poslovna enota Krekove banke v Murski Soboti posluje že peto leto, po besedah Jožeta Ružiča, ki je s 1. junijem letos prevzel njeno vodenje, pa je v tem času upravičila svoje poslanstvo v tem prostoru. S preselitvijo v nove prostore v Slomškovi ulici se je kakovost poslovanja s komitenti še povečala in poslovna enota v Murski Soboti se uvršča med uspešnejše v okviru Krekove banke. Konec leta 1999 je imela 1,9 milijarde tolarjev zbranih sredstev, približno polovični delež so sredstva občanov, preostanek pa sredstva pravnih oseb. Zbiranje sredstev in servisiranje prebivalstva in pravnih oseb je tudi temeljna funkcija soboške poslovne enote, ki zdaj že uspešno spremlja od 150 obrača hrbet. Zdi se celo, da se s trenutno rešitvijo le norčujejo iz prebivalcev ob tej cesti. Pravna država bi morala v celoti spoštovati sodne odločbe, kjer je bila izborjena popolna zapora. Kadar so državljani državi kaj dolžni, morajo to v celoti izvrševati, za obratno pa kaže, da pravilo ne velja. Na 'žalost pa se ne upošteva niti polovična zapora, saj smo od prebivalcev izvedeli, da v času od 22. do 6. ure zjutraj še vedno drvi skozi M. Soboto kar nekaj težkih tovornjakov, ki poleg vsega še ne upoštevajo omejitve hitrosti. V G. Radgoni pa so prejšnji teden, kot nam je povedal predsednik Odbora za zaščito pravic krajanov, živečih ob cesti Gl-3 g. Stanko v večjem delu finančno pokrivala Direkcija, nekaj pa tudi občina Tišina. Odkup zemljišč za cesto in obnovo ceste financira Direkcija, prestavitev oz. zaščito vodovoda v višini polovice vrednosti poravna občina, javno razsvetljavo financira občina v višini šestdeset odstotkov, zemljišča za pločnike in kolesarske steze v celoti občina, gradnjo le-teh pa Direkcija. Občina je tudi naročnik za gradnjo kanalizacije, ki trenutno poteka na Petanjcih, in po besedah tišinskega župana so zaradi vremena v zamudi za teden dni. Ne samo, da vožnja težkih tovornjakov po uničenem cestišču na Petanjcih povzroča nevzdržne življenjske razmere za ljudi ob cesti, pač pa so velikanske luknje in jarki pravi šok npr. za tuje turiste, ki do 200 pravnih oseb. Jože Ružič pravi, da je banka sposobna servisirati vse potrebe svojih komitentov, žal pa ugotavlja, da je na tem območju še vedno premalo dobrih programov in zato tudi manj možnosti za naložbe. Navkljub temu pa Krekova banka na to območje plasira več sredstev, kot se jih tukaj zbere. Cilju, ki so si ga zastavili v Krekovi banki, se trudijo približati tudi v poslovni enoti v Murski Soboti. V poslovanju s pravnimi osebami želijo biti z naložbeno politiko navzoči v vseh panogah gospodarstva in negospodarstva, pri tem bodo imele prednost nekatere ciljne skupine, za prebivalstvo pa pripravljajo programe namenskega kreditiranja, ki bodo vezani na sheme dolgoročnega varčevanja. Slogan Krekove banke Da bo denar v službi človeka želijo tako kar najbolj dosledno uresničevati. L. KOVAČ ■ Sakovič, šele sprejeli določene zahteve. Poudarek dajejo na dolgoročno zahtevo za gradnjo avtoceste Maribor-Pince do leta 2004. Kratkoročno pa zahtevajo rekonstrukcijo glavne ceste skozi mesto (krožno križišče in odstavni pasovi), ureditev vozišča (sanacija asfalta in jaškov) in prometno ureditev (semaforji in dodatni prehodi za pešce). Pogovarjali pa so se tudi o odškodnini za škodo, kije nastala na objektih, ter škodo zaradi hrupa in emisije strupenih plinov. Pozivajo tudi župana in občinski svet, da na naslednji seji razpravljajo o zahtevah in po svoji moči pomagajo krajanom. Odgovore na zahteve pričakujejo od pristojnih državnih organov do 15. avgusta, torej do začetka kmetijskega sejma, in če le-ti ne bodo ugodni, ne izključujejo možnosti zapore ceste med sejmom. CIRIL KOSEDNAR ■ Petanjčanom, ki si po številnih neprespanih nočeh želijo le dostojno življenje, pa pri vsem tem ni jasno, zakaj so začeli z deli na cestišču v Tropovcih in ne na Petanjcih, kjer je precej poškodovano cestišče potrebno obnove bolj kot katero koli drugo. Župan Alojz Flegar nam je sicer pojasnil, da gre v Tropovcih za nadaljevanje gradnje iz lanskega leta, pa vendar, ali se. krajani upravičeno bojijo, da se bo denar, ki je namenjen za Petanjce, porabil drugje? DARJA TIBAOT ■ WMK , 20. julij 2000 GOSPODARSTVO Tovarna kovinske opreme v Murski Soboti med najuspešnejšimi Lani več kot 150 milijonov čistega dobička Vlaganja v tehnološke posodobitve in širitev proizvodnih prostorov M ed tristo najuspešnejšimi slovenskimi podjetji po ustvarjenem čistem dobičku, seznam vsako leto objavlja Gospodarski vestnik, najdemo tokrat le sedem pomurskih podjetij in med njimi je tudi Tovarna kovinske opreme iz Murske Sobote. Gre za hčerinsko družbo ljubljanskega SCT-ja, ki že vrsto let dosega dobre proizvodne in finančne rezultate, med kovinskopredelovalnimi družbami pa gotovo sodi med najuspešnejša na tem območju. Tovarna kovinske opreme je ustvarila v lanskem letu skoraj 151 milijonov tolarjev čistega dobička, to pa je osemkrat več kot leto prej in še boljši so obeti za letos. Že v prvih Kljub zasedenosti proizvodnih zmogljivosti iščejo v TKO nove partnerje. So pred podpisom pogodbe z italijanskim Fiatom, ki izdeluje vlake, v soboški tovarni pa bi zanj izdelovali dele za podvozje. Izdelali pa so že tudi prve prototipe za podjetje v Franciji, kjer ima svojo proizvodnjo nemško podjetje Liebherr, s katerim so začeli sodelovati lani. letošnjih petih mesecih so ustvarili sto milijonov tolarjev dobička, ven- dar direktor Štefan Banfi zatrjuje, da se dobiček v prihodnjih mesecih ne bo povečeval s takšnim tempom. 300 tisoč mark, za nakup opreme pa bodo namenili milijon mark. Za naložbe bodo namenili dobršen del lastnih sredstev, približno tretjino pa predstavljajo dolgoročni krediti. Banfi zatrjuje, da bodo s temi širitvami in posodobitvami dosegli tudi optimum pri zaposlenosti, saj so v programih zapisali, da bo v tovarni delalo okoli 200 redno zaposlenih delavcev. Seve- da so dolgoročni načrti drugačni in v tovarni razmišljajo tudi o tem, da bi iz njihove proizvodne dvorane prišel gotov stroj. Dogovori s tujim partnerjem v tej smeri že tečejo, možnosti za to pa so, saj v Tovarni kovinske opreme že zdaj izdelujejo večino komponent za različno gradbeno mehanizacijo, ki jih potem sestavljajo v tujini. Če bi se ti načrti uresničili, bi morali proizvodne prostore še povečati, v tovarni pa bi dobilo zaposlitev 200 no- V Tovarni kovinske opreme v Murski Soboti so namenjali v preteklosti posebno skrb izobraževanju zaposlenih, ti so se dodatno usposabljali tudi v tujini in rezultati ne izostajajo. V lanskem letu so storilnost povečali za 11 do 12 odstotkov, velik problem pa je še vedno odsotnost z dela zaradi bolezni, ki je v posameznih obdobjih tudi za več kot 50 odstotkov nad normalno. Izpad zaradi teh odsotnosti delno zapolnjujejo tudi z najeto delovno silo. Po njegovem so dobri proizvodni in finančni rezultati posledica vlaganj v tehnologijo, saj se zavedajo, da lahko le tako uspešno konkurirajo na zahtevnih tujih trgih. Večino proizvodnje namreč prodajo tujim partnerjem, ki nenehno pritiskajo na cene. Še pred leti so polovico proizvodnih zmogljivosti zapolnjevali z dodelavnimi posli, zdaj pa sojih znižali že pod tretjino, iz tovarne v Murski Soboti pa odpošljejo letno tujim partnerjem več kot 5 tisoč ton izdelkov. To so v glavnem sestavni deli za gradbeno in drugo mehanizacijo, predvsem za bagerje, nakdalnike, avtodvigala in podobno. Največji kupec njihovih izdelkov je podjetje OK iz Nemčije, s katerim sodelujejo že poldrugo desetletje, zanj pa dela 26 odstotkov vseh proizvodnih zmogljivosti. Sledita Palfinger in Te-rex, letos pa so dobili novega partnerja iz Nemčije. To je družba Liebherr, za katero bi lahko delali veliko več, vendar nimajo na voljo proizvodnih zmogljivosti. Sicer pa po Banfijevih besedah posameznemu partnerju ne namenjajo več kot četrtino proizvodnih zmogljivosti, saj bi sicer postali preveč odvisni. Eni partnerji prihajajo, drugi odhajajo, in če naenkrat izgubiš velikega kupca, je to za podjetje lahko tudi usodno, pravijo v tovarni. Čaprav je od nekoč močne kovinske predelave zdaj ostalo v Pomurju le bore malo, se v Tovarni kovinske opreme ne bojijo za svojo prihodnost. Podjetje je v ekspanziji, vsako leto zaposluje nove delavce, najemajo pa jih tudi pri drugih podjetjih.in zasebnikih. Konec leta 1998 jih je delalo v tovarni 157, konec lanskega leta jih je bilo že 182, trenutno zaposlujejo 196 rednih delavcev, 40 pa jih dela po.pogo-dbi. Pri posameznih strojih, kjer so ozka grla, delajo brez prekinitev, sicer pa teče proizvodnja v dveh izmenah. Tudi lanskoletna za 46 odstotkov večja realizacija je posledica proizvodnih posodobitev, vlagajo pa tudi v izboljševanje delovnih razmer za zaposlene. Za naložbe so lani namenili 1,6 milijona mark, večino za nakup najsodobnejše tehnologije, 400 tisoč mark pa so vložili tudi v širitev proizvodnih prostorov. Na ta račun so pridobili 600 kvadratnih metrov proizvodnih dvoran, od tega polovico za montažo in polovico za pripravo materiala. S širitvami in posodobitvami nadaljujejo tudi letos, saj UaHa v čiritpv nrnstorov vložili vih delavcev. Strojev ni težko sestaviti, zatrjuje direktor Banfi, pač pa je problem tržišče. To je na področju gradbene mehanizacije v svetu že razdeljeno med največje proizvajalce, zato soboški kovinarji na teh trgih lahko nastopajo le družno z njimi. Na svetovnem trgu zdaj na tem področju vlada konjunktura in tudi napovedi za naprej so optimistične. Tuji partnerji napovedujejo celo za 30 odstotkov večje povpraševanje, vendar v soboški tovarni temu ne bodo sposobni slediti. Pridobili so si zaupanje tujih partnerjev, zato se ne bojijo, da bi jim zmanjkalo dela. Za njihove kupce so pomembni roki in cena, kakovost je samoumevna, v Tovarni kovinske opreme pa so sposobni izpolniti vse te zahteve. LUDVIK KOVAČ FOTO.: NATAŠA J.l Izobraževanje in manj tekmovanje Komisija opozarja predvsem na nepravilnosti in pomanjkljivosti pri izdelavi prekmurske šunke ruštvo za zaščito in promocijo prekmurskih dobrot je pripravilo že tretje ocenjevanje prekmurske šunke. Šestčlanska komisija, ------ki ji je predsedoval dr. Božidar Žlender z ljubljanske biotehniške fakultete, je tokrat ocenila 13 vzorcev prekmurskih šunk (lani117 in predlani 12), čeprav zlate medalje ni podelila, pa je bila po besedah predsednika komisije kakovost ocenjenih vzorcev zelo dobra. Na letošnjem ocenjevanju je bilo tudi nekaj novih izdelovalcev prekmurske šunke, takšnih, ki se ljubiteljsko ali kako drugače ukvarjajo s tem, pa je v Prekmurju okoli 20. Letošnja kakovost je bila podobna lanski in predlanski, ocenjevanje ni imelo tekmovalnega značaja, pač pa so z njim želeli izdeloval- ce opozoriti predvsem na napake in pomanjkljivosti, kijih delajo, ko pripravljajo prekmursko šunko. Po besedah Božidarja Žlendra se pojavlja največ nepravilnosti pri soljenju in dimljenju, saj šunke ni dovoljeno termično obdelovati, pac pa jo je potrebno prekajevati v hladnem dimu, saj bo le tako z D zorenjem pridobivala kakovost. Na letošnjem ocenjevanju je komisija najboljšim šunkam podelila eno srebrno in tri bronaste medalje, zaradi očitne napake pa je izločila le en vzorec. Najboljše, z oceno 18,1 točke, je bila ocenjena šunka Mimice in Štefana Sedonja iz Sodišinec, ki je dobila srebrno medaljo, z bronasto medaljo pa se ponašajo šunke Vinskega hrama Aleksander v Moravskih Toplicah, Marjana Mariča iz Sebeborec in Mesarstva Kodila iz Markišavec. L. KOVAČI Radenskin čaj je zavrel Zahtevek za plačilo odškodnine otem ko sta imela otroka Jožeta Z. iz Apač hujše zdravstvene težave z bruhanjem, drisko in oslabelostjo, je ta sklenil, da je za to kriv ledeni čaj podjetja Radenska, ki so ga pili pred tem in ki je imel čuden, grenak okus. Vložil je tudi odškodninski zahtevek, vendar so v podjetju Radenska po raziskavah izvedencev sklenili, da mu denarja ne bodo izplačali, saj je izvedensko mnenje potrdilo, da čaj ni povzročil zdravstvenih težav. V vzorcu čaja so sicer našli glive kvasovke, ki pa po mnenju strokovnjakov ne povzročajo zdravstvenih težav. Te glive bi lahko povzročile želodčne težave le, če je bil tisti, ki jih je užival, dalj časa pod antibiološko terapijo, ali pri ljudeh, ki so zboleli za rakom. Po trditvah podjetja Radenska je Jože Z. zahteval milijon tolarjev odškodnine brez kakršnihkoli utemeljitev za odgovornost proizvajalca. Ko je Jože Z. ugotovil, da mu Radenska ne namerava izplačati odškodnine, se je je lotil prek medijev. V času, ko je v Sloveniji močna konkurenca med proizvajalci brezalkoholnih pijač, je za podjetje Radenska iz Radencev gotovo precejšnja nevšečnost sploh dvom o neoporečnosti njihovega ledenega čaja. Ledeni čaji so bili namreč ena najbolj priljubljenih pijač zadnjih poletij v Sloveniji. Težko je reči, ali Jože Z. in njegovi otroci dejansko verjamejo, da je za zdravstvene težave dveh otrok kriv čaj, ali gre le za poskus, da bi od podjetja kaj iztržil, kakor menijo v Radenski. Dejstvo pa je, da si v Radenski v prihodnje ne smejo več dovoliti, da bi se zgodile kake podobna napake, ki koristijo le njihovi konkurenci. Direktor Radenske Tri srca iz Radencev Vili Kozic nam je povedal, da so na Zavodu za zdravstveno varstvu v Mariboru zavrnili možnost, da bi bil za zdravstvene težave otrok kriv čaj, ki sta ga popila, saj niso ugotovili nobene vzročne povezave med uživanjem ledenega čaja in diagnozo pri pacientih, ki sta se zdravila zaradi zdravstvenih težav. Letos spomladi so v družbi že sami ugotovili, da je serija ledenega čaja pomanjkljiva oziroma oporečna in prekinili proizvodnjo. Ta napitek so tudi začeli umikati iz prodaje, vendar so nekateri proizvodi iz te serije vseeno ostali na nekaterih prodajnih policah. Sicer pa še niso ugotovili, v katerem delu proizvodnje je prišlo do napake. Priznavajo krivdo, da so taki pomanjkljivi proizvodi sploh prišli iz polnilnice in na police trgovin, vendar zagotavljajo, da so proizvodi, ki so na policah trgovin sedaj, neoporečni in ni nobene nevarnosti, da bi spet prišlo do take nevšečnosti. Mojca Pouh, ki v teh dneh zamenjuje vodjo oddelka za razvoj in kontrolo, je dodala, da so jih tistim, ki so kupili take proizvode in sojih reklamirali, prek svojega potnika nemudoma zamenjali. Povedala je še, da ti napitki lahko zavrejo zaradi navzočnosti gliv kvasovk, podobno kot vino, vendar proizvod ni zdravju škodljiv, ima pa neprijeten okus. V podjetju so po tem dogodku zelo poostrili kontrolo v proizvodnji in so prepričani, da so vse polnitve od 15. aprila naprej zagotovo v redu, torej neoporečne. J. GABOR ■ Skupščina Veletrgovine Potrošnik Brez dividend V Potrošniku so lani ustvarili manj kot 3 milijone tolarjev čistega dobička N a predvčerajšnji četrti redni skupščini delničarjev Veletrgovine Potrošnik so sprejeli poročilo o poslovanju za leto 1999, predlagano delitev čistega dobička in spremembe v sestavi nadzornega sveta. Potem ko so Živila iz Kranja opravila prevzem soboškega Potro šnika, so svoj lastniški delež, kije ob prevzemu znašal 61 odstotkov, povečala na dobrih 93 odstotkov, Veletrgovina Potrošnik pa v tem letu posluje v skladu z načrti. V lanskem letu so soboški trgovci ustvarili nekaj manj kot 3 mi lijone tolarjev čistega dobička, ki bo ostal po sklepu skupščine nerazporejen, nerazporejen bo ostal tudi dobiček iz leta 1996 v višini dobrih 54 milijonov tolarjev, medtem ko bodo dobiček iz leta 1997 v višini nekaj več kot 69 milijonov tolarjev in dobiček iz leta 1998 v višini 70 milijonov tolarjev razporedili v rezerve. Zaradi Spremembe lastniške sestave je skupščina Veletrgovine Potrošnik potrdila tudi spremembe v sestavi nadzornega sveta delniške družbe. Predsednik nadzornega sveta je postal Branko Remic, iz kranjskih Živil, drugi člani pa so Gorazd Tršan, Igor Šprajcar in Andreja Škrjanc, prav tako iz Živil, ter Jože Ružič in Jelka Farkaš iz Veletrgovine Potrošnik. L. K. ■ Pred letošnjo olimpiado slovenskih vin Odličen vinski letnik M edalje, ki jih dobijo slovenska vina na ocenjevanju v okviru mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma so Gornji Radgoni, so cenjene in imajo svojo veljavo med stroko in poznavalci dobrih vin, zato ne preseneča, če se na tem ocenjevanju vsako leto zbere veliko vzorcev vin iz vseh slovenskih vinorodnih okolišev treh vinorodnih dežel. Na lanskem ocenjevanju se je predstavilo 774 vzorcev slovenskih vin, število medalj pa potrjuje, da Slovenija premore odlična vina. Tudi za letošnjo olimpiado slovenskih vin, kot so poimenovali radgonsko ocenjevanje, organizatorji pričakujejo veliko vzorcev, saj so že lokalna ocenjevanja potrdila, da je bil lanski vinski letnik odličen, izboljšale so se tudi cene, in vse to je za vinogradnike še večja motivacija, da se med seboj pomerijo. Letošnje ocenjevanje bo med 24. in 28. julijem, vzorce bodo zbirali med 19. in 21. julijem, ocenjevale pa jih bodo tri strokovne komisije 24 priznanih enologov iz vse Slovenije, ki jim bodo predsedovali mag. Anton Vodovnik, mag. Miran Vodopivec in dr. Mojmir Vondra. 8 (IZ)BRANO 20. julij 2000, »Til Pogovor z Jožetom Ružičem Tudi to je promocija Slovenije Ko Prekmurci vzljubijo planine »V gore greš, ko te gora pokliče« judje v Prekmurju in Prlekiji imajo o pohodih v planine nedvomno zelo različno mnenje. Enim so planine nekaj tujega, morda tudi nevarnega, kar so videli le od daleč, drugim pa se ob omem- bi imena kake planine kar zasvetijo oči. In teh drugih je v pokrajini ob Muri kar nekaj, pravi Jože Ružič, ki je nedvomno eden največjih ljubiteljev planin v naši pokrajini. Mednarodno romanje vojakov v Lurd v Franciji Med slovenskimi vojaki romarji tudi višji vodnik Dušan Utroša iz Črenšovec Lurdu, mestecu pod gorovjem Pireneji, v steni ob reki Gave, se je 11. februarja 1858. leta prvič prikazala 14-letni pastirici Bernardki »lepa gospa« - Marija. Pozneje je bilo še 17 prikazov, nazadnje (osemnajsto) 16. julija istega leta. Marija je vsakokrat podala določena sporočila, med njimi je bilo tudi naročilo, naj izkoplje studenec in se v njem umije. Že naslednji dan se je zgodilo čudežno ozdravljenje. Gospa je tudi izrazila željo po postavitvi kapelice ... Danes je Lurd svetovno znan romarski kraj, v katerem romar dobi novo vsebino, nov smisel življenja. Tja zahajajo od 1945. leta tudi vojaki. Najprej so romali Francozi, 1958. leta pa so se jim pridružili Nemci, Belgijci, Španci, Britanci, Irci, Luksemburžani, Portugalci, Kanadčani in Američani. Danes romajo v Lurd vojaki iz vseh evropskih in drugih demokratičnih držav. Predstavniki Slovenske vojske so prvič poromali pred dvema letoma. Letos (med 18. in 22. majem) so bili že tretjič. Delegacija je štela štirideset vojakov, podčastnikov in častnikov, vodil jo je brigadir Rade Klisarič, duhovno pa jih je spremljal duhovnik Jože Plut. V skupini romarjev vojakov je bil tudi višji vodnik Dušan Utroša iz Črenšovec, zaposlen v drugem pehotnem bataljonu na Ptuju. »Kakšni so vaši vtisi?« »Enkratni. Tega na kratko ni mogoče opisati.« »Kdo se je lahko udeležil romanja?« »Objavljen je bil razpis in sem se prijavil. Srečen sem, ker so izmed množice izbrali tudi mene.« »Na pot ste krenili že 17. maja, v četrtek ...« »Da. Vodila nas je skozi Italijo. V Padovi smo si ogledali znamenito cerkev sv. Antona Padovanskega. Naslednji dan smo se ustavili v Carcassonu v Franciji, kije eno najbolje ohranjenih srednjeveških mest. Potem smo nadaljevali pot v Lurd. Tam se je zvrstilo veliko nepozabnega: maše, molitvena bdenja, križev pot, procesija z lučkami, srečanja z drugimi vojaki, slovesnost ob spomeniku padlim, izmenjava daril in vojaških simbolov ... Na poti domov pa smo se ustavili v Nici, kjer je bila maša z udeležbo slovenskih izseljencev.« Višji vodnik Slovenske vojske Dušan Utroša je zelo srečen, ker je bil v skupini slovenskih vojakov, ki so se udeležili 42. vojaškega romanja v Lurd. Nanj je naredila poseben vtis procesija z bolniki, med katerimi je bilo tudi 300 vojakov invalidov iz različnih držav. Nepozabna ostaja tudi nedeljska slovesna »maša narodov«, ki se je je udeležilo 15.000 vojakov, gardistov, oficirjev ... iz 31 držav in 12.000 drugih romarjev. V »Pri vsaki stvari je potrebna trma, vztrajnost, karkoli hoče človek doseči,« pravi Ružič, »pri marsikateremu planincu je poleg tudi nekaj samodokazovanja, večji del ljudi pa hodi v planine iz ljubiteljstva, da pozabi skrbi, da se gre sprostit v neko drugo okolje. Čeprav je potreben določen napor, se izpihaš, pospešiš krvni obtok in si v naravi napolniš baterije tako, da imaš veliko več energije za nov delovni teden. V planinah vidiš svet z druge perspektive in pozabiš na ves napor, ki si ga imel na poti; ko prideš na cilj.« Tako je sogovornik odgovoril na naše vprašanje, kaj nižinske ljudi vleče v gore. Sam se je spoznal s planinami na koncu osnovne šole, ko so šli na Boč. Po več pohodih se je vključil v planinsko društvo in naredil izpit za gorske vodnike. Danes je predsednik Planinskega društva Matica in Predsednik meddruštvenega odbora planinskih društev za Pomurje pa tudi planinski vodnik. Pravi, da mu je najljubši od vseh gora Triglav, na katerem je bil že več kot tridesetkrat in ga bo letos obiskal še dvakrat. Na drugem mestu je Raduha, sledi pa ji Pomurska planinska pot. Sprehod po Pomurski planinski poti ali vsaj delu te poti je nedvomno veliko doživetje, če greš peš. Pokrajino vidiš v popolnoma drugačni luči, kot če se voziš z avtomobilom, dodaja. O varnosti na pohodih pravi: »Za varnost pri pohodih v planine so zelo pomembni dobri planinski vodniki. Pomembno je, da se s pohodniki prej pogovorimo, da ugotovimo, ali bodo pot sploh zmogli. Problem pa je, da se mnogi odločijo za pot v zadnjem trenutku in fizično nepripravljeni. Najprej seje potrebno lotiti kake lažje ture, šele potem težje. Največja napaka je, če gredo ljudje na prvo turo kar na Triglav, ker gredo potem običajno prvič in zadnjič. Potem V Lurd so poromali tudi gardisti, na fotografiji je Dušan Utroša v družbi z italijanskimi gardisti. Življenje sezoncev izpod peresa Janka Kleibencetla Mar nam je usojeno potovanje s kovčkom? Goričanci so se izpovedali Besede »romar, romanje, romati...«izhajajo iz besede Rim (po italijansko Roma). Nekoč so obiskovali predvsem Rim. Iti v Rim je pomenilo iti na poseben kraj milosti (romati), iti na božjo pot. Zdaj imamo na ducate božjepotnih krajev. Med najbolj obiskanimi pa so prav gotovo kraji Marijinih prikazovanj: Lurd, Fatima ... in tudi Medžugorje. Zelo dobro se zdi, da so se romanja v Lurd udeležili tudi predstavniki Slovenske vojske, ki so s svojo navzočnostjo in sodelovanjem pokazali, da s(m)o enaki z drugimi vojaki in narodi. Kot sicer maloštevilna delegacija so bili deležni celo posebne pozornosti. Tudi tedaj, ko je bilo slišati pri maši narodov pesem čredo - veroizpoved -tudi v slovenskem jeziku. Vse to (in ne samo to) je nedvomno tudi prispevek k promociji mlade neodvisne države Slovenije. Š. SOBOČAN ■ Duhovniki in policisti V malem nogometu so se v Lomanošah pomerili duhovniki in policisti. V ekipi duhovnikov so bili: Andrej Firbas (župnik iz Limbuša), dr. Stane Gerjol (profesor na TF v Ljubljani), Janez Čelan (Nadškofijski ekonomat Ljubljana), Ciril Kocbek (župnik v Zg. Kungoti), Marjan Plohl (župnik v Kotljah), Alojz Kačičnik (kaplan v Radgoni). Janez Ferencek (župnik v Apačah), Ivan P. Arzenšek (župnik v Petrovčah), Dragan Kujundžič in Uroš Nežič (gosta). V policijski ekipi pa so tekmovali: Andrej Kocbek, Srečko Steiner, Andrej Kovačič, Jože Krajnc, Darko Ledinšek, Aleksander Kreslin, Milan Žnuderl, Bojan Rojko, Dušan Zadravec in Boris Rakuša. Končni rezultat koči je revni zibelka stala. / zibala in pela, jokala. / Kje te odnesla bo kruta usoda? Kje posteljo svojo si boš postlala? To je odlomek iz 138 strani obsegajoče knjige Sezonci, ki jo je napisal Janko Kleibencetl, rojen 1930. leta v revni kmečki družini v Pertoči na Goričkem. Knjižica je izšla pri založbi Drumac v Mariboru. V svojih pesnitvah, še v večjem obsegu pa v prozi orisuje resnično življenje Goričancev, ki so pred drugo svetovno vojno trumoma hodili na sezonska kmečka dela na Madžarsko, v Avstrijo, Nemčijo, Francijo in Jugoslavijo (Baranja), kjer so delali na poljih ročno od zore do mraka, večkrat prenočevali na skupnih ležiščih (tudi v hlevih) brez primernih sanitarij, zaslužek pa je bil bolj ubog. Nekaj pa se je le nabralo (v Baranji v glavnem v na-turalijah: žito, pšenica), da so lahko prehranili svoje številne družinske člane. Na sezonsko delo pa so hodili tudi samski in marsikateri od njih sije tam našel zakonskega partnerja. Janko Kleibencetl je drugo polovico osnovne šole opravil med madžarsko okupacijo Prekmurja. Po vojni je končal učiteljišče in potem poučeval na šolah na Kuzmi in Trdkovi. Nato (1951. leta) so ga poslali v šolo za rezervne častnike, leto dni pozneje pa sta se z ženo Justo zaposlila na OŠ v Trušah na Primorskem, v letih 1966-1977 pa je bil ravnatelj OŠ Dekani. Nato se je zaposlil v Kopru na Teritorialni obrambi, leta 1988 pa seje upokojil. Ker je vešč pisanja, je dopisoval v razne revije in časopise (tudi v Vestnik). Sode- Mati utrujena dete je svoje / nežno boš živelo, tri srčece moje? / Kam / Kje rasla bo zate zlata pšenica? / o življenju in delu učiteljev v Slovenski Istri, 1997. je napisal knjigo Ljudje v mojem srcu, v kateri opisuje usode ljudi na Goričkem; 1998. leta je izšla knjiga Štorije z ognjišča z zgodbami o Istranih, letos pa je izdal knjigo Sezonci. Kufer pleteni te čaka kot mene I Za kruh na njivi boš garala. / Tujcu služila boš, kakor je mati. / Trudna, kot mati, na slami boš spala. / Kaj mati ti drugega mogla bi dati? / Le vzemi ljubezen, mi vzemi srce, / naj sreča te spremlja, kjerkoli boš že. Tako beremo v nadaljevanju Kleibencentlove pesmi popotnice otroku, za katerega mati ni videla svetlejše prihodnosti, kot je bila njena (materina) usoda. Pisec je v knjigi na umetniški način »obdelal« sezonsko in deloma tudi poznejše življenje goričkih sezoncev. O tem so mu pripovedovali: Ema jn Pepi Lang, Janez in Marija Halb, Ferdinand Vogrinčič, Tina Lenarčič, Irinka Bergar, Katarina Kovač, Katarina Rengeo, Eva Celec, Anica Hari in Marija Grah ter izseljenski duhovnik Ivan Camplin. «... Delo na polju je bilo težaško. Okopavanje vrtnin ali sladkorne pese je pritiskalo na hrbtenico, da so delavke, še zlasti pa moški, ki dela tako upognjeni ves ljubi dan niso bili vajeni, stokali od bolečin. Nekatera dela so opravljali tudi na kolenih -kleče. Neprestano so trpeli žejo, ki so jo gasili s postano in tudi drugače oporečno vodo, ki so jo pripeljali na telo privadi, in potem iti naslednji dan spočit naprej proti vrhu. Jože Ružič je bil na Triglavu že več kot tridesetkrat. taka pot pomeni velik napor in malo užitka. Če pa začneš z manj zahtevnimi pohodi in jih potem stopnjuješ, ti pohodništvo pride v kri, postane užitek.« Dodal je še, da so pri opremi pohodnikov najpomembnejši čevlji, ki morajo biti planinski in «... Pepi je bil mlad, a mu je težko delo v hlevih in drugod vendarle pustilo posledice, ki so kasneje ob delu v raznih drugih podjetjih v tujini in doma počasi rušile njegovo zdravje. Sedaj mu starost prinaša polno bolezni in nadlog, kljub temu pa se z veseljem spominja Francije...« Bo sonce poletno zlatilo ti lase, / vetrič bo včasih te branil vročine. / Ti sama nosila boš svoje gorje. / Ljubez boš našla, srečo, spomine, / kot mati tvoja jih našla nekoč. / Dete si moje! Ne boj se življenja! / Viharjev ne boj se in ne trpljenja! Življenje! Množica usod! Lepih, manj lepih, težkih, tragičnih ... Vse to je življenje! «... Anica je končala osnovno šolo. Bila je drobno dekletce, živa pa kot poper... Največ skrbi je imela zavoljo tega, ker ji starši niso dovolili, da bi tako mlada šla na marof, doma pa ji tudi niso mogli izpolniti njenih želja, da bi se lahko vsaj dostojno oblekla. Obleke, ki jih je močno ponošene prevzela od starejše sestre, so bile premajhne, čevlji pa po-švedrani. Odločila se je. Šla bo. ... Obstala je na bregu. S pogledom je objela pokrajino prek ravnice do bregov na obzorju. Tistega dne je bila pokrajina kot mati. Nežna in prelepa. ,Le zakaj moram proč od te lepote,'si je mislila, čeprav je dobro vedela, da mora v svet kot skoraj vsi mladim ljudje na vasi...« Da, proč od doma, v svet. Domača zemlja je dajala premalo za preživetje velikih družin. Možnostih zaposlitve v domači industriji pa takrat še ni bilo. Ljudje (mladi in stari, samski in poročeni...) so šli z lesenimi kovčki na sezonska dela v tedaj bolj razvito jugoslovansko žitnico Slavonijo, na madžarska, po možnosti kakovostnejši. Druga obleka pa je odvisna od tega, ali gredo v sredogorje, visokogorje ali je pohod nižinski pa tudi koliko časa traja pohod. Za hrano lahko vsak vzame tisto, kar mu je osebno všeč. Seveda kaj preveč pikantnega ni dobro. Problem pa je tudi višinska razlika, ki pomeni precejšen stres za telo. Najbolje je prespati noč na izhodiščni točki, da se Pravi, da doslej kot planinski vodnik s pohodniki ni imel kakih večjih težav. Pomembno je, da ostanejo v skupini in da je za večjo skupino dovolj vodnikov. JOŽE GABOR ■ Pisec knjige o sezoncih Janko Kleibencetl je tudi neke vrste se-zonec, saj je delal vrsto let na Primorskem, toda stika z rodnim Goričkim ni prekinil. Nikakor pa ne v letih po upokojitvi, ko se rad vrača v Pertočo, četudi tam ni več domačije. Neke vrste nadomestilo zanjo pa mu je vikend v Strehovskih goricah. - Foto: Š. S. Nekaj jih je celo za vedno ostalo tam (pravimo jim izseljenci), glavnina pa se je vrnila, še preden se je začela druga svetovna vojna, ki je prizadela vse države. Po vojni so Prekmurci spet vzeli kovčke in šli na sezonska dela na Gorenjsko, Kočevsko, v Ljubljano... V šestdesetih letih seje »odprla« tujina (Avstrija, Nemčija...) in sojo mahnili tja. Tem delavcem pravimo zdomci. Niso šli zdoma (kot predvojni sezonci) zaradi golega preživetja, ampak, da bi izboljšali stanje na svojih kmetijah, zgradili hiše, kupili avte... Še so »zunaj«, a jih je veliko veliko manj kot pred dvajsetimi leti. Mnogi so upokojenci. Migracija delovne sile. Za naše kraje nič nenavadnega. Bo sploh kdaj obdobje, ko Prekmurcem, Prlekom in Štajere-cem ne bo treba z doma in bodo imeli dobro življenje doma? č cadapam■ liSTIIK , 20. julij 2000 (IZ)BRANO 9 V okviru prireditev ob benediškem občinskem prazniku tudi viteški shod Vino sta žegnala župnik in senior Erjavec in Alojz Slavič ter vinska kraljica Martina. Vino pa sta po posebnem obredu blagoslovila benediški katoliški župnik Ivan Zanjkovič in senior evangeličanske cerkve Geza Erniša. Potem so seveda vsi vitezi in drugi, ki so bili v cerkvi (in imeli pri sebi steklene kelihe!), poskusili, kakšno je blagoslovljeno vino. Po obredu (in obrednem poku-šanju) je procesija spet krenila, na pot. Tokrat dol po pobočju in najbrž je šlo tudi zato (in ne Kaj so jedli na viteški večerji? ri Benediktu v Slovenskih goricah je bilo 7. srečanje vinskih vitezov viteškega omizja za Pomurje. Zbrali so se v gostišču Petelin, od tam pa krenili v procesiji k romarski cerkvi sv. Treh kraljev. Marsikdo je bil za-sopihan. Sicer pa poznamo zgodovinske viteze bolj kot jahače in veliko manj kot pešce. No, tu pa je šlo za vinske viteze (!), ki jim je (bolj kot konji) ljubo vino, zato ga častijo in - zmerno pijejo, saj jim je sveto. Vzpon na hribček s cerkvijo sv. Treh kraljev iz 16. stoletja se je obrestoval, kajti pred sakralnim objektom so benediške članice aktiva kmečkih žena in deklet brezplačno postregle s kulinaričnimi dobrotami (slovenskogo-riške gibanice, Ocvirkove pogače, potice ...), ni pa manjkalo tudi kakovostnega vina, imenovanega benedičan. Nekateri vitezi, njihove spremljevalke in drugi bi ostali kar tam, toda treba se je bilo udeležiti tudi obreda v cerkvi: blagoslovitve vina. Vstopili so torej v božji hram, kjer je do- nela orgelska glasba, zapeli pa so Završki fantje (Slovenec sem, To sladko vince, Sem bil na Štajerskem, Nikdar ne bom pozabil očeta svojega ...). O vinu so razmišljali: Janez Gone, Janez samo zaradi vina) lažje. Kakšna pa je bila poznejša viteška večerja, pa ne vem. Vem pa, da je vi-teštvo naporna reč. BESEDILO IN FOTO: Š. SOBOČAN ■ Oh, kako naporna je tale viteška pot. Na cilju pa je bilo prijetno. Projekt RIO ■ rudarstvo in okolje že izvajajo Naftni muzej na prostem Ohranjanje neokrnjene narave in spomin na »bele rudarje« Lendavi in okolici v teh mesecih uresničujejo prvi del projekta, ki so ga poimenovali Rio - rudarstvo in okolje. Gre za projekt, ki je bil sprejet na podlagi razpisa Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj za projekte iz sredstev Phare, in sicer CBC - Sklad za male projekte, od koder so si zagotovili 26 000 evrov denarja, kar je 69 odstotkov denarja, kije predvidenega za projekt. 31 odstotkov pa bodo zagotovile Zveza kulturnih društev Lendava (ki je projekt tudi prijavila na razpis), organizacije in lokalna skupnost. Projekt se uresničuje na podlagi petih osnovnih idej oziroma ciljev, ki so povezani s prostorom v okolici kraja Petišovci. Kot nam je povedal avtor in vodja projekta Štefan Huzjan, je prvi cilj ohranjanje neokrnjene podobe kraja in zgodovinske dediščine z naftnim muzejem. V program, ki ga uresničuje Okoljski forum RIO, je vključeno tudi celovito pospeševanje prednosti kraja s turistično-kme-tijskimi značilnostmi, s pridelovanjem biohrane in naravnih surovin za dopolnilno dejavnost (pletarstvo, tkalstvo), izkoriščanjem globinskih voda in razpoložljivih energetskih virov, navezava na krajinski park Mura, v krajinsko in vsebinsko zasnovo pa bodo vključili tudi gramoznice. Začeli so tudi z ustvarjanjem registra sorodnih znamenitosti, kot jih ima to okolje z okolji Hetes, Gradiščansko in Dolinsko, s pridobivanjem arhivskih in muzejskih eksponatov ter izdelavo informacijskih gradiv o kraju in okolici v več jezikih. Organizirali bodo tudi izmenjavo izkušenj strokovnjakov za sanacijo naftnih vrtin in strokovnjakov za uvajanje ekološkega kmetovanja. Pripravljajo pa tudi popis in opis stanja naftnih vrtin, gramoznic, pašnikov in drugih za kraj pomembnih objektov. VnHia nroiekta Štefan Huzjan je povedal, da se je za ta projekt odločil, ker je v mladosti veliko hodil v tem okolju, kjer je delal njegov oče. Gre za okolje, kjer je bilo od druge svetovne vojne pa do leta 1985 rudarsko naselje za pridobivanje nafte in plina. Da- uporabljali »beli rudarji«. V okviru teh aktivnosti pripravljajo še študijske krožke, kmalu pa bodo pripravili tudi srečanje sloven-sko-madžarskih strokovnjakov za zapiranje naftnih vrtin. K projektu so pritegnili tudi mlade s sodelovanjem pri organizaciji Rock maratona, ki bo 14. in 15. julija v Petišovcih. Doslej so dobili od Pharovega sklada za male projekte polovico sredstev, drugo polovico denarja pa bodo dobili po 30. septembru, ki bodo morali že pokazati konkretne rezultate, zato je pred skupino predstavnikov krajevne skupnosti in strokovnjakov različnih poklicev, ki sodelujejo pri projektu, v naslednjih dveh mesecih še veliko dela. J. GABOR ■ Nedavno je potekal v Strunjanu 5. Unicefov tabor. Na njem je bilo 38 udeležencev iz osmih držav. Udeleženci so se pogovarjali o miru, vodilo tabora pa je bila Minattijeva pesem Nekoga moraš imeti rad V sredo so obiskali predsednika RS gospoda Milana Kučana in v petek odprli razstavo svojih izdelkov v preddverju piranske mestne hiše. Prav tako so obiskali center Zveze društev za cerebralno paralizo Sonček, kjer so se ves popoldan družili z bolnimi otroki. Tabora se je udeležilo tudi šest otrok iz Prekmurja. Timotej Šooš Anketa Pot pod noge ali rolerje na noge? i nam jasno, kdo si je izmislil hojo in tek, mogoče tisti, ki sta jim bila sedenje in ležanje v velik napor, vemo le to, da ta prvinski način rekreacije že nekaj časa dobro nadomeščajo druge popestritve. Kolo in rolerji sta samo dva od številnih modernih nadomestkov, ki nas lahko primemo utrudijo, sprostijo, rekreirajo in oznojijo. V zadnjih letih so hit predvsem rolerji, saj so kot popestritev pri gibanju cenovno še najbolj ugodni. Tovrstna rekreacija je hitro zajela tudi Pomurce, ki svoje sposobnosti demonstrirajo na igriščih, kolesarskih stezah ali celo na cestah. Kdo se rola, zakaj se rola in kje se rola, so bila le nekatera izmed vprašanj, ki so nas zanimala pri tokratni anketi. Ob pravi uri smo morali biti le na pravem mestu v različnih krajih Pomurja ter tekati, seveda brez rolarjev, za mimodrvečimi rekreativci, da smo dobili odgovore na naša vprašanja. Tomi Sreš, Bratonci: »Rolanje mi je predvsem dopolnilo h kolesarjenju, kajti kolesarim kar aktivno, rolam pa le za sprostitev. Rolerje sem si kupil pred kakšnim mesecem in mi že kar gre, vendar pa sem opazil, da napor pri rolanju, za tiste, ki hočejo potrošiti odvečno energijo, ni takšen kot pri kolesarjenju. Vseeno pa se grem dvakrat na teden rolat po malo več kot pol ure. Rolam se predvsem po kolesarski stezi od Beltinec do Rakičana, saj se po cesti ne smeš, ker je nevarno. Nekateri si pač izberejo tudi drug prostor, bodisi igrišče, ulico ali pa celo prometno cesto. Mi v tej okolici imamo kar srečo, saj je omenjena kolesarska steza zadosti dolga in široka. Včasih moraš tudi tukaj paziti, vendar so kolesarji na tej relaciji kar uvidevni. Največ rolerjev lahko srečate zvečer od sedme do osme ure, sam grem ven najraje nekoliko prej.« Lena Klinar, Murska Sobota: »Živim v Ljubljani, tukaj sem na počitnicah, sicer pa sem Prekmurka. Poleg rolanja se ukvarjam tudi s tekom, vendar mi tek ne da toliko užitka, ker se mi zdi preveč monoton. Tukaj se mi zdi lepo mesto za rolanje, saj je steza pri Rakičanu ravno prav dolga in ni prevelike gneče, pa še zunaj mesta se lahko giblješ. V Ljubljani na primer sploh nima mo tako primernega prostora za takšno rekreacijo, tako da se rolat najrajši podam tukaj v Prekmurju. Sicer pa se mi zdi, da te ta šport lahko ravno prav ali pa še preveč utrudi, moraš si pač znati pravilno razdeliti dolžino in čas rolanja. Sama najraje rolam zvečer po eno uro in mislim, da veščino že kar obvladam, saj to počnem že skoraj tri leta, v času šole malo manj, sedaj med počitnicami pa toliko več. Rolam pa se predvsem zaradi trojega: rekreacije, sprostitve pa tudi hujšanja.« Tadeja Krajnc, Zg. Krapje: »Rolam že sedem let, od prvega razreda, in zdaj imam tretje rolerje. Vsak dan se rolam vsaj eno uro, in sicer med Zgornjim in Spodnjim Krapjem po cesti, kjer nas je med peto in osmo uro zvečer kar nekaj takih, ki se sproščamo ob tem športu. Vem, da je rolanje po cesti nevarno, vendar pa niti v Ljutomeru nimamo kakšnega skupnega prostora, kjer bi lahko bili brez skrbi. Ta športna aktivnost me sicer zelo utrudi, vendar pa igram še namizni tenis, kjer pa je preveč ponavljajočih se gibov, zato mi nes je tu deponija starih strojev za črpanje nafte in neizkoriščen še edini 45 metrov visok vrtalni stolp. Na območju Petišovec je tudi 107 vrtin, ki jih je potrebno sanirati. Po besedah Jolande Csaszar Novak, ki sodeluje pri projektu, trenutno poteka popisovanje flore in favne, ki je še posebno zanimiva ob reki Muri in gramoznicah. Pripravljajo tudi osnutek za Agendo za krajevno skupnost Petišovci, za naftni muzej na prostem pripravljajo teren okrog stolpa, zbirajo pa tudi druge stare naprave in stroje, ki so jih rolanje zelo ugaja, precej bolj se razgibam. Ugotavljam pa, da je ta šport čedalje popularnejši, tudi med starejšimi, čeprav nas je še vedno največ mladih. Ker mi je ta šport še vedno všeč, se bom z njim še naprej ukvarjala, počasi bom začela varčevati za nakup novih rolerjev.« Leon Mernik, Ženik: »Najprej sem se preizkusil z rolko, vendar mi ni šlo najbolje, zato sem jo zamenjal z rolerji, ki pa niso moji, pač pa od sestrične. Zdaj moram poskusiti, da bom videl, ali je to zame, nato pa bom dobil svoje rolerje, najverjetneje za rojstni dan, ki ga bom kmalu imel. Rolam se vsak dan okrog naše hiše, vendar pa se ne morem veliko, saj smo doma na bre gu, zato pa s sestro hodim včasih do bližnje ceste, da se tam ro lam vsaj nekaj minut. Sestra hodi počasi poleg mene, da ne bi padel, vendar mi gre zdaj že veliko bolje kot prvič. Rolanje mi je zelo všeč, in ko bom dobil svoje rolerje, mi bodo kupili še ščitnike, saj se včasih pri padcu kar precej potolčeni.« CIRIL KOSEDNAR, DARJA TIBAOT FOTO: DT■ 1O INTERVJU 20. julij 2000, MII Z a marsikoga je največji intelektualni potencial študent, ki je pravkar končal fakulteto. Poln svežih zamisli in delovnega elana je prava popestritev za vsako podjetniško naravnano okolje. Študenti GING-a (Gospodarskega inženirstva - povezava Tehniške fakultete z Ekonomsko) v Mariboru pa so med tistimi, ki se morajo izkazati že med študijem. Kot prihodnji inženirji v tretjem letniku pripravijo projekt oz. celotno tehniško dokumentacijo za izdelavo kakršnega koli izdelka, v četrtem letniku pa si morajo zamisliti spet drug izdelek, vendar je treba takrat stvar izpeljati skoraj do konca, kajti projekt mora biti do podrobnosti razčlenjen in skoraj realiziran. V eni od skupin, ki jo sestavlja šest študentov, so bili tudi Jože Tomo Košar iz Hrastja - Mote, Zlatko Tibaot iz Babi-nec in Petja Pižmoht iz Segovec. Pogovarjali smo se z dvema, kajti Petja se zaradi študijskih obveznosti sestanka ni mogel udeležiti, in zanimalo nas je, kakšen izdelek so razvili in koliko dela je bilo za to sploh potrebnega. Z uspešno izvedbo so opravili kar s tremi predmeti, saj je projekt zahteval od njih vse znanje, ki so ga pridobili na fakulteti, precej pa je bilo tudi dodatnega iskanja informacij in iznajdljivosti, napisali so kar 350 strani dolgo projektno nalogo. Za kakšen projekt pravzaprav gre in s kakšnim namenom se izdelek sploh razvija? Tomo: »Projekt združuje tri predmete, ki so na naši študijski smeri, in sicer razvoj izdelkov, proizvodni sistemi in vrednostna analiza. V sklopu teh treh predmetov naj bi nov izdelek, ki si ga sami zamislimo, popolnoma razvili, to pomeni pripravo celotne tehnične dokumentacije ter pripravo za trženje in prodajo izdelka. Na koncu je potrebno izpeljati še predstavitev, kot da bi izdelek predstavljali potencialnim investitorjem oz. kupcem.« Zlatko: »V projekt smo morali vključevati vse znanje, ki smo ga pridobili na Fakulteti za strojništvo in Ekonom-sko-poslovno fakulteti, izdelek smo torej morali tehniško razviti in ekonomsko upravičiti. Tehnično v smislu, da rabi svojemu namenu, da je oblikovno privlačen in da funkcionira tako, kot smo si zamislili, z ekonomskega stališča pa smo se morali ozirati na stroške, torej razviti izdelek, ki je tržno sprejemljiv. Zelo narobe bi bilo namreč, če bi razvili ali celo začeli izdelovati izdelek, po katerem ne bi bilo povpraševanja, in bi bili že v začetku obsojeni na propad.« Kdaj ste se začeli ukvarjati s projektom in kakšne so bile prve ideje za izdelek? Zlatko: »Začeli smo v poletnem semestru, konec februarja. Najprej smo oblikovali skupino, nato smo dva tedna zbirali ideje za izdelek.« Tomo: »Najprej nismo vedeli, za kakšen izdelek bi se odločili, potrebovali smo nekaj novega, inovativnega, zanimivega. Tako smo en teden vsak zase razmišljali in pridno zapisovali ideje, o katerih smo se potem skupaj pogovorili in takoj tudi izločevali tiste, ki se nam niso zdele primerne. V ožjem izboru smo imeli shrajevalnik za orodje, posebno oblikovan pisarniški (vodni) stol in stojalo za smuči, vendar je ta izdelek tik pred nami prijavila druga skupina. Zelo zanimiva je bila tudi ideja enega od nas o črpanju svežega zraka s Pohorja v mesto.« Zakaj ste se nazadnje odločili za stojalo za dežnike? Zlatko: »Ugotovili smo, da tukaj ni konkurence, da izdelka pravzaprav ni na trgu, zato je bila ta ideja še najprimernejša. Pomembno se nam je zdelo, da razvijamo izdelek, ki rešuje določen problem v okolju, ki do sedaj še ni rešen. Klasičnih stojal za dežnike je na tržišču veliko, vendar so to le stojala manjših zmogljivosti, nobeno' obstoječe stojalo pa ne rešuje problema mokrih in blatnih tal.« Ste že v začetku vedeli, kaj je potrebno za izpeljavo projekta, ste kje dobili kakšne smernice za delo? ----------- T2"_ rmnn nill 7 Nam bodo mladi inženirji pripeljali v mesto sveži gorski zrak? »Upamo si tvegati Inovativni tudi pomurski študenti - Timsko delo prinaša uspehe - Stojala, ki dežnike posušijo in osvežijo prostor - Z izdelavo formule premagali celotno evropsko konkurenco dent, ki se je s tem projektom ukvarjal lansko leto. V osnovi smo od njega izvedeli, kaj vse je treba upoštevati, kje naj iščemo gradivo, na koga naj se obračamo, tako da smo imeli vsaj neka vodila, vendar smo se skozi nalogo bolj ali manj sami prebijali, seveda s pomočjo mentorjev za vsak predmet posebej.« Tomo: »Najprej smo si razdelili področja, na katerem je vsak od nas deloval, vsak si je seveda izbral področje, ki ga najbolj zanima. Druga stopnja je bila, da se s svojimi področji karseda dobro seznanimo, in tako smo začeli prebirati najrazličnejšo literaturo. V naslednji stopnji je sledila anketa, saj nas je zanimalo, koliko je izdelek zanimiv za kupce in uporabnike.« Zlatko: »Najprej smo skupaj razreševali konstrukcijo izdelka, ko pa je prišlo do izdelovanja delavniških risb, smo se razdelili - trije so obdelovali področje ekonomije, trije pa strojništva. V anketi se nismo omejili na določeno ciljno skupino, vključili smo zelo širok krog ljudi, iz različnih krajev, različnih starosti in izobrazbe in vsak je opravil trideset anketiranj, skupaj torej sto osemdeset. Pripravili smo dve različni anketi, posebej za uporabnike in kupce izdelka. Rezultati ankete so bili zelo spodbudni. Na Fakulteti za strojništvo so izdelali tudi formulo, ki ima 600 m3 dirkalni Hondin motor s turbinskim polnjenjem. Pospešek dirkalnika od O do 100 km/h je 4,8 sekunde, doseže pa hitrost 200 km/h. ugotovili smo, da so na trgu dejansko potrebe po takšnem izdelku. Na podlagi ankete pa smo se tudi odločili, da bo naš izdelek prestižen, namenjen za večje ustanove, kot so hoteli in gledališča, ki bi jim predstavljal dodatno ponudbo, jim zvišal ugled. Tako bi izdelo- Stojalo za dežnike bi imelo z 1,8 metra višine in 1,2 metra premera poleg funkcionalnosti tudi oblikovalsko sporočilo. Stapljanje s prostorom in zanimi-Lnmhinariia ra7lir.nih kakovostnih Tomo in Zlatko se zavedata, da je za dobrega inženirja potrebno neprestano izpopolnjevanje na različnih področjih. vali stojala z večjimi zmogljivostmi iz čim kakovostnejših materialov.« Kako pa se vaše stojalo za dežnike razlikuje od vseh standardnih izvedb stojal? Tomo: »Naše stojalo ima zelo veliko zmogljivost, za osemdeset dežnikov, in za vsak dežnik posebej ima tulec. Stojalo dežnike tudi osuši, vgrajen ima elek trični grelnik, s pomočjo stojala se prostor vlaži in osveži. Primerno je za vse velikosti dežnikov, saj ima vgrajen poseben mehanizem, da dežnik ne zdrsne, je zelo higienično, saj ni nikjer mokro, ni umazanije - nekaj vode izhlapi, nekaj pa je steče po posebnih tulcih v shranjeval-nik, kjer se nabira zelo majhna količina vode, ki jo potem preprosto odliješ.« Zakaj ste se odločili za takšno obliko in kakšne materiale bi pri tem uporabljali? Zlatko: »Oblikovanju smo posvetili zelo veliko pozornosti, saj smo tudi z anketami ugotovili, daje oblika zelo pomembna. Povezali smo se z znanim slovenskim oblikovalcem Aleksandrom Praporjem, ki nam je prikazal moderne smernice v oblikovanju.« Tomo: »V bistvu smo že sami izdelali osnutke za videz stojala, vendar smo z njegovo pomočjo skombinirali zdajšnji videz izdelka. Pri materialih smo kombinirali nasprotja - npr. aluminij in les, kamen in les, s tem barve bolj izstopajo, videz pa je tudi nekoliko neobičajen.« Podjetje z maksimalnim dobičkom Pripravili ste tudi vse potrebno za stojala. Kako realna pa ideja o podjetju sploh je, bi podjetje po vaših načrtih tudi v resnici funkcioniralo? Tomo: »Natančno smo izdelali načrte za celoten proizvodni prostor z vsemi potrebnimi stroji in proizvodnimi operacijami, posamezne dele pa bi za nas izdelovali tudi kooperanti, vsi iz Slovenije. Iz tega smo lahko ugotovili stroške, ki smo jih upoštevali tudi pri izračunavanju cene izdelka. Upoštevali smo tudi, da bi naše podjetje zaposlovalo osemnajst ljudi.« Zlatko: »Pri organizaciji podjetja smo se odločali med različnimi pravnimi oblikami, odločili smo se za d. o. o., podjetje smo poimenovali Grom. Člani skupine smo hkrati tudi ustanovni člani podjetja s svojimi vložki, pozneje smo tudi predvideli povezovanja z drugimi družbami, saj bi bili v primeru širitve na svetovni trg kapitalsko prešibki. Dokazali smo, da bi bil naš dobiček celo nadpovprečen, vsi ekonomski kazalniki so bili nad pričakovanjem. Pri tem smo upoštevali zgolj realne podatke (npr. število prestižnih hotelov v Evropi), pravzaprav je bilo vse zelo realno ocenjeno in podprto z dejanskimi podatki, edino, kar bi morali še realizirati, je načrtovana letna prodaja.« Tomo: »Hoteli smo tak izdelek, ki si ga ne more privoščiti vsakdo, zato je razlika med lastno in prodajno ceno precejšnja. Posebnost našega podjetja pa je načrt, da bi pravico do izdelave izdelka čez tri leta prodali.« Zlatko: »To bi bila naša tržna strate gija, kajti v začetku bi se dosegali največji donosi, nato bi tržišče prepustili konkurenci, mi pa bi realizirali spet nove ideje, kjer bi prav tako dosegali maksimalne dobičke. Naša prednost je tudi, da smo se odločili za posamično proizvodnjo, po želji kupca. Tako smo pripravljeni izdelati izdelek, ki se bo popolnoma ujemal z okoljem, v katerega bo postavljen. Za realen zagon podjetja bi potrebovali 24 milijon SIT začetnega kapitala, vse drugo je realno izvedljivo in bi se tudi sami upali podati v to, s tem da bi seveda našo proizvodnjo optimalno dodatno izpopolnjevali. Predvideli smo namreč .neprestan reinženiring poslovnih procesov, ki bi omogočil postopno zniževanje stroškov na vseh področjih v podjetju.« Projekt ste morali predstaviti pred občinstvom, v katerem so bili profesorji, novinarji, študenti. Ste javni nastop naravnali enako ambiciozno kot sam projekt in ali ste navzoče uspeli navdušiti za svoj izdelek? je vedno priganjal čas, nismo vedeli, ali bomo vse zmogli opraviti, saj smo izvedeli, da nekateri delajo projekt tudi več kot leto dni. Mislim, da nas je dodatno motiviral Petja, ki je bil včasih zelo zaskrbljen, ker je bil vedno znova prepričan. da časovno ne bomo zmogli, in zaradi tega smo bili pozorni na stvari, ki jih drugače ne bi niti opazili.« Tomo: »Naša predstavitev je bila računalniško podprta in se je zelo razlikovala od drugih, saj so vsi svoj izdelek predstavljali, mi pa smo ga prodajali. Predstavili smo poslovni načrt in odgovorili na vprašanje, zakaj se jim splača vlagati v nas.« Tomo, ti si sodeloval še pri enem projektu, kjer vas je petindvajset študentov sestavilo formulo, udeležili pa ste se tudi svetovnega tekmovanja. Tomo: »Projekt se imenuje Formula S in smo ga pripravili z dva tisoč strani dolgo dokumentacijo na Fakulteti za strojništvo. Razvili smo dirkalno vozilo, s katerim smo potem tekmovali v Veliki Britaniji v konkurenci devetnajstih fakultet z vsega sveta. Lansko leto smo sodelovali v kategoriji izdelane dokumentacije za dirkalnik, kjer smo zmagali pri obliki in bili razglašeni za najperspektivnejšo prvič nastopajočo ekipo. Letos smo realizirali to, kar smo imeli na papirjih, in izdelali strto dirkalnik. Pri tekmovanju ne gre za klasično dirko kot pri formuli, pač pa je ob tem še kup drugih stvari. Pomembna sta stroškovno poročilo in predstavitev vozila, kjer se ocenjujejo inovacije. Mi smo imeli edinstven krmilni mehanizem, kot edino moštvo smo imeli dokončano obliko vozila in bili smo razglašeni za najboljšo evropsko skupino, med vsemi udeleženci pa smo bili deseti. Tekmovali smo v vožnji osmice in slaloma ter na vztrajnostni dirki, kjer mora vozilo vzdržati dvakrat 22 kilometrov s hitro menjavo voznika.« Kako dolgo ste sestavljali vozilo in kako se je obneslo na tekmovanju? Tomo: »Dirkalnik smo delali celo študijsko leto, pri tem smo izhajali iz lanske dokumentacije, vendar smo se odločili, da dolžino vozila zmanjšamo za 0,5 metra, celotna dolžina je 2,3 metra, s tem smo bili konkurenčnejši, vendar je bilo potrebnih kar nekaj predelav motorja. S sabo smo imeli veliko orodja, tako da smo precej pomagali tudi drugim fakultetam, zelo prav pa je prišlo tudi nam, saj smo morali pred tekmovanjem narediti celoten nov zavorni sistem, ker je prejšnji odpovedal. Kljub težavam nismo odnehali, tako da smo dobili še posebno nagrado za najboljše skupinsko razpoloženje. Vse to je zame dokaz, da je znanje, ki ga pridobimo na naših fakultetah, primerljivo, v nekaterih primerih še celo boljše, s svetovnimi fakultetami. Naj samo še omenim, da sta bila poleg mene iz Pomurja v skupini še Simon Ulen iz Murskih Črncev in Tomaž Kovač iz Lendave.« Kakšni so vajini načrti za prihodnost, vama je dala fakulteta dovolj znanja, da se bosta predstavljala z uspešnim nastopom in delovanjem? Tomo: »Vsak dober inženir se zaveda, da samo znanje s fakultete ni dovolj. Znanje, ki smo ga dobili zdaj, verjetno ne bo uporabno čez deset let, zato je dodatno usposabljanje nujno potrebno. Najprej se bom posvetil diplomi, imam pa že stike z nemškim podjetjem, ki se bo širilo v Slovenijo. Tu bom opravljal diplomo in se pozneje tudi zaposlil.« Zlatko: »Fakulteta ti da določeno znanje, usmeri te na pravo pot. Ko se srečaš z nekim problemom, imaš pri reševanju kakovostnejši pristop, na fakulteti se naučiš razmišljati, seveda je pri tem potrebna tudi iznajdljivost. Mislim, da nam je dal GING s povezovanjem dveh študijev zelo veliko, tudi v tujini se gradi na tovrstnih interdisciplinarnih študijih. V diplomsko nalogo bom vnesel kar največ iz prakse, po diplomi pa bom najverjetneje nadaljeval študij z vpisom na magisterij ali se bom zaposlil, če bo seveda primerna možnost.« DARJA TIBAOT« IBIII , 20. julij 2000 KULTURA 11 Meja na reki spet odprta Končna postaja hrepenenje Lainščkov bralni Petelinji zajtrk V nedeljo, 16. julija, so na moštu čez Muro, ki povezuje Gornjo Radgono in avstrijsko Radgono, že šestič slavnostno odprli festival gledaliških, glasbenih in kulturnih prireditev z naslovom Meja na reki - Grenze im Fluss. Program, ki bo na obeh straneh meje, bo vseboval več kot 40 prireditev in bo trajal do 30. julija. Njegov moto bo »Končna postaja hrepenenje«, zato je bil na otvoritvi prikazan tudi zagon miniaturne železnice, ki je tako simbolično nakazal povezanost ljudi iz obeh Rad-gon, ki ju združuje reka Mura. Na otvoritvi sta spregovorila še umetniška voditeljica festivala dr. Isabella Suppanz in predsednik Zveze kulturnih društev in skupin Gornja Radgona Roman Sluga. V kulturnem programu so sodelovali: igralec Boris Ostan, belgijski plesalki Anouk Cap-puyns in Eveline Sina Brunskje Van Bauwel ter pihalni godbi iz obeh Radgon, ena najboljših točk pa je bila prav gotovo izvedba pesmi Milana Jesiha Sonet v interpretaciji igralca in glasbe- nika Janeza Škofa. Le-ta seje po otvoritvi s skupino Čompe glasbeno predstavil pred gornjerad-gonskim Kompasom (o čemer pišemo v naši rubriki Na šepni), medtem ko je na glavnem trgu v avstrijski Radgoni nastopila Erika Pluhar s svojim bendom. Program prireditev festivala Meja na reki si lahko ogledate v ojster Gajaš je počil zvodnika Lepca in njegova žena Bronja ter Dj, junak zadnjega Lainščkovega romana Petelinji zajtrk, imata zeleno luč, da nahranita svojo ljubezen - nenasitno ribo velikanko. Ne le z drobtinami, ki sta jih pobirala z omizij lokalov, saj sta si lahko privoščila le sok, ampak v strastni hrani v primestni avtomehanični delavnici spočetega odnosa. V pribežališču zapitih sanjačev je našel pripovedovalec - nevsakdanji vajenec - več kot zavetišče in v mojstru Gajašu zavetnika ljubezni, ki mu s strelom omogoči nadgradnjo strastnega razmerja in morda tudi zgodbe. Petelinji zajtrk Ferija Lainščka, ki ga je lani izdala Pomurska založba, ni prejel letošnjega kresnika, Delove nagrade za najboljši slovenski roman, pa čeprav se prebere bolj na dušek kot Grenki med pa tudi nam tukaj v Murski Soboti je po vsebini bliže, saj prepoznavamo posamezne knjižne junake kot naključne znance z ulic, ki so k sreči, zasvojenostim navkljub, bolj mirne kot ljubljanske, predvsem pa z manj nasilja. Pravzaprav smo ob branju kar razneženi (ljubitelji psov pa naježeni ob usodi nesrečne Laike) in roman na 231 straneh je pravšnji, tudi za prebiranje v poletni pripeki, če je le glava v senci - in razso-dnejša od misli čudakov iz pivske druščine, ki svojo nesposobnost soočanja z resničnim v življenju utapljajo v alkoholu. In v druženju iščejo moč pa tudi opravičilo za svoje početje. Streznijo pa se in za življenja iz družbe izločijo Zobarja, ko gre ta predaleč v svoji perverznosti, da bi se po njegovem samomoru poklonili spominu na skupaj preživeto, tudi s« šintarjem« Pavlico pa s profesorjem Batisuto in Malačiči. Popotnica, ki jo je štirinajstemu avtorjevemu romanu na zavihku knjige zapisal urednik Milan Vincetič, je dobra in si jo berljiv tekst tudi zasluži, Feri Lainšček pa pohvalo bralcev, da nam je po Peronarjih (1982), Razi (1986), Razpočnici ( 1987), Ajši Najsi ( 1989) in nagrajeni ter ekranizirani roži ( Namesto koga roža cveti, 1990) namenil v milenijsko branje svoj zajtrk. Vreden je petelinjenja, pa s pravo Severino ali brez nje in z nominacijo, čeprav tokrat brez kresnika. BRIGITA BAVČAR ■ Kvartet Kapelskih fantov v Ameriki naši rubriki Kulturni koledar. TOMO KOLES FOTO: NATAŠA JUHNOV ■ Ljutomer, Križevci, Veržej in Razkrižje Usmerjanje ljubiteljske kulture med drugim letno organizira najmanj petnajst prireditev in pet izobraževanj. Ohman pri tem Zveza kulturnih društev- Območna izpostava sklada RS za ljubiteljsko dejavnost poudarja, da sklad v Ljutomeru krepko presega te številke, saj so za prihodnje leto prijavili prek veza kulturnih društev (ZKD) štirih občin Je začela delovati pred nekaj desetletji, takrat še v skupni občini Ljutomer. Najrazličnejša društva so se že od nekdaj rada vključevala v Zvezo, saj so tako skupaj delovali in pripravljali razne prireditve. Zdaj deluje pod okriljem Zveze okrog osemnajst društev ali skupin. ZKD skrbi predvsem za usmerjanje društev, s tem da izobražuje kadre, trudijo pa se, da bi vsa področja od folklore do gledališča zadovoljivo pokrivali, v ta namen deluje pri Zvezi veliko število strokovnih odborov, ki imajo nalogo, da strokovno spremljajo društva. Imajo odbor za glasbeno dejavnost, za lutkovno in gledališko dejavnost, za folklorno dejavnost, odbor za prireditve in izobraževanje, za ohranjanje kulturne dediščine, za literarno dejavnost in za plesno dejavnost. Zveza je za društva potrebna tudi zaradi administrativne pomoči, saj se društva v tem ne znajdejo. Zelo velik problem je nastal zdaj, ko se je občina Ljutomer odločila, da bo neposredno financirala društva, ki se morajo prijaviti na razpis, to pa zahteva kar nekaj administrativnega dela. Po mnenju predsednice ZKD Eme Tibaut je za ljubiteljsko kulturo izrednega pomena ustanovitev državnega Sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti, ki Zvezi sofinancira programe območnih in medobmočnih prireditev, vendar ne samo tiste, ki jih Zveza izvaja, pač pa tudi tiste, ki se jih društva udeležujejo drugod. Za Zvezo v Ljutomeru je to še toliko pomembnejše, saj je bila po besedah Tibautove občina Ljutomer tista, ki je slabše vrednotila programe ljubiteljske kulturne dejavnosti, obenem pa ugotavlja, daje prinesla razdelitev nekdanje občine Ljutomer pozitivne spremembe, saj je financiranje iz treh novih občin veliko boljše, kot je bilo prej iz celotne ljutomerske obči- šestdeset tovrstnih projektov, vendar pa ni nujno, da bodo tudi vse odobrili. DARJA TIBAOTi Goran Ohman je vodja območne izpostave Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, ki ugotavlja, daje še nekaj nejasnosti glede delovanja sklada, predvsem glede povezanostfz Zvezo. Sklad deluje v Ljutomeru za vse štiri občine od decembra 1998, država pa gaje ustanovila z namenom, da bi na lokalni ravni zagotavljal vsaj neko obliko ljubiteljskega kulturnega delovanja. Sklad zagotavlja del sredstev za izvedbo nacionalnega programa, ki presega območje občine, del sredstev pa mora zagotoviti lokalna skupnost. Gre za prireditve, izobraževanje in sodelovanje na prireditvah, kjer sodelujejo društva iz najmanj treh občin. Pogoj za delovanje območne izpostave Sklada je, da Ema Tibaut, predsednica Zveze kulturnih društev Ljutomer, Križevci, Veržej in Razkrižje, in Goran Ohman, vodja območne izpostave Sklada RS za ljubiteljsko kulturno dejavnost Likovna kolonija mladih v Lendavi Letos izobraževanje o grafiki V lendavskem gradu je potekala od 7. do 15. julija šesta mladin- ska likovna kolonija LindArt. Vodja grafične delavnice je bil ______akademski grafik mag. Črtomir Frelih, program pa je vključeval tako teoretični kot tudi praktični del izobraževanja. Z mladimi so kot mentorji in svetovalci delali še Cvetka Hojnik Dorojevič, Tanja Šimonka, direktor lendavske Galerije Franc Gerič in tehnični sodelavec Janez Hanc. Rezultate njihovega dela so predstavili na razstavi v lendavskem gradu, ki so jo odprli v soboto ob koncu kolonije. in jim šele potem ponudil tehnične možnosti in področje, ki jim najbolj ustreza. V izobraževanje pa so vključili tudi teoretični del Na koloniji so sodelovali mladi dijaki in študentje, ki se ze izobražujejo na področju umetniškega ustvarjanja v Sloveniji in na Madžarskem ali pa bi se v prihodnje želeli izobraževati. Udeležilo se je je osem mladih iz Lendave, in sicer Dubravko Bau-mgartner, Klaudija Vidak, Vanja Šmit Sebastijan Časar, Csilla Tomka, Katja Pal, Peter Orban in Karin Nemeth. Kolonijo so finančno podprli ministrstvo za občina in dru- gi sponzorji. Direktor lendavske Galerije Franc Gerič je povedal, da so že prejšnja leta dokazali kakovost izobraževanja na tej koloniji. Podobne grafične delavnice, kot je ta poletna, pa bi v Lendavi radi organizirali večkrat letno in vanje tudi vključili profesorja Črtmira Freliha. Taje dodal, daje kolonija letos prvič usmerjena izključno v grafiko. Na začetku kolonije je moral najprej ugotoviti, kakšno je grafično in likovno znanie mladih. vartet Kapelskih fantov je gostoval v Bethlehemu v Pennsylva-niji na mednarodnem festivalu Duh Bethlehema, na katerem se je predstavilo več kot dvesto nastopajočih iz dvanajstih držav. V treh dneh se je zbralo skupno okoli 25 tisoč obiskovalcev, naši fantje pa so uspešno izvedli tri programe. Kvartet, ki ga sestavljajo Anton Kosmajer, Milan Markovič, Jože Miki in Ludvik Knez, je prvi dan navdušil občinstvo na etničnem odru, drugi dan na mednarodnem, tretji dan pa so bili med drugim izbrani tudi za spremno pevsko skupino pri obredu slovenske poroke. Med festivalom so se srečevali z uglednimi prebivalci Bethlehema, županom Donaldom Cunninghamom, katerega stari starši imajo svoje korenine v Gornjih Petrovcih, mestnim svetnikom Jackom Ca-lahanom, namestnimrguvernerja Pennsylvanije Marie Asslin ter šestimi slovenskimi podiplomskimi študenti, vključenimi v program Global Village na Lehigh University, eni najbolj uglednih univerz ZDA. Po festivalu so Kapelski fantje prejeli uradno povabilo za udeležbo na mednarodnem festivalu naslednje leto. TK! SKLAD RS ZA LJUBITELJSKE KULTURNE DEJAVNOSTI razpisuje LITERARNI NATEČAJ ZA 22. SREČANJE PESNIKOV IN PISATELJEV DRUGIH NARODOV IN NARODNOSTI, ki stalno ali začasno bivajo v Sloveniji Sodelujejo lahko avtorji, ki pišejo v svojem maternem jeziku. Na razpis lahko pošljejo prozo (do 10 strani), poezijo (do 15 pesmi) ali dramatiko, in to do 30. julija 2000 v treh izvodih na naslov: Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, Štefanova 5, 1000 Ljubljana, s pripisom »za 22. srečanje«. Vsi prispevki morajo biti označeni s šifro, v posebni kuverti pa mora avtor poslati naslednje podatke: ime in priimek, naslov, letnico rojstva, poklic in telefonsko številko. Najboljša besedila bodo objavljena v reviji Paralele. 22. srečanje bo konec oktobra 2000 v Slovenj Gradcu. s predavanjem o grafiki s sociološkega, kulturološkega, likovno-teoretskega- in drugih vidikov. Nekateri mladi so delali tudi do desetih zvečer. Dodal je še, da imata Lendava kot tudi celotno Prekmurje veliko tradicijo na področju umetnosti, in verjame, da bodo tudi nekateri mladi, ki sodelujejo na takih kolonijah, uspeli nadaljevati to kakovostno tradicijo. J. GABOR! Mladi likovniki med arafično delavnico AKCIJE 20. julij 2000, m Lepe želje, čestitke in pozdravi Rojstni dan je praznovala moja draga vnukinja Petra Srpak iz Kroga. Še naprej vse najboljše, veliko zdravja in sreče - omica iz Murske Sobote. Ta mesec praznuje rojstni dan Olga Šeruga s Turjanskega Vrha. Srečo, največ pa zdravja in osebnega zadovoljstva ji želi -mama. Dragi Staš Boroš s Hotize! Iskrene čestitke za odličen uspeh v osnovni in glasbeni šoli ter v nogometu. Ostani še naprej tako priden - dedek in Anja. Osmi rojstni dan je praznoval naš dragi Zdenkec Kuplen iz Gornjih Petrovec 59. Vse najboljše, dragi bratec - Valerija, Zoran in Zlatkec. Preljubi vnukinji Amandi Pajek iz Borejc vse najboljše za 14. rojstni dan ter mnogo sreče, zdravja in zadovoljstva - želi iz srca stara mama Anica s Polic. Dragemu sinku Urošu Šnepfu iz Borejec iskrene čestitke za deveti rojstni dan in za odličen uspeh v šoli z željo, da bi ostal še naprej tako priden - mama in oče. Štefanu iz Lendave prijeten konec tedna in na svidenje na običajnem mestu - Mariška. Dragi Jože! Tečejo dnevi, tedni, meseci..., a odgovora na moje pismo ni. Sprašujem se, le zakaj molčiš? Še vedno upam, da se mi oglasiš - še vedno tvoja Ančka. Dragi Boštjan! Vse naj... naj... za 23. rojstni dan ter mnogo sreče za volanom, trdno zdravje in več sreče v ljubezni - ti iz vsega srca želi samo tvoja Klavdija. KUPON za brezplačno čestitko v prihodnjem Vestniku Besedilo: ..................................................... erenski delavci, in mednje se uvrščamo tudi novinarji, skoraj vsak dan (pač tedaj, ko smo »na terenu«) občutimo, koliko so posamezni ljudje, s katerimi imamo stike, gostoljubni, izkušnje so dobre, ponekod celo odlične. Nekaj osebnih zgledov, ki trditev konkretizirajo. Veliko sem na terenu in ni ga kraja v obmurskem in delno tudi štajerskem območju, ki ga ne bi obiskal. Vasi torej poznam; seveda pa vsakokrat ne vem za pot, ki pelje na določeno domačijo, ki jo nameravam obiskati. Ogovorim katerega od mimoidočih krajanov, se ustavim pri neznani hiši... in vprašam. Že neštetokrat se mi je zgodilo, da od neznancev nisem dobil le želene informacije, ampak so me povabili tudi na kavico, kako osvežilno pijačo ali pa celo na domačo šunko. Seveda sem se vprašal, s čim sem to zaslužil. Odgovoril sem si sam: Z ničemer (sem pač zelo samokritičen); gost pa sem Naj... kmetija 2000 Smo gostoljubni?! Izkušnje s terena so dobre Naslov pošiljatelja: .......................................................... SLOVENICA zavarovainiika htša d.d. •BRAMAD L_______J pomurska banka Pomurska banka d.d., Murska Sobota, bančna skupina Nove Ljubljanske banke Nekoč, dokler še ni bilo kombajnov, so pšenico in žito mlatili s potujočimi mlatilnicami. Po končanem delu pa je bila za tedanje čase prava pojedina. Danes mine žetev kot bi trenil. Običaji pa še živijo. -Foto: J. Ž. Ekološki tabor Mura Avtohtonih rastlin in živali je vse manj Mladi raziskovalci skupaj z mentorji in organizatorji tabora a območju predvidenega krajinskega parka Mura je potekal od 9. do 16. julija četrti mladinski ekološko raziskovalni tabor Mura 2000. Tabor je organiziral Pomurski ekološki center s sodelovanjem Slovenskega ekološkega gibanja. Cilj tabora je, da bi mladi skupaj z mentorji z akcijskim raziskovanjem proučevali favno in floro ter oblikovali strokovne podla- ge za prihodnji krajinski park. Osem mladih raziskovalcev in štirje mentorji so po skupinah zbirali informacije z različnih področij, svoje ugotovitve pa so predstavili na prireditvi, ki je bila v nedeljo na bakovski osnovni šoli. Raziskovalno delo je potekalo ob Muri in njenih rokavih, in sicer v štirih tematskih skupinah: botanična, he- pretoioška (dvoživke in plazilci), or-nitološka (proučevanje ptic) in odo-natološka (spoznavanje kačjih pastirjev). Vodili so ga mentorji in raziskovalci Milan in Nuša Vogrin, Matjaž Bedjanič in Bernard Gor-šak. Vlade za mladino, regionalna Zveza organizacij za tehnično kulturo in Mestna občina Murska Sobota. Namen tabora je bil, da bi mladi z akcijskim raziskovanjem razvili sposobnost za vodenje projektov in raziskav z okoljevarstveno tematiko, se naučili uporabljati ključe za določanje rastlin, se seznanili s pro /ww Radio Murski val 94,6 Mhz in sonca? V oddaji MV dur ga predstavlja blematiko varovanja ptic in podobno. Mentorji so na koncu tabora skupaj z mladimi ugotovili, da se narava ob Muri nenehno spreminja, vendar pa žal na slabše. V zadnjih šestih letih se je stanje precej poslabšalo, saj izginjajo živali skupaj z vegetacijo, ki je bila v preteklosti značilna za to okolje, širijo pa se rastline in živali iz drugih okolij. Vzrok pa je človek s svojim nenehnim poseganjem v naravo. Kljub temu so naleteli na kar nekaj redkih avtohtonih rastlin in živali. J. GABOR! Petek, 21. julija, 18.00 Kaj je prinesel letošnji festival Melodije morja (bil), ker sem naletel na zelo gostoljubne ljudi, ki jim je v veliko veselje, tudi čast, da lahko ponudijo kaj s svoje mize, četudi pri hiši ni blaginje. Je pa najbrž tudi res -tako pravijo ljudje - da tisti, ki ima malo, rajši da, kot tisti, ki je bogat. Bogat? V čem? Materialnih dobrinah? Kaj pa v srcu? Že nekaj let sodelujem tudi kot laik pri sicer strokovni komisiji, ki obiskuje kmetije, ki so prijavljene kot kandidatke za naj... kmetijo. Tudi s teh obhodov so izkušnje odlične. Tu in tam sicer na kaki kmetijo »štenkajo«, češ »kdo nas je prijavil, pojdite tja in tja, kjer imajo zares dobro kmetijo; mi še urejamo« itd., vendar prav nikjer ne zaprejo vrat, ampak že kmalu slišiš, da se nekaj pripravlja: gostitelj gre po pijačo, gospodinja pristavlja kavico, slišiš žvenketanje krožnikov, zagledaš nož... Seveda ne, da bi kdo »dal koga na nož«, ampak ker gre z njim družinski član Vestnikov zlatnik za Marijo Prelec Ostala je vdova z otrokoma z Zdaj ji je veliko lažje i v I j e n j e 73-letne Marije Pr- elec iz Gerlinec, rojene v Ropoči, je bilo težko: mož Jožef je umrl, ko mu je bilo komaj 42 let in ostala je vdova s tedaj 14-letno hčerko Anico in 11-letnim sinom Jožetom ter ostarelo taščo Marijo. »Ko sem bila še dekle, sem hodila na sezonsko delo v Banat in Slavonijo (Hrvaška); potem ko pa sem ostala brez moža, sem večkrat šla na dnino na sosednje avstrijske kmetije, kajti z domače zemlje je bilo premalo dohodka I aiip nam ip šln ko Rta otroka na podstrešje ali kam drugam, da bi narezal goričko ali prleško šunko; na Markovskem pa ponavadi prinesejo kaj iz čebra. Potem je treba vsaj nekaj malega od tega zaužiti, sicer bi prišli v nasprotje z lepim vedenjem. Na podeželju pa je lepo tudi v poletnem času, ko imajo prošče-nja, »buče« in žegnanja. Ta so na dan praznika farnega ali vaškega svetniškega zavetnika ali prvo nedeljo po tem prazniku. Na domačijah pripravijo zares bogato kosilo, na katerega povabijo sorodnike od blizu in daleč. Zanimivo: zagotovo se ga udeležijo ljudje, ki jim je bila nekoč ta domačija očetnjava, a so jo zapustili, ker so se poročili v kak oddaljeni kraj ali pa so tam (v Ljubljani, na primer) našli zaposli-teV Pridejo torej na proščenje. Seveda domači gostoljubni sorodniki (starši, bratje, sestre) poskrbijo tudi za popotnico. In če sem že začel s terenskimi Marija Prelec iz Gerlinec je tudi velika ljubiteljica rož. - Foto: Š. S. kmetiji, hčerka pa se je izšolala za kuharico. Oba sta si medtem ustvarila družini: Jože na domačem gruntu, Anica pa v Ljubljani.« Odkar sta na kmetiji gospodarja sin in snaha Cvetka, sicer zanosle- delavci, med katere sem uvrstil tudi novinarje, naj sklenem še s »pravimi terenci«. V mislih imam »napeljevalce« električnega, telefonskega, plinskega in še kakšnega omrežja, ki prekopavajo zemljo, vgrajujejo kable ... Če jih že ne pogostijo, ko delajo na »nikogaršnji« zemlji, pa jim zagotovo ponudijo pijačo in jedačo, ko delSjo na gostiteljevem območju. To velja seveda tudi za delavce, ki vgrajujejo kanalizacijske cevi; delavce, ki gradijo ceste ... Še več: slednji dobijo pogosto tudi »trinkgeld« (napitnino), še posebej, ko naredijo dodatno kaj koristnega, na primer, ko gostitelju »zakrpajo« z asfaltom kak kvadratni meter makadama. Še in še bi lahko nizal. Osebne izkušnje so odlične. Taka so tudi opažanja, zato kaže prečrtati vprašaj v naslovu, ostane pa naj klicaj. Torej trdilni stavek - naslov: Smo gostoljubni! Š. SOBOČAN ■ li so namreč veliko novo stanovanjsko in gospodarsko poslopje in kmetijo opremili s stroji. Marija Prelec pa je ponosna tudi na svoje štiri vnuke: dva domača (18-letnega Mateja in 20-letno Melito) ter dva »ljubljanska« vnuka. - Greste kdaj v Ljubljano k hčerki in njeni družini? »Večkrat se pripeljejo sem v Gerlince, sama pa sem bila pri njih tri tedne pozimi. V Ljubljani in okolici imamo tudi druge sorodnike in sem obiskala tudi nje. Res mi ni bilo dolgčas, toda vleklo me je domov. Sem pač kmečka ženska, ki ne more brez dela...« Da, delo je tisto, ki marsikoga »gor drži.« Že res, da 73-letna Marija Prelec zdaj ne more opravljati težkih del na kmetiji, toda pri hiši se vedno najdejo »drobna« dela in teh se ne izogiba. Zelo pomembno je delo v gospodinjstvu. Ljubo ji je tudi, delo v vinogradu (pletje, na primer). Z Marijo šem klepetal v senci domačih brajd. Na mizi je bila nova številka Vestnika. Pridružil se ji je Vestnikov zlatnik, ki smo ga izžrebali za enega iz množice dolgoletnih naročnikov. Za pozornost, ki ji jo je namenil žreb, se ie zahvalila. VKIIK, 20. julij 2000 KMETIJSTVO 13 Za vinogradnike Zelena dela v vinogradu ed zelena dela štejemo vsa opravila na zelenih organih vinske trte. Naloga vinogradnika je, da zagotovi dovolj veliko listno površino, ki bo zdrava, optimalno osvetljena in dovolj zračna, da bosta tako omogočena potrebna asimilacija in kopičenje sladkorja v grozdnih jagodah. Grozdni sladkor nastane ob sodelovanju številnih dejavnikov, med katerimi sta najpomembnejša sonce kot vir energije ter mladi, zdravi in fotosintetsko aktivni listi. Za prakso je pomemben podatek, da je za normalno dozorelost dveh grozdov na mladiki potrebno 12 do 14 listov. Tukaj so mišljeni listi, ki so v srednji coni nad zadnjim grozdom in imajo med dozorevanjem pomembnejšo vlogo. Pletev Pletev je že opravljena, njen osnovni namen je, določiti in izbrati dejansko število letošnjih mladik, ki vzbrstijo iz zimskih očes. To pomeni, da omogočimo trti ustrezno rast mladik, optimalno število dobro osvetljenih listov in s tem aktivno asimilacijsko površino. Pletev je zato dejansko dopolnilo zimske rezi. Pomembno je, da smo odstranili mladice, ki so pognale iz sobrstov in so ponavadi tudi rodne, vendar krajše in z manj listne površine. Te povečajo obremenitev trte, senčijo notranjost trsa in omogočajo razvoj bolezni. Poleg tega odvzemajo hrano glavnim mladikam ter negativno vplivajo na dozorevanje grozdja in kopičenje sladkorja v jagodah. S poskusi so ugotovili, daje med glavnimi in dvojnimi mladikami velika razlika v gostoti soka grozdnih jagod, in sicer od 10 do 15 stopinj Oe. Za ustrezno kakovost torej ni dovolj le pletev debla in starega lesa. Listi na mladikah dosežejo po 20 do 40 dneh razvoja svojo maksimalno sposobnost presnove, ki se nato vedno bolj zmanjšuje, dokler kot stari listi ne postanejo porabniki asimilatov. Listi na mladikah začnejo oddajati asimilate pri 30 odstotkih končne velikosti lista, listje zalistnikov pa še nekoliko prej. Pred cvetenjem porabijo kabrnki malo asimilatov, po cvetenju pa le-ti pospešeno potujejo v rastoče jagode. Med vršičkom in kabrnkom poteka pri bujnih trsih tekma za hrano, zato se zelo bujni trsi radi osipajo. Letos sta vzrok množičnega osipavanja suša in zelo vroče vreme med cvetenjem. P.o cvetenju pritekajo asimilati v jagode iz 2 do 4 listov nad grozdom, zgornje listje oskrbuje predvsem rastni vršiček. Z nadaljnjo rastjo pa priteka vedno več asimilatov tudi iz zgornjih listov. Proti koncu dozorevanja stari listi ob grozdju skoraj ne oblikujejo več asimilatov. Redčenje grozdov Redčenje grozdov je v vinorodnih deželah držav EU že nekajletna praksa. Za doseganje vrhunske kakovosti imajo omejitev pridelka, zato morajo nekaj grozdja tudi odstraniti s trte, da dosežejo minimalno sladkorno stopnjo. V letošnjem letu mladi vinogradi že čutijo posledice suše, posebej na peščenih tleh. V takšnih vinogradih bi bilo smiselno opraviti redčenje grozdja. Odstranimo v rasti zaostale grozde, vedno najvišje ležeči grozd na mladiki (drugi, tretji ali celo četrti). Vršičkanje Proti koncu vegetativne rasti vršičkamo mladice in s tem odstranimo rastni vršiček, ki je velik porabnik asimilatov. V tem trenutku so listi v srednjem delu mladike v optimalnem položaju in nosijo glasno breme pri tvorbi asimilatov. Rast mladik v dolžino se konča, ko rastni vršiček ni več upognjen, ampak se zravna. S fazo dozorevanja grozdja zelo upade pomen spodnjih listov. Čas vršičkanja je zelo pomemben in je zelo odvisen od vremenskih razmer in gnojenja z dušikom. Letos je zaradi suše smiselno vršičkati nekoliko prej, po drugi strani pa obstaja tudi nevarnost toče, tako da se vsak vinogradnik odloči sam glede na svoje razmere. Mladike skrajšujemo vsekakor prej, preden se dokončno povesijo nad listno steno in grozdje. Zalistniki ........ M Rast in razvoj zalistnikov se začne že pred cvetenjem in se razlikuje od sorte do sorte. Pri nekaterih sortah je v fazi dozorevanja grozdja listna površina zalistnikov lahko tudi večja od tiste, ki jo tvori listje mladik. Tako lahko pridobimo pri gostoti grozdnega soka od 3 do 10 stopinj Oe, odvisno od vremena. Odstranjevanje ali krajšanje zalistnikov je priporočljivo le v območju grozdja zaradi večje osvetlitve in zračnosti. Grozdiči, ki se lahko razvijejo nazali-stnikih (martinčki), niso zaželeni, ker porabijo večino asimilatov za svojo prehrano. Zalistniki so torej med dozorevanjem tovarna sladkorja, zato jih odstranjujemo le v izjemnih primerih. Odstranjevanje listja v območju grozdja Odstranitev spodnjih listov v območju grozdja je v večini letnikov pri določenih sortah in legah zelo koristna. Razlogi so: zmanjšanje nevarnosti sive grozdne gnilobe, izboljšanje obarvanja jagod pri rdečih sortah, ugoden vpliv na gibanje sladkorja in kislin v grozdnih jagodah, pospeševanje dozorevanja grozdja in lažje obiranje pri tr-* gatvi. Grozdi, ki so izpostavljeni soncu, so veliko bolj obarvani m slajši kot drugi. To je zaradi biokemične spremembe jabolčne kis i-ne v sladkor med dozorevanjem in ne zaradi povečane asimilacije. Posledično se lahko dvigne sladkor za 2 do 5 stopinj Oe in obenem padejo titracijske kisline za 1 do 2 grama na liter. Listje odstranjujemo ob začetku faze dozorevanja groz ja in ne bolj zgodaj, saj bi s tem negativno vplivali na kakovost, ega iven učinek bi dosegli tudi s pretirano obsežnim odstranjevanjem is ne mase. ANDREJ KARBA, UNIV. DIPL. INŽ. KMET. KMETIJSKA ZADRUGA RADGONA ■ Strokovni nasvet Bo pozimi primanjkovalo voluminozne krme? prvi polovici letošnjega leta smo na območju Pomurja dobili polovico dolgoletne količine padavin. Posledice primanjkljajev so bile tako vidne na poljščinah kakor tudi na krmnih rastlinah, še posebej na travinju. K temu so še pripomogle nadpovprečno visoke temperature zraka, ki so bile v tem obdobju za 1.5 do 3 °C višje od dolgoletnega povprečja in veter, ki še je pripomogel k povečanemu vlažnostnemu deficitu ob tleh in s tem pospeševal izhlapevanje vode iz tal in rastlin. Julijske padavine in ohladitve zraka delujejo optimistično. Glede na to, ker smo do julija pridelali v primerjavi z drugimi leti bore malo krme, nas lahko opravičeno skrbi kaj bomo pokladali v zimskih mesecih, predvsem goveji živini. Do pozne jeseni še se da veliko postoriti. Predvsem bomo morali izkoristiti požete njivske površine in jih zasejati z hitro rastočimi strniščnimi dosevki. Že v prejšnji številki Vestnika smo napisali katere strniščne dosevke in v kakšnih količinah bi jih naj sejali za pridelavo voluminozne krme in zrnja, v zdajšnji številki pa se bi omejili na nekatere gospodarske lastnosti nekaterih strniščnih dosevkov. Mnogocvetna ljuljka in landsberška mešanica Sta pridelovalcem že dobro poznani krmni vrsti, še zlasti mnogocvetna ljuljka, ki je med vsemi strniščnimi dosevki najbolj razširjena vrsta. Je hitro rastoča, vendar je njena slabost v tem, da potrebuje v rastni sezoni veliko vlage. Dokazano je, da potrebuje za prirast 1 kg suhe snovi 800 I vode, kar jo' uvršča glede vode med naše najbolj potratne krmne vrste. Upajmo, da bo vreme v drugi polovici leta bolj radodarno z padavinami. Ob dovolj-šnji količini padavin lahko pričakujemo obilno prvo košnjo že v mesecu septembru in nekoliko nižjo po pridelku zelinja še v mesecu oktobru. V septembru jo bomo lahko silirali skupaj z koruzo, pri kateri ocenjujemo, da bo v letošnjem letu zaključila rast v višino nekoliko nižja kot je to bilo značilno za prejšnja leta ali pa jo bomo silirali posamezno v okrogle bale ali na kup. Mislim, da ni potrebno posebej omenjati, dajo je potrebno pred siliranjem oveni-ti na vsaj 40 % suhe snovi, da zagotovimo nemoteno delovanje mlečno kislinskih bakterij v fermentaciji silaže. Namreč od skupnega deleža organskih kislin v silaži ima najpomembnejšo vlogo prav mlečna kislina, ki zagotavlja obstojnost silaže in dobro ješčnost ter s tem posledično dobro prirejo mleka in mesa. Landsberška mešanica je sestavljena iz mnogocvetne'ljuljke, ozimne grašice in inkarnatke. Je v primerjavi z mnogocvetno ljuljko boljše kakovosti, kar se tiče vsebnosti surovih beljakovin v krmi. Je pa dejstvo, da je njena pridelava mnogo zahtevnejša od pridelave mnogocvetne ljuljke. Največ skrbi nam naredi predvsem grašica, ki čez zimo izgine iz botanične sestave, predvsem zaradi prepoz- TSO svetuje pridelovalcem sladkorne pese S ladkorno peso pridelujemo praviloma v 4-letnem kolobarju. Na manj rodovitnih tleh slabših fizikalnih lastnosti priporočamo še širši kolobar. Pogosto pridelovanje sladkorne pese na isti parce- li privede do povečanega napada bolezni in škodljivcev. Dobri predposevki za sladkorno peso: - pšenica in ostale stmine, krompir, koruza za silažo (tudi koruza za zrnje, če niso problem triazini in koruznica), krmni grah, vrtnine (paprika, fižol). Slabi predposevki (zaradi plevelov in škodljivcev): - krmna pesa, oljna ogrščica, oljna repica, zelje in ostale križnice, detelje, lucerna, travne mešanice. Odvzem vzorca zemlje za analizo tal Sladkorna pesa dobro uspeva in daje velike pridelke samo, če ima na voljo zadostno količino hranil. Da bi lahko gnojili v skladu s potrebami rastlin, je nujna analiza tal. Rezultate analiz in na osnovi le-teh izdelana navodila za gnojenje je potrebno v praksi tudi upoštevati, kajti načrtno, rastlinam prilagojeno gnojenje nam največkrat zmanjšuje stroške, omogoča doseganje velikih pridelkov dobre kakovosti in varuje okolje. V Tovarni sladkorja d.d. izvajamo analize zemlje po EUF metodi, to je metoda elektro-ultra-filtracije, ki je priznana metoda v Avstriji, Nemčiji, na Madžarskem... Analiza nam da podatke o vsebnosti kalija, natrija, kalcija, magnezija, fosforja, nitratnega in organskega dušika, bora, mangana, cinka, aktivne ionselektivne-gline in pH. Navodilo za gnojenje dobite po pošti. Vzorce zemlje, odvzete s stmišč, oddajte na zbirna mesta ali direktno v Tovarno sladkorja d.d. najpozneje do konca julija. Vzorce s preostalih poljščin oddajte do konca oktobra, vendar bodo le-ti analizirani šele v začetku naslednjega leta. Priprava tal Strnišče takoj po žetvi plitvo obdelamo (plug, krožna brana), da žetveni ostanki hitreje preperijo. Na ta način obdržimo več vlage v tleh, kar omogoči vznik plevelov, ki jih pozneje mehanično in/ali kemično uničimo. Pomemben kolobarni ukrep je globinsko podrahljavanje. Zanj je še zlasti hvaležna sladkorna pesa na težjih tleh, saj so podrahljana tla bolj zračna in hitreje odvajajo prekomerno vlago. Na obdelano strnišče, predvsem na tleh, kjer ni hlevskega gnoja, ali pa si pesa pogosto sledi v kolobarju, priporočamo setev neprezimnih strniščnih dosevkov za podor, kot so: oljna redkev, bela gorjušica in facelija. vrsta čas setve poraba semena kg/ha globina setve cm gnojenje kg N/ha sorta facelija VI.-VIII. 10-14 2 60 balo, blanca bela gorjušica VII.-IX. 20-25 2-3 6000 zlata oljna redkev VII.-VIII. 20-25 2-3 6060 raoula, radical, toro Cene semen strniščnih krmnih dosevkov in mineralnih gnojil KZ Radgona, prodajalna Radenci VRSTA PAKIRANJE mpc v sit krmna ogrščica-takela 2 kg 777,00 krmna ogrščica - takela 1 kg 415,00 mnogocvetna ljuljka 1 kg 372,60 grašljipka 5 kg 2.784,00 facelija 1 kg 662,50 sudanska trava 5kg 2618,00 krmna repica 1 kg 434,00 inkamatka 1 kg 799,00 bela gorjušica 1 kg 390,00 oljna redkev raula 1 kg 487,00 lucerna 1 kg 927,00 lucerna 1 kg 961,10 črna detelja poljanka 1 kg 434,70 travnik 2 1 kg 806,50 Mm 1 kg 853,20 mineralna gnojila: KAN - Kutina 50/1 32,54 NPK6-12-24 50/1 41,98 KZ Turnišče, prodajalna Turnišče VRSTA PAKIRANJE mpc v sit oljna redkev 1kg . 61365 oljna redkev 10/1 597,78 sudanska trava 1 kg 617,76 sudanska trava 5 kg 3.154,00 mnogocvetna ljuljka 15 kg 5.053,00 oljna ogrščica akela 1 kg 456,02 bela repa 25 dag 445,00 koleraba 20 dag 675,00 mineralna gnojila: KAN - Kutina 5Q41 32.80 NPK-6-12-24 50/1 41,90 UREA 50/1 40,36 SKZ Klas, Križevci pri Ljutomeru* VRSTA PAKIRANJE mpc v sit okna redkev raula 1 kg 552® črna detelja 1kg 1225,00 facelija balo 1 kg 975,® inkarnatka 1kg 712.80 italijanska ljuljka 1kg 486,® krmna ogrščica akela 1 kg 520,® landsberška zmes 1 kg 503,® landsberška zmes 2 kg 960,® landsberška zmes 5 kg 25®,® lucerna 1kg 97920 mnogocvetna ljuljka 15kg 4.8®,® oljna redkev raula 10kg 5.130,® oljna redkev raula 1 kg 590,® oljna redkev radikal 1 kg 623,® sudanska trava susu 1 kg 5®,M travnik univerzal 1 kg 85320 * mineralna gnojila: NPK -15-15-15 50/1 43,® NPK-61616 50/1 26,® NPK 610-30+0,2 50/1 41,® KAN Madžarska 50/1 34,40 UREA Češka 50/1 4220 * Za gotovinsko plačilo dajejo 5% popust. Turnišče V primeru, da je strnišče zapleveljeno s slakom, pirnico, gabezom ali osatom, priporočamo, da se izognete strniščnemu dosevku in njivo razplevelite tako, da uporabite boom efekt, cidokor ali roudup v odmerkih 3-6 l/ha z dodatkom pinovita - K (0,5 I na 1001 vode). Ko so herbicidi učinkovali (počakamo vsaj tri tedne), strnišče preorjemo. (se nadaljuje) RAZISKOVALNA ENOTA ZA SLADKORNO PESO nih košenj. Za landsberško mešanico je značilno, da daje videz nekoliko počasnejše rasti pred mnogocvetno ljuljko, predvsem zaradi prisotnosti leguminoz v mešanici. Ob dovoljšnji količini padavin pa lahko tudi pričakujemo obilno košnjo zelinja v mesecu septembru in manjšo v mesecu oktobru. Način spravila je enak kot pri mnogocvetni ljuljki, vendar je prav, da povdarimo, da je odstotek sušine ob siliranju zaželen nekoliko večji prav zaradi prisotnosti grašice in inkarnatke v mešanici, ki v povprečju povečujeta vsebnost surovih beljakovin v krmi le-te pa se nekoliko težje silirajo. Tako kot za mnogocvetno ljuljko kakor tudi za landsberško mešanico je značilno, da ju lahko krmimo tudi kot prilast. Mislim, da je že veliko kmetij posejalo oba dosevka, seveda tisti, ki pa še niso, da to postorijo čim prej. Glede nato, ker je bilo v zadnjih dveh tednih le nekaj padavin, bodo setve pred dežjem zelo hitro vzniknile, zato vam svetujem, da posevke po ozelenitvi takoj dognojite s KAN-om 27 %, in sicer mnogocvetno ljuljko s 150 do 200 kg/ha oziroma landsberško mešanico z 100 do 150 kg/ha. Seveda bomo večje odmerke dali na tistih njivskih površinah kjer v osnovnem gnojenju nismo obilno gnojili s organskimi gnojili, predvsem z gnojevko, gnojnico ali hlevskim gnojem. Dognojevanje z gnojevko nikakor ne pride v poštev, saj v tem letnem obdobju lahko posevke hitro požgemo. Posevke, ki jih bomo pokosili do 10. septembra pa še je smiselno do-gnojiti ponovno s 100 kg/ha KA-a 27 %. V letošnjem letu so kmetije posejale na spomlad kar nekaj površin z krmnim grahom. Za setev so se odločile predvsem prašičerejsko usmerjene kmetije. Glede nato ker pri žetvi graha le pride do določenih izgub zrnja in da le to ne bi šlo v nič, vam svetujem, da strnišče obdelate s krožno brano, na obdelano površino pa posejete 20 do 30 kg mnogOcvetne ljuljke in vse skupaj zabranajte in povaljate. Z obdelavo boste v tla spravili tako seme krmnega graha kakor tudi mnogocvetne ljuljke. Zvaljarem pa boste dosegli enakomeren vznik. Rezultati poizkusov, ki jih je naredila Kmetijska svetovalna služba na ŽVZ za Pomurje kažejo, da na tak način lahko pridelamo obilo kakovostne voluminozne krme, ki je zelo bogata na surovih beljakovinah in je lahko dober vir krme predvsem za nizko breje svinje. Tudi na prašičerejsko usmerjenih kmetijah bo potrebno voditi računa, da najverjetneje ne bo v letošnjem letu velikih pridelkov koruze, zato bi lahko bila voluminozna krma predvsem pri nizko brejih svinjah dober nadomestek predrage koruze za to kategorijo živali. Tudi drugod v centralnem delu Evrope še se ukvarjajo z večjo sušo kot je pri nas, zato lahko pričakujemo v jesenskih predvsem pa v zimskih mesecih drastičen porast cen koruze v zrnju, ječmenu in itd.. Tudi samostojna posevka mnogocvetne ljuljke in landsberške mešanice sta lahko odlični krmili, če ju pokosimo in siliramo v nekoliko ra-nejši razvojni fazah rasti. Namreč v prehrani prašičev igra pomembno vlogo delež surove vlaknine, ki lahko negativno vpliva na prebavljivost organske snovi. Sicer pa ob pravočasni košnji in dobri tehnologiji krmljenja ne bi smelo biti težav. (se nadaljuje) MAG. STANKO KAPUN UNIV. Cene pujskov rejšnji četrtek so prodajali na sejmu v Turnišču 19 pujskov, starih od 8 do 14 tednov in težkih od 15 do 30 kilogramov. Za par živali je bilo treba odšteti od 14.000 do 18.000 to- IZ NAŠIH KRAJEV 20. julij 2000, remi Piknik Doma starejših Lastnikov stare kleti ne zanimajo Kranjčeva klet še naprej propada V bližini Lendave naj bi na novo zgradili naselje starih kleti V soboto, 1. julija, so uslužbenci Doma starejših Rakičan že tako kot vrsto let znova organizirali piknik za stanovalce doma, njihove svojce, prijatelje in znance, obenem pa predstavili življenje in delo v domu. Za dobro voljo in glasbo je poskrbel ansambel Štrk. Predstavil se je tudi domski pevski zbor, ki nastopa tudi drugod po Sloveniji. Izdano je bilo domsko glasilo Zrelo klasje, ki izhaja letno dvakrat, številni pokrovitelji pa so omogočili bogat srečelov. Ob prijetnem druženju pa je direktorica doma Vijola Bertalanič vseeno opozorila na aktualno problematiko: »Povpraševanja za varstvo starejših v domovih je še vedno več kot ponudbe oz. prostih mest. In dejansko so ljudje, ki se odločajo za domove oz. njihovi svojci velikokrat v stiski, saj je treba najprej premagati psihološko oviro, potem pa pride naslednja, ko jim moramo reči, da žal ni prostora. Gre za prezasedenost, saj imamo trenutno v domu 308 varovancev, kar je 40 stanovalcev več kot znaša uradna kapaciteta, in to se pozna tudi pri bivalnih razmerah oz. standardih. Na srečo pa so se obiski in podpora svojcev v zadnjih letih zelo izboljšali, kar nam je precej olajšalo delo.« Besedilo in foto: TOMO KOLEŠ ot kaže, bo tudi klet pisatelja Miška Kranjca v Lendavskih Goricah doletela enaka usoda, kot je večino vinskih kleti v naselju Novi Tomaž. Tako pri Kranjčevi kleti kot v naselju lahko le lastniki hiš odločajo o tem, ali jih bodo obnovili ali ne. In kot kaže, tako v primeru Kranjčeve zidanice kot s slamo kritih kleti v Novem Tomažu pri lastnikih za to ni zanimanja. Kranjčeve kleti, katere lastniki so pisateljevi nasledniki. Zgradba propada, neobdelane in zaraščene pa sb tudi gorice ob njej. V lendavski občini so po dol- goletnem trudu in dogovarjanju nad temi starimi zgradbami v lendavskih goricah obupali. Nekaj novih kleti v goricah je Sicer na novo zgrajenih v starem slogu, vendar tudi te zahtevajo prilagoditev in določeno mero udobja. Že nekaj časa kroži po Lendavi veliko stvarnejša ideja, da bi tako naselje starih vinskih kleti na novo zgradili v bližini Lendave, na državni parceli, ki bi bil nekakšen muzej na prostem, ki bi ga poskušali tudi izkoristiti za turistične namene. Za to so že tudi poslali predlog za sofinanciranje evropskim čezmejnim institucijam, vendar doslej niso dobili še nobenega odgovora. J. GABOR! Medvedki se namakajo V okviru projekta zdravo živimo se v vrtcu Gozdiček v Murski Soboti najmlajši predajajo veselju v mini bazenčkih na domačem dvorišču. V skupini jih je preveč za eno vzgojiteljico, da bi se podali kar v mestno kopališče. Poglejte jih, kako veselo se namakajo! -Foto: F. Matko ' V preteklih letih so se sicer s tremi lastniki v naselju Novi Tomaž uspeli dogovoriti, da so tri hiše obnovili in da bodo lastniki potem za njih skrbeli, drugi pa za to niso zainteresirani. Brez soglasja lastnikov pa tudi ustanove, ki skrbijo za ohranjanje kulturne dediščine, ne morejo predlagati, da' bi državne ustanove obnovo financirale, oziroma ni smiselno, če potem za te zgradbe nihče ne skrbi. Pred tridesetimi leti so bile sicer vse hiše obnovljene iz državnih virov, vendar pa potem za njih nihče ni skrbel in so nezadržno propadale. Skratka, pri ljudeh, ki so lastniki teh parcel in zgradb, ni finančnega interesa ali čustvene navezanosti, zato se gotovo tudi ne bodo angažirali pri obnovi in skrbi za stare zgradbe. Podobna bo, kot kaže, usoda 'v Goricah je v precej slabem stanju Foto: Kranjčeva klet v Lendavskih Občina Cerkvenjak poskrbela za obnovo znamenite kapele v Cogetincih Topovska krogla iz prve svetovne vojne kot spomin in opomin Hvaležnost za srečno preživete grozote prve svetovne vojne so bili med drugo svetovno vojno naseljeni kolonisti. In čas teče. Rodovi izumirajo, prebivalstvo se seli. V Cogetincih pa je ostalo znamenje v spomin in opomin na enega od človeških nesmislov. FRANČEK ŠTEFANEC ■ Popravek in opravičilo N prejšnjem Vestniku smo objavili zapis o zlatoporočencih Ani in Janezu Sukiču iz Martinja. Uvod je bil v redu, v nadaljevanju pa se nam je zapisalo Alojz. Janezu se opravičujemo za napako, (šs) ik ob glavni cesti v Cogetincih blizu Cerkvenjaka v Slovenskih goricah te dni obnavljajo znamenito kapelo, ki jo krasi velika granata iz prve svetovne vojne. Znamenje je dala obnoviti ce-rkvenjaška občina in odslej bo bolj zaščiteno in polepšano. Iz naših krajev Boračeva Investitor HART, d. o. o., iz Maribora namerava v Beračevi zgraditi pokrito skladišče za rezan les. Zemljišče leži v območju, ki ga ureja občinski odlok o zazidalnem načrtu za del naselja Boračeva. Zdaj je na tem mestu odprto skladišče za les. M. J. Cogetinsko znamenje ima svojevrstno zgodovino. Okoli leta 1928 je ležala velika granata (ki zdaj krasi kapelo) pod brajdami pred hišo, kije bila takrat last posestnika Alojza Ser-neca. Ob kapeli sta v tistem času stali dve lipi. Po mnenju starejšega krajana z bližnjega Peščenega Vrha Konrada Goloba je dal postaviti posestnik Ser-nec leta 1930 pred družinsko kapelo v zahvalo, ker je srečno preživel prvo svetovno vojno, topovski izstrelek, ki gaje prinesel z bojišča. Granata naj bi priletela skozi streho štaba avstro-ogrske vojske in je ni razneslo. V prostoru je bil tudi oficir Sernec. Iz hvaležnosti, da mu je ohranila življenje, jo je pritovoril domov. Sernečevim so domačini pravili Zernečovi. Alojzijeva hčerka Gustika se je poročila s Klemenom Livaldom, ki je bil po rodu Čeh. Med drugo svetovno vojno je bila Livaldova družina izgnana v internacijo in po njej se je odselila na Češko. Na posestvo Med obnovo znamenja v Cogetincih je dobila težka topovska krogla iz prve svetovne vojne trdnejši in lepši podstavek. Foto: F. Š. Gostitelj tradicionalnega, letos že četrtega srečanja upokojencev moravskotopliške občine je bilo tokrat poverjeništvo iz Martjanec. Od 630 članov se ga je udeležilo več sto. Priložnostni program so izvedli: malčki iz marijanskega vrtca, pevke in pevci odraslega mešanega zbora Antona Martina cinmčka rhrane sta naaovorila oredsednik DU Moravske Toplice Štefan Makoter in regijski upo- V Spodnjih Ivanjcih so praznovali prvi krajevni praznik. Pripravili so bogat kulturni program in šaljive igre. V njih so sodelovale tri ekipe, ki so predstavljale posamezne vasi. Pomerili so se v hoji na smučeh, kotaljenju silosne bale, žaganju hloda s cugžago, vlečenju kmečkega voza s potniki (posne-“ ■ • * •• 1-------- ! —— ArvM-kTn o tnbmo IBHI , 20. julij 2000 IZ NAŠIH KRAJEV 15 Srečanje po petdesetih letih Z diplomo tudi dekret o zaposlitvi Kakšna je bila nekdanja valeta? unija 1950. leta nas je 32 maturantov sklenilo izobraževanje na Ekonomskem tehnikumu v Murski Soboti (sedaj je to ekonomska šola). Izpite na maturi smo polagali iz več predmetov: poleg slovenščine in treh strokovnih predmetov še iz tujega jezika, seveda iz takrat bratske ruščine. Vsak je moral pokazati zadosti znanja tudi z deklamiranjem ene pesni. Vsi smo znali v glavnem eno: Rodjina (Domovina). Končana srednja šola je takrat veljala toliko kot danes magisterij na fakulteti. Z maturi tetnim spričevalom smo prejeli hkrati dekrete o zaposlitvi. Odrejeni smo bili na službena mesta na območju celotne Slovenije. Takoj po maturi pa smo na hitro zvedeli za zaključno srečanje v radenski kavarni. Valete smo se udeležili sami, brez spremstva staršev. Lahko smo si kupili sendvič. Fantje smo pili pivo, dekleta pa malinov sirup z radensko - malinovec. Fantje smo bili oblečeni v stare trpežne obleke iz predvojnih štofov in bili smo brez kravat; dekleta pa so kazala izpod nekoliko daljših mamih večkrat prešitih kikel noge v izvirni barvi zdrave kože. Najlona in žabic pač takrat še ni bilo. Tudi šminkala se niso. V letošnjem juniju smo se srečali, da bi zaznamovali 50-let-nico mature. Žal ne vsi! Trije nekdanji sošolci in dve sošolki so že umrli, dva (sošolec in so- Na kratko... šolka) pa se srečanja nista mogla udeležiti iz objektivnih razlogov. Tako se nas je zbralo pod ko- stanji Zvezdinega vrta v Murski Soboti 25 nekdanjih sošolcev, zdaj dedkov in babic. Po obisku šole in pokopališča, kjer smo se poklonili nekdanjim sošolcem in profesorjem, smo se sešli na večerji v Diani. Med nami sta bila tudi naša še živeča učitelja: profesorica strojepisja in stenografije (tedaj Srečanje nekdanjih sošolcev ekonomskega tehnikuma pod kostanji Zvezde v Murski Soboti zelo pomembnega predmeta, saj aparatov za snemanje govora in zvoka še ni bilo) Suzana Uhemik in sedaj profesor na VEKŠ-u dr. Franjo Štefanec. Lepo smo večerjali, toda zmogli smo le dve predjedi pa juho in poobedek, glavni jedi pa smo se odrekli iz normalnih vzrokov: zaradi let slabša kondicija, diete, ulkus. V pogovoru smo možje debatirali o gospodarstvu, nogometu, kakovosti pijač..., pri nežnejšem spolu pa je bila debata o že odraslih otrocih, vnukih ... Te in druge razprave so kaj hitro splahnele ob dobrem goričkem vinu pozvačin in ugotovili smo, da je že Prešeren pred 200 leti pel, da utopi vse skrbi in v potrtih srcih up budi. Razšli smo se z obljubo, da se spet srečamo prihodnje leto, vendar ob kosilu, kajti zvečer se spodobi iti pravočasno spat. FERI GYOERFIi Saša Vrzel, dijak lesarske šole, doma v Paričjaku pri Radencih se je zgledoval po očetu in tudi sam postal ribič. Prvi dan letošnjih počitnic pa je imel veliko srečo, saj je v gramoznici v Hrastju - Moti ujel na trnek 10,50 kilogramskega amurja, kar je lep uspeh za mladega ribiča. S prijateljem sta potrebovala 15 minut, preden sta ga potegnila iz vode. Zdaj še rajši zahaja na ribolov in kopanje. -L. Kr. Aprila sta se zaradi nesrečnih okoliščin v gnojni jami smrtno ponesrečila Vogrinova oče in mati z Negovskega Vrha pri Benediktu. Brez staršev so ostali triletni Gašper, petletna Špela, sedemletna Nuša in petnajstletna Tjaša. Zdaj skrbita zanje babica in dedek. Lepo pa je, da jim pomagajo razna podjetja in organizacije. Tudi vinski vitezi, ki so se nedavno sešli pri Bendiktu, so zbrali 105.000 tolarjev in Jani Gone jih je izročil nesrečnim otrokom. - Foto: L. Kr. Krog Lovska družina Krog je dala darovati minulo nedeljo mašo zadušnico za pokojne člane družine. Več sto zbranih pa je tudi darovalo'denar za obnovo vaške kapelice. V šolski kroniki je zapisano, daje bil 1829. leta požar, ki seje razširil, in je zgorelo kar 28 hiš in gospodarskih poslopij. Tja do 1836. leta so si pogorelci postavili nove domove, vas pa je tudi začela zbirati denar za cerkev v čast sv. Florijanu, zaščitniku pred požari. Ker so zbrali premalo denarja za cerkev, so se odločili za gradnjo kapele, ki pa jo je z leti načel zob časa, zato jo obnavljajo. (B. He.) Rakičan Na dvorišču Doma starejših v Rakičanu je bilo ob koncu tedna srečanje oskrbovancev in njihovih sorodnikov ter prijateljev. Igral je ansambel Štrk, pel pa domski pevski zbor. Predstavili so tudi delovno terapijo Doma. Obiskovalci so ugotovili, da tudi mnogi starejši in večkrat bolni ljudje znajo narediti lepa ročna in druga dela. Zanimive pa so bile tudi družabne igre. Zelo spodbudno je tudi, da varovance vse pogosteje obiskujejo člani raznih društev in tudi otroci, ki tako prinesejo več družabnosti, kar je lep prispevek za boljše počutje. (J. Ž.) Puconci Čebelarjenje v tem kraju ima bogato tradicijo. V vasi deluje močno čebelarsko društvo, ki ga 1" A. t' IT 1 m Q beljih družin, s čimer se uvrščajo na drugo mesto v Prekmurju. V preteklih letih je bilo društvo pobudnik ustanovitve čebelarskega krožka na OŠ Puconci. Res so ga ustanovili in uspešno deluje ter dosega dobre rezultate. Tudi na državnih tekmovanjih. (J. Ko.) Lendava Krajevna skupnost Lendava bo financirala gradnjo »enostranske« kolesarske steze in hodnika za pešce v dolžini enega kilometra med Lendavo in Trimlini. Vrednost naložbe znaša 21.500.000 tolarjev. V prvi polovici julija bo v Pe-tišovcih prvi rezbarski tabor, ki ga organizira Zveza kulturnih društev Lendava, vodila pa ga bosta rezbarja z Madžarskega. (J.ŽJ Šratovci Tukajšnji gasilci so praznovali 90-letnico. Na slovesnosti so razvili društveni prapor, imeli pa so tudi pokalno gasilsko tekmovanje za pokal Železnega vrelca in občinsko gasilsko prvenstvo. Pokal so osvojili gasilci PGD Ravne na Koroškem, pri članicah pa so zmagale gasilke s Kapele. Občinski prvaki radenske občine so tako pri pionirjih kot članih gasilci iz Šratovec, pri članicah in mladincih pa gasilci s Kapele, pri članih B pa so zmagovalci gasilci z Janževega Vrha. (F. KI.) Pince Marof V tem kraju v lendavski občini so se sešli nekdanji interniran-pi 17 Slarvaria na Madžarskem. nico vrnitve v domovino in dan slovenske državnosti. Borci so v nagovorih poudarjali pomen NOB-ja. Na slovesnosti je spregovoril podžupan lendavsk-e občine Anton Balažek, nato pa je bil bogat kulturni program, nazadnje pa še družabno druženje. (J. Ž.) Cerkvenjak Na OŠ Cerkvenjak imajo osem učencev, ki so bili odličnjaki v vseh razredih (od prvega do osmega). To so: Tea Pojanec, Jasna Zamuda, Natalija Majcen, Anja Ivanjšič in Jure Čuček. Zanje, njihove starše in razrednika ter ravnatelja je župan Jože Kraner pripravil sprejem. Odličnjake je nagradil z zgodovinskim leksikonom in vstopnicami za petdnevno kopanje v kopališču v Radencih. Sicer pa je bilo zelo slovesno tudi ob koncu šolskega leta na OŠ, kjer so se predstavili pevci, plesalci, glasbeniki in gledališki igralci. (F. Br.) Beltinci Za boljšo oskrbo z vodo avna razgrnitev lokacijskega načrta o sistemu oskrbe z vodo v beltinski občini je bila pred časom opravljena le v tistih krajevnih skupnostih, kjer bo potrebno še zgradili določene naprave. To velja predvsem za krajevne skupnosti Dokležovje, Gančani in Beltinci. V javni razpravi ni bilo nobenih tehtnejših pomislekov in pripomb. Sicer pa se s sprejetjem občinskega odloka nadejajo, da bodo prišli do sprejemljivih rešitev za vse porabnike življenjsko pomembne tekočine, zato si obetajo čimprejšnje končanje gradnje črpališča vode v Hraščicah, vodnega zbiralnika v Beltincih, prostornine 650 kubičnih metrov, in transportnih vodovodnih cevovodov. Lokacijski načrt je izdelal Atelje RPS iz Murske Sobote. Samo za vodovodni krak do Beltinec bo potrebno položiti okrog tri kilometre cevi. Lipa V Lipi so pripravili tradicionalno Krumplovo noč. Obiskovalci -bilo naj bi jih kar 2.000 - so pojedli več kot 400 langašev in drugih jedi iz krompirja. Imeli pa so tudi šaljive igre: 25 tekmovalcev se je pomerilo v prevažanju krompirja s samokolnico, lupljenju in rezanju krompirja na kocke, kuhanju krompirjeve juhe, prenašanju krompirja z žlico. Izkupiček s prireditve bodo nameni za razvoj športa v vasi. (J.Ž.) Murska Sobota Iz naših krajev Območna zavarovalnica Triglav bo tudi v letošnjem letu izplačala vsakemu gasilskemu društvu, ki praznuje obletnico, deljivo z deset, za vsako leto delovanja tisoč tolarjev. Prav gotovo je to lepa gesta domače zavarovalnice, saj kaže čut za potrebe gasilstva. Res pa je tudi, da gasilci rešijo veliko premoženja, zavarovalnica pa tako izplača manj odškodnin. (F. KI.) Radenci Občina daje soglasje za gradnjo objekta »Dve savni, bazen in na-dstešnica« znotraj Zdraviliškega kompleksa Radenske, ki je nadomestna gradnja za sedanji objekt Terme. Ustrezno lokacijsko dokumentacijo je izdelala Figura arhitektura design iz Murske Sobote. M. J. Hrašenski Vrh V tem kraju si zadnje čase prizadevajo povečati zajetje pitne vode. Izvajalec del je VGP Mura iz Murske Sobote. Skupaj z okoliškimi kraji, med katere spada tudi Turjanski Vrh, naj bi v boljšo oskrbo z zdravo pitno vodo zajeli približno 150 gospodinjstev. M. J. Dokležovje Svet krajevne skupnosti soglaša, da Cestno podjetje Murska Sobota pridobi rudarsko pravico nad gramoznico v Dokležovju, pri čemer postavlja nekaj pogojev. Tako naj bi izvedli poglobitev v 11 požarnih vodnjakih v naselju Dokležovje, končali pa bi tudi z izkoriščanjem gramoza v prvem delu gramoznice, ki jo je treba urediti in predati v uporabo KS Dokležovje. M. J. PGD Strukovci je staro 110 let slavnostnim mimohodom gasilcev in petnajstih vozil se je minulo nedeljo začelo veliko praznovanje stodesetletnice ustanovitve Prostovoljnega gasilskega društva Strukovci. Njegov predsednik Rudolf Vrečič je na začetku pozdravil številne goste, med katerimi velja omeniti predsednika Gasilske zveze Slovenije Ernesta E6ryja, regijskega poveljnika Jožeta Pintariča, častnega regijskega poveljnika Franca Gomboca, predstavnika Ministrstva za obrambo Slavka Jauka in podžupana občine Puconci Ernesta Nemca, prišli pa so tudi gasilci iz bližnjih in bolj oddaljenih gasilskih društev, med njimi prvič tudi gasilci iz avstrijskega Sicheldorfa (Žetincev). PGD Strukovci je v svoji dolgi zgodovini doživljalo različne turbulentne čase, vendar je ves čas vztrajno delovalo. Kadar je imelo pred kakšno gradnjo ali nakupom finančne težave, jih je rešilo z izvirnimi idejami, kot je npr. organizacija borovega gostiivanja ali ulične maškarade. Kot eno najbolj uspešnih let v zgodovini delovanja društva pa velja leto 1973. Sedaj PGD razpolaga z dvema motornima in eno ročno brizgalno, njihovo članstvo pa se iz leta v leto pomlajuje. Po nedeljskem kulturnem programu je sledil slavnostni nagovor podžupana občine, nato pa je bilo podeljenih več gasilskih priznanj in odličij. Proslava seje z gasilsko veselico, kjer je goste zabaval ansambel Štrk zavlekla v nožne večerne ure 16 REPORTAŽA 20. julij 2000, »NK Kampiranje po Pomurju Naši kampi so primerno urejeni Počitnikovanje za svobodnejše ljudi am je dovolj betonskih plaž in hotelov in ne veste, kam bi šli na počitnice, kjer bi se počutili sproščeno, svobodno? Preživljanje dopusta v kampih je za marsikoga ravno prav primerno za kakšen krajši ali daljši dopust, kjer se pozabi na vsakodnevne skrbi in razne neprijetnosti betonskega okolja. Čeprav se marsikje pritožujejo, da zanimanje za bivanje v kampih upada, sva se s kolegom prepričala, da v resnici ni tako, vsaj v naši regiji ne. V Po tem kar smo videli v kampih na Nizozemskem, ki je glede tovrstnega preživljanja dopusta ena najrazvitejših držav v Evropi, lahko Kamp v Moravskih Toplicah je na treh hektarjih površine. povemo, da naši kampi skoraj nič ne zaostajajo za zahodnoevropskimi. V Pomurju imamo štiri urejene prostore za kampiranje z vso po trebno infrastrukturo, na vsaki strani Mure po dva. Kamp v Petišovcih pri Lendavi preurejajo v Youth ho-stle, torej nekakšen kamp za mlade. Med kampiranjem imajo možnost bivanja v hišicah, šotorih ali prikolicah. Ob našem obisku jih je nekaj poležavalo pred svojim bivališčem, večina pa jih je bila ob bazenih. Običajno gre za pare ali družine iz vse Evrope. Tisti, s katerimi smo V kampu v Banovcih so tudi udobne lesene hiške. se pogovarjali, so nam povedali, da se za tak način preživljanja počitnic ne odločajo le zaradi nekoliko nižjih cen v primerjavi s hoteli, ampak ker se v kampih prijetneje in svobodneje počutijo. Kamp v Banovcih V Termah Banovci je za kampiranje na voljo 130 prostorov v klasičnem in 70 prostorov v naturističnem kampu. Le-ta, imenovan Sončni gaj, je prvi in če vedno edini naturistični kamp ob termalni vodi v Evropi in je ločen od klasičnega kampa. Dnevna cena kampiranja v obeh kampih do konca avgusta znaša 1790 tolarjev na osebo, vanjo pa je vključeno neomejeno kopanje v notranjem in zunanjih bazenih. V Termah imajo raznovrstne animacijske programe, mogoče pasi je tudi izposoditi kolesa ter igrati tenis in odbojko. Kamp v Moravskih Toplicah V Zdravilišču Moravske Toplice lahko v kampu na treh hektarjih površine poskrbijo za maksimalno osemstvo gostov. Tu je trideset šotorišč in štiristo prostorov za prikolice. Bivanje po osebi na noč znaša 1800 tolarjev, bivanje do dveh dni pa že samo 2300 tolarjev, a le, če to nista sobota in nedelja. Gostje kampa imajo neomejen dostop do vseh sedmih bazenov, poskrbljeno pa je tudi za bogat športni program. Kamp Moravci v Slovenskih goricah V kampu v termalnem kopališču Imperial v Moravcih v Slovenskih goricah imajo štirideset kampirnih prostorov, ki so opremljeni z vso potrebno infrastrukturo. Trenutna zasedenost jč med 50 in ŠO od stotki, podobno kot prejšnja leta v istem obdobju. Med temi je večji del stalnih gostov, ki imajo vplačan letni pavšal, ki znaša 100 tisoč tolarjev. Poleg infrastrukture in igrišč le-ta vključuje še kopanje za šest oseb. Ob kampu sta dva bazena s čisto termalno vodo. Kamp Petlšovci V Termah Lendava imajo kamp v Petišovcih, ki je letošnjo sezono nehal obratovati, saj kopalnih bazenov zaradi dotrajanosti niso napolnili z vodo. Vendar pa bungalove po potrebi še uporabljajo. Sklenili šo pogodbo z Zavodom Šou iz Maribora, da bodo te zmogljivosti vključili v mrežo mladinskih Youth Hostlov, to bo nekakšen kamp za mlade, šesti v Sloveniji. Obiskovalcem bo na voljo deset hišic, v katerih je 28 ležišč. Cena za dnevno namestitev mladih bo 2600 tolarjev, to vključuje tudi športni program in ustvarjalne delavnice T. KOLES, J. GABOR ■ Tišina Na prazniku žetve sodelovala cela občina Na Spodnji Ščavnici so minulo nedeljo pri Domu občanov že 19. izvedli prireditev Praznik žetve v organizaciji domačega aktiva kmečkih žena in deklet, Kmetijske zadruge Radgona in kmetijske svetovalne službe. Povorko, tekmovanje, kulturni program in razstavo nekdanjih kulinaričnih dobrot so si poleg številnih gledalcev ogledali tudi nekateri Občinarji in svetniki, na čelu s podžupanom radgonske občine in direktorjem ŽVZ-ja Murska Sobota Janko Slavičem in direktorjem Kmetijske zadruge Radgona Jankom Krambergerjem. Zanimivo je, da je poleg ekip iz desnega brega Mure sodelovalo kar nekaj koscev in žanjic iz Prekmurja, med njimi je bila tudi edina ženska, ki se je pomerila v košnji, Olga Žižek iz Odrancev. Ekipno je prvo mesto zasedla Spodnja Ščavnica v zasedbi Marija Tanacek, Anica Hedlar in Antonija Čučko, drugo DKDŽ Sv. Jurij ob Ščavnici, tretje pa Kapela. V posamični konkurenci je slavila Marija Tanacek pred Terezijo Žnidarič (Kapela) in Antonijo Čučko. Pri koscih je zmagala ekipa Apače I v zasedbi Martin Fras ter Marija in Jožica Steyer, drugi in tretji pa sta bilj/noštvi Spodnje Ščavnice oz. Kapele I. Prireditev je v svojem duhovitem slogu vodil Dule Zagorc, goste je na vožnjo s svojimi poniji vozil Ignac Kralj, za zabavo pa je skrbel ansambel Slovenskogoriški kvintet. Besedilo in foto: TOMO KOLEŠ Odranska Ajdova noč Minuli konec tedna so kolesje časa za štiri, pet desetletij, morda pa tudi več, zavrteli nazaj tudi na Tišini, kjer so v okviru tamkajšnje občine pripravili tradicionalo prireditev Žetev in mlatitev na star način. S krajšimi presledki je to bila že 13. tovrstna prireditev, ki se vsako leto seli iz kraja v kraj in s katero so že v 80. letih začeli v okviru tišinske krajevne skupnosti, z novo lokalno samoupravo pa je prerasla v občinsko. Tudi letos so žanjice, ki so zlato klasje žele s srpi ter žanjce, ki so za to uporabljali kose s posebej prirejenimi kosišči, da je pokošen pridelek lepše padal, prišli iz vseh dvanajstih krajev v občini; tudi pobiralk, »po-vrslarov« in vezačevje bilo na pretek. Da pa je žetvenim ekipam šlo delo lažje od rok, sojih spremljale glasne skupine ljudskih godcev. Preden so snope zložili v križe, je kar na njivi sledila še obilna malica, zatem pa nalaganje snopja na voz ter končno mlatitev. Mlatilnica Štefana Majcana iz Rankovec, ki jo je poganjal traktor »buldog« s častitljivo letnico 1942, ki ga je iz Borejec posebej za to prireditev pripeljal sin mojstra Evgena Ciguta Milan, je med številnimi obiskovalci zbudila največ zanimanja. Tudi pri mlatitvi je bilo natanko tako kot nekoč: eni so z voza metali snopje na »mašin«, od tam pa drugi v stroj za mlatitev; ženske so skrbele za odnos »plev«, moški pa slame k oslici. Zelo pomembno pa je bilo tudi delo »žakoša« oziroma moža, ki je na sprednji strani mlatilnice pazil na polnjenje »Žakljev« z zrnjem, ki je pritekalo iz mlatilnice. To pa je bila namreč osnova za »merično« oziroma za plačilo mlatitve lastniku mlatilnice. Na Tišini so prikazali tudi ročno mlatitev s cepmi; žene gostiteljice pa so pod naslovom Tišinske ženske se predstavljajo, pripra- Danes se ukvarja s predelavo ajde v kašo le še Jože Kavaš, nekoč pa je bilo več takih domačih predelovalcev in prepro-dajacev. Na to opozarja tudi grb odranske občine, v katerem je tudi grafična upodobitev stope za phanje ajde, prosa ... Odrančani pa imajo že nekaj let zabavno prireditev Ajdova noč. Na športnorekreacijskem centru je šel sprevod, imeli pa so tudi kmečke igre, v katerih so se pomerile ekipe posameznih ulic. Prehodni pokal so prejeli tekmovalci iz ulice Štefana Kovača in Mlinske ulice. Na prireditvi so tudi pokazali nekdanjo ročno žetev in mlačev. Na veselici je bilo veliko domačih fiSil , 20. julij 2000 KRONIKA 17 Soboški gasilci bogatejši Zgodilo se je Lenart Gornja Radgona PGD Murska Sobota je bilo ustanovljeno 1882. leta. Sedanje naloge operativne enote so: gašenje in reševanje ob požarih, zaščita in reševanje ob poplavah in drugih elementarnih nesrečah ter reševanje ob nesrečah v prometu in nesrečah z nevarnimi snovmi. V operativni enoti deluje štirideset prostovoljnih gasilcev. Stalno pripravljenost izvajajo zaposleni v servisu gasilske opreme med 7. in 15. uro, v preostalem času pa je stalno navzoč dežurni operativec, ki na podlagi podatkov iz prijave požara ali druge nesreče izvede: alarmiranje, določi gasilske vozila in opremo za intervencijo, vodi intervencijo do prihoda poveljnika oz. podpoveljnika društva... Gasilsko društvo Murska Sobota je opremljeno z več gasilskimi vozili, črpalkami, cisternami, dvigali, električnimi agregati, bazeni, čolni itd. V petek pa so uradno prevzeli dve novi vozili: gasilsko vozilo GVC 16/25 Mercedes Ziegler in poveljniško vozilo PV Chrysler Voyager. Za nakup prvega vozila so se odločili zaradi vedno gostejšega prometa, gradnje novih objektov in industrijske cone, potem železniške Spet je gorelo j ■sj Neznanec je vlomil v omarico meteorološke postaje v Radencih Včasih se mi zdi, da delam za dva toda sam ne bi zmogel- Zato je pomembno, da lahko fante kadarkoli pokličem. Halo Naši za pomembne pogovore. Za pol cene. 12 SlT/minuto znotraj GSM 040. Ves dan in vso noč. proge, plinifikacije, prihajajoče avto ceste ... Vse te pridobitve žal ne prinašajo samo dobrega, zato morajo biti gasilci še bolje pripravljeni za takšno ali drugačno posredovanje. Mercedes z vso opremo je stal 34.350.205 tolarjev. Zanj so dobili 6.500.000 tolarjev od vlade RS, mestna občina je primaknila 13.000.000, zavaro valnica Triglav 3.000.000, Pomurska banka je dala 500.000, Eurest 50.000, sami gasilci pa so iz lastnih sredstev dali 9.786.949 tolarjev, primaknili pa so še 1.900.000 tolarjev, kolikor so dobili s prodajo TAM-a 125. Poveljniško vozilo je stalo 4.680.857 tolarjev, plačali pa so ga iz lastne blagajne. -Foto: Š. Sobočan T - 29-letni avtomobilist F. H. se je 14. julija ob 21.20 peljal proti Lenartu. V tistem hipu pa se je neprevidno vključeval promet s svojega domačega dvorišča 73-letni voznik traktorja I. K. Avto je trčil v levo bočno stran traktorja, voznika (I. K.) pa je vrglo iz kabine in je obležal na cesti s hudimi poškodbami. Dva dni pozneje je umrl.v mariborski bolnišnici. Hudo poškodovan je tudi avtomobilist, ki je menda tudi kriv, saj naj bi vozil z neprimerno hitrostjo, zato avta ni uspel pravočasno ustaviti. Osek Na lokalni cesti v Oseku se je zgodila prometna nesreča, ko je voznik neregistriranega motornega kolesa Honda 25-letni D. K. iz Maribora vozil iz Oseka proti Benediktu. V ostrem desnem nepreglednem ovinku je zapeljal na nasprotno smerno vozišče v hipu, ko mu je naproti pripeljala voznica osebnega avta Alfa Romeo 21-letna S. S. iz Lenarta. Vozili sta trčili s prednjimi deli, nastala je materialna škoda za okrog 900.000 tolarjev, motorista pa so prepeljali v mariborsko bolnico. Voznik osebnega avta Emanuel Š. je 15. avgusta zaradi neprimerne hitrosti trčil v nasproti vozeči osebni avto, s katerim se je peljal Primož Š. Ta se je tudi hudo poškodoval. V Murski Soboti pa se je istega dne zgodila prometna nesreča, ker je voznik osebnega avta Branko T. trčil zaradi domnevno neprimerne hitrosti v pred križiščem stoječi osebni avto, za krmilom katerega je sedel Anton M. On in sopotnica Sonja M. sta se hudo poškodovala. Hrastje-Mota V tem kraju se je zgodila nenavadna nesreča: K. M. se je peljal s kolesom ob 22.20 skozi Hrastje -Moto. Med vožnjo se mu je zataknila med špice plastična vrečka, zato je padel v obcestni jarek in se hudo poškodoval. Lendava Delavci Pomgrada sp na gradbišču v bližini Dinosa v Lendavi našli ročno bombo M-75, jugoslovanske izdelave. Poklicali so policijo in regijskega pirotehnika, ki je poskrbel za strokovno uničenje nevarnega eksplozivnega telesa. Občanka Črenšovec pa se je napotila na policijsko postajo v Lendavo kar s pištolo italijanske izdelave. Povedala je, dajo je našla za svojo garažo. Le kdo jo je tam pozabil, pustil? Rakičan 16. julija so starši pripeljali v soboško bolnišnico svojega nesrečnega sina, ki je zaužil preveliko dozo mamila. Zdravniki so mu takoj pomagali in ni več v življenjski nevarnosti. Ko si bo opomogel, se bodo z njim pogovorili policisti, saj jih zanima, odkod mu opojno sredstvo. Radenci š. s. ■ Kobilju je neki občan skušal prižgati ogenj, da bi zakuril travo, a mu to ni uspelo, pa je odšel domov. Pozneje je zapihal močan veter in tam, kjer je občan hotel zakuriti, je zagorelo, potem se je ogenj širil proti njivi, zasejani z ovsom. Gasilci so preprečili večjo škodo. Med kurjenjem smeti v Domanjševcih se je ogenj razširil na 30-arsko njivo z ržjo in 20-arsko površino, kjer je bila le še slama. Gorelo je tudi v Mali Polani, in sicer na površini enega hektarja. Ker sta zgorela le suha trava in grmičevje, ni nastala večja škoda. Ogenj so pogasili gasilci iz Velike in Male Polane ter Turnišča. Občan iz Stogovec si je namerava! skuhati klobaso. Zadeva pa se je tako dolgo kuhala, da je mož v kuhinji malo zadremal. Prebudil se je, ko je voda že povsem povrela, klobasa zagorela in ogenj zajel tudi kuhinjsko napo. Zaradi malomarnosti pri kuhi je ob 400.000 tolarjev. Tolikšna je namreč skupna škoda. 17. julija se je na cesti med Šalamenci in Bodonci vnel jugec in povsem zgorel. Škode je za 100.000 tolarjev. Vzrok: dotrajana električna instalacija. š. s. ■ Kdo so mojstri modrosti? Pojav žitnih krogov v Pečarovcih, travnega osmerokotnika med Beltinci in Odranci, neznani leteči predmet nad Lipo, Marijino prikazovanje v Radmožancih in Drakovcih ... in drugi pojavi v Pomurju so spodbudili člana društva Lotos Janeza Ferjančiča in Sašo Šegulo (na posnetku v družbi z Beltinčanom) k predavanju pod naslovom Sporočilo upanja, ki bo v četrtek, 20. julija, ob 19. uri v Jakijevi dvorani v prvem nadstropju Zavarovalnice Triglav v Murski Soboti. Govorila bosta o pomenu agroglifov, o mojstrih modrostih, ponovnem prihodu Kristusa, spremembah v svetu v vodnarjevi dobi in čudežih. Odgovarjala bosta tudi na vprašanja obiskovalcev. Š. S. in ukradel različne merilne instrumente ter oškodoval Hidrometeorološki zavod Ljubljana za 200.000 tolarjev. Na Meleh pa je nekdo vlomil v gostinski kiosk na parkirišču in ukradel 10.000 tolarjev ter nekaj pijače in hrane. Na Stavešinskem Vrhu so zaznali vlom v počitniško hišico. Storilca iščejo. Murska Sobota Iz garderobne omarice čistilk je izginilo 42.000 tolarjev. Z njive v okolici Rakičana je nekdo ukradel razne poljščine in lastnico oškodoval za 70.000 tolarjev. Zakaj bi krompir sadil, ko pa ga lahko že posajenega izkopljem, si je najbrž mislil nepridiprav. Rečeno - storjeno. Kopal je na njivi pri Dolgi vasi, škode pa je za 10.000 tolarjev. V noči na 17. julij je izginil v Murski Soboti renault megane, sive barve, registrska številka MS 64 23E. Vse, ki kaj vedo o njen, prosijo, da pokličejo na številko 113. Ljutomer Nekateri pa si drznejo. V Ljutomeru je nekdo vlomil v prostore zavarovalne agencije in poslovne prostore odvetniške pisarne. Agentom je sunil 40.000, odvetnikom pa 42.000 tolarjev. V Trnju je neznanec nepovabljeno obiskal neko počitniško hišico (tudi na vasi so!) ter ukradel razno orodje in jedilni pribor, vse skupaj v vrednosti 70.000 tolarjev. Odranci S parkirišča v Odrancih je nekdo odpeljal avto Zastava 128. Sicer gre za starejše vozilo, toda lastnik je bil kljub temu slabe volje. Razveselil pa se tudi ni, ko je avto našel: bil je poškodovan. Tat je namreč po nekaj kilometrih vožnje trčil v prometni znak. Nedelja, 23. julija 10.30 Nedeljska kuhinja Pbau na • POKLIČITE NAS: 080 <40 40 . • OBIŠČITE NAS: halo.simobil.si Pred letošnjim Radio Murski val 94,6 Miz beltinskim folklornim festivalom Boštjan Rous gosti dolgoletno folkloristko Milico Šadl in beltinskega župana Jožeta Kavaša. 20.00 V Sračjem gnezdu odgovarjajte na glasbene uganke, ki jih je pripravila Silva Eorv. 18 ŠPORT 20. julij 2000, IBB1 Mali nogomet Pred startom Mure v prvi državni ligi Gornja Radgona - A Podgrad 22 16 2 4 99:58 50 Sahara 22 14 1 7 85:55 43 Police 22 13 3 6 96:66 42 Tokam 22 14 0 8 88:69 42 Garfield 22 13 2 7 92:62 41 Črešnjevci 22 12 2 8 66:63 35 Ihova 22 10 2 10 64:66 32 Grabonoš 22 10 1 11 68:83 31 Slaptinci 22 6 5 11 73:104 23 Nasip 22 6 3 13 54:77 21 Očeslavci 22 4 2 16 68:112 14 Camel 22 3 1 18 43:87 10 Gornja Radgona - B Reflex 26 20 0 6 157:70 60 Viole 26 19 1 6 152:78 58 Apače 26 18 2 6 92:67 56 Stavešinci 26 16 5 5 142:77 53 Negova 26 16 4 6 108:88 52 Ščavnica 26 12 4 10 94:82 40 Jagoda 26 12 3 11 11418 39 Voluharji 26 11 5 10 82:71 38 Grom 26 11 2 13 104:85 35 Šenekar 26 9 5 12 80:85 32 Lešane 26 7 2 16 76:146 23 Lomanoše 26 6 1 19 56:110 20 Plitvica 26 3 3 20 54:130 12 Protokol 26 3 1 22 37:130 10 Puconci - skupina A Puževci 22 16 3 3 63:31 51 Izvir 22 13 5 4 74:31 44 Šaiamenci 22 13 2 7 46:27 41 Moščanci (-1) 22 11 5 6 60:48 37 Mačkovci 22 10 0 12 73:78 30 Košarovci 22 9 2 11 58:55 29 Pečarovci (-1)22 8 6 8 58:55 29 Vadarci 22 8 5 9 54:52 29 Otovci 22 9 2 11 62:77 29 Bodonci 22 8 3 11 32:41 27 Poznanovci 22 6 2 14 35:56 20 Vidonci 22 3 1 18 32:94 10 Puconci - skupina B Breza 20 15 1 4 66:36 46 Beznovci 20 13 1 6 64:31 40 Zenkovci 20 12 3 5 77:45 39 Lemerje 20 5 6 9 45: 56 21 Strukovci 20 6 3 11 48:68 £1 Bankovci 20 0 4 16 18:82 4 Napad Mure bo vodil Novica Nikčevič Prihodnjo nedeljo se začenja prvenstvo v prvi državni nogometni (Si. mobil) ligi. Nogometaši Mure bodo v novo sezono štartali z novim strokovnim vodstvom - trenerjem Zlatkom Kranjčarjem ter pomočnikoma Zlatkom Gaborjem in Slobodanom Djuričem. Do nekaterih sprememb je prišlo tudi med igralci. Klub so zapustili Nemec, Ošlaj, Dvoršak, Novak in Fras, prišli pa so Benjamin Prednik, Boštjan Grizold (oba Pohorje), Damjan Gajser (Rudar), Novica Nikčevič (Lokeren) in Mitja Erniša (Turnišče). V člansko moštvo so vključili tudi nekatere mladince. Na tiskovni konferenci, vodil jo je Geza Farkaš, ki bo v prihodnje skrbel za stike z javnostjo, so predstavili stanje v klubu in želje v novi tekmovalni sezoni. Predsednik kluba Tugomir Frajman je poudaril, da si v prihodnje želijo z boljšim delom povrniti ugled kluba, ki gaje imel, in da optimizem gradijo na evropsko znanem trenerju Zlatko Kranjčarju. Cilji kluba so peto mesto, s čimer gledalci najbrž ne bodo povsem zadovoljni, vendar pa želijo uskladiti želje z možnostmi, saj ima klub precej dolgov. Zato.tudi pričakujejo strpnost gledalcev. Na pobudo župana Mestne občine Murska Sobota Antona Slavica so ustanovili klub sponzorjev, ki bo skušal zbrati po- trebna sredstva in sanirati stanje, hkrati pa tudi imeti nenehni nadzor nad porabo sredstev. Boljše delo si želijo organizirati tudi z nižjimi selekcijami, saj je strategija kluba kerena. Kranjčar je tudi poudaril opazen napredek pri nekaterih igralcih, kot so Ristič in Vogrinčič, vedno bolj pa trkajo na vrata članske ekipe mladinci Sabotin, Žilavec in drugi. Moštvo je dobro pripravljeno in lahko pričakujemo boljše uvrstitve. Za Muro bodo v naslednji sezoni igrali: 1. Nikola S tiskovne konference NK Mura. Fotografija: J. Z. vzgoja mladih igralcev. Trener Zlatko Kranjčar je bil zadovoljen.s potekom priprav za novo tekmovalno sezono, saj so igralci na treningih pokazali profesionalnost in disciplino, kar je bilo opaziti tudi na petih tekmah za trening, ki so pokazale, da so na dobri poti. Vrzel neučinkovitosti naj bi rešili z Novico Nikčevičem, ki bo vodil napad Mure in ki so ga uspeli dobiti v zadnjem trenutku za eno leto na posodo iz belgijskega prvoligaša Lo- Talaber, 2. Izidor Sabotin, 3. Denis Žilavec, 4. Sebastjan Žilavec, 6. Marjan Dominko, 7. Mitja Erniša, 8. Boštjan Grizold, 9. Jože Benko, 10. Damjan Gajser, 11. Sebastjan Vogrinčič, 12, Aleš Luk, 16. Franc Cifer, 18. Robert Petrovič, 20. Benjamin Prednik, 21. Alan Mesarič, 22. Aleš Bagola, 25. Sašo Lukič, 28. Goran Ristič, 29. Aleš Gabor, 30 Boštjan Kamnik in Novica Nikčevič. FERI MAUČEC ■ Atletika________________________________ Trije rekordi soboškega stadiona Ob prazniku občine Murska Sobota je bil mednarodni atletski miting, ki ga je pripravil Atletski klub Pomurje iz Murske Sobote. Sodelovalo je 123 tekmovalcev in tekmovalk iz Madžarske, Hrvaške in Slovenije. Na mitingu je bilo doseženih nekaj dobrih rezultatov, med katerimi velja posebej omeniti tri nove rekorde stadiona, ki so jih postavili Atilla Bela iz Madžarske v teku na 300 m (33.93), Tomislav Šlehta iz Hrvaške v skoku v daljino (7.32) in Ptujčanka Hedvika Korošak v skoku v daljino (5,73 m). Izkazali so se tudi atleti Pomurja, saj so kar sedemkrat zmagali. Prva mesta so zasedli: Polonca Horvat med članicami v teku na 800 m (2:19.25) in v teku na 1000 m (3:02.51), Damir Žinko med člani v teku na 2000 m (5:51.92), Tomaž Roudi med pionirji v teku na 60 m (7.48) in vteku na 300 m (37.65), Lucija Cvetko med pionirkami v teku na 600 m (1:46.18) in Rok Brinar v skoku v daljavo (4.93). Druga mesta so zasedli: Nina Jako-pec med pionirkami v teku na 300 m (44.91), Rok Brinar med pionirji v teku na 1000 m (2:59.62), Karmen Grnjak med pionirkami v skoku v višino (156), Marko Mandič med pionirji v skoku v višino (165) in Renato Felkar med pionirji v suvanju krogle (9.04). Tretji so bili: Gregor Lenarčič med člani v suvanju krogle (13.83), Anja Cipot med pionirkami v skoku v daljino (4.48), Gregor Marušič med pionirji v teku na 1000 m (3:06.01) in Blaž Smej med pionirji v skoku v daljino (4.93).(KG) Sonja Roman podprvakinja Na državnem prvenstvu v Kranju so s precejšnjim uspehom nastopili tudi člani in članice Atletskega kluba Pomurje iz Murske Sobote, saj so osvojili eno odličje ter tri visoke uvrstitve. Zopet se je izkazala Sonja Roman, ki je vteku na 1.500 metrov zasedla drugo mesto (4:25.62), vteku na 800 m pa je bila četrta (2:06.31). Četrti mesti sta zasedla tudi Polonca Horvat v teku na 1.500 m (4:57.20) ter Davorin Čeleš v skoku v višino (4:12.00). MihaŽalikje v skoku v višino premagal 180 cm, Tomaž Horvat pa je 100 m pretekel v času 11,27, na 200 m pa 22,83. G. G. Razpored tekem Si. mobil lige - jesenski del 1. krog - 23. 7. 2000 Tabor: Gorica Mura : Korotan Rudar: Domžale Olimpija: Publikum Dravograd : Maribor Primorje : Koper 2. krog - 30. 7. 2000 Gorica: Koper Maribor: Primorje Publikum : Dravograd Domžale : Olimpija Korotan : Rudar Tabor: Mura 3. krog - 6. 8. 2000 Mura: Gorica Rudar: Tabor Olimpija: Korotan Dravograd : Domžale Primorje : Publikum Koper: Maribor 4. krog - 13. 8. 2000 Gorica: Maribor Publikum : Koper Domžale : Primorje Korotan : Dravograd Tabor: Olimpija Mura: Rudar 5. krog - 20. 8. 2000 Rudar: Gorica Olimpija: Mura Dravograd : Tabor Primorje : Korotan Koper: Domžale Maribor: Publikum 6. krog - 27. 8. 2000 Gorica: Publikum Domžale : Maribor Korotan : Koper Tabor: Primorje Mura: Dravograd Rudar: Olimpija 7. krog - 10. 9. 2000 Olimpija: Gorica Dravograd : Rudar Primorje: Mura Koper:Tabor Maribor: Korotan Publikum : Domžale 8. krog - 17. 9. 2000 Gorica: Domžale Korotan : Publikum Rudar: Primorje Korotan : Mura Olimpija: Koper Olimpija: Dravaograd Domžale : Rudar Rudar: Mura 9. krog - 20. 9. 2000 Publikum : Olimpija 16. krog - 12. 11. 2000 Dravograd : Gorica Maribor : Dravograd Gorica : Rudar Primorje: Olimpija Koper: Primorje Mura: Olimpija Koper: Rudar 13. krog-22. 10. 2000 Tabor: Dravograd Maribor: Mura Koper: Gorica Korotan : Primorje Publikum : Tabor Primorje : Maribor Domžale : Koper Domžale : Korotan Dravograd : Publikum Publikum : Maribor 10. krog - 24. 9. 2000 Olimpija : Domžale 17. krog - 19. 11.2000 Gorica: Korotan Rudar: Korotan Publikum : Gorica Tabor: Domžale Mura: Tabor Maribor: Domžale Mura: Publikum 14. krog - 29. 10. 2000 Koper: Korotan Rudar: Maribor Gorica : Mura Primorje : Tabor Olimpija: Koper Tabor: Rudar Dravograd: Mura Dravograd : Primorje Korotan : Olimpija Olimpija : Rudar 11. krog - 1. 10. 2000 Domžale : Dravograd Primorje : Gorica Publikum : Primorje Koper: Dravograd Maribor: Koper 18. krog - 26. 11. 2000 MariborOlimpija Gorica : Olimpija Publikum : Rudar 15. krog-5. 11.2000 Rudar: Dravograd Domžale: Mura Maribor: Gorica Mura: Primorje Korotan : Tabor Koper: Publikum Tabor: Koper 12. krog - 15. 10. 2000 Primroje: Domžale Korotan : Maribor Gorica: Tabor Dravograd : Korotan Domžale : Publikum Nogometaši Goričanke Big Fun iz Rogašovec - tretjeuvrščeno moštvo v 3. SNL vzhod. Stojijo od leve: Franc Vogrinčič, Boštjan Nemec, Drago Kren, Jože Kolar, Andrej Ficko, Damjan Huber, Tomaž Lapo- Šport od tod in tam________________________________________ _ Nogomet - V Križevcih na Goričkem je bila prijateljska mednarodna nogometna tekma prvoligašev Mure in Hrvaškega Dobrovoljca. Tekma se je končala neodločeno 2 : 2 (2 :1). Strelca za Muro sta bila Vogrinčič in Grizold. (FM) Nogomet - Pokalni prvak Hrvaške splitski Hajduk je v prijateljski mednarodni tekmi v Beltincih premagal domačega drugoligaša s 4 : 0 (2 : 0). Strelci: M. Bilič 2, Andrič in Celinščak. (FM) Nogomet - Pomurski nogometni ligaši so odigrali več prijateljskih tekem. Izidi: Bistrica: Stojnci 3 : 3, Nedelica : Hotiza 0 : 6, Goričanka Big Fun : Paloma 2 : 4, Bistrica : Čarda 2 : 6, Nafta : Nafta (mladinci) 4 : 0. (FB) Mali nogomet - V Filovcih je bil turnir v malem nogometu, ki ga Je organizirala SD Jezero iz Dobrovnika. Med tremi ekipami je zmagala ekipa Jezera Dobrovnik pred Vojašnico Murska Sobota in KMN Filovci. (FB) Mali nogomet - KMN Voluharji je pripravil v Lomanošah tradicionalni dnevno-nočni turnir v malem nogometu. Med osmimi ekipami je Grom iz Radgone premagal Bulls iz Apač s 4 : 2 in zasedel prvo mesto. Za tretje mesto pa je moštvo Garfielda Lutverec premagalo Šenekarje iz Spodnjih Ivanec. (OB) Kolesarstvo - V Varaždinu je bila mednarodna kolesarska dirka. Med .120 kolesarji so sodelovali tudi člani KK Tropovci in dosegli lep uspeh. Pri članih amaterjih je zmagal Dominik Ketiš, med dečki je zmagal Simon Špilak, Dominik Zelko je bil šesti, Tadej Kofjač pa osmi. Pri ml. mladincih je Blaž Gyoha zasedel šesto mesto. (FM) Odbojka na mivki - V Portorožu je bil drugi turnir za državno prvenstvo v odbojki na mivki. Po dveh turnirjih je ekipa Skiny Forming, za katero igrata Sobočan Fujs in Hafner, na četrtem, ekipa Projektivni biro Kranjc, za katero igrata Sobočan Kerec in Perhaj, pa na šestem mestu. (FM) Šport invalidov - V Murski Soboti je bilo tradicionalno športno srečanje invalidskih društev DRŠI Murska Sobota in Vašakarat iz Madžarske. Sobočani so zmagali v namiznem tenisu z 2 : 1, v vrtnem kegljanju za moške in ženske ter v šahu s 4 : 0. Gostje iz Sombotela pa so bili boljši v pikadu za moške in ženske. V skupni uvrstitvi je zmagalo DRŠI Murska Sobota z 12 točkami, Vašakarat pa je zbral 6 točk. (T. Kos) Tenis - Na teniškem centru v Radencih je bil turnir v tenisu. Sodelovalo je 35 igralcev. Zmagovalci v posameznih kategorijah so bili: Avsec (tekmovalci), Verzel (rekretivci - absolutno), Potočnik (nad 35 let), Bračko (nad 45 let), Bagari (ženske - absolutna). (FM) Strelstvo - LD Radenci je pripravila tekmovanje v streljanju na glinaste golobe. Ekipno je zmagala LD Videm pred LD Križevci v Prekmurju, med posamezniki pa Maček pred Papom. (FM) Kolesarstvo - Na dirki gorskih kolesarjev za avstrijsko prvenstvo v Rauchvvartu sta sodelovala tudi Ljutomerčana Irena Čeh in Jože Panič, člana MTB Team Prlekija. Čehova je v ženski konkurenci zasedla tretje, Panič pa med mladinci drugo mesto. (NŠ) Odbojka Ljutomerčanke so se odpovedale Evropi Odbojkarice Zavarovalnice Maribor iz Ljutomera, ki so v minuli tekmovalni sezoni zasedle četrto mesto v prvi državni ligi in si zagotovile sodelovanje na enem od evropskih pokalnih tekmovanj, so se zaradi prevelikih finančnih stroškov odpovedale tekmovanju. Sicer pa v ekipi ni prišlo do bistvenih sprememb. Trener še naprej ostaja Janko Hoschstatter, ki pa v novi sezoni ne bo mogel računati na Leo Kolar, ki je prestopila h koprskemu Kemiplasu. Kot »blokerka« naj bi jo zamenjala Sonja Vrbančič, ki je prišla iz tretjeligaša Radenec. Prav tako ne bo mogoče nekaj časa računati na obetajočo Matejo Kosi, ki bo morala po operaciji meniskusa še na en kirurški poseg. Sicer pa bodo Ljutomerčanke začele s pripravami za L™,nInfArlniHnmo 1 A ov/niiefo ronimain na Ha fiSTIK , 20. julij 2000 ŠPORT Ladislav Solarič - predsednik ZKS Slovenije__ V Pomurju dvanajst državnih reprezentantov Hitrostno rolanje postaja v zadnjem času vedno bolj priljubljena športna zvrst med mladimi. V Pomurju imamo dva organizirana kluba, to je Roller klub Murska Sobota in ŠD Do konca iz Lendava, ki vključuje okrog 30 mladih, ki se uveljavljajo tako na domačih kot mednarodnih tekmovanjih. Več o tem smo se pogovarjali s predsednikom Zveze kotalkalskih športov Slovenije Ladislavom Solaričem iz Dobrovnika, sicer ravnateljskem DOŠ Dobrovnik. Je tudi predsednik rolarske sekcije pri ŠD Do konca Lendava. - Kako ocenjujete organiziranost hitrostnega rolanja v pokrajini ob reki Muri? »V Pomurju imamo dva dobro organizirana rolarska kluba, ki načrtno delata. V ŠD Do konca iz Lendave imamo strokovnega sodelavca Jenoja Vargo iz Madžarske, ki skrbi za tehnično izpopolnjevanje tekmovalcev, sam pa skrbim za njihovo kondicijo. V Roller klubu Murska Sobota je predsednik Štefan Šantavec, podpredsednica Marta Kuplen, trenerske posle pa opravlja Robert Ferčak. Kluba dobro sodelujeta tudi z osrednjo slovensko organizacijo. Davor Šija-nec in Jasna Šantavec iz Murske Sobote sta že tudi opravila prvi del inštruktorskega tečaja in bosta pomagala pri strokovnem delu v klubu. Tak tečaj bosta opravila tudi Tanja Koren in Miran Rožman iz Lendave.« - Pomurski tekmovalci dosegajo razveseljive rezultate. Kateri so doslej dosegli največ? »V Pomurju imamo dvanajst državnih reprezentatov, to pomeni, da smo veliko dosegli. Ti so: Jasna Šantavec, Davor Šijanec, Tina. Kuplen, Miha Cvornjek, Lea Kovač, vsi iz Murske Sobote, ter Tanja Koren, Miran Rožman, Marko Krapec, Mojca Duh, Bogdan Manuela, Davod Solarič in Doris Solarič, vsi iz Lendave. Ti so uspešno nastopali za državno reprezentanco na letošnjih tekmovanjih Alpe - Jadran v Italiji in Portorožu. Naslove državnih pr- V Bratislavi na Slovaškem poteka (18.-23. 7.) evropsko kadetsko prvenstvo v rokoborbi v grško-ri-rnskem slogu. Tekmovanja se je udeležuje tudi slovenska kadetska reprezentanca, ki jo vodita predsednik soboških rokoborcev Boris Barač in trener Milan Nenadič. Člani slovenske reprezentance stojijo od leve: Roman Miholič (54 kg), Mitja Sedmak (76 kg), Jure Kuhar (69 kg) in Aleš Krojs (50 kg). Miholič, Kuhar in Krojs so člani Rokoborskega kluba Murska Sobota, Sedmak pa član RK Mleko-promet Ljutomer. (FM, fotografija: NJ) Namizni tenis ________________________ Uspešna tekmovalna sezona Z osvojitvijo petega mesta Sobočanov in šestega Radgončanov ter uvrstitvijo Kerne iz Puconec v prvo državno ligo so uspešno minulo sezono dopolnili še posamezniki. Sobočani so letos osvojili dva naslova državnih prvakov, in sicer Tomaž Roudi med mlajšimi kadeti posamezno in ekipa kadetov. Poleg tega so dosegli še vrsto odličnih uvrstitev. Za reprezentanco Slovenije bosta na evropskem kadetskem prvenstvu nastopila Bojan Ropoša in Tomi Ocepek. Sicer pa je bil, sodeč po jakostnih lestvicah NTZS, najuspešnejši pomurski igralec v članski konkurenci Mirko Unger, ki je s sedmim mestom obdržal stik z vrhom. Drugi so bili slabši, saj je Mitja Horvat s trinajstim mesto nazadoval za šest mest in izgubil stik z državno reprezentanco Kocuvan s šestnajstim mestom ni napredoval, Radgončan Rihtarič pa je dosegel z dvaindvajsetim mestom najslabšo uvrstitev v zadnjih desetih letih. Nekoliko je napredoval Solar, ki je zasedel dvajseto mesto. Koščak pa je s triintridesetim mestom nazadoval za deset mest. Po odhodu Koščaka iz mladinske konkurence imajo Sobočani najuspešnejšega igralca Ocepka na devetem mestu, ki je vidno napredoval. To velja tudi za Ropoša, ki je zasedel osemnajsto mesto. Zavec pa je bil sedemnajsti. . . Med kadeti je Tomi Ocepek na tretjem mestu m Bojan Ropoša na četrtem s čimer sta dosegla najboljši uvrstitvi in postala člana državne kadetske reprezentance. Na enajstem mestu je Tomaž Roudi, na štirinajstem Tom Fridrih in na osemnajstem Miroslav Lazar. Pri mlajših kadetih je prepričljivo na prvem mestu državni prvak Tomaž Roudi, Tim Fridrih je zasedel drugo, Tonček Ropoša peto in Marjan Marič štirinajsto mesto. M. U. Ropoša in Ocepek povprečna V Bratislavi je bilo 43. evropsko kadetsko in mladinsko prvenstvo v namiznem tenisu Slovenija ni dosegla pričakovanih rezultatov, saj so kadeti zasedli 21 mladinci pa 26. mesto. Vzroke bo moral poiskati stroko-vn svet NTZS. Nastop igralcev Moravskih Toplic Sobote Bojana Ropoše in Tomija Ocepka je bil povprečen. V ekipnem delu je igral Ropoša skupaj s Tomšetom le v dvojicah in dosegel rezultat 5 : 3, prr čemer je bil boljši od partnerja. V posamični konkurenci in v dvojicah sta Ropoša in Ocepek izpadla že v prvem ali drugem krogu, medtem ko se je Ocepek sku-pJsTomazinijevo v mešanih dvojicah po dveh zmagah uvrstil med dvain-Seset na bo ših. Uspešnejša sta bila Ropoša m Ocepek v tolažilnem 4 i. rt* Namizni tenis Ljutomer tretjeligaš Namiznoteniška ekipa TVD Partizana Ljutomer (Marjan Senčar, Franjo Bukovec, Darko Fijavž) je uspešno igrala kvalifikacije za vstop v tretjo slovensko namiznoteniško ligo. Prleška prestolnica bo po tako imela po dolgoletnem obdobju svojega predstavnika v višjem tekmovalnem razredu. V tekmovalni sezoni 2000/2001 bodo ljutomersko ekipo okrepili Tomi Tratnjek in Viktor Tkalec (Beltinci) ter Ivo Sklizovič (Petovia Ptuj). (NŠ) Pokalni nogomet Zmaga Mure v zadnji minuti Odigranih je bilo nekaj tekem šestnajstine finala za slovenski nogometni pokal. Nogometaši Mure so gostovali v Rušah in šele v zadnji minuti strli odpor domačega drugoligaša Pohorja. Mura je zmagala z 1 : O (O : 0). Strelec edinega zadetka je bil Cifer. Domžale pa so v Puconcih premagale domačega tretjeligaša Kemo s 5 : 1 (1 : 0). Visoko zmago so si Domžalčani priigrali šele v drugem polčasu, ko so gostiteljem pošle moči. Zmaga gostov bi bila prepričljivejša, če ne bi bilo v vratih Kerne izredno razpoloženega Maučeca. Strelci: Šalja, 2, Kostič, Kušar in Turkovič za Domžale ter Banfi za Kemo. (FM) vakov pa so osvojili: Jasna Šantavec (mladinke), Davor Šijanec (člani), Tanja Koren (kadetinje), Ma-nuerla Bogdan (ml. deklice) in Doris Solarič (začetnice). Državni podprvaki pa so postali: David Solarič, Mojca Duh in Tina Kuplen. Na državnem prvenstvu je ŠD Do konca v skupni uvrstitvi zasedlo tretje, Roller klub Murska Sobota pa četrto mesto.« - Kakšne pa so nadaljnje usmeritve. Kaj načrtujete? »Želimo si čimveč mednarodnih tekmovanj, na katerih si naši tekmovalci in tekmovalke nabirajo potrebne izkušnje. Sicer pa namenjamo posebno skrb tekmovanjem za državno in pokalno prvenstvo, ki potekajo vse leto. Veseli smo bili ledene plošče v Murski Soboti, ki smo jo pozimi lahko uporabljali tako Sobočani kot Lenda-včani.« FERI MAUČECI Strelstvo - trap Dvojna zmaga Sobočanov Na Pragerskem je bilo finalno tekmovanje lige trap za člane in mladince. Zopet so se izkazali strelci SD Štefana Kovača - trap iz Murske Sobote, saj so dosegli dve ekipni zmagi. Med. člani je zmagala ekipa SD Štefana Kovača Murska Sobota (Maček, Vidonja, Marič) s 348 golobi pred SD Gornjo Radgono, 343 golobov. Med posamezniki je bil najboljši Šmid (Radgbna) s 144 golobi pred Vidonjo, 142, in Mačkom (oba MS), 141 golobov. Med mladinci je zmagala ekipa SD Štefana Kovača iz Murske Sobote (J. Maček, Šafarič, Giovani) s 304 golobi pred Ormožem, 281. Med posamezniki je bil Giovani s 126 golobi peti, Šafarič pa s 126 šesti. (FM) Podbojka____________ Grega Horvat in Andrej Tot na EP Slovenska mladinska odbojkarska reprezentanca se že dalj časa pri- pravlja na mladinsko evropsko prvenstvo, ki bo od 23. do 27. avgusta na Siciliji v Italiji. Priprave so bile doslej na Ravnah na Koroškem in v Novi Gorici. Odigrali so tudi že nekaj pripravljalnih tekem v Kanalu in Italiji. Danes končujejo priprave na Ravnah, sklepne priprave pred odhodom na evropsko prvenstvo pa bodo od 1. do 21. avgusta. V slovenski mladinski reprezentanci, ki se je prvič uvrstila na evropsko prvenstvo, sta tudi člana OK Pomurje iz Murske Sobote, sicer pa Beltinčana Grega Horvat in Andrej Tot. Z odbojko sta se začela načrtneje ukvarjati v petem razredu OŠ Beltinci pod strokovnim vodstvom učitelja športne vzgoje Ludvika Grega Horvat Janže. V drugem letniku soboške gimnazije pa sta prestopila k OK Pomurje iz Murske Sobote. Leta 1998 sta bila izbrana v državno kadetsko re- prezentanco in igrala kvalifikacijske tekme za sodelovanje na evropskem prvenstvu, lani pa sta postala člana državne mladinske odbojkarske reprezentance. Sicer pa sta že nekaj časa standardna igralca OK Pomurje iz Murske Sobote, ki tekmuje v prvi državni članski ligi. Grega Horvat - »Pričakujem, da se bomo na evropskem mladinskem odbojkarskem prvenstvu na Siciliji uvrstili med prvih šest ekip, kar nam tudi zagotavlja sodelovanje na svetovnem mladinskem prvenstvu. Želim si, da bi uspešno dokončal študij, ki ga bom letos začel, v odbojki pa, da bi OK Pomurje osvojil naslov državnega prvaka. Želim si tudi obdržati državni dres v članski konkurenci.« Andrej Tot - »V naši skupini je na evropskem prvenstvu šest dobrih in izenačenih ekip. Če bomo ponovili igro iz kvalifikacij, potem se lahko enakovredno kosami s preostalimi reprezentancami in imamo tudi možnost uvrstitve na svetovno prvenstvo. Imamo dobre možnosti za priprave. Sicer pa je za nas velik uspeh že, da se je Slovenija uvrstila na evropsko prven- stvo. V prihodnje si želim dobro igro in dokazovanje v ekipi Pomurja v prvi državni ligi, kjer tudi poskušam uskladiti šolo z odbojko. Želim si tudi igrati v državni članski reprezentanci.« FERI MAUČEC ■ Andrej Tot Tenis Uspeh Zorana Goluboviča Mladi teniški igralec Zoran Golubovič, član TK Winner Hotiza, je dosegel nekaj zelo odmevnih rezultatov. Na evropskem prvenstvu na Korziki (do 12 let) je skupaj s Kranjčanom Kukcem zasedel tretje mesto med 38 tekmovalci. Na mednarodnem tekmovanju v Portu San Giorgiu v Italiji se je uvrstil v četrtfinale in premagal prvake Avstrije, Litve in Latvije. Na državnem prvenstvu za dečke (do 12 let) se je uvrstil v polfinale. (FM) nninun teaen je ono v madžarskem Jaszberenyu evropsko kadetsko in mladinsko prvenstvo v hitrostnem rolanju. V slovenski reprezentanci, ki sta jo vodila predsednik Zveze kotalkalskih športov Slovenije Ladislav Solarič in trener Aleš Gros, so bili med desetimi tekmovalci tudi štirje iz Pomurja. V kadetski reprezentanci je nastopil Jernej Škrilec iz Murske Sobote, v reprezentanci kadetinj Mojca Duhjz Lendave, v mladinski reprezentanci pa Miran Rožman in Tanja Koren, oba iz Lendave. Najuspešnejši med njimi sta bili Mojca Duh, ki je bila dvakrat 23. in enkrat 25., ter Tanja Koren, ki je zasedla 24. in 25. mesto. Jernej Škrilec je bil 28. in 35., Miran Rožman pa je zasedel 28. in dvakrat 33. mesto. Na fotografiji od leve prosti desni: Mojca Duh, Tanja Koren, Miran Rožman in Jernej Škrilec. (FM, FB, fotoarafiia: NJ) 20 MULARIJA 20. julij 2000, wsni Pred župniščem v Murski Soboti se je zbralo v začetku julija se-detjideset otrok, dve sestri iz skupnosti Hčera Marije Pomočnice in dvajset animatorjev, ki smo se trudili otrokom popestriti teden. Dan smo začeli z našo himno in /mm, clewto Uto spustom zastave. Kaj hitro smo se spoznali, prebrali zgodbo o Lavri Vikunja ter se v skupini pogovarjali o temi tega dne. Oratorijcem smo skušali pripraviti čimbolj zabaven program. - V torek smo se odpravili v Konjeniški klub Rakičan, kjer smo imeli priložnost jahati. Po kosilu so potekale različne delavnice, v katerih smo izdelovali vazice, cofke, dežnike, rožice iz ličja, ladjice iz papirja ... - Sreda je bil dan, ki so ga otroci najbolj pričakovali in se ga veselili. Dva avtobusa sta nas iger in karaok. Dan je minil v sproščenem razpoloženju. - V soboto popoldne smo imeli pred župniščem piknik, ki so se ga udeležili tudi starši. Po večerni maši pa je bila zabavna družabna prireditev, kjer so se v kvizu in plesnem tekmovanju pomerili starši in otroci. Nastopili so tudi tekmovalci karaok in naši prijatelji s kitarami in harmo- Varna povezava WM.CC Govorec je računalniški sistem za govorjenje slovenskih besedil, ki so ga razvili na Inštitutu Jožef Stefan. Pred nedavnim so ga podarili vsem slabovidnim in slepim Slo' nije za uporabo znanstvenih dosežkov za bolj humano družbo. Sistem govorec bo dosegljiv pri Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije, Centru slepih in slabovidnih dr. Antona Kržišnika iz Škofje Loke in Zavodu za slepo in slabovidno mladino iz Ljubljane. Vsi slepi in slabovidni Slovenije bodo dobili sistem brezplačno, potrebno pa je podpisati sprejem in ne dovoliti nadaljnjega kopiranja. Sistem Govorec je pravzaprav sintetizator slovenskega govora. Poglavitna funkcija je pretvarjanje poljubnega slovenskega besedila v govor. Sistem omogoča popravljanje in spreminjanje posameznih delov sistema. Sistem tako govori slovensko besedilo, zapisano na primer v Wordu, Beležnici ali drugem programu, iz katerega lahko del besedila ali celotno besedilo prepišemo v Beležnico. Nato se s primemo kombinacijo tipk sproži računalniški govor. Sistem ob zagonu ponuja opis uporabe. Hitrost ali frekvenca govora sta nastavljiva. http://www.teo-spiller.org/trash_can/ indexslo.htm Pogosto najdete internetske strani, ki bi jih najraje zabrisali v smeti? Tukaj to lahko storite. http://www2.arnes.si/*mskudb/ Že tri desetletja jih v beltinskem parku vsako leto združujejo ples, pesem, glasba, šege in navade. So gostitelji folklornih skupin in ljubiteljev ljudskega izročila. Zdaj so našli svoj prostor tudi v svetovnem spletu. http://www.geocities.com/jsveti/ Stran vsebuje povezave, ki bodo dobrodošle pri načrtovanju potovanja. Popotniške strani, zemljevidi, pretvorniki valut, seznami letalskih družb, letališča, agencije, kampi, vlaki, interrail, ladje, agencije. http://run.to/slovenija To je stran o slovenski reprezentanci. Tukaj dobite informacije o igralcih, trenerju, tekmah. Vsak dan se najdejo tudi sveže novice. Poleg tega so tukaj še nagradni kviz in vse podrobnosti lige Sl.Mobil. VESTNIK NA INTERNETU: Naslov in oceno vaše najljubše strani svetovnega spleta, tudi če ste jo izdelali sami, lahko predlagate tudi vi. Naslov naše elek- Skupina otrok iz soboškega oratorija si je ogledala tudi živalski vrt v Ljubljani. - Foto: Jernej Ob koncu šole sem šel k babici na počitnice. Vsak dan je opravljal razna dela. Nekega dne me je vprašala, ali bi ji pomagal pri vlaganju paprike. Takoj sem rekel, da lahko. Seveda nisem vedel, kako se to dela, zato mi je babica pokazala. Papriko sem moral najprej natrgati, jo razrezati in odstraniti semena. S tem je bilo precej dela. Babica je prinesla koper in ga razdelila v kozarce za vlaganje. Nato sem začel vlagati vanje paprike, in sicer drugo za drugo. V začetku mi je šlo počasi, kmalu pa sem postal hitrejši od babice. Ko sva končala s tem opravilom, je babica pripravila vročo vodo s kisom, ki sva jo vlivala v kozarce. Nato sva jih dobro zaprla in odnesla v shrambo. Tako sem se naučil koristnega opravila. DEJAN GLAVAČ OŠ II M. SOBOTA \ petek so pripravili v črenšovski osnovni šoli sklepno prireditev prvega tabora društva za pomoč mladim Korak naprej, ki so mu dali naslov S korakom naprej v počitnice. Otroci, ki so sodelovali na taboru, in organizatorji so ob koncu predstavili, kaj vse so naredili v enem tednu, kolikor je trajal tabor. Obiskovalci so si lahko ogledali tudi razstavo izdelkov, ki so jih naredili, čemur je sledil družabni del ob glasbi. Na taboru je sodelovalo trideset mladih iz prekmurskih, prleških in medžimurskih šol. Ob tem je obiskovalce nagovorila predsednica Društva za pomoč mladim Korak naprej Erika Zelko Peterka, aktivnosti na taboru pa je predstavila vodja za organizacijo taborov Martina Tratnjek. Povedali sta, da so si na taboru mentorji prizadevali, da bi ob druženju in zabavi predstavili lepo- Udeleženci tabora S korakom naprej v počitnice to in turistično ponudbo pokrajine ob Muri, poudarili pomen ohranjanja naravnega okolja, med drugim tudi mrtvice reke Mure. Izvedli so zabavni večer na Otoku ljubezni in pripravili predstavitev tabora v obliki delavnice- na Soboških dnevih. Tako so se mladi prek aktivnega preživljanja prostega časa, izdelovanja preprostih izdelkov, učenja tujih jezikov, športa in podobno učili, kako bolje razumeti sebe in druge. Obenem pa so jih mentorji poučili, kako spodbujati samozavest, odgovornost, zdravo življenje in kakovostnejše medsebojne odnose. Še posebej so veseli, da so se ob tem vzpostavile mnoge prijateljske vezi, kar je bil glavni cilj tabora. J. GABOR Na terasi smo imeli ograjo, vendar še ni bila dokončana. Na njej sem delala prevale, čeprav sem dobro vedela, da je pred mano beton in da lahko kaj hitro pristanem na njem. Vendar tega nisem upoštevala, ker sem mislila, da se kaj takega meni že ne more zgoditi. Izzivala sem torej nesrečo in ta je hitro prišla. Nekega dne udarila ob beton. Iz nosu mi je začela teči kri, bolele so me noge, rok pa sploh nisem čutila. Stekla sem k očetu in mu povedala, kaj se mi je zgodilo. On pa je ugotovil, da ni nič hujšega. »Izzivala si nesrečo,« mi je rekel. »Dobro sem ti povedal, da tega ne smeš, ker nesreča hitro pride in si lahko kaj narediš.« Nasmehnila sem se, si obrisala solzne oči, se stisnila k njemu in dejala: »Nikoli več ne bom izzivala nesreče.« ' AMHPP IA RCDMIAK odpeljala proti ljubljanskemu živalskemu vrtu. Ves čas sta nas spremljala molitev in vesela pesem. Po ogledu živali in kosilu smo obiskali frančiškansko cerkev in stolnico. - Četrtek je bil dan smeha, saj nas je obiskal čarodej Toni Mežan z Bleda. Uživali smo v norčijah in trikih. Popoldne smo se pripravljali na sodelovanje pri maši, po njej pa smo se fotografirali. -Petka smo se veselili zaradi vodnih niko. Poslovili smo se v upanju, da bomo ohranili prijateljske vezi in jih utrdili v naslednjem poletnem oratoriju, saj prijateljstvo razsvetljuje kot sončni žarek; očara kot dobra zgodba; navdihuje kot pogumen voditelj; povezuje kot zlata veriga; vodi kot nebeški privid. Hvaležni smo vsem, ki so nam omogočili čudovit teden. TINA IN STAŠA S sestro sva se odpravili na počitnice k teti in stricu. Tam naj bi tudi prvič prespali. Vse je bilo lepo, dokler ni prišel čas za spanje. Še posebej jaz se nisem mogla sprijazniti, da ne bi spala na svoji postelji. Začel se je jok in stok. Počeli so vse mogoče, da bi me pregovorili. To je trajalo do dveh zjutraj, nazadnje pa jim ni preostalo nič drugega, kot da me odnesejo domov. Ko je sestra ugotovila, kaj nameravajo, se tudi njej ni ljubilo ostati tam. Še sreča, da sva doma le dve hiši vstran. Mene je nesel bratranec, sestro pa stric. Preden sem se zavedla, sem bila spet v svoji postelji in sladko zaspala. To je seveda le en dokaz moje trme. Z leti je le-ta vse bolj rasla. Ker nisem rada ubogala in ker sem hotela, da bi bilo vedno po moje, je mama zlomila precej kuhalnic, preden mi je pregnala trmo. Nemalokrat sem se stepla tudi s sestro. Kljub vsemu sem preživela lepo UMI Med počitnicami sem bila pri babici. Pekli sva pecivo za poroko. Naredili sva deset rolad in veliko kapic. Spekli sva tudi lepo torto. Zvečer sva nesli pecivo k teti Tre-ziki. Z bratrancem Alenom sva ga veliko pojedla. To pecivo smo jedli tudi na gostiji. Vsi so bili z njim zadovoljni. NINAVEREŠ OŠ BAKOVCI otroštvo in upam, da me čaka še veliko lepega. Vem tudi, da ne bo šlo brez tistih manj prijetnih stvari. BERNARDA PUHAN OŠ BOGOJINA Pa ^a& Bilo je lepo sončno jutro, in čeprav je bila ura šele sedem, je bilo prijetno toplo. Stric Jožek in jaz sva se odločila, da bova šla nabirat gobe. Hitro sva se »spakirala« in se odpeljala v Kuštanovce. Tam sva se ustavila v znanem gozdu, vzela košare in začela iskati gobe. Hodila sva in hodila. Našla sva precej jurčkov. Kot da bi rasli za stavo. Bhžal se je poldan, midva pa sva kar hodila in iskala. Čez čas me je Jožek vprašal, koliko je ura. Rekla sem, da ne vem; komaj takrat sva ugotovila, da s sabo nimava ure, zato sva pogledala, kako visoko je že sonce, ki se ni več hotelo prikazati. Čez čas sva postala lačna, zato sva se odločila, da se vrneva do avta. Takrat pa se je zapletlo. Zašla sva in nisva vedela, kje sva. Šla sva na rob gozda in tam povprašala, kje sva. Prijazna gospa nama je pokazala pot do avta. Ko sva prispela tja, sva ugotovila, da je ura že tri. Hitro sva se odpeljala domov, kjer so naju že vsi čakali, saj jih skrbelo, ali se nama ni kaj zgodilo. Vse pa se je srečno končalo. In bila sva ponosna, ker sva nabrala toliko gob. NINA BERTALANIČ OŠ II M. SOBOTA Sem koala Mika, majhna in drobna. Imam topel in mehak kožuh. Živim v Avstraliji s svojo družino. Bojim se lovcev, ki nas pobijajo zaradi kožuhov. Na srečo smo zdaj zavarovane v živalskem vrtu in zaščitene z zakonom. Sem zaspana žival. Ljudje, ki pridejo v živalski vrt, me hočejo odnesti s seboj, ker sem simpatična. Trenutno sem v kleti, kjer najraje spim. Jem evkaliptusove liste in pijem vodo. DAŠA GRAF OŠ IVANA CANKARJA LJUTOMER Puberteta je čas, ko postanejo za nas starši tečni in neubogljivi. Mi lahko kdo pojasni, zakaj jim gre tako na živce malo razmetana soba ali gledanje televizije malo dalje v noč? Zaradi tega nihče ne bo izdihnil in zemlja se ne bo stresla. Ampak, kako jim to dopovedati? Kot dojenčki so ... Vsaka moja zgodba kaže na poseben način njihovo nezrelost, njihove napake, neutemeljene strahove in skrbi. Spomnim se dogodka, iz katerega sem se dosti naučila, tako da sedaj lažje shajam s starši. Bil je začetek poletja. Sonce se je na nebu veselo smejalo in me vabilo. Šolo sem uspešno prestala. Imela sem že vse načrtovano - od letoviškega kraja do prtljage. Obstajal irt Irt ort rt« rtrrtRIrtmrtoL• rlrtv/rtliomo da bodo navdušeni nad mojimi načrti. Kako sem se zmotila! Prva in temeljna napaka je bila, da sem kar na vrat na nos odhitela z novico na njihova ušesa. Navdušeno sem pripovedovala, kam bom šla, njuna obraza pa sta bila mrka in skoraj jezna. »O, o ...I« In že sem poslušala tisoče neutemeljenih razlogov proti. Je že kdo slišal, da se lahko ob množici ljudi na plaži utopiš v slanem morju? Da lahko kljub kremi z visokim zaščitnim faktorjem na koži dobiš raka? Vsako bi se smejal takim razlogom. Na koncu sta morala tudi moja starša priznati poraz. Zmagala sem, preživela na morju nepozabne dni in spoznala neprecenljive prijateljice. SIMONA GOMBOC VESTNIK 20. julij 2000 NA SCENI Besede srca Tebi, ki si mi spremenil življenje Bilo je natanko pred trinajstimi meseci. Bila sem sama, večkrat osamljena kot ne, žalostna in že sama sebi odveč. Prijateljice sem seveda imela, toda kaj, ko mi to ni bilo dovolj. Veliko več bi mi pomenila družba z eno samo osebo, ki ji lahko zaupam, ki me nikoli ne bi izdala in me nikoli ne bi pustila ne cedilu, osebo, s katero se lahko pogovorim in kateri se lahko potožim. Vsem sošolkam sem po tihem zavidala, da imajo že skoraj vse fante, jaz pa še ne. Počutila sem se manjvredno, še posebej takrat, ko sem bila v njihovi družbi. Sama sebe sem zanemarjala, nisem se ljubila, kaj šele, da bi kdo ljubil mene. Drugega mi ni preostalo, kot da sem se tolažila s tem, da sem lahko srečna, saj sem uspešno končala šolo in nisem imela nobenih drugih težav. Tolažila sem se, da tudi jaz ne morem imeti sreče na vseh področjih. S tem sem se morala sprijazniti. Toda tudi zame je prišel čas, ko sem spoznala, da mi je tudi v ljubezni sreča naklonjena. Čeprav te sreče nisem odkrila pri petnajstih, sem jo pri osemnajstih in zato sem sedaj toliko srečnejša. Takrat sem namreč spoznala tebe, prijetnega fanta, s katerim sem skupaj še danes in nama teče že štirinajsti mesec najinega skupnega druženja. Zelo sem srečna, da sem dobila to, kar sem si vedno želela. Fanta, ki ni kakršen koli, ampak fanta, ki je nekaj posebnega. Posebnega pa zato, ker ima srce in ne kamen, kot ga ima veliko fantov. To, da ima srce, pa pomeni, da me ima rad, mi pomaga, zaupa, me spoštuje, skra Najboljša pesem skavtov iz Gornje Radgone * - * Gornieradgonski skavti, četa Murinega rokava, so se v začetku julija odpravili na enajstdnevni tabor v Krašče, ki so ga naslovili Vsi za enega, eden za vse, organizirali na so qa mladi voditelji skavtske skupine Klaudija Reiter, Marko Steiner m Alojz Kačičnik Poletni tabor, ki je vrhunec skavtskega leta, je potekal v zelo sproščenem razpoloženju ob Ferencovi turistični kmetiji v bližini Ledavskega jezera, kjer so dnevi minevali ob obilici smeha in veselja v znamenju razmh aktivnosti. Tako je pet voditeljev za 29 skavtov med enajstim in šestnajstim letom starosti pripravljalo zanimive igre pohode po okolici, v manjših skupinah pa so ob.skali sosednje kmetije kjer so pomagali pri delu in nato na kmetiji tudi prespali. Vrhunec tabora je bH obisk Skavtfesta v Postojni, kjer poteka vsakih pet let .zbor najbolj izvirne skavtske Radaone so dosegli prvo mesto s pesmijo Bodimo pnpra- S «X s"8"’"- '““ * bl,a X zmaaosi In srečnih trenutke«, zadovoljstvo mladih skavtov pa je bilo v poma znidyu ,, njjhOvo delo prostovoljno in je zanje nasmejan najvecje veselje voditeljemjajje njin^ darja b tka, da je do mene dober in mi nikoli ne želi nič slabega. Zato se ti, dragi moj fant G., zahvaljujem za ljubezen, ki mi jo daješ, in hvala ti, ker si spremenil moje žalostno življenje v srečo in veselje. Hvala ti za vse in verjemi, da imam tudi jaz tebe močno rada. Ostani takšen, kot si! Tvoja mišika M. N. Ko so sanje uničene Iščem pot do srca, ki je v mojem srcu. Iščem mir in svobodo. Moje življenje je katastrofa. Ljubim, ljubim iz vsega srca, a kaj mi pomaga, če mi ljubezen ni vrnjena. Iskala sem te v mojih sanjah, kot da bi bil princ mojih misli. Žal se je čas zame iztekel, konec je. Vedno bom iskala sanje in enkrat bom v njih našla tebe, vendar se je najin čas iztekel, ostala sem nesrečna. Kljub temu si zapisan v mojem srcu in tam boš večno ostal. Poglej, poglej v moje oči in videl boš, kar bi moral že zdavnaj. Zazri se vanje in poišči resnico. Resnica je delček tebe, saj ti si delček mene. V mojih mislih za vedno! A. R. Nataša C. Takoj po otvoritvi festivala Meja na reki v Gornji Radgoni se je dogajanje preselilo pred Kompas, kjer je nastopil igralec Janez Škof kot glasbenik na harmoniki s skupino Čompe, ki jo sestavljajo: Neda Zinaič (violina in kontrabas), Silvo Zupančič (kitara), Žiga Saksida (saksofon), Breda Krumpak (saksofon) in Janez Habič - Džoni (tolkala). Posrečena mešanica hitre, ritmične, poživljajoče glasbe in baladnega stila pesmi Daneta Zajca in Edvarda Kocbeka je prijetno presenetila kakšnih sto petdeset poslušalcev z obeh strani meje. Nenavadna preobleka pesmi, zelo duhoviti Janez Škof (»Slovenia is a very, very, very small country...«), ki je nekajkrat celo pozabil tekst, a je to nekako »pasalo« v obešenjaški nastop skupine, ter cirkusantski, a nepretenciozni Čompe so kar nekako silili k pozornemu poslušanju komadov in besedila. Čeprav kritiki označujejo stil skupine Čompe za sodobno cirkusantsko muziko, imajo v sebi toliko elementov, da bi lahko Usoda Komaj devetnajst ji je bilo, vendar ljubila te je, ljubila kot nikogar tako. Takrat bil je maj, takrat bili so časi, ki jih ne bo več nazaj. Se spominjaš, ko sta se z roko v roki sprehajala po dežju, ko pil si ji dežne kapljice z oči in ona objela te je močno in šepetala na uho, da samo ti na svetu si za njo - ljubila sta se. A usoda odločno dejala je NE. Videl si jo, ko stekla prek ceste je, vsa srečna, vesela, polna življenja, saj hitela je tebi v objem, a naenkrat samo še dim in hrup avtomobilskih zavor. Zagledal si jo sredi mlake krvi in z grozo v očeh spoznal, da ona ne živi več, da so prekrižane vse vajine še neprehojene poti. Sklonjen nad njeno mlado negibno telo si s solzami v očeh spoznal, da se tudi zate je življenje končalo, saj dekle, ki te je ljubilo, se ne bo več vrnilo. Tiho sedaj premišljuješ in ne moreš dojeti, da vaju starši in zlobni jeziki sosedov niso uspeli ločiti, a kruta usoda vaju je. Usoda vaju je brez slovesa, poljuba, objema za vedno ločila, dekle je v nebo med zvezde izročila, tebi pa žalost in bolečino je pustila. mirno nastopili na kakšnem pomembnem mednarodnem etno - pa tudi drugem - festivalu. Večkrat nagrajenega igralca Janeza Škofa, rojenega v Medvodah, pa glasba spremlja že od malih nog kot njegova velika ljubezen. Njegovo igranje harmonike nam poleg igranja Rikija Zadravca v zadnjih tednih spet dokazuje, da ta inštrument vsebuje veliko več kot samo narodnozabavno raztegovanje. Skoraj obvezno je zato poslušanje CD-ja Ogenj v ustih, ki sta ga izdala Škof in pesnik Dane Zajc in ki ga je v časopisu AirBeletrina znani recenzent Aleš Debeljak ocenil kot vrhunec umetnosti. TOMO KOLEŠ FOTO: NATAŠA JUHNOV! strogo zaupno Robiju Ura je polnoč, a jaz še vedno mislim nate. Kamorkoli se ozrem, vedno te vidim le pred seboj. Sploh ne veš, kako me mučiš, in sploh ne veš, kaj mi pomeniš. Ljubim te, kako naj ti dokažem? Rada bi bila tvoja, ampak vem, da ti nočeš usta moja. Ura že je ena, a jaz še vedno mislim nate, zdaj pa bom zaspala in v sanjah te iskala! Vemo, da je v prostočasnih aktivnostih mladih pogosto zraven tudi kak fotoaparat, ki zabeleži marsikaj zanimivega iz življenja mladih. Poletje je še posebej tak čas, ko se veliko dogaja, zato vas vabimo, da nam pošljete kako fotografijo o tem, kako ste se zabavali, družili, ali sploh kakega zanimivega prizora, ki ste ga uspeli ovekovečiti s fotoaparatom. Za pokušino tokrat objavljamo fotografijo, ki smo jo naredili sami, in verjamemo, da imate vi v svoji zbirki fotografij kakšno podobno ali boljšo. Fotografije pošljite na naslov Vestnika v Ulico arh. Novaka 13 v Murski Soboti in s pripisom Na sceni. Zraven pripišite še svoj naslov, saj bodo dobili pošiljatelji objavljenih fotografij praktične nagrade. J. GABOR Foto: Mladi, svobodni in zadovoljni Napovednik koncertov Ljubljana 1. avgusta: Lou Reed, Križanke 30. in 31. avgust: The Magic of the Dance (Irska) 6. september: Lee Scratch Perry + Mačka B + Sunny Orchestra Gradec 20. -22. julija: Al Di Meola, Summer Musič Festival Tarvisio/Trbiž 21. julija: Jorge Ben Jor, Piazza Unita 22. julija: Al Jarreau, Piazza Unita Vaša pisma, vaša čustva, vaša mnenja! Cvet Bil je cvet v črni grapi, predajal se je .vetra sapi, bil je ves osamljen, ovenel, saj ni vedel, za koga naj bi dehtel. Zagledalo gaje dekle, ki tam sprehajalo se je, že na pogled vzljubila je cvetlico, jo negovala, zalivala z vodico in cvetica je zaživela, pognala prve brste, svoje prekrasne cvetove, najlepše, karjih je zemlja premogla. Tako je dekletu povrnila za trud in ljubezen, za vsak njen dotik nežen. Bil je cvet v črni grapi, ljudje vzdihovali so kot krapi, saj grapa ni več črna bila, dekle jo je prebudila, bila je grapa polna cvetlic, ki osrečila je marsikoga žalostnih lic. Sonja Počitnice Sonce sije mi toplo, telo ogreva mi močno. Skozi okno strmim in si tebe močno želim. Jočem jaz, joče mi srce. Pogrešam te, ne veš, kako močno želim ob sebi si te. Dolgi mi bodo dnevi, še daljše noči. Po tebi hrepenela bom, o kako pogrešam te. Zakaj počitnice zdaj so, zakaj ne more videti te moje solzno oko. Solza polzi mi po licu, tiho pada mi na tla. Pogrešam te, želim si te ... »Ghost« 11.5.2000 Ko zaprem oči, v mraku se mi zdi, da z mano si ti, mokro tvoje je telo, ko v očeh poljubljaš me, mokre tvoje ustnice z mano se igrale bi. In potem zgodi se to, da zunaj zazvoni in tebe več ni! Mateja Z. Samo ime Vem kako ti je ime, pa vendar ne vem, kdo si. Kdo sem jaz in kdo si ti, Budimpešta 2. avgusta: Lou Reed + Chumbavvam-ba, SzigetFestival 3. avgusta: Suzanne Vega, Sziget Festival 6. avgusta: Clavvfinger, Sziget Festival 7. avgusta: Bad Religion, Pepsi Festival 7. avgusta: Bloodhound Gang, Sziget Festival 8. avgusta: Oasis, Sziget Festival 18. -19. avgusta: Hundred Gypsy Vio-lins, Gypsy Festival 4. septembra: Enrique Iglesias, Kiss-stadion sprašujem se zdaj, a odgovora ne vem. ... in nekoč ostalo bo le moje in tvoje ime. Da, samo ime je večno ... Tamarine Kje so ti časi? Sonce tone v morje, počasi gre za obzorje. Morje tiho šumi in narahlo valovi. Gledam vse to in zdi se mi, da spet so tisti časi, ko bil si ob meni ti, ko šepetal si nežno mi v uho, da ljubiš le mene srčno. Kje so ti časi, ko sprehajala sva se po plaži, ko skupaj preštevala sva zvezde in pil si mi z obraza kaplje dežne. Miša Prosti pad Depresija, depresija v glavi se mi zvija, ne morem je premagati, kaj šele preboleti, samo še slabe misli se mi v glavi podijo, še zadnje veselje do življenja mi spodijo. Bili so dnevi, ko sem bil čisto na dnu, prebujal sem se v tistem mračnem snu, nato stopila k meni je mavrica, tako začela znova se je pravljica. A zdaj, ko spet sem sam, čeprav v srcu in duši jo imam, znova trta mi na vrata, depresija, depresija, ko bi ta mrak bil samo ilizuja, a ne, noče zapustiti me, sovražim te trenutke, hočem zatreti te mračne presledke. Ne gre, ne gre - hočem nazaj v mavrični sijaj, tam mi je toplo, vedno mi bo. Zmeden, zmeden se sprehajam po ulici, oblaki so ostali še vedno in zakrivajo mojo Mavrico. Jaz hočem le nazaj, v Mavrični sijaj. Ne zapusti me, ne odidi še, vedi, da tvoj nasmeh, objem potrebujem, brez njega sem izgubljen, brez Tebe ugasne še zadnja luč in ostal bom slep v temi, se skrival sam v sebi... Sašo (YesterdaY) 22 DOBRO JE VEDETI 20. julij 2000, WI1 OVEN BIK DVOJČKA RAK LEV DEVICA TEHTNICA ŠKORPIJON STRELEC KOZOROG VODNAR RIBI Pomurske lekarne razkrivajo Ona: Po napornem tednu se ti bo odvalil kamen od srca. Rešila se boš nadležnih znancev, poleg tega pa boš spoznala nekoga, ki ti bo v prihodnosti še dosti pomenil. Več pozornosti posveti svoji zunanjosti! On: Navdušenje te bo zaneslo na povsem negotova pota, a se bo vse skupaj izteklo na najboljši mogoči način. Poslovni uspehi se bodo pokazali malo kasneje, vendar se ti tudi sedaj ni potrebno prav nič bati. Ona: Dobra novica te bo povsem pomirila, nekdo pa bo to prav lepo izkoristil. Obeta se ti prijeten in romantičen konec tedna, iz katerega lahko nastane trajnejša zveza, zato nikar preveč ne omahuj, ampak... On: Vse bo še dobro, le pohiteti bo treba. Tvoji načrti so povsem uresničljivi, toda za to je potrebno še kaj več kot samo dobra volja. Prijatelj ti bo ponudil finančno pomoč, o kateri se splača podrobneje razmisliti. Ona: Čustva ti bodo pokvarila načrte za konec tedna, vendar bo, gledano dolgoročno, to prav izjemna »naložba«. Nikar ne dopusti, da se ti vse skupaj izmuzne iz rok. Prijeten večer se bo prelevil v še prijetnejšo noč. On: Bližajo se trenutki, ko boš do vratu v delu. Na neki način ti bo to tudi všeč, saj boš lahko končno dokazal svojo resnično vrednost in sposobnosti. Slaba stran pa je, da bo trpela ljubezenska plat življenja. Ona: Obiskala te bo nepričakovana sreča, ki bo le prehodnega značaja. Seveda to še ne pomeni, daje ne boš do konca izkoristila. Pazi se prijateljevih namenov, saj so vse prej kot odkriti in prijazni. On: S prijateljico se boš imenitno zabaval in kaj hitro se lahko zgodi, da prijateljstvo preide v trajnejšo zvezo. Dobro pa bi bilo, če bi se posvetil‘tudi svojim obveznostim, saj bo drugače vlak odpeljal brez tebe. Ona: Pripravi se na neljubo spremembo, ki bo dodobra zmedla tvoje ljubezenske načrte. Na dan bodo privreli občutki ljubosumja, ki pa ti lahko samo škodujejo. Najbolje bo, da poskusiš ohraniti kar se da mimo kri. On: Pazi, da se ne opečeš, ko se o pojavil nekdo, ki ima povsem drugačne argumente, ki pa so podkrepljeni s konkretnimi dokazi. Toda kopriva ne pozebe in tudi tokrat se boš izvlekel iz neprijetne situacije. Ona: Dosegla boš skoraj vse, kar si boš želela, toda vprašanje je, ali boš nato sploh zadovoljna. O neki stvari se boš morala odločiti precej na hitro, čeprav si boš želela kar se da omahovati. On: Tudi tebi bo končno posijalo sonce. V prihodnjem tednu se ti obeta ugoden razplet poslovne avanture pa tudi finančni učinek ne bo izostal. Le tako naprej in nikar se ne oziraj na nasvete nasprotnega spola. Ona: Nepričakovan pripetljaj bo povzročil, da boš na nekatere ljubezenske zadeve gledala povsem drugače kot doslej. Nad to spremembo bodo začudeni tudi tvoji prijatelji, predvsem pa oseba, ki ji bo vse to tudi namenjeno. On: Pomotoma se boš obrnil na napačno osebo, kar te lahko stane prenekatere priložnosti. Poizkusi biti kar se da previden, saj se ti lahko zgodi, da boš dobil nož v hrbet. In nikar ne zanemarjaj svojega načetega zdravja. Ona: Prevroča čustva se ti bodo še precej maščevala, saj boš krajši konec potegnila prav ti sama. Toda še vedno bo čas za popravni izpit, le da bo tokrat vse skupaj precej težje in predvsem bolj zapleteno. On: Pomisli tudi na svoje prijatelje, saj boš v nasprotnem primeru kaj hitro ostal sam. Prijetna stran uspeha je predvsem v tem, da ga znamo deliti in tako osrečiti tudi druge. Premisli in ukrepaj, če ne, bo prepozno. Ona: Ne poskušaj ustvarjati videza, da si stanovitna, saj ti tako ali tako ne bo nihče več nasedel. Je že tako, da je tvoja preteklost prepolna kratkih avantur, ki imajo žal tudi nekaj slabih posledic. On: S pretiravanjem lahko preslepiš marsikoga, vendar pa ne tistega, ki te pozna že od ranega otroštva. Raje odkrij svoje srce in težave, saj boš tako kaj kmalu opazil, da si v svojih stiskah vse prej kot osamljen. Ona: Posrečila se ti bo izpeljava načrta, ki ga že dolgo pripravljaš. Kasneje se bodo stvari precej zapletle in potrebno bo kar precej spretnosti in domiselnosti, da se boš izkopala iz nastale situacije. On: Bodi previdnejši, saj ti nekdo prav vneto pripravlja zanko, v katero naj bi se ujel. Prijazen nasmeh se lahko kaj hitro spremeni v posmeh, vendar bo takrat že prepozno. Raje malo pohiti. Ona: Jezik te bo tokrat pustil na cedilu in noben izgovor ti ne bo kaj prida pomagal. To, kar si si skuhala, boš morala tudi pojesti, pa naj bo še tako vroče. Prijetno presenečenje pa te čaka prav tam, kjer ga najmanj pričakuješ. On: Čeprav se ti bo od začetka dozdevalo, da si zašel v popolnoma slepo ulico, se bo kmalu pokazalo, da ni tako. Glede poslovne strategije, za katero si se odločil, pa še ne bo kakšnih konkretnih rezultatov. Ona: Krivična boš do svoje prijateljice, ki ti hoče samo dobro. Kako dolgo boš še hodila po svetu z napol zavezanimi očmi? Konec tedna pa se ti vseeno obeta vsaj delna izpolnitev tvojih vročih ljubezenskih želja. On: Imaš srečo, da z lahkoto pozabljaš vse, kar je v tvojem življenju neprijetnega in preživetega. Več pozornosti pa boš posvetil radovednim očem, ki že dalj časa sledijo tvojim včasih celo smešnim avanturam. zdravilne skrivnosti Vrste termometrov Digitalni termometer Trenutno se največ uporabljajo digitalni termometri, ker so nezahtevni, temperaturo izmerijo v relativno kratkem času, s signalom nas opozorijo na končano meritev in jih zlahka očistimo. Slaba stran je trajnost baterije, ki ima zmogljivost nekaj let. Če termometra dolgo ne uporabljamo (recimo leto dni) rezultati niso zanesljivi. Digitalni termometri obstajajo tudi v mini izvedbi, npr. kot cucelj za me- rjenje temperature pri dojenčkih. Ideja sicer ni slaba, vendar veliko dojenčkov ne mara cucljev, če pa že, hitro ugotovijo, da ta cucelj ni »pravi«. Živosrebrni termometer Uporabljamo ga že sto let. Mlajše uporabnike moramo mogoče opozoriti, da moramo termometer pred ponovno uporabo stresti ali pod hladno vodo znižati stolpec živega srebra, saj to v dobi digitalnih stvari vsakemu ni več jasno. Če ostane steklena lupina nepoškodovana, je termometer uporaben tudi desetletja. Dodatna prednost Združenje potrošnikov Pomurja svetuje Popravilo tiskalnika Stranki se je pokvaril tiskalnik v garanciji. Odnesla ga je na popravilo in čakala na obvestilo, da je popravljen. Ker se to ni zgodilo, nas je poklicala in prosila za nasvet. Ker je tiskalnik na popravilu že več kot 45 dni, smo ji svetovali, da .od trgovine, kjer je blago kupila, zahteva zamenjavo tiskalnika z novim. Če ji ga ne bi hoteli zamenjati, pa naj zahteva vrnitev kupnine. Stranka jim je svojo zahtevo sporočila in čez nekaj dni nam je sporočila, da so njeni zahtevi ugodili -dobila je nov tiskalnik. Reklamacija čevljev Boj ali manj skoraj vsi poznamo ženske moderne čevlje ali sandale jih je kupila pred nekaj tedni, sta se podplata dobesedno prelomila. Sprašuje nas, kaj lahko zahteva od trgovine? V tem primeru je najbolje, da zahteva zamenjavo čevljev z novimi ali vrnitev kupnine (reklamacija za skrite napake je eno leto). Gospa se je odločila za drugo možnost. Že naslednji dan nas je obvestila, da ji je trgovina vrnila vplačano kupnino. Uradne ure za stranke so v ponedeljek in sredo od 9. do 12. in 15. do 17. ure, v petek od 9. do 12. ure. V torek in četrtek pa za naročene stranke od 9. do 14. ure. Tel. : (02) 5349 390, faks : (02) 5349 391, Trg zmage 4, p. p. 207, 9101 Murska Sobota. ANDREJ ČIMER, VODJA PISARNE ■ z debelejšim podplatom. Prav takšne je kupila gospa, ki nas je prosila za pomoč. Namreč na čevljih, ki Stati je zdravo! Riževa solata s tunino Kdor veliko sedi, kmalu začuti bolečine v hrbtu. Lahko si pomagamo z delovnim pultom, ob katerem stojimo. Sedenje je sicer udobno, vendar škoduje krvnemu obtoku, obremenjuje mišice in hrbtenico, zato bi morali delati sede in stoje. Višina pulta mora biti prilagojena naši višini. Določimo jo tako, da se zravnani postavimo pred pult in roke položimo v kot 90 stopinj. Če višina ustreza, morata plosko ležati na pultu. Kakšen je pritisk na ledvena vretenca? Kadar stojimo, je 100-odstoten, ko sedimo zravnano 140-odstoten, in če sedimo nagnjeni naprej, kar 190-odstoten. M. J. ■ NAROČNIKI VESTNIKA lahko svoje obveznosti poravnavate tudi mesečno. Obiščite vašo Pomursko banko, d. d., in skrb za plačevanje bodo prevzeli oni. Zapečena zarebrnica Koruzni ocvrtki Stročji fižol v solati Krhka marelična torta je, da meri brez baterije in tudi čiščenje je nezahtevno. Pri otrocih moramo izbrati pravilen model, primeren glede debeline za rektalno merjenje. Slaba stran te vrste termometrov je živo srebro in lom-Ijivost ter relativno težja vidljivost rezultata kot pri digitalnih termometrih. Pred nekaj leti je prišel na tržišče termometer, ki vsebuje namesto živega srebra zdravstveno neoporečno mešanico iz treh kovin. V primeru, ko se termometer zlomi, lahko razlito mešanico preprosto pobrišemo, medtem ko zahteva razbitje živosrebrnega termometra odstranitev med posebne odpadke. Ušesni termometer Center, ki nadzira temperaturo, leži v hipotalamusu ter ureja temperaturo telesa in notranjih organov. Prav ta temperatura je pomembna, ne glede na mrzle noge ali vroče čelo. Bobnič in hipotala- MURSKA SOBOTA KREMA ZA SONČENJE mus imata enako oskrbo s krvjo in zato tudi enako temperaturo. Termometer uvedemo v sluhovod, kjer meri, ne da bi se dotaknil bobniča, njegovo toplotno infrardeče sevanje. Termometer moramo natančno uvesti. Če merimo natančno po navodilih, ima ta termometer pomembno prednost. Meritev je končana v 1 -4 sekundah in jo zaznamo z zvočnim signalom. Nastavki za enkratno uporabo preprečujejo prenos klic. Vnetje srednjega ušesa in cerumen ali ušesno maslo nimata vpliva na vrednosti meritev. Ne uporabljamo pa ga pri vnetju v zunanjem delu ušesa. EDITH JOŠAR, MAG. FARM. SPEC. ■ V nedeljo, 16. julija, je bilo na sejmišču pri Agroservisu urski Soboti na voljo 16 rabljenih avtov. Tudi kupcev ni manjkalo, toda za nakup sta se odločila le dva. En je kupil Renault campus, letnik 1992, z 81.000 prevoženimi kilometri, zanj pa je odštel 350.000 tolarjev; drugi pa je kupil zastavo 101 skala, letnik 1990, 84.000 kilometrov, in zanjo plačal borih 150.000 tolarjev. ZNAMKA LETNIK I KILOMETRI CENA Mercedes 190 E 1,8 1993 64.000 2.100.000 SIT Mercedes 190 D 1985 136.000 1.200.000 SIT Peugeot 405 GR 1990 106.000 550.000 SIT Renault 19 GTS 1992 154.000 600.000 SIT VW GOLF 1,3 JX 1987 195.000 300.000 SIT Jugo 55 koral 1990 121.000 120.000 SIT Renault 5 diesel 1991 141.000 400.000 SIT VW pasat 1,8 i 1992 136.000 1.000.000 SIT Branko ČASAR, kuharski mojster v hotelu Diana Prevremo, prelijemo po opečenih zarebrnicah in po vrhu pokapljamo s kislo smetano. Damo v pečico in vse skupaj zapečemo. Koruzni ocvrtki 300 g moke, 20 g sode, 3 cl sojine omake, 300 g koruze (vložene ali zamrznjene), 5 jajc, sol, poper, olje za cvrenje Beljake zmešamo v trd sneg, dodamo rumenjake in enakomerno razmešamo. Dodamo moko s sodo, sojino omako, koruzo in začimbe. Vse skupaj rahlo premešamo. Pustimo stati 10 minut in nato z žlico zajemamo maso ter polagamo v razgreto olje. Zlato rumeno ocvremo in vroče ponudimo. Riževa solata s tunino 150 g kuhanega riža, 120 g konzervirane tunine, 80 g čebule, 100 g zelene paprike, 1 cl kisa, 120 g majoneze, 3 cl limoninega soka, sol, poper, solatni listi, limona Kuhan in ohlajen riž damo v skledo, dodamo narezano tunino. Čebulo in papriko narežemo na kocke, damo v kozico, zalijemo z vodo toliko, da pokrije vsebino v kozici, solimo in kisamo. Kuhamo pet minut, nato odcedimo in ohladimo. Ohlajeno dodamo mešanici riža in tunine. Primešamo majonezo, limonin sok in začinimo. Rahlo premešamo, ohladimo in ponudimo v stekleni skodelici tako, da skodelico obložimo s solatnimi listi in nanjo damo pripravljeno solato, ki jo okrasimo z limonino rezino. Zapečena zarebrnica 720 g svinjskega kareja (4 zarebrnice), 150 g čebule, 180 g paprike, 200 g paradižnika, 100 g šampinjonov, 100 g kuhanega fižola, 15 cl belega vina, 20 cl vode, 15 cl kisle smčtane, sol, poper, lovorjev list, timijan, feferoni, 5 cl olja Zarebrnice v hladni vodi splahnemo, s krpo osušimo, na deski rahlo potolčemo, solimo in popramo. Na razgretem olju zarebrnice opečemo, nato jih preložimo v drugo posodo, na preostanku maščobe pa prepražimo na kocke narezano čebulo in papriko. Ko ovene, dodamo na kocke narezan paradižnik, sesekljane šampinjone in fižol. Vse skupaj premešamo, zalijemo z vinom, vodo ter začinimo z lovorjevim listom, timijanom in po okusu s preostalimi začimbami. Stročji fižol v solati 1200 g stročjega fižola, 5 cl bučnega olja, 5 cl kisa, 20 g česna, 1 kuhano jajce, peteršilj, sol Stročji fižol očistimo in v slani vodi skuhamo. Kuhanega odcedimo in ohladimo. Damo v skledo, prelijemo z razredčenim kisom, potresemo s sesekljanim česnom, peteršiljem in solimo. Narahlo premešamo, preden ponudimo, potresemo z naribanim jajcem. Krhka marelična torta Testo: 340 g moke, 100 g sladkorja v prahu, 1 jajce, 120 g margarine, 1 vanilin sladkor, 3/4 pecilnega praška, 10 cl kisle smetane Nadev: 80 g marelične marmelade, 100 g rozin, 2 cl sadnega likerja, 50 g mletih orehov, 50 g sladkorja, 40 g drobtin, 350 g olupljenih in izkoščičenih marelic Iz navedenih sestavin pognetemo krhko testo, pokrijemo in pustimo počivati 30 minut na hladnem. Nato testo razdelimo na tri enake dele. Prvi del na pomokani deski razvaljamo v velikosti tortnega modela. Testeno krpo položimo v pomaščen in z moko potresen model, premažemo z marmelado ter potrosimo z rozinami, ki smo jih prepojili s sadnim likerjem. Razvaljamo drugi del testa, z njim prekrijemo rozine in testo malo prebodemo. Potrosimo s polovico mešanice iz orehov, sladkorja in drobtin. Po posipu porazdelimo narezane marelice. Čez marelice posipamo še preostali orehov posip in vse skupaj pokrijemo s tretjo krpo testa. Pečemo v srednje vroči pečici 55 minut. Ohlajeno torto potresemo s sladkorjem v prahu. za zdravie in dobro počutje flSBI , 20. julij 2000 DOBRO JE VEDETI 23 Preprečimo poletne črevesne težave oletje je na vrhuncu, šolske počitnice so in začel se je čas poletnih dopustov. Žal je to tudi čas pojavljanja številnih bakterijskih in virusnih nalezljivih obolenj: črevesnih okužb, zastrupitev s hrano, potovalnih drisk, glivičnih kožnih bolezni, pikov različnih insektov, ki imajo za posledico poja- jajočih driskah z močnejšimi bolečinami ter sluzavim blatom je potrebna zdravniška pomoč. Driska je zlasti nevarna za majhne otroke in dojenčke. vljanje nalezljivih bolezni... Zakaj so črevesna obolenja pogostejša in nevarnejša v poletnem času? Temu botrujejo: visoke temperature, ki ustrezajo hitremu razmnoževanju bakterij v okolju, predvsem v hrani in pijačah, -večja poraba hitro pokvarljivih živil, kot so sladoledi, slaščice, pudingi, kreme, smetana, hitro pripravljene jedi iz mletega mesa .... -več množičnih javnih prireditev, - pogosto prirejanje piknikov na prostem, kjer večkrat niso zagotovljene niti osnovne higienske razmere za pripravo hrane, - več muh - prenašalcev bakterij. Bolezenske klice vnesemo v telo pretežno z okuženo hrano, okuženo vodo ali direktno z umazanimi rokami v usta. Najpogostejše bakterije, s katerimi se okužimo pri nas, so salmonele, kampilobakter, stafilokoki, rota virusi. Znaki obolenja nastopijo nekaj ur do največ nekaj dni po vnosu črevesnih bakterij ali virusov v organizem. Bolezenski znaki so bruhanje, trebušni krči, driska, slabost, povišana telesna temperatura. Trajajo nekaj dni, v hujših primerih tudi dalj časa. Največja nevarnost pogostega izločanja blata je izguba tekočine, izsušitev, ki jo včasih pospešujeta znojenje in bruhanje. Zato je med boleznijo nujno nadomeščati izgubljeno tekočino s pitjem čaja ali vode z dodatkom soli in sladkorja. Pri več dni tra- Kako preprečimo zbolevanje za črevesnimi nalezljivimi obolenji? de ne glede na to, kakšne barve so. Letos so najbolj vpadljive bele na rdeči ali temno modri osnovi in že rahlo spominjajo na mornarsko modo. Elegantne so videti na svilenem or-gandiju, ki s svojo prosojnostjo ple- meniti korak samozavestne ženske. Najbolj nora kombinacija so vsekakor roza pike (centimeter premera) na živo rdeči osnovi ali oranžne na roza osnovi. Le-te spominjajo na podobne vzorce iz šestdesetih in sedemdesetih Brezobrestni kredit Oblikovana z mislijo na vc V višini 10.000 DEM* (D+0%) do 3 let ali popust v višini 100.000 SIT. I *""" Gibanje Ob Dravi 3a, tel.: 02 783 82 81 let. Pike so lahko zanimive same po sebi, vendar jih lahko občudujemo tudi skozi plisirani poliester. Take so na krilu skiciranega modela, klobuku pa dajejo pridih igrivosti. Majhne pike ali kar pikice so eden najbolj prefinjenih vzorcev za bluze, ki so s svojo brezčasnostjo primerni za večne kom-bnacije. KARO vzorci so osnova škotskih oblačil. Pri oblačilih za golf je bil dovoljen karo z največ šestimi barvami. Danes pravila so in jih ni. Lahko jih spoštujemo ali ne; individualizem dopušča, da kombiniramo navadno z navadnim in nenavadnim. Karo vzorec se zdaj pojavlja v neskončno različnih oblikah in barvah. V nežnih pastelih je lahko pri vseh vrhnjih oblačilih; večji in kontrastnejši je karo, bolj moramo biti previdni, kako in s čim ga bomo nosili. KAČE IN TIGRI živijo daleč od urbanega sveta. Divjost prinašajo vanj vzorci teh redkih živali, ki se dominantno sprehajajo v oddaljenih krajih. Vzorci so mnogokrat le slaba kopija prave kože. Dovolj je že, da nas spominjajo na njih. Tigraste so in bodo kopalke minimalnih razsežnosti, t. i. bikini. Kačji vzorec se lahko pridružuje v najbolj nenavadnih barvah, kot so svetlo modra, rumena, oranžna, rdeča ali roza. Brez strahu ... Če bomo oblekli tigraste roza kopalke, ne bomo konkurenca PINK PANTERJU. Lahko smo celo privlačnejši. Ni večje moči kot presenečati in biti privlačen. Eden glavnih elementov v modi je presenečenje. Moda ima energijo, ko preseneča z novim in lepim. TATJANA KALAMAR ■ ■333 - piti moramo le higiensko primerno pitno vodo, če take ni v naravi, pijemo ustekleničeno vodo, - uživamo le sveže pripravljeno in higiensko neoporečno hrano, - surovo sadje in zelenjavo pred uživanjem obvezno operemo v čisti vodi, - skrbno umivamo roke pred jedjo, pred pripravo hrane in po opravljeni potrebi, - skrbimo za urejene sanitarije, tudi ob prireditvah na prostem, in stalno vzdrževanje higiene v njih, - muham in živalim preprečimo dostop do človeških in živalskih iztrebkov ter hrane. Na potovanjih po tujih državah, zlasti nerazvitih, pijemo le ustekleničeno vodo ali druge pijače zanesljivega izvora, steklenice odpiramo sami ali jih odpirajo v naši navzočnosti, Ledu se izogibamo, ker za njegovo pripravo ni vedno uporabljena neoporečna pitna voda. Hrana naj bo dobro prekuhana in še vroča zaužita. Izogibamo se uživanju školjk, na ulici pripravljene hrane, sladoleda in slaščic, ki stojijo dalj časa. Od sadja zbiramo le tiste vrste, ki jih olupimo pred uživanjem ali operemo v čisti vodi. Tu vedno velja pravilo: »Skuhaj, olupi ali ne jej«. ZORICA LEVAČIČ, DR. MED., SPEC. EPIDEMIOLOGIJE« VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju. Cene (SIT) na tržnicah Sadje in Pomurka Trgovina Gornja zelenjava Zelenjava M. S. Radgona Ljutomer Maribor Jabolka................. 143..........250....... 180-200...........250 Hruške................. 300...........400........300-400...........400 Pomaranče.............. 192...........200...........: 200..........250 Limone................. 268.......... 250.............290..........320 Banane................. 150...........200............ 169..........200 Kivi................... 460...........500............ 500..........450 Suhe slive............. 998...........800 700........1.000 Orehi, jedrca......... 990 .......... 980 800 ....... 1.000 Solata................. 270 250.............250..........270 Sveže slive.......................... 300.......... 400...........400 Rdeče grozdje......... 999............800.............650..........900 Zeleno zelje ,.......:.. 68.......... 100............100...........100 Rdeče zelje............ 170......................... 150 ......... 180 Kumare................. 162 180........... 180.......... 190 Korenček...’.......... 162........;... 250...........200...........250 Paradižnik............. 199.......200-250............240.......200-250 Paprika................ 350...........400............350.......400-500 Stara čebula........... 130............ 80.......... 100.......... 100 Mlada čebula.......................... 150...........200...........200 Mladi krompir........... 54............ 90.............70...........90 Stari krompir.......................... 50.............70...........80 Stročji fižol.......... 270......... 500.......... 500......... 550 Peteršilj.............. 330............400...........500........ 550 Cvetača................ 320............300...........250...........300 Breskve................ 269............300...........250...........300 Borovnice.......................... 1.200............900.........1.300 Ananas................................ 400 400...........450 Por.................... 370............350...........400...........400 Borovnice.......................... 1.200............900 ....... 1.300 Marelice............... 340....330-460...............440...........400 Ohrovt................. 196..........................250...........250 Lubenice................ 99.......... 140........... 100.......... 150 Mandarine........................................... 200...........300 Bučke................. 160........... 300............200...........350 Grenivke............... 492...........250........... 290...........300 Suhe fige.............. 930...........800............800...........900 Nektarine ........................... 350............350...........370 Suhe marelice....... 1.330.........1.000.......... 1.200........1.200 Dinje .............................. 250............300...........300 Česen ................. 440...........400............400...........400 Melancane........................... 350............250...........350 Šampinjoni............. 660.......... 700............700...........700 Sveže fige........................... 500............400...........500 Belo grozdje......:... 999........... 800............650...........900 Fižol v zrnju......... 321 .......... 350............300...........400 VINTERŠPORT s ■ : do 50% vintersport Trgovine za zmagovalce V Mercator Centru Murska Sobota Plese 1, Murska Sobe.? ■ V Mercator Centru Ljubljana Cesta Ljubljan ■ ? brigade 33, Ljubljana V Mercator Centru Novo mesto Podbevškova 4? o mesto ČEKI ŠE NISO REKLI ZADNJE BESEDE! Pri Petrolu smo poskrbeli, da boste kurilno olje lahko plačevali s čeki tudi v prihodnje! Odločite se lahko za takojšnje plačilo, plačilo na tri ali šest obrokov. Informacije o natančnih cenah, dostavi in prodajnih mestih dobite na najbližjem bencinskem servisu, olje pa lahko naročite tudi po internetu: www.petrol.si PETROL Skladišče: Murska Sobota Bencinski servis: BS Rogašovci 02 537 15 60 02 558 84 20 24 V BESEDI IN SLIKI 20. julij 2000, VESTNIK V Ocinju so žegnali zvonik Rock maraton v Petišovcih Zmagala skupina Khons iz Lendave Sodelovalo 28 glasbenih skupin Petišovcih so v petek in soboto kljub slabemu vremenu uspešno izvedli Rock maraton, glasbeno prireditev, na kateri je sodelovala 28 glasbenih skupin iz vse Slovenije, dve iz Madžarske in ena iz Avstrije. Tudi ta prireditev je pokazala, da uspeh skupine Psychopath ni naključje, ampak je v Lendavi zelo dobra mlada generacija glasbenikov. Zmagala je namreč skupina Khons iz Lendave, skupina Juff, ki je prav tako iz tega mesta, pa je dosegla tretje mesto. Prvo nedeljo v juliju (natelovo) so krajani Ocinja, najmanjše vasi v rogašovski občini, končno dočakali žegnanje prenovljenega tristo let starega lesenega zvonika in obnovljenega križa na vaškem pokopališču. Ob finančni pomoči občine, KS Rogašovci, Zavoda za spomeniško varstvo Maribor ter ob pridnih rokah krajanov, katere, so spodbujali pri delu Žalikov Pišta, Gidiričev Karl in Smejov Vlado, sta ostala vsem, ki boste prihajali v to idilično vasico pod Serdiškim bregom, ogleda vredna zgodovinska spomenika, vaščanom pa zadovoljstvo, da njihov kraj z dobrim slatinskim vrelcem in še bolj pridnimi ljudmi - le ni Bogu za hrbtom in pozabljen. (M. Gaber) Državno srečanje mladih rocko-vskih skupin, ki je potekalo na peti-šovskem kopališču, so organizirali lendavska Zveza kulturnih društev, Sklad za ljubiteljsko kulturno dejavnost in Društvo ustvarjalne mladine iz Lendave. Kot sponzorji pa so med drugim sodelovali še Terme Lendava, ki so tudi zagotovile prostor za prireditev, Zavarovalnica Triglav, Občina Lendava in gostilna Lovec iz Petišovec. Nastopajoče so ocenjevali glasbeni strokovnjaki prof. Simon Lu-bšina, Vladimir Brlek, Bojan Kos in Jože Gerenčer, ki so soglasno ocenili, daje med nastopajočimi najboljša glasbena skupina Khons iz Lendave, ki je zmagala tudi po glasovanju obiskovalcev prireditve. Drugo mesto so prisodili skupini Pojoča travica iz Bovca, tretji pa je bila skupina Juff iz Lendave, ki igra funky-rock glasbo. Prireditev so končali v soboto z Dvesto trideset let krojaškega ceha eta 1770 je njena visokost Marija Terezija potrdila pravila turniškega krojaškega ceha. Dokument so Varašanci ohranili vse do današnjih dni. Ponosni pa so tudi, da se je v kraju ohranilo cehovstvo, četudi je zdaj v njem le malo mojstrov, ker jih pač ni, prevladujejo pa laiki. No, določeni običaji pa kljub temu živijo in krojaški ceh ima kar tristo štirideset članov, pa ne samo domačinov, ampak tudi iz drugih krajev. Na dvestotridesetletnico ceha so se vneto-pri-pravljali. Posebej^se je je veselil cehmešter Jožef Pal, žal pa slovesnosti ni dočakal, saj je nekaj dni prej umri. Na slovesnosti, ki je bila v nedeljo v kulturnem domu v Turnišču, so spomin nanj počastili z enominutnim molkom. Kdo bo poslej vodil ceh, ta čas še ni znano. Sicer pa je bila v nedeljo najprej cehovska maša, potem pa že omenjena prireditev. Na njej je podal bogat oris obrtništva in cehovstva Jože Bence, zbrane je nagovoril župan Jože Kocet, pele so turniške ljudske pevke, otroška dramska skupina pa je uprizorila skeč. - Foto: Š. S. organizaciji katoliške župnije Apače in njenega župnika Janeza Fe-rencka je bilo v nedeljo, 16. julija, ekumensko srečanje vernikov adventistične, binko-štne, evangeličanske in rimskokatoliške cerkve. Udeležilo se ga je okrog dvesto vernikov. Začelo se je z mašo, nadaljevalo pa popoldne. Udeležence je najprej nagovoril dr. Stanko Janežič, nato pa je dr. Milan Matjaž, profesor na TF v Mariboru, govoril na temo evangelij - moč in veselje. Potem je bila okrogla miza na temo kaj mi pomeni evangelij, vodila pa jo je evangeličanska duhovnica Vladimira Mesarič. Referate na to temo so prebrale: Jana Kerčmar ml. (evangeličanska cerkev), Nataša Pungračič (adventi-stična cerkev) in Agica Recek (katoliška cerkev). Iz njihovih del in razmišljanj izhaja strah zaradi velike nezaposlenosti, pojava mamil, naraščanja kriminala itd. Potem je stekla razprava, v kateri sta sodelovala tudi dr. Stanko Janežič in senior mag. Geza Erniša. Srečanje so sklenili s skupno molitvijo in pogostitvijo, ki so jo pripravili gostitelji. - Tekst in foto: L. Kramberger VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju. Kolednice v Odrancih______________ dvoranici vaškega doma v Odrancih je bila v nedeljo, 16. julija, prisrčna kulturna prireditev, na kateri so peli koled-niške pesmi. Na začetku je dr. Štefan Ferenčak povedal, da je namen te in podobnih prireditev ohranjanje in oživljanje kolednic. To so ljudske pesmi, ki so jih peli koledniki (po prekmursko: polažiči), ko so hodili od hiše do hiše in so za svoje petje prejeli dar. Ti obhodi so bili zlasti pred božičem, novim letom, na svete tri kralje, svečnico, tepežni dan. Koledništvo pravzaprav še živi, vendar zdaj koledujejo v glavnem otroci, nekoč pa so s petjem, instrumentalno glasbo in lepo besedo voščili tudi starejši. Na skoraj dve uri trajajoči prireditvi v Odrancih so peli ljudski pevci iz Dobrepolja na Dolenjskem, Ci-rkovec pri Ptuju, Rogatca, Gornjega Senika (Porabje), Čepinec oz. Markovec, Lipovec in Odranec (na posnetku). Srečanje financira Evropska zveza (program Phare), Radio Maribor ga je posnel in izdani bosta mednarodnim srečanjem RIO-Rock 3D 2000, kjer so še enkrat nastopile tri zmagovalne skupine, poleg njih pa še skupini Legkala-pacs in Ear Wax iz Madžarske ter Thats blues iz Avstrije. Ta.sklepni del je nastal v okviru programa Rio -rudarstvo in okolje, ki se financira v okviru malih projektov programa Phare Evropske unije. Na prireditvi so skupine prodajale lastne kasete in zgoščenke, poskrbljeno pa je bilo tudi za hrano, pijačo in prenočišče. J. GABOR ■ Mladi forum na Vaneči L..LL2 Pri Domu borcev na Vaneči je bil tabor, ki ga je pripravil Mladi forum Združene liste za Prekmurje. Udeležilo se ga je petindvajset članov iz klubov: MF Prekmurje, MF Ptuj in MF Hajdina. Prvi dan so imeli delavnico, v kateri so razpravljali o potezah nove slovenske vlade; drug dan pa so nameravali na pohod po stari partizanski poti, a jim je vreme načrt pokvarilo. Uspele pa so športne in zabavne igre. Tabor bodo imeli spet jeseni in nanj bodo povabili člane sorodne stranke iz nemškega Ingolstadta. - Foto: MF Vežica v Černelavcih Predvidoma do konca julija bo povsem nared pokopališka vežica v Černelavcih, ki so jo začeli graditi lansko jesen, stala pa bo 20.000.000 tolarjev. Naložba je načrtovana z referendumskim programom. Vežica je zelo sodobno grajena in opremljena. (M. H.) V Zelkovem gostišču v Pečarovcih je bila ob koncu tedna tako imenovana kulinarična delavnica, v kateri so pripravili pod strokovnim vodstvom učitelja kuharstva Dušana Zelka več kot trideset raznih jedi iz ajde oziroma ajdove moke. Gre za uresničevanje projekta čezmejnega sodelovanja (Slovenija, Avstrija, Madžarska), ki ga sofinancira program Phare. Vanj se je vključila tudi puconska občina in prek nje Kulturno-turistično društvo Moščanci. Cilj: prekmurska kuhinja naj ne bi bila prepoznavna le po bujti repi, bograču, prekmurski gibanici.... temveč tudi po dobrotah iz ajde. Kmalu bodo pripravili knjižico receptov za kuho in peko iz ajde, 12. avgusta pa bo v Moščancih na posebni prireditvi mogoče tudi pokusiti ajdove dobrote. - Foto: O. B. Ajdove dobrote Odličnjaki na OŠ Cankova udi letos je občina Cankova nagradile tiste, ki so bili vse šolsko leto najbolj marljivi. Nagradili so odličnjake četrtega in osmega razreda, saj menijo, da ta dva razreda pomenita določen prehod iz razredne na predmetno stopnjo oziroma prehod iz osnovne v srednjo šolo. Nagrajenci, ki so dobili iz rok župana občine Cankova Viktorja Voršiča knjige in enciklopedije, so bili: Uroš Flisar, Matej Gom-boc, Maruša Kerec, Aleksandra Ko-ler, Urška Lang, Tadej Šadl, David Vogrinčič, Urška Vogrinčič iz četrtega ter Julija Železen in Mateja Hari iz osmega razreda. C.K. ■ Petek, 21. 7. 2000 Televizijski spored od 21. do 27. 7. 2000 IV SLOVENIJA 1 9.50 Enajsta šola, oddaja za radovedneže 10.30 Neukročeni planet, ameriška serija 11.25 Alpe ■ Donava - Jadran 11.55 Waalo Fendo, senegalska drama 13.00 Poročila, šport, vreme 13.20 Podoba podobe 13.50 Slovenci v Avstraliji 14.40 Novakovi, tv-nanizanka 15 .05 Vsakdanjik in praznik 16 .00 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Lahkih nog naokrog 17.45 Spoznavajmo, ameriška serija 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Spring Awakenings, ameriški film 21.30 Deteljica 21.40 Polž v solati, tv-kabaret 22.25 Odmevi, šport, vreme 23.10 Konec tedna, tv-nadaljevanka 0.05 Polnočni klub 1.15 Brane Rončel izza odra 2.25 Spoznavajmo, ameriška serija TV SLOVENIJA 2 10.55 Hector, nizozemski film 12.30 Gore in ljudje: Pohorje 13.20 Leteči cirkus Montyja Pythona 14.20 Pot k slavi, športna serija 15.15 Kolesarska dirka po Franciji, prenos 17.20 Sarabanda za umrle ljubimce, ang. film 19.00 Parada plesa 19.30 Videospotnice 20.05 Wili Shakespeare, angleška nad. 21.00 Melodije morja in sonca - Mlada scena 22.05 Brat spanca, nemški film 0.10 J.A.G., ameriška nadaljevanka 1,00 Mortimerjeva, angleška nadaljevanka 1.50 Taksi, danska nanizanka POP TV 6.20 24 ur, ponovitev - 7.00 Šola golfa - 7.30 Obraz tedna - 8.30 Brez zapor z Jonasom - 9.30 Modna popotovanja - 10.30 Tri ženske, nad. -11.30 Divji angel, nad. - 12.30 Labirint strasti, nad. -14.00 Domače kraljestvo, nan. -14.30 Matlock, nan. - 15.30 Zakon v Los Angelesu, nan. - 16.25 Tri ženske, nad. - 17.15 Divji angel, nad. - 18.15 Labirint strasti, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Pobeg iz Absoloma, ameriški film - 22.00 Komandosi, nan. - 23.00 Milenium, nan. - 0.00 Patton, ameriški film - 3.00 24 ur KANALA 8,15 Dogodivščine Rokca in Binča, risanka - 9.15 Angela, nad. - 10.10 Luz Maria, nad. - 11.00 Oprah Show, ponovitev -12.00 Atlantis - 13.30 Princ z Bel Aira, nan. - 14.00 Jake in debeluh, nan. - 15.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 15.55 Oprah Show: O odnosih - 16.50 Angela, nad. - 17.40 Luz Maria, nad. - 18.30 Mamice, nan. - 19.00 Seinfeld, nan. -19.30 Stilski izziv - 20.00 Mladoporočenci - 20.30 Zmenkarije - 21.00 Simpatije, nan. - 22.00 Pri pujsu 2, ameriški film - 23.50 Milice, ameriški film - 1.20 Psi faktor, serija - 2.20 Dannyjeve zvezde, ponovitev TV IDEA - GAJBA TV 15,00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Kulturno - razvedrilno - Navigator - Žetev in mlatev po starem - Meja na reki - NK Mura: NK Partizan, reportaža -16.00 Na zdravje!, nan. - 16.30 Recept za zdravo ljubezen, nan. - 17.00 Teksaški mož postave, nan. - 18.00 Zvezdne steze, nan. - 19.00 Na jugi, nan. - 20.00 Melrose Plače, nad. - 21.00 Melrose Plače, nad. - 22.00 Živa, regionalni program - Tedenski komentar - Napoved športnih dogodkov - Iz soboške tržnice - 22.15 TV Pika: Kirurgovo srce - 22,45 Eugene Hideaway Bridges, koncert - 23,00 Novi nedotakljivi, nan. - 23.00 Krila, nan. - 0.30 Pri Addamsovih, nan. - 1.00 Pop bazar TV AS - KANAL 54 09.30 - Gnes, informativna oddaja. 10.00 - Foto Šimonka nagrajuje. 10.05 - Viva turistica, turistična oddaja. 10.55 ■ Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča. 11.25 - Glasbeni spoti. 12.00 - Videostrani. 15.30 - Gnes. informativna oddaja. 16.00 - Foto Šimonka nagrajuje. 16.05 - Viva turistica, turistična oddaja. 17.00 - Glasbeni spoti. 18.00 • Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča. 18.30 - Gnes, informativna oddaja. 19.00 - Iz našega arhiva. 20.00 - Glasbeni spot. 20.05 - Gnes, informativna oddaja. 20.30 - NK Mura pred pričetkom prvenstva, kontaktna oddaja v živo. 21.25 - Ekologija, ekološka oddaja. 22.00 - Moto šport, športna oddaja. 22.30 - Gnes, informativna oddaja. 23.00 - Videotop, glasbena od-daja. 23.45 - Glasbeni spoti. 00.00 - Erotika. 01.10 - Videostrani. TV HRVAŠKA 1 12.00 Dnevnik - 12.35 Labirint strasti, nad. - 13.20 Šola preživetja, serija - 14.20 Poročila - 14.30 Film - 16.00 Arabella, otroška serija - 16.25 Briljantina - 17.00 Novi Avstralci, dokum. oddaja - 17.30 Hrvaška danes -17.55 Zagrebška panorama - 18.20 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.10 Leta groze, nad. - 21.00 Tržnica: Hvar TV HRVAŠKA 2 14.20 Sharman, nad. - 15.35 Omerta L, nad. - 16.25 Urgenca, nan. - 17.10 Guldenbur-govi, nad. - 18.05 Hladna vojna, serija - 19.00 Hugo - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz -20.30 Velikani 20. stoletja - 21.30 Desiree, francoski film - 23.00 Čas je za jazz TV HRVAŠKA 3 14.50 Panorame turističnih središč Hrvaške - 16.45 Temni prehod, ameriški film - 18.30 Animavizija - 19.00 Tenis, prenos iz Umaga - 22.30 Veronikine skrivnosti - 22.55 Da-mon - 23.20 Tajni dnevnik Desmonda Pfeifferja, prvi del hum. serije (opomba: prenos nogometnega superpokala Dinamo - Hajduk) TV MADŽARSKA 1 15.30 Evropski parlament - 15.58 Poročila - 16.00 Prijemajo, magazin za trnkarje -16.25 Box-ulica - 16.55 Regionalni dnevniki - 17.05 Meja točk 2000 - 17.35 Telešport - 18.00 Dnevnik - 18.15 Telešport, vaterpolo, pokal Unicum - 19.30 Dnevnik, šport -20.00 Nova budimpeštanska dvanajstica - 20.10 Vrtiljak, madž. film (č.-b.) - 21.50 Dnevnik - 22.40 Drugi Al Capone, amer, film TV MADŽARSKA 2 15.00 Ni pravnomočno, šov - 15.30 Madžarska hiša -16.00 Šolska ulica - 17.30 72 ur, kulturna ponudba - 18.00 Koncert ob 90-letnici pevskega mojstra dr. J. Siposa - 19.30 Narodne vrednote - 19.40 Pravljica - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Naše stoletje - 21.00 Madžarska leta 2000 AVSTRIJA 1 6.10 Otroški program - 10.10 Specialisti - 11.00 Na jug - 11.45 Konfeti -12.10 Risanke - 14.55 Pacific Blue - 15.40 Zvezdne steze - 16.25 Herkul - 17.10 Princ iz Bel Aira -17.35 Vsi pod eno streho - 18.05 Glej, kdo tam razbija -18.30 Varuška - 19.00 Prijatelji - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Film po izbiri: Ko je Harry srečal Sally, Buli Durham ali Varuška - 21.50 Ptiči II, srhljivka - 23.15 Ni časa za smrt, srhljivka AVSTRIJA 2 13.40 Srečna družina - 14.25 Gorski zdravnik - 15.15 Bogati in lepi -16.00 Šov Barbare Karlich - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Stari - 21.20 Vsakdanje zgodbe - 22.10 Poročila - 22.35 Moderni časi - 23.10 Komisarka - 0.00 Čas v sliki Sobota, 22. 7. 2000 TV SLOVENIJA 1 9.15 Nanizanka 9.40 Enkratna Tilda, angleški film 11.35 Srebrnogrivi konjič, risanka 12 .00 Tednik 13 .00 Poročila, šport, vreme 13.30 Spring Awakenings, ameriški film 15.00 Bo) za hčerko, ameriški film 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Fračji dol, lutkovna nanizanka 17.05 Fliper in Lepaka, risana nanizanka 17.50 Na vrtu 18.20 Novi raziskovalec, ameriška serija 18.50 Risanka 19.05 Utrip 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Osamljeni planet, avstralska Serija 21.00 Festival melodij morja in sonca, prenos 22.50 Poročila, šport, vreme 23.20 MMS, razglasitev zmagovalcev 23.40 Konec tedna, tv-nadaljevanka 0.40 Vrtiljak, danska nanizanka 1.10 Vran, kanadska nanizanka 1.55 Mrtvi kot, ameriški film TV SLOVENIJA 2 8.30 Melodije morja in sonca' - Mlada scena 9.30 V telovadnici, brazilska nadaljevanka 9.55 Med zemljo in morjem, francoska nad. 10.45 Svetnik, angleška nanizanka 11.35 Jasno in glasno, kontaktna oddaja 13.00 Pravoslavna glasba skozi stoletja 13.30 50 let folklorne skupine France Marolt 16.30 Film 19.30 Videospotnice 20.05 Festival narodnozabavne glasbe Vurberk 21.05 Z zemlje na luno, ameriška nanizanka 22.00 Sobotna noč 0.00 Svetnik, angleški nanizanka POP TV 6.20 24 ur, ponovitev - 7.00 Brez zapor z Jonasom - 8.00 Osem prijateljev, risanka - 8.30 Računalničarji, nan. - 9.00 Hroščeborgi, nan. - 9.30 Knjižni molj Wishbone, nan. - 10.00 Zbornica, nan. - 10.30 Košarkarji, nan. - 11.00 Navihanka, nan. - 11.30 Mowgli, knjiga o džungli - 12.00 Modna popotovanja -12.30 Pop’n’roH - 13.30 Reka brez povratka, ameriški film - 15.30 Mala Daniela, nad. - 16.30 Strast in paradiž, nad. - 17.30 Biloxi Blues, ameriški film - 19,15 24 ur.- 20.00 Smrtonosno orožje, ameriški film - 22.00 Brez strahu, ameriški film -0.00 Srečen božič, gospod Lawrence, angleški film - 2.00 24 ur KANALA 8.00 Zajček Dolgouhec in prijatelji, risanke - 9.30 Družinske zadeve, nan. - 10.00 Nora hiša, nan. - 10.30 Prijatelja v krilu, nan. - 11.00 Brooklynski most, nan. -11.30 Mladoporočenci - 12.00 Nova misija Nemogoče, nan. -13.00 Kung Fu, nan. -14.00 Otok zakladov, ameriški film - 15.40 Ned in Stacey, nan. -16.10 Razkrite čarovnije, serija - 17.15 Užitki groze, serija - 18.00 Ko se zabava slabo konča, serija - 19.00 Plen, nan. - 20.00 Prepovedana ljubezen, ameriški film - 22.00 Zaveza časti, ameriški film - 23,50 Grehi preteklosti, ameriški film -1.30 Atlantis TV IDEA - GAJBA TV 10.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Tedenski komentar - Napoved športnih dogodkov - Iz soboške tržnice - 10.15 TV Pika: Kirurgovo srce - 10.45 Eugene Hideaway Bridges, koncert - 11.00 Pregled dogodkov tedna - 16.00 Sončarica, ameriški film - 18.00 Rojeni v svobodi, nan. - 19.00 Maggie, nan. -19.30 Jesse, nan. - 20.00 Stražar, nan. - 21.00 Dosjeji X, nan. - 22.00 Lisičke, ameriški film - 0.00 Pop bazar TVAS-KANAL54 09.30 - Gnes, informativna oddaja. 10.00 - NK Mura pred pričetkom prvenstva, ponovitev. 10.55 - ATV vam predstavlja, avtomotošportni TV program. 11.25 - Videotop. 12.00 - Videostrani. 15.30 - Gnes, informativna oddaja. 16.00 - Glasbena skrinja, glasbena oddaja. 16.40 - NK Mura pred pričetkom prvenstva, ponovitev. 17.35 -Glasbeni spot. 17.40 - SQ JAM, glasbena oddaja, 18.30 - Gnes, informativna oddaja. 19.00 - Iz našega arhiva. 20.00 - Glasbeni spot. 20.05 - Gnes, informativna oddaja. 20.30 - ATV vam predstavlja, avtomotošportni TV program. 21.00 - Bela svetloba, ameriški film. 22.30 - Gnes, informativna oddaja. 23.00 - Videostrani. TV HRVAŠKA 1 8.30 Poročila - 8.35 Raziskovalec, serija - 9.25 Otroški program -10.25 Zvezdne steze, nan. - 12.00 Dnevnik - 12.35 Tržnica: Hvar - 15.05 Poročila - 15.10 Robin Crusoe, amer, film - 17.05 Beverly Hills - 18.05 Melrose Plače - 18.55 Grimmove pravljice -19.30 Dnevnik - 20.10 Mednarodni folklorni festival, prenos - 21.30 Pozabi Pariz, amer, film - 23.15 Dnevnik - 23.35 Ples na glasbo časa, nad. - 1.25 Nočni filmski maraton TV HRVAŠKA 2 11.40 Labirint strasti, nad. - 15.05 Potovanja: ZDA - 16.30 Črno belo v barvah - 19.30 Dnevnik - 20.10 Zlata krila, han. - 21.00 Damon, nan. - 21.25 Svet zabave - 22.00 Pravi čas - 23.30 Umetnine svetovnih muzejev TV HRVAŠKA 3 13.00 Panorame turističnih središč Hrvaške - 16.15 Hišni ljubljenčki - 17.00 Koraki -18.00 Top D. J. Mag - 19.00 Tenis, prenos iž Umaga - 22.30 Šport danes (opomba: mogoče prenos juniorskega polfinala EP v košarki iz Zadra) TV MADŽARSKA 1 5,45 Vaška TV - 6.00 Zlati dim, magazin - 8.00 Za reformatorje - 8.10 Zanzibar - 9.30 Otroški šport - 10.00 Sobotni mozaik - 12,00 Zvon, poročila - 12.05 Bravo TV - 13.05 Beraška opera, angl, film - 14.55 Turistični mozaik iz Balatona - 15.15 Delta - 15.45 Naše stoletje - 16.15 Naše stoletje -16.15 Trend -16.50 Nogometno prvenstvo, prenos - 19.00 Lotoshow - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Satelit, kabaret - 20.35 Kumara, kabaret - 21.00 Takoj!, M. Vamos - 22.05 Johnny Mnemonic - begunec prihodnosti, ko-produkcijski film - 23.45 Angeli in žuželke, angl, film TV MADŽARSKA 2 7.26 Vaška TV - 7.40 Družina z jasnega - 8.30 Manjšinski program - 12,00 Reševalci, nan. -13.05 Prosim za avto, nan. -14.00 Filmski muzej -15.15 Letalska družba Modro nebo - 16.00 Tri želje - 16.30 Čar plesa - 17.25 Koktajl ekstremov - 17,35 Želeli ste -18.30 Šovprogram iz leta 1960 - 19.25 Kiip plus - 19.40 Pravljica - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Najstniška zabava - 21.00 Srečali se bomo v Sydneyju - 22.00 Madžari ob prelomu stoletja - 23,00 Ulica upanja, nan. - 23.45 Nočni program AVSTRIJA 1 6.20 Otroški program - 12.00 Šaljivec Carey - 12.25 Življenje in jaz - 12.45 Nick Freno - 13.10 Princ iz Bel Aira - 13.35 Dvojček redko pride sam - 13.55 Sabrina - 14.20 0 3 Austria Top 40 - 15.05 Beverly Hills 90210 - 16.35 Melrose Plače - 17.20 Jesse -17.45 Srček -18.35 Varuška -19.60 Šport -19.30 Čas v sliki - 20.15 Zevs in Roxanne, film - 21.50 Proti času, srhljivka - 23.15 Jackie Phan, akcijski film AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Vsakdanje zgodbe -10.15 Serengeti ne sme umreti, dokumentarni film - 11.35 Upornik iz Samare, pustolovski film - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Dediščina Pruggerhofa, film - 14.45 Sedem let smole, filmska komedija - 16.25 Dežela in ljudje - 16.55 Religije sveta - 17.05 Pogled v deželo -17.35 Živalski magazin - 17.55 Bingo -18.25 Konflikti -19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Vse je TV! - 21.50 Ljubezenske zgodbe in poročne stvari - 22.15 Poletni kabaret - 23.40 Vrnitev Rožnatega panterja, filmska komedija f^ORED / Četrtek, I r 27.7.2000 V SLO VENU Al .00 Risanka .10 Pod klobukom .00 Zgodbe iz školjke l40 Raziskovalec, ameriška serija i.30 Naravni barki Slovenije L08 Naokoli po Nemčiji 3.08 Poročila, šport, vreme 3.40 Portret Ivana Minattija 4.30 Pravičnik, francoska nadaljevanka 6.00 Slovenski utrinki 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Na liniji 17.20 Iz življenja Hrastkovih 17.45 Neukročeni planet, ameriška serija 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20 .05 Tednik 21 .05 Turistična oddaja 21.25 Novakovi, tv-nanizanka 22 .00 Odmevi, šport, vreme 22.55 Pisma - sreča pa taka, tv-nanizanka 23.35 Kulturno poletje 0.25 Slovenci v Avstraliji 1.15 Neukročeni planet, ameriška serija , TV SLOVENIJA 2 9.00 Iz dobrega gnezda, nemška nad. 9.45 Uboga mala bogatašinja. nadaljevanka 10.35 Grace na udaru, ameriška nanizanka 10.55 Murphy Brown, ameriška nanizanka 14.05 Svet poroča 14.35 Šport 16.35 Festival narodnozabavne glasbe 17.40 Družinski zdravnik, španska nad. 19.00 Nenadoma Susan, ameriška nanizanka 19.30 Videospotnice 20 .05 Leteči cirkus Montyja Pythona 21 .05 Pot k slavi, športna serija 22 .00 Izsiljevanje, ameriški film 23 .20 Hčere Simone de Beauvoir, nad. 0.10 Mrtvi prišleki, škotska nanizanka 1.00 Zora, ameriški nemi film POP TV 6.20 24 ur, ponovitev - 7.00 Šola golfa - 7.30 Obraz tedna - 8.30 Brez zapor - 9.30 Modna popotovanja - 10.30 Tri ženske, nad. - 11.30 Divji angel, nad. - 12.30 Labirint strasti, nad. - 14.00 Domače kraljestvo, nan. - 14.30 Sto najpomembnejših ljudi revije Time - 15.00 Wimbledon, prenos - 19.15 24 ur - 20.00 Moja punca 2, ameriški film - 21.45 Raztresena Ally, nan. - 22.35 Prijatelji, nan. - 23.05 Nikita, nan. -0.00 Besnilo, ameriški film - 2.00 24 ur KANALA 8.15 Dogodivščine Rokca in Binča - 9.15 Angela, nad. - 10.10 Luz Maria, nad. -11.00 Oprah Show, ponovitev - 12.00 Adrenalina, ponovitev - 13.30 Princ z Bel Aira - 14.00 Jake in debeluh, nan. - 15.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 15.55 Oprah Show. Hujšanje - 16.50 Angela, nad.- 17.40 Luz Maria, nad. - 18.30 Mamice, nan -19.00 Seinfeld, nan. - 19.30 Zmenkarije - 20JJO Lepi časi, nad. - 20.50 Ves širni svet, ameriški film - 22.50 Bob, nan. - 23.30 Psi faktor, serija - 0.30 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 1.20 Dannyjeve zvezde, ponovitev TVIDLA - G AJB A TV 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Amerika, obljubljena dežela - Euge-ne Hidaway Bridges, koncert - 16.00 Na zdravje!, nan. - 16.30 Recept za zdravo ljubezen, nan. - 17.00 Teksaški mož postave, nan. - 18.00 Zvezdne steze, nan. - 19.00 Na jugi, nan. - 20.00 Ubijalcev poljub, ameriški film - 22.00 Živa, regionalni program - Navigator (film, kultura, prosti čas) - Koncert skupine Lazonta - 22.30 Ciganska noč, reportaža - 23,00 Novi nedotakljivi, nan. - 0.00 Krila, nan. - 0.30 Pri Addamso-vih, nan. - 1.00 Pop bazar TV AS-KANAL 54 09.30 - Gnes, informativna oddaja. 10.00 - Zakoj pa nej, mladinska oddaja. 10.50 ■ Glasbena skrinja, glasbena oddaja. 11.30 - Z jadrnico okoli sveta. 12.00 - Videostrani. 15.30 - Gnes. informativna oddaja. 16.00 ■ Zakoj pa nej, mladinska oddaja 16.50 ■ Glasbena skrinja, glasbena oddaja. 17.30 - Z jadrnico okoli sveta. 18.15 - Risanke. 18.30 ■ Gnes, informativna oddaja. 19.00 - Iz našega arhiva. 20.00 - Glasbeni spot. 20.05 - Gnes, informativna oddaja. 20.30 - Foto Šimonka nagrajuje. 20.35 • Viva turi-stica, turistična oddaja v živo. 21.30 - Iz produkcije ZLTV, Loka TV. 22.00 - Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča. 22.30 - Gnes. informativna oddaja 23.00 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 6.15 Risanke - 7.00 Labirint strasti, nad. - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 11.30 Za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.35 Labirint strasti, nad. - 13.20 Velikani 20. stoletja - 14.15 Poročila - 14.20 Johnny in Clyde, ameriški film - 16.00 Zf otroke - 17.00 Alpe - Donava - Jadran - 17.30 Hrvaška danes -17.55 Zagrebška panorama - 18,20 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.10 Zgodbe hrvaških otokov: Rab - 20.45 Kviz - 21.15 Milenij, dokumentarna oddaja - 21.45 Nenadoma Susan, nan. - 22.15 Dnevnik - 22.35 Otvoritev puljskega festivala - 22.55 Nočni filmski maraton TV HRVAŠKA 2 13.45 Kulturno poletje - 14.45 Pacifiške palisade, nad. - 15.30 Newyorška policija, nan. - 16.20 Leta groze, nad. - 17.10 Guldenburgovi, nad. - 18.05 Hladna vojna, serija - 19.00 Hugo - 19.30 Dnevnik - 20.30 Čarovnija, nad. - 21.20 Urgenca, nan. -22.15 Jazz festival - 0.15 Umetnine svetovnih muzejev TV HRVAŠKA 3 13,40 Panorame turističnih središč Hrvaške - 17.50 Maigret in afera Saint Fiacre, francoski film - 19.30 Glasbeni program - 20.10 Kiparka, mini serija (4X 50 minut) - 23.30 Oddelek za umore TV MADŽARSKA 1 14.05 Pes v predalu, bolgarski film - 15.30 Odprti studio - 15.58 Poročila - 16.00 Za otroke - 16.50 Geraldine Apponyi, kraljica Albanije, dokum. film - 17.30 Program madžarskih Židov - 18.00 Dnevnik - 19.00 Mreža - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Milenijske povesti - 20.30 Špice Girls, Melanie C. - 21.30 Galvolgyi Exkluziv - 22.00 Dnevnik - 22.50 Kino Dore Prokopp - 23.20 Kir Royal, nan. TV MADŽARSKA 2 5.45 Vaška TV - 6.00 Ažurno - 8.30 112, kriminalistični magazin - 9.00 Kronika 2000 - 9.30 Znanost - 11.00 Telesreča - 11.30 Gospodarstvo v zagonu - 12.00 Panoptikurn mesta Prage - 13.00 Dnevnik - 14.00 Glavni trg - 15.30 Ni pravnomočno - 16.00 Šolska ulica - 17.25 Musical, musical - 18.00 Telešport - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Naše stoletje - 21.00 Madžarska leta 2000 - 21.35 Plotun za črnega bivola, madž.-franc. film - 0.15 Nočni program AVSTRIJA 1 14.50 Pacific Blue - 15.35 Zvezdne steze - 16.20 Herkul - 17.00 Tenis, prenos -19,30 Čas v sliki - 20.15 Komisar Rex - 21.05 Šest v poletju - 22.00 Pravi Dunajčan ne propade - 22.45 Michael Mittermeier - Zapped - 23.45 Oddaja o kulturi AVSTRIJA 2 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Srečna družina - 14.25 Gorski zdravnik - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlič - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Univerzum: Oaza Siwa - 21.05 Belomodre zgodbe - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Euro Austria -23.00 Primer za dva Vsak dan ob 1830in 2O00: GNES - inform, oddaja. RADIO MURSKI VAL UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHZ) PETEK: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.OQ Poročila -10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij - 11.30 Mali oglasi - 11.20 Zamurjen-ci - 1 2.00 Poročila BBC - 1 2.05 Obvestita - 12.30 Od petka do petka - 13.00 Poročila -13.151. oseba ednine -13.30 Predstavljamo vam --14.00 Poročila -14.05 Obvestila -14.30 Romskih 60 -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila - 18.00 MV-dur - 19.00 Poročila -19.15 Mladi val - 20.00 Siplt mi - 21.00 Poročila -21.10 Sipli mi - 23.00 Glasba vaših želja - 24.00 Želimo vam lahko noč SOBOTA: 06.00 - Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila - 13.00 1. oseba ednine -14.00 Popoldne na Murskem valu - 14.00 Poročila - 14.05 Obvestila -14.45 Evropa v enem tednu - 15.30 Dogodki in odmevi - 1 7.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila - 17.30 Kulturni koledar -17.35 Radijski knjižni sejem -18.15 Mali oglasi -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 19.45 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 21.00 Poročila -21.10 Ugasni TV! - 24.00 Želimo vam lahko noč NEDELJA: 05.00 Vedro v dobro jutro - 07.00 Panonski odmevi -08.00 Misel in čas - 8.40 Zamurjenci - 09.00 Izbor pesmi tedna -09.30 Srečanje na Murskem valu - 10.25 Obvestila -10.30 Nedeljska kuhinja -12.30 Poročila -12.35 Obvestila -13.00 Minute za kmetovalce - 13.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) -19.00 Poročila -19.15 Oddaja tedna - 20.00 Gnezdo Murskega vala -21.00 Poročila -21.10 Gnezdo Murskega vala - 23.00 Glasba vaših želja - 24.00 Želimo vam lahko noč PONEDELJEK: 05.00 Vedro v dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11.00 Poročila -12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine -14.00 Poročila - 14.30 Za zdravje -15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 - Obvestila - 18.00 Šport - 19.00 Poročila - 19.15 Krpanke - 20.00 Kak je inda fajn bilou - 21.00 Poročila - 21.10 Kak je inda fajn bilou -23.00 Glasba vaših želja - 24.00 Želimo vam lahko noč TOREK: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij-11;OO Poročila -11.30 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila Poročila - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Srebrne niti -19.00 Poročila! -19.15 Na narodni farmi -20.00 Jukebox - 21.00 Poročila -21.10 Jukebox - 23.00 Glasba vaših želja - 24.00 Želimo vam lahko noč SREDA: 05.00 Vedro dobro jutro -10.00 Poročila -10.O5 Obvestila -1O.1O Menjalniški tečaji agencij - 10.15 Trn v peti -12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila -12.30 Anketa -13.00 Poročila - 13.15 1. oseba ednine - 13.30 NSTSNMV -14.00 -14.00 Poročila -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila - 18.00 Glasba našega srca - 1 9.00 Poročila -19.15 Intervju - 20.00 Mursko-morski val - 21.00 Poročila -21.05 Mursko-morski val - 23.00 Glasba vaših želja - 24.00 Želimo vam lahko noč ČETRTEK: 05.00 Vedro dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Reportaža -11,15 Mali oglasi - 1 2.00 Poročila BBC - 1 2.05 Obvestila - 1 3.00 Poročila - 13.10 1. oseba ednine -13.30 Sedem veličastnih — 14.00 Poročila - -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Mali radio - 1 9.00 Poročila -19.10 Bilo je nekoč! - Nedelja, 23. 7. 2000 TV SLOVENIJA 1 8.00 Risanke 0.40 Pleme, nanizanka 10 .05 Mladi upi v Radencih 11 .00 Svet divjih živali, angleška serija 11.30 Obzorja duha 12 .00 Ljudje in zemlja 13 .00 Poročila, šport, vreme 13.10 Pomagajmo si 13.40 Polž v solati, tv-kabaret 14 .05 Festival melodij morja in sonca 16 .05 Prvi in drugi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.50 Vsakdanjik in praznik 17.45 Slovenski magazin 18,15 Naravni parki Slovenije 18.50 Žrebanje lota 19.05 Zrcalo tedna 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Hobotnica, italijanska nadaljevanka 21.50 Portret Ivana Minattija 22.45 Poročila, šport, vreme 23.05 Dinarske skice 0.35 Naravni parki Slovenije TV SLOVENIJA 2 8.40 Noro zaljubljena, ameriška nanizanka 9.05 Iz dobrega gnezda, nemška nad. 9.55 Popolna tujca, ameriška nanizanka 10.15 Zvezde Hollywooda: Richard Burton 10.45 Parada plesa 11.15 Policija na naši strani 11.45 Komorni zbor Ave ob svoji 15-letnici 12.25 Motoc. do 250 ccm za VN Nemčije 13.50 Motoc. do 500 ccm za VN Nemčije 14.50 Šport 19.30 Videospotnice 20.05 Pustolovščine N. Hulota, Iran, serija 20.55 Murphy Brown, ameriška nanizanka 21.20 Cikcak 21.50 Šport v nedeljo 22.50 Velika mafija, francoski film POP TV 6.20 24 ur, ponovitev - 7.00 Brez zapor z Jonasom - 8.00 Osem prijateljev, risanka -8.30 Računalničarji, nan. - 9.00 Hroščeborgi, nan. - 9.30 Knjižni molj Wishbone, nan. - 10.00 Zbornica, nan. - 10.30 Košarkarji, nan. - 11.00 Navihanka, nan. - 11.30 Pop’n'roll - 12.30 Manhattan bo moj, nad. - 13.30 Jutranji šov, ameriški film - 15.30 Mala Daniela, nad. - 16.30 Otroci ne lažejo -17.00 Dvojčici, nan. -17.30 Najeti otroci, ameriški film - 19.05 Miss Slovenije, predizbor - 19.15 24 ur - 20.00 Smrtonosno orožje 2, ameriški film - 22.00 Nedokazana krivda, ameriški film - 0.15 24 ur KANALA 8.00 Zajček Dolgouhec in prijatelji, risanke - 9.30 Družinske zadeve, nan. - 10.00 Nora hiša, nan. - 10.30 Prijatelja v.krilu, nan. - 11.00 Brooklynski most, nan. - 11.30 Zmenkarije - 12.00 Nova misija Nemogoče, nan. - 13.00 Kung Fu, nan. - 14.00 Prisluhni mi, ameriški film - 16.00 Klik! - Vitezi za volanom - Miza za pet - Ruby Wax: Roseanne - 19.00 Izbrani, nan. - 20.00 Tvoj-nasmeh, ameriški film - 21.45 Stilski izziv: Plaža - 22,20 20.000 milj pod morjem, ameriški film TV IDEA - GAJBA TV 10.00 Živa, regionalni program - 1. medijski turnir v malem nogometu, reportaža -10.40 Literarne novosti Pomurske založbe, pogovor - 11.00 Terme 3000 v Zdravilišču Moravske toplice -11.35 Rekreacija v Diani - 12.05 Vroče poletje v Termah Radenci - 12.30 Žetev in mlatev po starem - 12.50 Meja na reki - 13.10 NK Mura: NK Partizan, reportaža - 13.20 Pregled dogodkov tedna - 16.00 Oče išče mamo, ameriški film - 18.00 Rojeni v svobodi, nan. - 19.00 Maggie, nan. - 19.30 Jesse, nan. - 20.00 Stražar, nan. - 21.00 Dosjeji X, nan. - 22.00 Harem, francoski film -0.00 Pop bazar TV AS -KANAL 54 09.30 - Teden ob Muri, informativna oddaja. 11.00 - Na domači grudi, kmetijska oddaja. 12.00 - Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča. 12.30 ■ Videostrani. 17.40 ■ Zakoj pa nej, mladinska oddaja. 18.30 - Gnes, informativna oddaja. 19.00 - Iz našega arhiva. 20.00 - Foto Šimonka nagrajuje. 20.05 - Viva turistica, turistična oddaja. 20.50 - Videostrani. TV HRVAŠKA 1 8.00 Poročila - 8.05 Življenje ob Mississippiju, ameriški film - 9.35 Otroški program - 11.00 Stičišča svetovnih kultur, serija - 12.00 Dnevnik - 12.40 Kmetijska oddaja - 13.35 Mir in dobrota - 14.05 Ko mineva čas - 15.05 Poročila - 15.15 Oprah Show -16.00 Risanka - 16.15 Inšpektor Rex, nan. - 17.00 Stoletje, serija - 18.00 Risanka - 18.30 Felicity, nan. - 19.30 Dnevnik - 20.10 Dramski program - 21.20 Naproti zvezdam, ameriški film - 22.55 Dnevnik - 23.20 Humor, nanizanka - 23.45 Nedokončan posel, avstralski film - 1.00 Nočni program TV HRVAŠKA 2 11.00 Nedeljska maša - 12.05 Čarovnija, nad. - 14.30 Zlata krila, nan. - 15.15 Pozabi Pariz, ameriški film - 16.55 Dalva, ameriški film - 18.35 Svet narave - 19.30 Dnevnik - 20.10 Pod vedrim nebom: Korčula - 21.15 Trgovina, nad. - 22.05 Zabavni program - 23.35 Umetnine svetovnih muzejev TV HRVAŠKA 3 10.55 Panorame turističnih središč Hrvaške - 13.45 Motociklizem, prenos dirk za VN Nemčije - 14.50 Nekateri so pritekli, ameriški film - 16.36 Športni program - 19.20 Glasbeni program - 20.00 Tenis, prenos finala iz Umaga - 22.30 Šport danes (opom-ba: prenos juniorskega finala v košarki iz Zadra) TV MADŽARSKA 1 7.20 Biblija - 7.30 Glavni trg - 9.00 Za otroke - 10.30 Tri želje - 11.00 Reformatorsko srečanje - 12.00 Zvon, poročila - 12.05 Madžarska prihodnosti - 12.35 Minute za srečo - 13.00 Tv-klinika - 13.30 10O-članski ciganski orkester - 14.00 Telešport, vaterpolo, tenis - 15.25 Za reformatorje - 15.15 Najlepše poletje naše najstniške dobe - 16.25 Puder - 16.55 Skrivnosti svet Atlantskega oceana - 17.55 Telešport, gol... - 19.00 Teden, vmes Dnevnik - 20.05 Šlagerteve - 21.05 Zgodba Mr. Beana, filmski portret - 22.00 Ulica upanja, nan. - 22.50 Junak vse do smrti, 2. del TV MADŽARSKA 2 8.35 Srečanje z Jezusom - 8.40 Katoliška kronika - 9.05 Pogovor - 9.35 Ne bojte se! - 10.00 Madžarska hiša -10.30 Glasbeni butik - 11.25 Otroški šport - 11.50 Narodopisje - 12.00 Film za mlade - 13.15 Bach: 51. kantata - 13.35 Prijemajo, za trnkarje - 14.30 Tangenta - 15.00 Sporočilo svetih krajev - 15.25 Jani gre na dom - 16.00 Tekmovanje mladih glasbenikov - 18.00 Satelit, kabaret - 18.35 Kumara, kabaret -19.00 Milenijski festival stare glasbe - 19.30 Otrok v času, amer, film - 21.00 Teden, vmes Dnevnik - 22.00 Telešport - 23.00 Pekel nasilja, amer, film AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program -11.30 Šport - 12.00 Tri nindže vračajo udarec, akcijski film -13.25 Sindbad - bitka Črnih vitezov, pustolovski film - 14.50 Grof Monte Christo, pustolovski film - 16.30 James Bond ■ Samo dvakrat se živi, akcijski film - 18.30 Šport v nedeljo - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Policist iz Beverly Hillsa III, kriminalka -21.55 Kolumbo - 23.10 Krvava moč, kriminalka AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Srce St. Paulija, film - 10.40 Teden kulture - 11.10 Sejšeli -11.35 Prizorišča prihodnosti - 12.30 Orientacija - 13.05 Tednik - 13.30 Domovina, moja domovina - 14.15 Univerzum -15.05 Heidi in Erni - 15.30 Pod kožo, filmska komedija - 17.05 Poletni klub -18.00 Milijonsko kolo - 18.25 Kristus v času - 18.30 Podobe Avstrije - 19.00 Dežela danes - 19.17 Loto -19.30 Čas v sliki - 19.54 Pogledi s strani - 20.15 Konec poletja, romanca - 21.55 Že videno - 22.40 Kulturni forum - 23.30 Greh ljubezni, film ORED Ponedeljek, 24.7. 2000 TV SLOVENIJA 1 10.00 Klapa zahodnega dela, nadaljevanka 10.40 Spoznavajmo, ameriška serija 11.35 Na vrtu 12.00 Novi raziskovalec, ameriška serija 12.30 Prvi in drugi 13.00 Poročila, šport, vreme 14.00 Ljudje in zemlja 14.50 Polnočni klub 16.00 Dober dan, Koroška 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Radovedni Taček: Lupina 17.00 Pleme, nanizanka 17.45 Bogovi in ljudje v Indiji, serija 18.35 Žrebanje 3 x 3 plus 6 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Hotel ob Vrbskem jezeru, nanizanka 21.00 Dokumentarna oddaja 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.55 Konec tedna, tv-nadaljevanka 23.40 Prestopniki, ameriški film 2.00 Bogovi in ljudje v Indiji, serija TV SLOVENIJA 2 9.00 J.A.G., ameriška nadaljevanka 9.50 Will Shakespeare, angleška nad. 10.40 Melodije morja in sonca - Mlada scena 14.05 Cikcak 14.35 Sobotna noč 16.35 Policija na naši strani 17 .05 Domače obrti: Krovci 17.35 H. Goodall predstavlja zborovsko petje 18 .05 Snežna reka, avstralska nadaljevanka 19 .00 Lingo 19 .30 Videospotnice 20 .05 Jasno in glasno, kontaktna'oddaja 21 .00 Studio Clly 22 .00 Znanost v vojni, angleška serija 22 .50 Brane Rončel Izza odra POP TV 6.20 24 ur, ponovitev - 7.00 Šola golfa - 7.30 Obraz tedna - 8.30 Brez zapor - 9.30 Modna popotovanja -10.30 Tri ženske, nad. - 11.30 Divji angel, nad. -12.30 Labirint strasti, nad. - 14.00 Domače kraljestvo, nan. - 14.30 Matlock, nan. - 15.30 Zakon v Los Angelesu, nan. - 16.25 Tri ženske, nad. - 17.15 Divji angel, nad. -18.15 Labirint strasti, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Columbo: Pod giljotino, ameriški film - 21.45 Raztresena Ally, nan. - 22.35 Prijatelji, nan. - 23.05 Nikita, nan. - 0.00 Domači gost, ameriški film - 2.45 24 ur KANALA 8.15 Dogodivščine Rokca in Binča - 9.15 Angela, nad. - 10.10 Luz Maria, nad. -11.00 Oprah Show, ponovitev - 12.00 Dannyjeve zvezde, vedeževanje - 13.30 Princ z Bel Aira - 14.00 Jake in debeluh, nan. - 15.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja -15.55 Oprah Show: Zasvojeni s hrano - 16.50 Angela, nad. - 17.40 Luz Maria, nad. -18.30 Mamice, nan. - 19.00 Seinfeld, nan. - 19.30 Mladoporočenci - 20.00 Bugsy, ameriški film - 22.20 Profesionalci, nan. - 23.30 Bob, nan. - 0.00 Psi faktor, serija -1.00 Ricki Lake, ponovitev - 2.00 Dannyjeve zvezde, ponovitev TV IDEA — GAJBA TV 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - TV Pika: Mreža -16.00 Na zdravje!, nan. -16.30 Recept za zdravo ljubezen, nan. -17.00 Teksaški mož postave, nan. -18.00 Zvezdne steze, nan. - 19.00 Na jug!, nan. - 20.00 Otroci revolucije, avstralski film - 22.00 Živa, regionalni program - Pregled športnih dogodkov - 22.15 NK Mura : NK Korotan, reportaža - 22.45 Ribiška družina G. Radgona - 23.00 Novi nedotaklji-vi, nan. - 0.00 Krila, nan. - 0.30 Pri Addamsovih, nan. - 1.00 Pop bazar TV AS-KANAL 54 09.30 - NK Mura pred pričetkom prvenstva, ponovitev. 10.25 - Čebele, čebelarji, čebelarstvo. 11.10 - Na domačai grudi, kmetijska oddaja. 12.10 - Videostrani. 16.00 -SQ JAM, glasbena oddaja. 16.65 - Risanka. 17.00 - Bela svetloba, ameriški film. 18.30 - Gnes, informativna oddaja. 19.00 - Iz našega arhiva. 20.00 - Glasbeni spot. 20.05 - Gnes. informativna oddaja. 20.30 - NK Mura : NK Korotan, posnetek. 22.20 - Glasbeni spoti. 22.30 - Gnes, informativna oddaja. 23.00 - Videostrani. TV HRVAŠKA 1 6.15 Risanke - 7.00 Labirint strasti, nad. - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 11.30 Za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.36 Labirint strasti, nad. -13.20 Svet narave - 14.10 Poročila - 14.20 Dalva, ameriški film - 16.00 Za otroke - 16.40 Metropola, dokum. oddaja - 17.30 Hrvaška danes -17.56 Zagrebška panorama - 18.20 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.10 Zgodbe hrvaških otokov: Pašman - 20.45 Ukradena nedolžnost, ameriški film - 22.20 Dnevnik - 22.40 Jack Kerouac, dokum. lilm - 23.30 Poročila - 23.40 Nočni program TV HRVAŠKA 2 13.25 Svet zabave - 13.55 Ples na glasbo časa, nad. - 15.45 Alzačani ali dve Matildi, nad. - 17.10 Guldenburgovi, nad. - 18.05 Hladna vojna, serija- 19.00 Hugo - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.30 Čarovnija, nad. - 21.15 Prijatelji, nan. - 21.50 Pacifiške palisade, nad. - 22.35 Za kraljico in domovino, britanski film - 0.15 Umetnine sveto-vnih muzejev TV HRVAŠKA 3 13.20 Panorame turističnih središč Hrvaške -16.55 TV-intervju: Prof. Vedrana Spajič ■ Vrkaš - 18.00 Film - 19.30 Glasbeni program - 20.10 Koraki - 21.10 Felicity - 21.55 Transfer - 22.40 Beverly Hills - 23.25 Pravica za vse - 0.10 Melrose Plače TV MADŽARSKA 1 5.45 Vaška TV - 6.00 Ažurno - 8.36 Ničvrednež, nan. - 9.00 Zabavno dopoldne -12.00 Zvon, dnevnik - 13.00 Za manjšine - 13.58 Poročila - 14.05 Guldenburgovi, nad. -14.50 Sence stolpa - 15.50 Poročila - 16.00 Madžarska hiša - 16.30 Reformatorski družinski rituali - 16.40 Mnenja o ljubezni - 16.50 Srečanje z Jezusom - 17.00 Na poti, evropski magazin - 17.35 Sporočilo svetih krajev - 18.00 Dnevnik - 19.00 Telesreča - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 112, kriminalistični magazin - 20.35 Ime planeta: Zemlja - 21.30 Šov Mari Tbrocsik - 22.00 Dnevnik - 22.50 Noč na Zemlji, amer, film TV MADŽARSKA 2 5.45 Vaška TV - 6.00 Ažurno - 8.30 Delta - 9.00 Pregled - 9.30 Pogovor - 10.30 Tv-klinika - 11.00 Madžarska prihodnosti - 11.30 Angleščina -12.00 Panoptikum mesta Prage - 13.10 Dnevnik - 14.10 Iz tv-arhiva - 15.00 Glasbeni butik - 16.00 Šolska ulica - 17.30 Od melodije do melodije - 18.00 Telešport - 19.40 Pravljica - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Skrivnostni svet Atlantskega oceana - 21.26 Konjski tat, ki-tajski film - 22.55 Klub znanstvenikov - 0.00 Nočni program AVSTRIJA! 6.45 Otroški program - 10.15 Zevs in Roxanne, film - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 14.50 Pacific Blue - 15.35 Zvezdne steze - 16.20 Herkul - 17.00 Tenis, prenos iz Kitzbiihla - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Čisto normalno trčena družina, filmska komedija - 22.00 Brez besed, Ulmska komedija - 23.35 Brez strahu, film AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 V Avstriji - 9.30 Bogati in lepi - 10.10 Otvoritev salzburškega festivala - 12.05 Orientacija - 12.35 Podobe Avstrije - 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Srečna družina - 14.25 Gorski zdravnik -15.15 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlič -17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Deželni zdravnik - 21.05 Tema - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Oddaja o kulturi - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Osupel in zmeden, lilm Torek, 25. 7. 2000 TV SLOVENIJA 1 9.40 Radovedni Taček: Lupina 9.55 Najlepše počitnice, nadaljevanka 10.15 Bogovi in ljudje v Indiji, serija 12.05 Hotel ob Vrbskem jezeru, nanizanka 13.00 Poročila, šport, vreme 13.20 Aliča, evropski kulturni magazin 13.45 Dokumentarna oddaja 14.35 Izraelski komorni orkester 15.30 Koncert za tenor in lutnjo 16 .00 Prisluhnimo tišini 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Pravljica o carju Saltanu 17 .00 Moje mestece, kanadska nanizanka 17.45 Zibelke svetovnih kultur, serija 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Na morje, avstralska nadaljevanka 21.00 Pod preprogo 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.55 Konec tedna, tv-nadaljevanka 23.45 Bolnišnica, angleška drama 0.35 Zibelke svetovnih kultur, serija TV SLOVENIJA 2 9.00 Z zemlje na luno, ameriška nanizanka 9.50 Snežna reka, avstralska nadaljevanka 10.35 Jasno in glasno, kontaktna oddaja 13.50 Pustolovščine N. Hulota, serija 14.40 Znanost v vojni, angleška serija 15.30 Boj za hčerko, ameriški film 17.00 Studio City 18.05 Gimnazija strtih src, nadaljevanka 19.00 Noro zaljubljena, ameriška nanizanka 19.30 Videospotnice 20.05 Pariz, roman o nekem mestu, francoska oddaja 21.00 Hudič, nemški film 22.30 Tropic of Emerald, nizozemski film 0.30 Svet poroča POP TV 6.20 24 ur, ponovitev - 7.00 Šola golfa - 7.30 Obraz tedna - 8.30 Brez zapor - 9.30 Modna popotovanja - 10.30 Tri ženske, nad. - 11.30 Divji angel, nad. - 12.30 Labirint strasti, nad. - 14.00 Domače kraljestvo, nan. - 14.30 Matlock, nan. - 15.30 Zakon v Los Angelesu, nan. - 16.25 Tri ženske, nad. - 17.15 Divji angel, nad. -18.15 Labirint strasti, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Kje je Jenny, ameriški film - 21.45 Raztresena Ally, nan. - 22.35 Prijatelji, nan. -23.05 Nikita, nan. - 0.00 Mrtvi predsedniki, ameriški film - 2.00 24 ur KANALA 8.15 Dogodivščine Rokca in Binča - 9.15 Angela, nad. - 10.10 Luz Maria, nad. -11.00 Oprah Show, ponovitev - 12.00 Atlantis -13.30 Princ z Bel Aira- 14.00 Jake in debeluh, nan. - 15.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 15.55 Oprah Show: Anoreksija - 16.50 Angela, nad. - 17.40 Luz Maria, nad. -18.30 Mamice, nan, - 19.00 Seinfeld, nan. - 19.30 Zmenkarije - 20.00 Pod krinko, ameriški film - 22.00 Mesto zločina, nad. - 23.00 Bob, nan. - 23.30 Psi faktor, serija - 0.30 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 1.30 Dannyjeve zvezde, ponovitev TV IDEA - GAJBA TV 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Pregled športnih dogodkov - NK Mura: NK Korotan - Ribiška družina G. Radgona - 16.00 Na zdravje!, nan. - 16.30 Recept za zdravo ljubezen, nan. - 17.00 Teksaški mož postave, nan. - 18.00 Zvezdne steze, nan. - 19.00 Na jugi, nan. - 20.00 Mortal kombat, ameriški film - 22.00 Živa, regionalni program - Arheološke izkopanine - 22.35 Reportažni utrinek - 23.00 Novi nedotakljivi, nan. - 0.00 Krila, nan. - 0.30 Pri Addamsovih, nan. - 1.00 Pop bazar TV AS-KANAL 54 09.30 - Gnes. informativna oddaja. 10.00 - NK Mura: NK Korotan, posnetek. 11.50 -Kozolec, umetnost ali dediščina? 12.05 - Videostrani. 15.00 ■ Gnes, informativna oddaja. 15.30 - NK Mura: NK Korotan, posnetek. 18.20 - Risanke. 18.30 ■ Gnes. informativna oddaja. 19.00 - Iz našega arhiva. 20.00 - Glasbeni spot. 20.05 - Gnes, informativna oddaja. 20.30 - Teden ob Muri, informativna oddaja. 22.00 - ATV vam predstavlja, avtomotošportni TV program. 22.30 - Gnes, informativna oddaja. 23.00 • Videostrani. TV HRVAŠKA 1 6.15 Risanke - 7.00 Labirint strasti, nad. - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 11.30 Za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.35 Labirint strasti, nad. - 13.20 Carstvo živali, serija - 14.10 Poročila - 14.20 Gonzales, ital, film - 16.00 Za otroke - 16.30 Prizma - 17.30 Hrvaška danes - 18.20 Kolo sreče -19.30 Dnevnik - 20.10 Zgodbe hrvaških otokov: Šolta - 20.45 Društvo mrtvih pesnikov, ameriški film - 22.55 Dnevnik - 23.15 Evromagazin - 0.00 Poročila - 0.10 Nočni program TV HRVAŠKA 2 10.50 Posvetitev škofa M. Bogoviča - 13.00 Dokumentarna oddaja - 14.25 Carsf divjine - 14.50 Trgovina, nad. -15.40 Cape Canaveral, nad. - 17.10 Guldenburgo nad. - 18.05 Hladna vojna, serija - 19.00 Hugo - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20. Čarovnija, nad. - 21.20 Newyorška policija, nan. - 22.05 Po poteh uma. serija 22.55 Umor Trockega, britanski film - 0.35 Umetnine svetovnih muzejev TV HRVAŠKA 3 14.20 Panorame turističnih središč Hrvaške - 17.45 Sedem nevest za sedem brate ameriški film - 19.30 Glasbeni program - 20.10 Rock koncert - 22.00 Maher - 22. Pravica za vse TV MADŽARSKA 1 5.45 Vaška TV - 6.00 Ažurno - 8.35 Ničvrednež, nan. - 9.00 Zabavno dopoldne 12.00 Zvon, dnevnik - 13.00 Za manjšine - 13.58 Poročila - 14.05 Stare radijs operete - 14.45 Dečekih levi, pravljična igra - 15.58 Poročila - 16.00 Za otroki 16.35 Zelena pika - 17.00 Kronika 2000 - 17.30 Katoliška kronika - 18.00 Dnevi -19.00 Gospodarstvo v zagonu -19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Nebodigatreba, kri nalka - 21.00 Panorama - 21.30 Kaj, koliko, zakaj? - 22.00 Dnevnik - 22.50 Svel naš, prvih 10 let BBC-ja TV MADŽARSKA 2 5.45 Vaška TV - 6.00 Ažurno - 8.30 Evropski portreti - 9.00 Iz tv-arhiva -12 Panoptikum mesta Prage - 13.10 Dnevnik - 14.05 Za upokojence - 14.30 Ok magazin - 15.25 Iz programa operetnega festivala 1998 - 16.00 Šolska ulica - 17 Od melodije do melodije - 18.00 Telešport - 19.40 Pravljica - 20.00 Dnevnik, šp - 20.30 Zgodilo se je leta 1990, serija - 21.30 Kompanjoni, nemška kriminalk: 0.15 Nočni program AVSTRIJA 1 6.15 Otroški program - 10.20 Sindbad - bitka Črnih vitezov, pustolovski film - 11 Konfeti -12.10 Risanke - 14.50 Pacific Blue -15.35 Zvezdne steze - 16.20 Herki 17.00 Tenis, prenos - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Ujetnica, srhljivka - 21.45 Kupljr ljubezen, film - 23.10 Vražja ljubezen, srhljivka AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.30 Bogati in lepi - 10.10 Sedem let smole, filmska komedija - 12 Euro Austria - 12.35 Tednik - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Si na družina - 14.25 Gorski zdravnik - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Kar - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pog s strani - 20^5 Univerzum - 21.10 Reportaža - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Ogle 23.05 Nočna straža - 0.00 Čas v sliki Sreda, 26. 7. 2000 TV SLOVENIJA 1 8.30 Dober dan, Koroška 9 .00 Risanke 9. 50 Pravljica o carju Saltanu 10.05 Moje mestece, kanadska nanizanka 10.30 Zibelke svetovnih kultur, serija 11.30 Obzorja duha 12 .00 Na morje, avstralska nadaljevanka 13 .00 Poročila, šport, vreme 13.15 Enkratna Tilda, angleški film 15.10 Pod preprogo 16.00 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Pod klobukom 17.45 Raziskovalec, ameriška serija 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Saint-Ex, angleški film 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.00 Konec tedna, tv-nadaljevanka 23.50 Koncert ob otvoritvi Dunajskega festivala 1.30 Raziskovalec, ameriška serija TV SLOVENIJA 2 9.00 Med zemljo in morjem, nadaljevanka 9.50 Gimnazija strtih src, nadaljevanka 10.35 Tropic of Emerald, nizozemski film 12.35 Pariz, roman o nekem mestu 14.00 Glasbeni festivali 16.30 Film 18.05 Uboga mala bogatašinja, nadaljevanka 19.00 Gizdalin, angleška nanizanka 19.30 Videospotnice 20.05 Liga prvakov v nogometu, drugi predkrog 23.00 Pravičnik, francoska nadaljevanka 0.30 Sarabanda za umrle ljubimce, angleški film POP TV 6.20 24 ur, ponovitev - 7.00 Šola golfa - 7.30 Obraz tedna - 8.30 Brez zapor - 9.30 Modna popotovanja - 10.30 Tri ženske, nad. - 11.30 Divji angel, nad. - 12.30 Labirint strasti, nad. -14.00 Domače kraljestvo, nan. - 14.30 Matlock, nan. - 15.30 Zakon v Los Angelesu, nan. - 16.25 Tri ženske, nad. - 17.15 Divji angel, nad. - 18.15 Labirint strasti, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Odločilni dokaz, ameriški film - 21.45 Raztresena Ally, nan. - 22.35 Prijatelji, nan. -23.05 Nikita, nan. - 0.00 Težave v ki-tajski četrti, ameriški film - 2.00 24 ur KANALA 8.15 Dogodivščine Rokca in Binča - 9.15 Angela, nad. -10.10 Luz Maria, nad. -11.00 Oprah Show, ponovitev - 12.00 Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo - 13.30 Princ z Bel Aira - 14.00 Jake in debeluh, nan. -15.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja -15.55 Oprah Show: Zasvojeni s hrano - 16.50 Angela, nad. - 17.40 Luz Maria, nad. - 18.30 Mamice, nan. - 19.00 Seinfeld, nan. - 19.30 Mladoporočenci - 20.00 Moj film, film po izboru gledalcev - 22.10 Vsi županovi možje, nan. - 22.40 Will in Grace, nan. - 23.10 Bob, nan. - 23.50 Psi faktor, serija - 0.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 1.45 Dannyjeve zvezde, ponovitev TV IDEA-GAJBA TV 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Arheološke izkopanine - Reportažni utrinek - 16.00 Na zdravje!, nan. - 16.30 Recept za zdravo ljubezen, nan. - 17.00 Teksaški mož postave, nan. - 18.00 Zvezdne steze, nan. - 19.00 Na jug!, nan. -20.00 Vse o Henryju, ameriški film - 22.00 Živa, regionalni program - Amerika, obljubljena dežela - 22.50 Eugene Hideaway Bridges, koncert - 23.00 Novi nedotakljivi, nan. - 0.00 Krila, nan. - 0.30 Pri Addamsovih, nan. - 1.00 Pop bazar TV AS-KANAL 54 09.30 - Gnes, informativna oddaja. 10.00 ■ Teden ob Muri, informativna oddaja. 11.30 - Cimbale, glasbilo, ki izginja. 12.00 - Videostrani. 15.30 - Gnes, informativna oddaja. 16.00 - Teden ob Muri, informativna oddaja. 17.30 - Kako biti zdtav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča. 18.00 - Cimbale, glasbilo, ki izginja. 18.30 • Gnes, informativna oddaja. 19.00 - Iz našega arhiva. 20.00 - Glasbeni spot. 20.05 - Gnes, informativna oddaja. 20.30 ■ Zakoj pa nej, mladinska oddaja v živo. 21.20 ■ Glasbena skrinja, glasbena oddaja v živo. 22.00 - Iz produkcije ZLTV, Loka TV. 22.30 • Gnes, informativna oddaja. 23.00 - Videostrani. TV HRVAŠKA 1 6.15 Risanke - 7.00 Labirint strasti, nad. - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 11.30 Za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.35 Labirint strasti, nad. - 13.20 Po poteh uma, serija - 14.10 Poročila - 14.20 Izmenjava ključev, amer, film -16.00 Za otroke -17.00 Glasbeno dokumentarna oddaja -17.30 Hrvaška danes - 17.55 Zagrebška panorama - 18.20 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.10 Zgodbe hrvaških otokov: Korčula - 20.45 Poslovni klub - 21.15 Kulturno poletje - 22.25 Dnevnik ^2245 Zagrebško poletje 0.15 Poročila - 0.20 Nočni program TV HRVAŠKA 2 13.35 Evromagazin - 14.20 Kviz - 14.50 Veliki Azerac. nad. - 16.20 Inšpektor F nan. - 17.10 Guldenburgovi, nad. - 18.05 Hladna vojna, serija - 19.00 Hugo - 1! Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.30 Čarovnija, nad. - 21.20 Veronikine skrivnosti, na 21.50 Omerta - zakon molka, nad. - 22.35 Fesseln, nemški film - 0.10 Umetr svetovnih muzejev TV HRVAŠKA 3 13.30 Panorame turističnih središč Hrvaške - 17.10 Odbojka na pesku, posnr prvenstva Hrvaške - 17.55 Veliki Gatsby, ameriški film - 19.30 Glasbeni progra 20.10 Raziskovalec - 21.05 Umori v Midsomerju - 22.45 Pravica za vse (opor prenos 2. kola kvalifikacij za Ligo prvakov Hajduk - Dunaferr) TV MADŽARSKA 1 5.45 Vaška TV - 6.00 Ažurno - 8.35 Ničvrednež, nan. - 9.00 Zabavno dopoldi 12.00 Zvon, dnevnik -13.00 Za manjšine -13.58 Poročila -14.00 Milenijska fi teka, 1943: Pravljični avto, madž. film (č.-b.) -15.58 Poročila - 16.00 Anglešči 16.30 Pesmi Laszla Mecsa - 16.50 Katekizem za odrasle - 17.00 Srečali se bor Sydneyju - 18.00 Dnevnik - 19.00 Kovček - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Ni pra močno, šov - 20.30 Nogomet, Split: Dunafer, prenos - 22.40 Dnevnik - 2 Madžarski salon, kultura TV MADŽARSKA 2 5.45 Vaška TV - 6.00 Ažurno - 8.30 Panorama - 9.00 Iz tv-arhiva - 12.00 Pa tikom mesta Prage - 13.05 Dnevnik - 14.00 Zlati dim - 15.45 Pop glasba - 1 Šolska ulica - 17.30 Sotrpini - 18.00 Telešport - 19.40 Pravljica - 20.00 Dne’ šport - 20.30 Kvartet, iz studiev Višegrajske četverice - 21.05 Varstvo mest -1 Ime planeta: Zemlja - 22.15 Osupljivo območje, nan. - 0.05 Nočni program AVSTRIJA 1 6.10 Otroški program - 10.35 Kolumbo -11.45 Risanke - 14.55 Pacific Blue -Tenis, prenos - 17.45 Nogomet: Casino Bregenz - Rapid, prenos - 19.30 Čas v - 20.15 Nogomet, prenos kvalifikacij za Ligo prvakov - 22.50 Nogomet - 23.50 nasilje, vestern AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi -Pod kožo, film - 12.05 Reportaža - 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je pridobljeno - 13.40 Srečna družina -14.25 Gorski zdravnik - 15.15 Bogati in 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 18.45 Loto - 19.00 D danes -19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Vse moje hčere -Pogledi s strani: počitnice - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Mednarodna reportaža -Avstrija - naše stoletje fBIIIK, 20. julij 2000.27 AVTOR: ŠTEFAN HAJDINJAK STANJE ZBEGANEGA ČLOVEKA ARGENTINSK NOGOMETAŠ (JUAN) PESNIŠKA ZBIRKA IVANA CANKARJA CINK • 3 UŽIVALEC MAMIL ARIJA (ITAL.) SLOVENSKI ZGODOVINAR (LOJZE) AMERIŠKI REŽISER PECKINPAH TOALETNI PRIPOMOČE NOVINARKA POTOČNIK SLOVENSKI PISATELJ (JOSIP) ANTON NANUT USTAVA KONFEDERACIJE ' o fl BIm f Jg| SLOVENSKA IGRALKA HERCEGOVE NEMŠKI MATEMATIK (BERNHARD) ADAM BOHORIČ ILOVICA EVROPSKI UMET.SLOG GLAVNO MESTO PANDŽABA, PAKISTAN SLOVANSKA BOG.LEPOTE IT.POLITIK (LAMBERTO) EKONOMSKI ODDELEK KARATEIST (BRUCE) SIBIRSKI VELETOK &4 n? - - s< ' n PREGRINJALO ETIOPSKI GOSPOD VESTNIK ITALIJANSKI MODNI KREATOR (EMMANUEL) NEKDANJI AVSTRIJSKI SMUČAR (TONI) KITAJSKO GLASBILO 1 SPORAZUM (LAT.) % MILAN KUČAN n STADION V BUDIMPEŠTI TEŽKO DOSEGLJIV CILJ DEŠČICA S KOLEŠČKI HRV.SOPRAN (MILKA) GEOMETRIJSKO TELO HOKEJSKA PLOŠČICA JAVNI ZAVOD STAROGRŠKI FUNKCIONAR POBUDNIK, ZAČETNIK ANTON KOROŠEC LEPOTNA ČEBULNICA IGRALEC BANDERAS MERA ZA ODBOJNOST POVRŠINE IT.POLITIK (GIULIO) KAČJI GLAS TUJE ŽENSKO IME G PRITISK AMERIŠKA PISATELJICA NIN OBOR.KRAJA NOŽ ZA OPERACIJE ČLAN BEATLOV (JOHN) STOTINA HEKTARJA NENAKLONJENOST i BOSANSKI POLITIK IZETBEGOVIČ JAN NERUDA GERMANSKO PLEME NEON ANTON KOS AM.FOTO-TEHNIK (GEORGE) NEKDANJI INSEKTICID REKA V VZH. FRANCIJI AV.OZNAKA SPLITA FRANCOSKI SCENARIST (CLAUDE) PESNIK ZAJC VRH KONIČASTEGA ORGANA HUMORISTKA ERŽIŠNIK CIRKUŠKI AKROBAT LOJNA BULA LUKA V ALŽIRIJI ITALIJANSKO MOŠKO IME 1 MOŠTVO NOGA ŽIVALI GRŠKA GLASBENA ZVRST RADIOAKTIVNI ELEMENT (At) NEMŠKI PISATELJ (GUNTER) SEZNAM, SPISEK « 1 ODŽAGAN KOS DEBLA JUGOSLOV. FIZIK (NIKOLA) EVROPSKO GORSTVO ■M? BIZMUT TINA OREL GORENJSKA REKA STARORIMSKA BOGINJA SVOBODE ANTIČNI BEOTIJEC IGRALKA OSEBA IZ MAHAB-HARATE OSJE GNEZDO BAJKA * STOJAN AUER L« ■MlOT f - ..... -:..... LANTAN UČENJE v -' - Ml w * »? * , f KOS POHIŠTVA ZA SEDENJE GLAGOLNIK OD SPUSTITI DRUGO NAJVEČJE JAPONSKO MESTO te® GLASBENICA VERSKA LOČINA ALKOHOL, KI IMA ŠEST HIDROKSIL-NIH SKUPIN TURNER REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 6. 7. 2000: STROSSMAYER, PRADOMOVINA, ISKALO, ONON, RAI, OKAN, Tl, MITJA, IN, SANA, PAT, AMANDMA, ALJASKA, POŽERUH, INGOLIČ, JERKAN, UMETNA OBRT, RIMOKATOLIK, REZ-KALNIK, NANA, RŽIGA, GRLO, IGRAČA, SALEP, ADAR, OVES, TRAGIK, OSE, NACE, OD, ŠOTA, IRONIJA, GATNIK, SIVEC, INČ, SAKE, LAN, ORA, MASKERKA, STRAH, INK, WE, IDO, NOI-RET, IMOLA, ARSAK, NETO, UDOVIČ, EVANS, OKLI, AMAN, SODILO, NASAD, AYER Izžrebanci Vestnikove nagradne križanke 1. NAGRADA V VREDNOSTI 10.000 SIT: Jože Lukač, Partizanska 1, Bakovci, 9000 M. Sobota 2. NAGRADA V VREDNOSTI 5.000 SIT: Borut Kaučič, Podgorje 10 A, 9253 Apače 3. - 7. PRAKTIČNE NAGRADE: Andreja Slavič, Liškova 67, Černelavci, 9000 M. Sobota Mara Korošak, Boreči 3, 9242 Križevci pri Ljutomeru Alojz Lah, Šolska pot 5, 1433 Radeče Petra Ivanič, Filovci 43 a, 9222 Bogojina Robert Zver, Gančani 1 B, 9231 Beltinci E ra 0 0 >o E 0 o 0 "O ra ra c ra N >w 0 ra o Med reševalce bomo razdelili 1. nagrado v vrednosti 10.000 SIT, 2. nagrado v vrednosti 5.000 SIT in 3. - 7. nagrado praktična nagrada. Pravilne rešitve pošljite na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 M. Sobota, s pripisom »nagradna križanka« do petka 28. julija 2000. Ime in priimek: Naslov: 2AM7^ RIŠE IN PIŠE: PETERNELJ I MICA tre OBRajili NA C,lAVO . ^re-, zana? j * 1 t>A0PAn teticef uManč smo si nej odejnoft od pod/tabšanja budnega ofja, ge se je gdigno?a cena p?ina. to pfensbo podftabšanjc je ?etos ge petič, je s svoje statistike vo najšo moj pajdaš ^ela. 9%asi po novon ?eti so ga gdignofe g 25 na 27 to?rm^ ga bubib, gdaj so ga pa pted dnevi gboubšaft ge na 34 (W. ^ou nan de?ajo g?ij v časi, gda je cej?a Sobota Aagbopana po dugon pa poptejb g gnabami ga pŽinsbe cevi. Wa pnavi, ba so nae ^ajn natcgnoCi, gda so obečavaft, ba de pfiinsba bivava dosta cenejša, bab dftiijge. ©d topCotc, šte/ta je pMš?a s tou^ nevofo^, si je gačno popejvati: W ■ 0,NKTa & VSt>N° NAT^H-fA M/lNV /AJ MKcl.1 .VtČ.Ncr plača?.' ^daj pa gopet je i/esefio, plinsko o?je nas bo gftefo s svojo novo višjo ceno, nam ge poleti top?o bo. Se bomo še v jeseni g/te?i na vofttvafi vsi veseft, vo?i& bomo hali bo mogno, naj hogno a?’ og?ato bo. ^ato občani se ne bojte, koitajgno in pokončno stojte, obljube bodo spet Petere, da sc nam dvigni? standard bo. Jag ne pojdem na volitve, jag ne gftem več na volitve, jag ne bom šef na vo&tve, da ga po?omi? spet ne bom. 28 20. julij 2000, VBMK Za Ginekološko porodni oddelek so prispevali Za nakup opreme za Ginekološko porodni oddelek soboške bolnišnice so sredstva nakazali naslednji darovalci: družina Zorko-vič, Puconci, namesto cvetja za pok. Riharda Frica - 5.000 SIT; družina Škaper, Sv. Jurij, namesto cvetja za pok. Riharda Frica -5.000 SIT; Hilda Fric, Sv. Jurij, namesto venca za pok. Riharda Frica - 5.000 SIT; sodelavci Blagovnice Beltinci namesto cvetja za pok. Alojza Gomboca - 9.000 SIT; Aranka Kološa, Prosenjakovci 57, namesto cvetja za pok. Šariko Sabotin - 5.000 SIT; Andreja Norčič Berce, Mladinska 56, M. Sobota, namesto venca za pok. Šariko Sabotin - 20.000 SIT; Rudi Poredoš, Ravenska 73a, Beltinci namesto venca .za pok. Marjana Mulca iz Veržeja -10.000 SIT; delavci Mure, kolektiv Moških oblačil II, namesto cvetja za pok. Alojza Gomboca - 14.800 SIT; sestrične in bratranci Kreslin, Ižakovci, namesto venca za pok. Alojza Žižka - 5.000 SIT; Avto Ori, Obrtna cona 32, namesto cvetja za pok. očeta Milana Ternarja - 10.000 SIT; Ernest Mešič, Kuzma, prispevek -40.000 SIT; Heissenberger in Pretzler, d. o. o., namesto cvetja za pok. Marjana Mulca iz Veržeja - 15.000 SIT; Sindikat Potrošnika M. Sobota namesto cvetja za pok. očeta sodelavca Jožeta Gomboca - 8.000 SIT; Sindikat Potrošnika M. Sobota namesto cvetja za pok. mamo sodelavca Štefana Zrima - 8.000 SIT; Sindikat Pomurskih mlekarn, d. d., M. Sobota namesto cvetja za pok. moža sodelavke Dragice Jošar - 10.000 SIT; Sindikat Carinarnice M. Sobota namesto cvetja za pok. očeta sodelavke Erike Bračko, G. Radgona - 15.000 SIT; Aleksander Gregor, Beltinci, namesto venca za pok. Leona Jošarja - 10.000 SIT; družina Aleksandra Bagarja, Petrovci 56, namesto cvetja za pok. Leona Jošarja -3.000 SIT; družina Karla Lazarja, Petrovci 58, namesto cvetja za pok. Leona Jošarja - 3.000 SIT; družina Padar, M. Gubca 37, M. Sobota, namesto cvetja za pok. Ladislava Poka - 10.000 SIT; Sindikat podjetja Mlinopek M. Sobota, namesto cvetja za pok. Ladislava Poka - 10.000 SIT; družina Sapač, Predanovci, namesto venca za pok. Ladislava Poka - 10.000 SIT; Justina Janež, Emilija Kerčmar, Helena Kofjač, Dragica Turnšek in Slava Kolar namesto venca za pok. Angelo Rapl - 50.000 SIT; družina Ferencek, O. Župančiča 2, M. Sobota, namesto venca za pok. Ladislava Poka -10.000 SIT; Nada Cvetko Torok z družino namesto cvetja za pok. Ladislava Poka - 5.000 SIT; Melita in Robert Bahun namesto cvetja za pok. Ladislava Poka - 6.000 SIT; Anica in Štefan Bahun, M. Sobota, namesto cvetja za pok. Ladislava Poka - 5.000 SIT; družina Perkič, M. Črnci 17, namesto cvetja za pok. Ladislava Poka - 5.000 SIT; Janez in Ivan Mertuk, Beltinci, namesto cvetja za pok. Leona Jošarja - 5.000 SIT; Margit Voroš, Rožno naselje 47, M. Sobota, namesto cvetja za pok. Marijo Koudila - 10.000 SIT; Ludvik in Bojan Kranjec namesto cvetja za pok. Štefana Trpla-na - 10.000 SIT; družina Lovenjak, Beznovci, namesto cvetja za pok. Ladislava Poka - 5.000 SIT; Sindikat podjetja Mlinopek, d. d., M. Sobota, namesto cvetja za pok. mamo Štefana Somija -10.000 SIT; stanovalci bloka v Ul. Štefana Kovača 21, M. Sobota, namesto cvetja za pok. očeta Vlada Poka - 10.500 SIT; družina Kočar, Vanča vas 36, namesto cvetja za pok. Leona Jošarja -3.000 SIT; Aranka Hari, Motvarjevci 50, namesto cvetja za pok. Vilmoša Kocana - 5.000 SIT; Jožef Soke, Lendava, prispevek -20.000 SIT; družina Vrebac, Murska Sobota, namesto cvetja za pok. Leona Jošarja - 5.000 SIT; Ivan Kapun in bratje, namesto cvetja za pok. Marjana Muleča iz Veržeja - 15.000 SIT; Dragica Pokleka, Cerknica, namesto cvetja za pok. Ladislava Poka -10.000 SIT; Vera in Ludvik Zrim, Talanjeva 1, M. Sobota, namesto cvetja za pok. Ladislava Poka - 10.000 SIT; Zorka Uzelac, Markovci 93 a, namesto venca za pok. Urško Balažič - 3.000 SIT; Željko Šemiga, prispevek - 25.000 SIT; Srednja gostinska šola Radenci, namesto cvetja za pok. Marijo Sep iz Sebeborec, mamo sodelavca Emila Šepa - 10.000 SIT; družina Karoli, Prosenjakovci 15, namesto cvetja za pok. Šarolto Sabotin - 5.000 SIT; Bela Huber, Puconci, namesto cvetja za pok. Karla Kuronje iz Gorice -5.000 SIT; Martina Bukovec, Cvetkova 23, M. Sobota, prispevek - 5.000 SIT; družine Banfi, Bačič, Sukič, Peček in Horvat, namesto cvetja za pok. mamo Olge Zelko - 9.000 SIT; učenci 8. a in b razreda OŠ Turnišče, namesto daril učiteljem ob zaključku šolskega leta, prispevek - 16.900 SIT; družina Jerič, Glavna 3, Dok-ležovje, namesto cvetja za pok. Jožeta Šadla iz M. Sobote -5.000 SIT; Športno društvo Radenci, prispevek - 151.000 SIT; družina Martine Kerec, Puževci 22, namesto cvetja za pok. Viljema Kučana iz Križevec v Prekmurju - 5.000 SIT; družina Gabriele Gomboc, Gerlinci 99 a, namesto cvetja za pok. Viljema Kučana - 5.000 SIT; družina Barabaš, Južna 26, M. Sobota, namesto venca za pok. Katarino Drvarič - 5.000 SIT; družine Dokl, Obal in Morčič, M. Sobota, namesto cvetja za pok. Ano Praprotnik iz Lenarta - 15.000 SIT; družina Horvat, Zelena ul., M. Sobota, namesto venca za pok. Ano Praprotnik - 5.000 SIT; družina Zver, Krog, namesto venca za pok. Gizelo Horvat iz Beltinec - 5.000 SIT; Ž29. brigada Mure - moška oblačila, namesto venca za pok. Štefana Kousa - 16.750 SIT; družina Uršič, Trstenjakova 42, M. Sobota, namesto venca za pok. mamo Jožeka Rapla iz M. Sobote - 5.000 SIT; Vrtci občine Moravske Toplice, namesto cvetja za pok. očeta Bojane Kovač - 10.000 SIT; družina Zver - Legen, Kmečka 4, Beltinci, namesto cvetja za pok. Martina Smeja iz Beltinec - 3.000 SIT. Vsem darovalcem se za prispevke najlepše zahvaljujemo. Prispevke zbiramo še naprej na žiro račun: Splošna bolnišnica Murska Sobota, štev.: 51900-603-32361, s pripisom: ZA NABAVO OPREME GINEKOLOŠKO PORODNEGA ODDELKA. MALE OGLASE ZA VESTNIK IN MURSKI VAL LAHKO NAROČITE PO TELEFONU št. 31 OOS VSAK DELAVNIK TP Vesna d.d. Ljutomer, Glavni trg 5 a, odda v najem trgovske poslovne prostore v Mali Nedelji. Zainteresirani dobijo informacije na sedežu družbe, ali po telefo- motorna vozila RENAULT 4 GTL, letnik 1991, bel, 92.000 km, registriran do konca septembra, prodam. Hrastje - Mota 19, tel.: 069 65 722. m4397 RENAULT 5, slabše ohranjen, ugodno prodam. Tel.: 041 233 265. m4426 SUBARU VIVO GLI, letnik 1993, prevoženih 61.000 km, registriran, kovinsko modre barve, prodam. Tel.: 43 014. m4438 RENAULT 5 DIZEL, letnik 1993, registriran do konca maja 2001, prevoženih 103.000 km, prodam. Tel.: 041 795 193. m4445-4 živali NESNICE, mlade jarčice, hisex, rjave, pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodaja Farma pri Mostu. Naročila sprejemajo: gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, tel.: 069 28 190, gostilna Benčec, Bakovci, tel.: 069 439 170, Franc Movrin, Petanjci 98c,_tel: 069 46 505, gostilna Šarike Železen, Beznovci, tel.: 069 49 025, gostilna Čeh, Nedeli-ca, tel.: 069 72 146, gostilna Raj-ser, Grad, tel.: 069 55 31 148. m4181 KRAVO, staro 5 let, brejo 8 mesecev, prodam. Trnje 151 a. m4402 KRAVO ALI TELICO, obe breji, prodam. Viktor Cor, Kovačevci 31. m4407 TELICO, staro 14 mesecev, kontrola A, za nadaljnjo rejo ali pripust prodam. Anton Ostre, Vučja vas 26, 9242 Križevci pri Ljutomeru. m4416 KRAVO, staro 4 leta, brejo 7 mesecev, in telico, staro 1 leto, obe kontrola A, prodam. Tel.: 540 12 18. m4418 NESNICE, mlade jarčice, rjave, cepljene, hisex, stare 12 tednov, prodam po 500 SIT. Dostava na dom. Tel.: 062 792 357. m4420 PET ČRNO-BELIH BIKCEV ZA ZAKOL ALI NADALJNO REJO prodam. Tel.: 71 060. m4436 NEMŠKE OVČARJE, čistokrvne, z rodovnikom, cepljene, stare 9 tednov, starši prvorazredna skupina, prodam. Tel.: 041 705 035. m4437 PUJSKE prodam. Tel.: 031 517 578. m4440 KRAVO z bikcem, dobra mlekarica, ugodno prodam. Tel.: 556 11 58. m4441-10 posesti DVOSTANOVANJSKO HIŠO NA HOTIZI prodam. Tel.: 069 76 345. m4344 DVE HIŠI v Markovcih - ena pritlična, druga dvostanovanjska z gospo- darskim poslopjem, prodam. Tel.: 556 90 60. m4395 FIESA- ugodno, tik nad morjem, polni penzion, 5.200,00 SIT, do 12 let 4.200,00 SIT, od 19. 8. dalje 10 % popusta. Tel.: 01 515 35 76, od 7. do 10. in od 12. do 14. ure. m4399 DVOSOBNO STANOVANJE v središču Murske Sobote s kletnim parkirnim prostorom prodam. Tel.: 32 872. m4401 POSLOVNI PROSTOR V SREDIŠČU MESTA oddamo v najem za trgovino ali pisarno. Tel.: 031 525 378. m4409 GOZD, mešani, 1,5 ha, naTrdkovi in brane, prodam. Vaneča 87. m4410 VRSTNO VARČNO HIŠO, 200 m2, v Černelavcih, opremljeno, prodam. Tel.: 041 529 385. m4419 OPREMLJENO GARSONJERO v Murski Soboti vzamem v najem. Tel.: 041 283 934. m4432 ENOINPOLSOBNO STANOVANJE v Ljutomeru ugodno prodam. Tel.: 041 410 613. m4443-9 kmetijska mehanizacija ŽITNO SEJALNICO prodam. Kovačevci 4, tel.: 551 14 91. m4406 KOMBAJN ZA SLADKORNO PESO Barigelli, 3-vrstni, 4x4, ugodno prodam. Tei.: 041 647 079. m4417-2 razno KOTNO SEDEŽNO GARNITURO in rdeče vino prodam. Tel.: 22 945. m4396 GRADBENO PARCELO, 40 arov, pogled na kraško jezero, prodam. Tel.: 557 10 07, 40 370. BIVALNI KONTEJNER, potujočo prikolico z opremo za bife, prodam. Tel.: 557 10 07, 40 370. AMERIŠKI BILJARD in namizni nogomet, ozvočitev in razsvetljavo za disko prodam. Tel.: 557 10 07, 40 370. m4404 DELNICE MURE, ELEKTROMATE-RIALA, Cestnega podjetja in Mura-leša odkupujemo po ugodni ceni. Tel.: 041 832 146. m4405 PEČ ZA PEKO ODOJKOV in koruznjak prodam. Tel.: 76 041. m4427-6 delo NATAKARICO, za redno zaposlitev, iščemo. Tel.: 588 12 66 ali 041 728 061, g. Lorenčič. m4442 ZAPOSLIMO INŽENIRJA GRADBENIŠTVA za delovno mesto VO- KULTURNO-UMETNIŠKO DRUŠTVO BELTINCI VABI NA 30. MEDNARODNI FOLKLORNI FESTIVAL BELTINCI, KI BO OD 26. DO 30. JULIJA 2000 Sreda. 26. julija: ob 20.00 olvsrile« razšla« NAŠIH TRIDESET FESTIVALOV Čelrlek, 27. julija: ob 10.00 ohoritea glasbene delavnice ob 20.00 večer tamburaške glasbe: TS BISERNICA TS KUD CIRKULANE TS FRANKOPANI (HRVAŠKA) TS IVANČIČE (HRVAŠKA) TS KUD BELTINCI TS KUD BELTINCI (mlajši) LANGA Petek, 28. julija: ob 20.00 FS VAGON AR (SLOVAŠKA) Sobota, 29. julija: ob 15.00 PREDSTAVITEV STARIH OBIČAJEV IN KULINARIKE VASI OBČINE BELTINCI SEJEM STARE OBRTI ob 20.00 ETNO VEČER MALA BELTINSKA BANDA PRLEŠKI MUZIKANTI VOLK FOLK SLOVAŠKA MUZIKA JURTA - Madžarska Nedelja, 30. julija - praznik slovenske lolklore ob 14.00 SEJEM STARE OBRTI ob 14.30 SPREVOD FS NA PRIZORIŠČE ob 15.00 NASTOP FS 1. FS KUD-a Beltinci - prekmurski plesi 2. FS KUD-a Tonček Breznar, Korena - »Spomini na mlatitev« 3. FS KUD-a Antona Tanča Marija Gradec Laško - kozjanski plesi 4. FS Gornji Senik ■ porabski plesi 5. FS Društva upokojencev Naklo - gorenjski plesi 6. FS Razor Tolmin - plesi Zgornjega Posočja 7. FS KUD-a Hotiza ■ pustovanje 8. FS KUD-a Franceta Prešerna Račna - dolenjski svatbeni plesi 9. FD Lancova vas - »Zdaj sta mož in žena« 10. FS Dragatuš - belokranjski plesi 11. FD Lovrenc na Pohorju • plesi Mežiške doline 12 FS Vanonar (Slovaška) DJA GRADBIŠČ, PROIZVODNJE IN STORITEV I; delovne izkušnje 4 leta ali več. Pisne vloge na naslov Betonarna Petelin, Trate 23, 9250 G. Radgona.., m4400 PRIDNEGA MIZARJA ALI DELAVCA ZA MONTAŽO ROLET redno zaposlimo. Pogoj: lasten prevoz. Ponudbe na upravo Vestnika pod šifro: VESTEN. m4447-3 storitve GRADITELJI POZOR! Po konkurenčnih cenah izdelujem peči in boj- lerje za centralno ogrevanje. Možnost kurjenja na drva, premog, olje. Možnost dostave. Tel.: 063 41 5 011. m4429 KLJUČAVNIČARSTVO Anton Makovec, s. p., Bakovci, Partizanska 24, 9000 M. Sobota, telefon 43 068 - izdelava, sanacija in montaža dimnih cevi vseh dimenzij iz nerjaveče pločevine (»rostfrei«) z vijačenjem s pridobljenim certifikatom. m4293 GRETJE in vodomontaža Ivan Šarkezi, s. p., Ogled in predračun brezplačno. Tel.: 02 576 13 76 ali 031 582 865. m4448-3 Le kdo pozabil to gomilo, kjer blago tvoje spi srce, ki nam brezmejno drago bilo ves čas do zadnjega je dni. V SPOMIN 18. julija je minilo žalostno leto od takrat, ko je zastalo ljubeče srce našega dragega Štefana Kuharja iz Vanče vasi 37 Hvala vsem, ki se ga še spomnite in z lepo mislijo postojite ob njegovem preranem grobu. Njegovi - sinova Borut in Štefan, žena Olga in mama Nekje v tebi je velika bol bila, a zamahnila si z roko, češ zmagala bom, močnejša sem, pa vendar ni bilo tako. ZAHVALA Nepričakovano nas je v 79. letu zapustila naša draga mama, tašča in babica Justina Cipot iz Mlajtinec 12 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče, za svete maše, dobrodelne namene, nam pa izrekli besede sožalja. Hvala g. župniku in pevcem za odpete pesmi in predstavniku vasi za besede slovesa. Hvala zdravniškemu in medicinskemu osebju internega oddelka -intenzivne nege za vso pomoč in pogrebništvu Banfi za organizacijo pogreba. Vsem skupaj lepa hvala. Žalujoči vsi njeni najdražji Vsi bodo dosegli svoj cilj, le jaz ga ne bom dosege!... Ognja prepoln, poln sil, neizrabljen k pokoju 'bom legel. ZAHVALA V 24. letu nas je mnogo prerano zapustil naš dragi sin, brat, nečak in vnuk Dejan Jovanovič iz Kobilja Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi prerani zadnji poti, nam pa v najtežjih trenutkih stali ob strani, nas tolažili in nam izrekli besede sožalja. Lepa hvala njegovim sošolcem in predstavnikom civilne zaščite. Hvala za darovane vence, cvetje, sveče in svete maše. Posebna hvala gospodu župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govornikoma za besede slovesa. Vsem in vsakemu posebej - iskrena hvala! Tvoji najdražji DAMIR BANFI VEŠČICA KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJE IN ZELENIC, BREZPLAČNI PREVOZI KRST NA BREZPLAČNI PREVOZI DO 25 KM. PLAČILO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI. TEI .: (069) 34« 060, f AX: (069) 251 170, 9000 MURSKA SOBOTA VESTNIK NA INTERNETU: VESTNIK , 20. julij 2000 29 ZAHVALA V 85. letu starosti nas je 5. julija za vedno zapustila draga mama, babica, prababica, sestra in sestrična Ana Šlihthuber roj. Horvat iz Dobrovnika Bilo lepo je - prelepo, skalilo srečo je slovo, slovo za nas najhujše zlo. Spoznali smo, da te ne bo. V SPOMIN Te dni mineva sedem let od takrat, ko nas je zapustil naš najdražji 19. julija je minilo leto dni od izgube našega dragega brata in svaka Tonija Lebarja iz Murske Sobote V SPOMIN Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem, ki sojo pospremili k večnemu počitku, darovali vence, cvetje, sveče ter za sveto mašo. Hvala g. župniku Režonji za pogrebni obred, g. kantorju in pevkam za odpete žalostinke. Žalujoči: hčerka Piroška z možem Ferijem, sin Tibor z ženo Treziko, vnuka Majda in Igor z družinama ter sestrična Terezija Dravec Jože Kramar iz Žižkov 4 Hvala vsem, ki se ga spomnite, mu poklonite cvet, prižgete svečko ali mu namenite vsaj lepo misel. Žena Ivanka ter sinova Matej in Roland Hvala vsem, ki ste ohranili misel nanj. Spominja se ga njegova sestra Ankica z možem Krunom Tiho nas je zapustila ljubljena žena, mama, tašča in omica Bilo nam je podarjeno veliko, za več si nismo upali niti prositi... ZAHVALA Marija Unger iz Lendave Težko je najti prave besede zahvale vsem, ki ste v težkih trenutkih z nami delili žalost in bolečino, darovali vence, cvetje, sveče in prijazne besede tolažbe. Vsem - iskrena hvala! Njeni najdražji Šopek rožic smo nabrali, na gomilo tvojo dali, zraven svečko smo prižgali in v tišini s tabo pokramljali. Le kdo pozabi! bi gomilo, v kateri zlato spi srce, ki neskončno nas ljubilo do poslednjega je dne. V SPOMIN 22. julija bo preteklo leto žalosti od takrat, ko se je od nas poslovil naš ljubljeni sin, brat in vnuk Simon Fartek iz Serdice Hvala vsem, ki se ga z lepo mislijo spominjate in prižigate sveče. Žalujoči njegovi najdražji F življenju, ki se izteka, Ostaja samo upanje... V življenju, ki preneha, Ostaja večen spomin... ZAHVALA 13. julija je po hudi in kratki bolezni v 83. letu prenehalo biti plemenito srce našemu dragemu očetu, dedku in pradedku Pavlu Nagyu iz Dobrovnika 160 S spoštovanjem do dragega pokojnika se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in sovaščanom, ki ste nam bili v pomoč in tolažbo, darovali cvetje in vence, sveče in za posebne namene ter ga pospremili v njegov poslednji, tihi dom. Zahvaljujemo se domačemu g. župniku Francu Režonji in novomašniku Dejanu Horvatu za pogrebni obred, pevcem iz Dobrovnika za odpete žalostinke, govornici ge'. Elizabeti Urisk za izrečene besede, Komunali Lendava in gospodu za odigrano žalostinko. Posebej se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju zdravstvenega doma Dobrovnik in Lendava ter internemu oddelku II nadstropja bolnice v Rakičanu, še posebej sestram in dr. Petričevi, ki so mu poslednje dni stali ob strani in lajšali bolečine. Vsem in vsakemu posebej - iskrena hvala! V tihi žalosti in njegovi najdražji dragi dedek in pradedek Tvoja neizmerna ljubezen do nas bo ostala večno v naših srcih. Robert, Marko, Vesna, Breda, Edvin, Tanja, Robert, Anita in Jozeph Kristjan, Nastja, Nick, Ingor, Iris, Jernej in Patrik V mislih si z nami, ko smo skupaj ali sami. Spomin nate še živi, čeprav te že pet let ni. V SPOMIN 14. julija je minilo pet žalostnih let od takrat, ko nas je zapustila naša draga žena, mama, snaha in sorodnica Dragica Matuš iz Šalovec Hvala vsem, ki seje spominjate s cvetjem, svečko ali postojite ob njenem preranem grobu. Zelo te pogrešamo, tvoji najdražji Solza kane nam iz očesa, pred nami je tvoj obraz, odšel si tiho, brez sloves, a mirno spiš in čakaš nas. ZAHVALA V cvetu mladosti, komaj v 24. letu, smo se morali posloviti od našega najdražjega sina, brata, vnuka in nečaka Vilija Lovenjaka iz Gornjih Slaveč V dneh, ko še ne moremo doumeti krute usode, ki nas je doletela, se zahvaljujemo vsem, ki ste nam namenili besede tolažbe, upanja, ga pospremili na mnogo prerani zadnji poti, darovali cvetje, vence, sveče, za svete maše in v dobrodelne namene. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za pomoč in njihovo poslednje slovo. Iskrena hvala zdravstvenemu in medicinskemu osebju internega oddelka soboške bolnišnice za pomoč in ves trud, da bi mu pomagali. Lepa hvala g. župniku, pevcem za odpete pesmi, govorniku g. Recku in predstavnici mladih Sonji Krenos za ganljive besede slovesa. Vsem skupaj še enkrat - iskrena hvala! V žalosti njegovi najdražji Tvoje zlato srce več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, ostala je praznina, ki hudo, hudo boli. ZAHVALA 3. julija nas je v 75. letu po kratki in hudi bolezni zapustil naš dragi in dobri ter skrbni mož, oče, stari oče Zoltan Časar iz Križevec v Prekmurju Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti Hvala za darove, vence, sveče, za izrečena sožalja. Hvala g. duhovniku in pevcem. Hvala dr. Kološevi in osebju II. nadstropja internega oddelka bolnišnice v Rakičanu, posebej pa dr. Dragu Lanjščaku. Hvala tudi dr. Kiršnerju za stalno pomoč. Žalujoči: ženaAranka, sin Milan z Ženo Marijo in vnukinja Marjana z Boštjanom Dragi stari oče, ostal boš za vedno v mojem srcu. Tvoja najdražja vnukinja Marjana z Boštjanom Ni več stiska tvojih rok, ostal je le spomin na tvoje dobro srce. ZAHVALA V 73. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek in brat Vinko Šaruga iz Gomilice 120 Z bolečino v srcih se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, botrini, prijateljem in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, sveče, za sv. maše in nam izrekli besede sožalja. Lepa hvala g. župniku Ratniku in g. Tkalcu za besede slovesa, pevkam za odpete pesmi, pogrebništvu in sodelavcem 214. brigade TMO Mura.. Vsem skupaj - lepa hvala. Žalujoči: žena Klara, sin Martin in hčerka Marija z možem Borisom, vnuki Martina, Jasmina in Aleš ter drugo sorodstvo Bilo lepo je - prelepo, skalilo srečo je slovo, slovo za nas najhujše zlo. Spoznali smo, da te ne bo. ZAHVALA V dneh žalosti in bolečine, ko nas je v 54. letu zapustil naš dragi brat in stric Janez Jug iz Murskih Petrovec 25 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče, dobrodelne namene, svete maše, nam pa izrekli besede sožalja. Lepa hvala zdravnikom in medicinskemu osebju orološkega oddelka soboške bolnišnice. Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete pesmi in pogrebništvu Banfi. Vsem skupaj še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči njegovi najdražji Kako boli in duša trpi, usihajo življenjske moči, veš ti in vemo mi, ki smo bili ob tebi zadnje trpeče dni. UMNKLA. V 79. letu starosti nas je za vselej zapustila draga mama, babica, prababica in sestra Marija Magdič roj. Lebar iz Renkovec Kar naenkrat se je izgubil tvoj korak, za tabo so se izbrisale vse sledi. Onemel je tvoj glas, tebe med nami ni več. Z zadnjimi močmi si se borila za vsako sapico zraka. Trpela si ti in trpeli smo mi, ko ti nikakor nismo mogli več pomagati. Z ničemer ne moremo napolniti praznine, ki je nastala za teboj. Ostali so nam le spomini. Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, botrini, dobrim sosedom in znancem, ki so darovali cvetje, sveče in vence ter nam izrekli sožalje. Zahvaljujemo se tudi zdravstvenemu osebju polintenzivne nege internega oddelka v Rakičanu in osebju Doma starejših v Lendavi. Prav tako hvala gospodu Ratniku za pogrebni obred, pogrebništvu Banfi, Damijanu za odigrano Tišino, pevcem, govornici Darji Koren za besede slovesa in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Vsem še enkrat - hvala! Žalujoči: sinova Jože in Avgust z družino, hčerke Irena, Marija in Ivanka z družinami, devet vnukov, štirje pravnuki, sestra Lizika, Terezija in brat Karel z družinam i 30 OGLASI 20. julij 2000, GLOBINSKI SESALNIKI VORWERK VREČKE ^PARNAD^ PRIKLJUČKI CVETLIČARNA oRhfneoa Mikloša Kuzmiča 29, M. Sobota Tel.: 31 289, 041 773 289 z onthfDeao je svet lepši z vorwerkom čistejši ekološko kurilno olje premog .»N® ' Horizont vedno dovolj toplo www.horizontsi IZDELAVA IN MONTAŽA ALU OKEN VRAT IN ZIMSKIH VRTOV. Mobitelovi nočni pogovori. Hudo poceni. KZ- • Vroč poletni dan se zares začne šele zvečer, Ko se cas ustavi. ponoči pa se življenje popolnoma prebudi... Pogovori v Mobitelovih omrežjih so takrat tako poceni, da se vsem naročnikom, ne glede na izbrani paket, in vsem Mobiuporabnikom zdi, da se je čas kar ustavil... IZDELAVA IN STIHL NAJCENEJE TA HIP !! DO RAZPRODAJE ZALOG I d. o. o. ZA VSA DELA DAJEMO 1O-LETNO GARANCIJO! 9000 M. Sobota, Gregorčičeva 9 Tel.: (069) 30 40 44 GSM: 041 504 999 E-mail: rhdoo@siol.net TUROPOLJE d.o.o. ul. Zorana Velnarja 13, 9000 M. Sobota, tel.: 36 580 STROJNO KLJUČAVNIČARSTVO Drago Miholič, s. p.. Š. Kovača 32. Odranci tel.: 737 147, faks: 737 146, GSM: 041 404 650 Ul. Mikloša Kuzmiča 13 9000 M. Sobota r • garažna vrata * dvoriščna vrata • daljinski pogoni • ograje ’* • kovane ograje « zapornice • PVC okna • PVC vrata • zimski vrtovi • police * rolete • žaluzije VSI DODATNI ELEMENTI ZA STREHE TRGOVINA DOM-OBRT OPREMA ZA STROJNE OMETE IN GRADBENIKE OPEKA POROTHERM VSE ZA STREHO Gradbene izolacije HACK Dobrovnik 244, tel.: 57 99 166, GSM: 041 636 489 HITRO IN KAKOVOSTNO NAREDIMO HIDROIZOLACIJE OPEČNIH, KAMNITIH IN BETONSKIH ZIDOV, RAVNIH STREH, TERAS, KLETI, KI JIH ZALIVA VODA REZANJE IN VRTANJE BETONA! Ura Min. pogovora 24.00 - 5.00 5 SIT V tem času ne velja običajni popust na dohodne klice za naročnike Mobitel GSM. KLIMA NAPRAVE ] za poslovne prostore, stanovanja, hlajenje kleti in vina,....__________, J. Baukarta 16, 9240 Ljutomer tel.:02/584 80 50’GSM:041/623-728 www.pegas.si, e-mail: pegas.ljutomer@siol.net PROIZVODHJ* ALUMINIJASTIH ROLET' IZOLACIJA ' PROTIRRUPNOST * VARNOST til.: 1062; 703 50 43. Ilks.10621703 60 44 POGLED V PRIHODNOST NASVETI IN POGOVORI 090 46 92 090 46 93 Oli d. a. o. Cena minuse pogovora 156 sit BETONARNA PETELIN Trate 23, Gornja Radgona Tel.: (02) 564 94 40; el. pošta: betonarna.petelin ©siol.net Ponudba: - proizvodnja betona, - storitve (prevoz, črpanje betona, delo z gradbenimi stroji), - betonski izdelki (vinogradni in vrtni stebri, robniki, škarpniki, vrtne poti, kanalete, mulde, požiralniki, korita za rože, kanalizacijske cevi in jaški, temelji za drogove, stojala za senčnike in kolesa ipd). Možnost izdelave po naročilu ali želji kupca. NOVOST: izdelava zuna- Ko je hudo, me pokliči! Telefon Samarijan 080 1113 NAROČNIKI VESTNIKA lahko svoje obveznosti poravnavate tudi mesečno. Obiščite vašo Pomursko banko, d. d., in skrb za plačevanje bodo prevzeli oni. 10.000 DEM * brez obresti... File d.d., Mengeš Slovenska 40 ...je težko dobiti. Pri Daewoo-ju vam ponujamo prav to -10.000 DEM brezobrestnega posojila (D+0%). Ponudba velja pri nakupu Nubire in je plačljiva v SIT po prodajnopodjetniškem tečaju SKB. *1O.OOO DEM - 36 x 277,78 DEM, plačljivo v SIT po prodajnopodjetniškem tečaju SKB. DI1EWOO MOTOR FUMINMS Industrijska 1 a,9000 Murska Sobota tel. :02/ 530 46 60, www.flamin-ms.si V našem novem obratu proizvodnje netkanega tekstila v Lendavi, Kolodvorska 43 ZAPOSLIMO 6 DELAVCEV Od kandidatov pričakujemo: -V. ali IV. stopnjo izobrazbe elektro ali strojne smeri -delovne izkušnje -zaželjen je izpit za voznika viličarja -odslužen vojaški rok. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, življenjepisom in opisom dosedanjega dela naj kandidati pošljejo v 7 dneh po objavi v kadrovsko službo na naslov: File d.d. Mengeš, Slovenska 40, 1234 Mengeš. Najprimernejše kandidate bomo povabili na razgovor. Prosimo, da v prošnji navedete tudi telefonsko številko. O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v 14. dneh po 24ury^fon 041630898 PA MRZLO NI KOSESKEGA 43, MB oVi® VlUoV za VAS POSKRBI Murska Sobota: (02) 54 59 280 KURILNO OLJE najugodneje, najhitreje DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU POMURJA M. Sobota, Arh. Novaka 2b zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na ŽIRO RAČUN: 51900-678-48545 ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! NEPREMIČNINSKA .0. Slovenska 43, Murska Sobota ________069/304-123________ Prodaja, nakup, Oddaja. najem NAJŠIRŠI IZBOR NEPREMIČNIN V POMURJU _______________________ CA ALI ŽELITE ■k ■ PRODATI - KUPITI -IdlJI DELNICE? MURSKA SOBOTA, Slovenska 42 069/ 32 - 945 VESTNIK , 20. julij 2000 NAPOVEDNIK 31 kulturni koledar KONCERT BELTINCI - V soboto, 22. julija, ob 20. uri bo v župnijski cerkvi sv. Ladislava nastopila duhovno glasbena skupina Celebrant Singers iz ZDA. - V nedeljo, 23. julija, ob 20. uri bo v župnijski cerkvi sv. Ladislava v okviru Bachovega orgelskega ciklusa 2000 umetnica, organistka, zborovodkinja in redaktorica Angela Tomanič. OTVORITEV PETIŠOVCI - V ponedeljek, 24. julija, se bo začel I. medob-močni rezbarski tabor pod strokovnim vodstvom rezbarjev Dezsoja Nemetha in Otta Horvatha ter akademskega slikarja - grafika Laszla Nemesa. - V sredo, 26. julija, se bo v beltinskem parku začel 30. mednarodni folklorni festival. DOGODEK GORNJA RADGONA Program prireditev na festivalu Meja na Reki: - Četrtek, 20. julija: ob 18.00 Zvočni most s skupino Kohelet 3 (Glavni trg v avstrijski Radgoni), ob 20.00 gostovanje gledališča Theater an der Jose-fstadt iz Dunaja s predstavo Beograjska trilogija (Kulturni dom Gornja Radgona), ob 21.00 koncert istrske glasbe s skupino Lazonta (hotel Radin Radenci). - Petek, 21. julija: ob 15.00 vožnja po Muri do Veržeja, ob 16.43 do 18.10 Načini gibanja z izletom po sodobni avstrijski književnosti (železniški vagon med vožnjo od Gradca do avstrijske Radgone), ob 21.30 koncert skupin Demolition Group in The Stroj (Sejmišče G. Radgona). • - Sobota, 22. julija: ob 15.00 vožnja po Muri do Veržeja, ob 20.00 gostovanje SNG Drame iz Ljubljane s predstavo Družinske zgodbe (Kulturni dom G. Radgona), ob 22.00 koncert Doris Aude-tat s skupino (gostilna Turkenloch v avstrijski Radgoni), ob 20.00 do naslednjega dne: Brezmejnost (24-urna akcija na mostu čez Muro) -r Nedelja, 23. julija: ob 20.00 literarno branje Mit Ejzes bin Ich versehen! (Kurhotel v avstrijski Radgoni) - Ponedeljek, 24. julija: ob 11.00 otvoritev skupinske likovne razstave Preseganje meja (Obalova mestna palača v avstrijski Radgoni), od 10. do 15.00 vsak dan do 28.julija delavnica za otroke Otroci se gredo gledališče (vrtec avstrijska Radgona), ob 18.00 Zvočni most s harmonikarjema Bratkom Bibičem in Ottom Lechnerjem (Glavni trg v avstrijski Radgoni), ob 19.00 lutkovna predstava LG Ljubljana Nariši mi Backa (dvorana Glasbene šole G. Radgona), ob 20.00 literarna prireditev Jovite Dermota Sem igrača vetrov (Thermenhotel v avstrijski Radgoni) - Torek, 25. julija: ob 16.00 Nariši mi Backa (vrtec avstrijska Radgona), ob 18.00 Zvočni most s skupino Štefbet Riti (Glavni trg v avstrijski Radgoni), ob 20.00 Mimi je pozitivka Alenke Vidrih v produkciji KD F. Bernika iz Domžal (Kompas G. Radgona) - Sreda, 26. julija: ob 18.00 Zvočni most s skupino Ars Harmonica (Glavni trg v avstrijski Radgoni), ob 20.00 gledališka predstava Dialog v D - duru (muzejsko dvorišče v avstrijski Radgoni). LENDAVA - V soboto, 22. julija, bo pri Termah prireditev Lendavska noč. GORICA - V nedeljo, 23. julija, bo potekalo 6. občinsko gasilsko tekmovanje. RAZSTAVE MURSKA SOBOTA - V soboškem gradu si lahko ogledate Stalno razstavo Pokrajinskega muzeja. Poleg stalne postavitve je na ogled tudi stalna likovna razstava Od poznega srednjega veka do modernizma. - V Galeriji si lahko ogledate razstavo Fotografije, sanje in spomini - Izbrana dela 1972 -1998 avtorja Mirana Miša Hochstatterja. - V kavarni Jelša je na ogled razstava fotografij Jožeta Denka. - V preddverju grajske dvorane je na ogled razstava del članov fotoklubov iz Durdevca, Ingolsta-dta in Murske Sobote. - V prostorih stanovanjske hiše avtorja Ernesta Bransbergerja je na ogled likovna zbirka Lepote stare Sobote. Za obisk se najavite na tel.: 21 433. - V Novi galeriji Zavarovalnice Triglav je na ogled razstava del akademskega slikarja Jožeta Šubica iz Maribora. LJUTOMER - V prostorih Mestne hiše si lahko ogledate muzejsko zbirko Taborsko gibanje na Slovenskem ter splošno muzejsko zbirko. V muzeju se lahko naročite tudi za ogled mesta. - V knjižničnem oddelku za otroke in mladino je na ogled razstava Človek in okolje, v malem razstavnem prostoru pa je razstava slik in skulptur Marjete Zajnkovič. - V mladinskem klubu Prlekija je do konca julija na ogled razstava likovnih del desetih nagrajencev iz slovenskih osnovnih šol. BELTINCI - V prostorih zdravstvenega doma so razstavljena dela Izidorja Horvata - Izaka. PUCONCI - V občinski zgradbi je na ogled razstava del osnovnošolskih otrok Cvetje, simbol miru in sožitja med mladimi v združeni Evropi. DOBROVNIK - V Kulturnem domu je na ogled razstava Plečnik skozi Prekmurje dijaka mariborske Srednje gradbene šole Boruta Šantaka. KINO Murska Sobota Murska Sobota Četrtek, 20. julija: ob 21. 00 ameriška komična drama Med življenjem in smrtjo Petek, 21. julija: ob 19.00 Med življenjem in smrtjo, ob 21.00 ameriški zgodovinski spektakel Gladiator Sobota, 22. julija: ob 19. 00 Med življenjem in smrtjo, ob 21.00 Gladiator Nedelja, 23. julija: ob 19. 00 Med življenjem in smrtjo, ob 21.00 Gladiator Ljutomer Do konca redakcije nismo prejeli sporeda! KINO BORZ ZNAN .L je informa- cijsko središče, v katerem brezplačno zbiramo in posredujemo podatke med ljudmi, ki znanje iš- čejo, in tistimi, ki znanje ponujajo. Kdaj in na kakšen način boste znanja izmenjali, je prepuščeno vam samim! In katera znanja se trenutno iščejo in ponujajo? - Ponuja se slikanje na steklo. - Ponuja se prevajanje iz nemškega in angleškega jezika. - Iščejo se inštrukcije iz retorike. Informacije: BORZA ZNANJA M. SOBOTA, pri Ljudski univerzi Murska Sobota, Slomškova 33, telefon 36 566, vsak delavnik od 10.00 do 18.00. NSTSNMV: _____________________________________ 7 VELIČASTNIH: j Delimo vstopnice za kino Slovenski prevod originalnega imena filma Blair Witch Project je Čarovnica iz Blaira. To je med številnimi, ki so pravilno odgovorili, vedela tudi naša nagrajenka Martina Korpič, Markovci 70,9204 Šalovci. Čestitamo! Naše naslednje nagradno vprašanje se glasi: Kdo igra glavno žensko vlogo v filmu Stigmata? Odgovor: Kupon Št. 29 Odgovore pošljite do 25. julija na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: N S T S N M V 1. SHE'S GOT ALL THE FRIENDS - Chumbavramba 2. AFTER THE RAIN HAS FALLEN - Sfing 3. THE TIME IS N0W - Moloko 4. SUMMER MOVED ON - A-ha 5.1 NEED TO KNOW - Marc Anthony 6. ZASTAVE - Parni valjak 7. BREATHLESS - The Corrs PREDLOGI: BEAUTIFUL THAT WAY - Noa ROME WASN’T BUILT IN A DAY - Morcheeba NO ME DEJES DE OUERER - Gloria Estefan LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH 1. MINI BIKINI - Kingston 2. MOJA SIMPATIJA - FoxyTeens 3. GLAS SRCA - Twins 4. NE USTAVI ME NIHČE - Anja Rupel 5. POSKUSI POZABITI - Miran Rudan 6. ODISEJA - Vili Resnik 7. MANUELA - Dominik Kozarič PREDLOGI: MALI SVET - Kondor’s Band MESEČINA-Tanja Ribič RDEČE OČI - Posodi mi jurja LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: GLASBA NAŠEGA SRCA 1. SEZIMO Sl V ROKE - Nagelj 2. SANJAJ Z MENOJ - Ans. Lojzeta Slaka 3. VRAČAM SE DOMOV - Ptujskih 5 4. SREČA ME JE ZAPUSTILA - Čuki 5. ŠUMIJO GOZDOVI DOMAČI - Vesele Štajerke 6. ŠRANGAJMO - Gregorji 7. MAJHEN DEČEK - Show band Klobuk PREDLOGI: KAMEN NA SRCU - Vasovalci SUPER DAMA - Drago Jošar LJUBIM TE - Kraški kvintet Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 27. julija 2000, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. Kupon Št. 29 - GLASUJEM ZA SKLADBO GLASBA NAŠEGA SRCA: ____________________________________ Poroke Republiški zavod za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota PROSTA DELOVNA MESTA s pogoji za zasedbo NA OBMOČJU UE M. SOBOTA SO SE POROČILI: Marjan Žižek, dipl, ekonomist, iz Gančan in Daniela Lipič, inž. tekstilno konfekcijske tehnologije, iz Dokležovja; Tomaž Rac, monter energetskih naprav, od Grada in Danila Vertič, prodajalka, z Doliča; Tomaž Grah, elektrotehnik, iz Gerlinec in Nataša Flegar, ekonomsko-komercialna teh-nica, iz Gerlinec; Daniel Zadravec, strojni tehnik, iz Nedelice in Stanka Jakob, ekonomska tehnica, iz Lipovec; Štefan Bočkor, elektrikar, iz Šulinec in Anka Kardoš, upravna tehnica, iz Kančevec; Andrej Erjavec, likalec, iz Gančan in Darja Jaklin, zobna tehnica, iz Gančan; Dušan Bakan, avtomehanik, iz Bakovec in Jožica Puvar, kuharica, iz Bakovec; Roland Oček, zdravstveni tehnik, iz Ivanjševec in Simona Cipot, zdravstvena tehnica, iz Vanče vasi; Darko Kreft, železokrivec, iz Dokležovja in Nataša Marin, inž. agronomije, iz Dokležovja; Zvonko Rebrica, direktor, iz Gančan in Vesna Vezjak, referentka za marketing, iz Gradišča; Janez Petek, mizar, iz Meli-nec in Valerija Srša, prodajalka, iz Beltinec; Bojan Lončar, kmetijec, iz Zenkovec in Marija Kovačič, kmetijska tehnica, iz Rakičana. Vestnik vam čestita! GRADBENI DELAVEC ŠOFER V GRADBENIŠTVU (OBČASNO TUDI DELAVEC V GRADBENIŠTVU); določen čas 3 mes.; vozniški izpit kategorije: C,E; ostali pogoji: POSKUSNO DELO 1 ME-SEC,KANDIDATI SE NAJ O SEB-NO OGLASIJO; do 20.07.00; GRADNJA RAKIČAN D. O. O„ RAKIČAN, TOMŠIČEVA 19, MURSKA SOBOTA KLJUČAVNIČAR KLJUČAVNIČAR; določen č^f 3 mes.; 6 mes. delovnih izkušenj; do 25.07.00; BAL1GAČ SIMON-S1NK, GORNJA BISTRICA I07A, ČREN-ŠOVCI; (*) ELEKTRIKAR ELEKTRONIK ELEKTRIČAR (VZDRŽEVANJE PROIZVODNIH STROJEV IN NAPRAV); nedoločen čas; jeziki: nemški jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij:; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: POSKUSNO DELO 2 MESECA; do 21.07.00; TONDACH, OPEKARNA D.O.O., BOREČI 49. KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU SLIKOPLESKAR VSA NOTRANJA IN ZUNANJ.A SLIKARSKA IN PLESKARSKA DELA(POKLIC NI OBVEZEN, VAŽNO JE DA IMA ENO LETO DEL.IZKUŠENJ); določen čas 1 mes.; 1 L delovnih izkušenj; vozniški izpit' kategorije: B; ostali pogoji: MOŽNOST PODALJŠANJA ZAPOSLITVE, PREDHODNO SE PO TELEFONU DOGOVORITI ZA RAZGOVOR; do 21.07.00; GERGO-RIČ VOJKO S. P., SOBOSL1KAR-STVO DOLGA ULICA 31, MORAVSKE TOPLICE VOZNIK AVTOMEHANIK VOZNIK ZA TOVORNA VOZILA C IN E KATEGORIJE V MEDNARODNEM PROMETU (PROSTA SO TRI DELOVNA MESTA); nedoločen čas; 2 I. delovnih izkušenj; vozniški izoit kategorije: C,E; do 29. 07. PROSTA DELOVNA MESTA NA OBMOČJU Območje Izobrazba _____________________l-ll lll-IV V VI VII-VIII SKUPAJ Murska Sobota 1 11 1 3 4 20 NATRANSPORT - ORGANIZACIJA PREVOZOV, MARK1ŠAV-SKA 3, MURSKA SOBOTA VOZNIK C IN E KATEGORIJE ZA MADŽARSKO; določen čas 12 mes.; 1 1. delovnih izkušenj; jeziki: nemški jezik - govorno; vozniški izpit kategorije: C,E; do 21.07.00; POMURJE-TRANS D. O. O., ODRANCI, RAVENSKA 37, ČRENŠOVCI VOZNIK TOVORNJAKA; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno, madžarski jezik - govorno in pisno; vozniški izpit kategorije: C,E; ostali pogoji: INFORMACIJE PO TEL.031-520-178; do 25.07.00; F.V.-ŠNAJC. D.O.O., TEŠANOVCI 94, MURSKA SOBOTA PRODAJALEC ŽIV1LSKIH-PREHRAMB. ARTIKLOV TRGOVEC (DELOVNO MESTO JE V PE BELTINC1.KADNIDATI PA SE NAJ OGLASIJO V SALONU POHIŠTVA V LENDAVI, PARTIZANSKA 15); določen čas 12 mes.; 11. delovnih izkušenj; Družinsko stanovanje; jeziki: slovenski jezik - pisno; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: VSAJ 1 LETO DELA V TRGOVINI S POHIŠTVOM; do 21.07.00; KOS ROMAN S. P. SALON POHIŠTVA KOS, PARTIZANSKA 20A, LENDAVA - LENDVA NATAKAR NATAKARICA; nedoločen čas; do 12.08.00; ČERPNJAK FRANC S.P., DNEVNI BAR, GORNJI PERTO-VCI 34/D , PETROVCI NATAKARICA (VSA NATAKARSKA DELA V GOSTILNI); določen čas 6 mes.; Samsko stanovanje; do 21.07.00; ŠENEKAR SILVA S. P. GOSTILNA ŠENEKAR, SPODNJI 1VANJCI 9, SPODNJI IVANJC1 NATAKARICA (ZAPOSLI SE ločen čaš 6 mes.; ostali“pogoji: PROSTO DEL. MESTO JE V BAKOV-C1H V PUBI PU B, KANDIDATI SE NAJ PO TELEFONU DOGOVORIJO ZA RAZGOVOR 43-717 PO 14. URI; do 24.07.00; PRELOG BORUT S. P. TRGOVINA BETTY BLUE BELTINCI PUBI PUB BAKOVCI, , MURSKA SOBOTA NATAKARICA (ZAPOSLI SE LAHKO TUDI PRIPRAVNICA); določen čas 6 mes.; do 21.07.00; KOLARIČ STANISLAV S. P. DNEVNI BAR STARI MLIN. TRNJE 47, ČRENŠOVCI EKONOMSKI TEHNIK POSLOVODJA - PRODAJALEC ZA AVTOMOB.REZERVNE DELA V AVTOCENTRU PEUGEOT; določen čas 6 mes.; 6 mes. delovnih izkušenj; znanje programskih orodij:; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: MOŽNOST TRAJNE ZAPOSLITVE; do 21.07.00; AVTOBUSNI PROMET D. D., BAKOVSKA ULICA 29A, MURSKA SOBOTA INŽENIR KMETIJSTVA ZA KMETIJSKO TEHNIKO POUČEVANJE VOŽNJE S TRAKTORJEM,CPP IN PRAKTIČNI POUK (DOKAZILA O USPOSOB. POUČEVANJA VOŽNJE S STRAK-TORJEM.B KAT.,CPP); določen čas 12 mes.; 3 1. delovnih izkušenj; znanje programskih orodij: ; vozniški izpit kategorije: F,B; ostali pogoji: PEDAGOŠKO ANDRAGOŠKA ZNANJA, 3 LETA DEL.I ZKUŠENJ V GOSPODARSTVU, 1 LETO DEL IZKUŠENJ V IZOBRAŽEVANJU, STAROST DO 40 LET; do 21. 07 00; SREDNJA KMETIJSKA ŠOLA RAKIČAN, LENDAVSKA ULICA 3, MURSKA SOBOTA INŽENIR KMETIJSTVA ZA RASTLINSKO PROIZ. UČITELJ PRAKTIČNEGA POUKA ZA SADIARSTVO IN VINOGRA-DINIŠTVO; določen čas 12 mes.; 3 1. delovnih izkušenj; znanje programskih orodij:; vozniški izpit kategorije: B,F; ostali pogoji: 3 L. DEL. IZKUŠENI V STROKI, ENOLETNA IZKUŠNJA V ŠOLSTVU, PEDAGOŠKO ANDRAGOŠKA ZNANJA, STROKOVNI IZPIT.STAROST DO 40 LET; do 21.07.00; SREDNIA KMETIISKA ŠOLA RAKIČAN, LENDAVSKA ULICA 3, MURSKA SOBOTA UČITELJ PRAKTIČNEGA POUKA ZA POLJEDELSTVO IN GOSPODINJSTVO; določen čas-12 mes.; 3 I. delovnih izkušenj; znanje programskih orodij:; vozniški izpit kategorije: B.F; ostali pogoji: OSNOVE ZNANJA PREHRANE IN KUHANJE, 1LETO IZKUŠENJ V 1ZO-BRAŽ., PEDAGOŠKO ANDRAGOŠKA ZNANJ A,STROKOVNI IZPIT, STAROST DO 40 L. ; do 21.07.00; SREDNJA KMETIJSKA ŠOLA RAKIČAN, LENDAVSKA ULICA 3, MURSKA SOBOTA UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA TEHNIČNI VODIA PROIZVOD-NIE (LAHKO TUDI PRIPRAVNIK); določen čas 6 mes.; jeziki: nemški jezik - govorno in pisno, angleški jezik - govorno; znanje programskih orodij:; vozniški izpit kategorije: B; do 27.07.00; E 92 - NOVAK - PODIET1E ZA TREŽNIE IN ORG.PROIZV., UL. V. PREKO-MOR. BRIGADE 11, LJUTOMER PROFESOR ZA KOMPOZICIJO IN GLASBENO TEORIJO UČITELJ GLASBE Z DOPOLNJEVANJEM UČNE OBVEZE; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 21.07.00; OSNOVNA ŠOLA CANKOVA, CANKOVA 27. CANKOVA UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PSIHOLOG SVETOVALNI DELAVEC; določen čas 12 mes.; 1 1. delovnih izkušenj; jeziki: angleški jezik - govorno; znanje programskih orodij: ; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: PEDAGOŠKA ANDRAGOŠKA ZNANJA, STROKOVNI IZ PIT, STA- SftEDNIA KMETIISKA ŠOLA RAKIČAN, LENDAVSKA ULICA 3, MURSKA SOBOTA UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PEDAGOG VZGO11TEL1 V DOMOVIH; določen čas 12 mes.; 1 1. delovnih izkušenj; znanje programskih orodij: ; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: STROKOVNI IZPIT, PEDAG. ANDRAG.ZNANIA.ENO LETO DEL. IZKUŠENI V DIIAŠKIH DOMOVIH,DODATNA DELA PRI OSKRBI DIIAKOV; do 21.07.00; SREDNIA KMETIISKA ŠOLA RAKIČAN, LENDAVSKA ULICA 3, MURSKA SOBOTA VZGOJITELJ V DOMOVIH; nedoločen čas; 1 1. delovnih izkušenj; znanje programskih orodij: ; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: STROKOVNI IZPIT, PEDAG. AN-DRAG. ZNANIA, ENO LETO DEL. IZKUŠENJ V DIJAŠKIH DOMOVIH,DODATNA DELA PRI OSKRBI DIIAKOV; do 21.07.00: SREDNIA KMETIISKA ŠOLA RAKIČAN, LENDAVSKA ULICA 3, MURSKA SOBOTA; NAROČNIKI VESTNIKA lahko svoje obveznosti poravnavate tudi mesečno. Obiščite vašo Pomursko banko, d. d., in skrb za plačevanje bodo prevzeli oni. ZADNJA STRAN Menjalniški teča Pomurske banke 18. 7. 2000 Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 18. 7. 2000 od 00. ure dalje. Država Enota Banka Slovenije Nakup Prodaja Avstrija 1 14,9843 15,0237 15,1417 Francija 1 31,4332 31,5159 31,7634 Nemčija 1 105,4225 105,7000 106,5300 italija 100 10,6487 10,6767 10,7606 Švica 1 133,2397 132,2545 134,6394 ZDA 1 219,6766 220,2548 221,9844 S posojilno kartico LB Karanta je pogled lepši in posojilo vedno pri roki! Posojilna kartica LB Karanta je kartica posebne vrste, ki ima namesto mesečnega limita porabe odobreno okvirno posojilo. Imetnik kartice z nakupi s kartico porablja svoje posojilo in ga hkrati z obveznim deležem mesečnega posojila porabljenega zneska spet sprošča. S posojilno kartico lahko plačujete v trgovinah, hotelih, gostinskih lokalih, turističnih agencijah in na številnih drugih prodajnim mestih v Sloveniji. Pri okencih bank bančne skupine Nove Ljubljanske banke lahko dvignete do 50.000 sit gotovine. Izplačilo je mogoče v okviru odobrenega posojila trenutnega stanja na Povprašajte se v svoji na kartici in ni odvisno od vašem tekočem računu, enoti Pomurske banke! pomurska bahka Pomurska banka d.d., Murska Sobota, bančna skupina Nove Ljubljanske banke VESTNIKOV KOLEDAR V dvoje je lepše 21. julij, petek, DANE 22.julij, sobota, MAJDA 23.julij, nedelja, BRIGITA 24. julij, ponedeljek, KRISTINA 25.julij, torek, JAKA 26. julij, sreda, ....... ANA Stavimo, da bo odslej še večja prodaja v butiku Fabiani v centru Šavel v Murski Soboti, saj bo marsikdo šel tja kaj kupit tudi zato, da bi videl lepo Danielo. Na fotografiji sta mladoporočenca: 22-ietna. Daniela Vertič iz Doliča in 25-letni upravljalen in monter centralnega gretja Tomaž Rac od Grada. Tudi on je fejst fant: visok je 194 centimetrov, ima dolge zalisce in negovano bradico. Srečala sta se na gasilski veselici na Doliču. »Bilo je 19. oktobra 1996. leta,« nam je razkrila Daniela in še dodala, da jo je takoj, ko jo je ogovoril, očaral. Začela sta skupaj hoditi in po nekaj mesecih druženja se je fant že preselil k njej na Dolič. Lepo so ga sprejeli tudi dekletovi starši. Načrtujeta gradnjo hiše in seveda tudi naraščaj. Zdaj pa je (bilo) pomembno, da sta se poročila. Najprej civilno pri Gradu, nato pa še cerkveno v Kuzmi. Potem so se odpeljali na Vanečo, kjer so v gostišču Pri Eriki pripravili dovolj jedače in pijače za 150 svatov, igrali pa so Biseri. Tomaž je rojen v nebesnem znamenju kozoroga, njegov konjiček pa je tenis. (Ker je velik, bi morda kdo pričakoval, da je košarkar!). Verjetno pa je tenisač zato, ker igra rada tenis tudi Daniela, po horoskopu sicer lev(inja). Lepo sta se ujela kot fant in dekle ter zdaj tudi kot mož in žena. Oba sta sicer polno zaposlena, saj sta velikokrat v službah tudi ob sobotah, a se vendarle najde tudi čas za obisk kakega lokala (intimna večerjica), s svojim audijem pa se bosta zapeljala tudi na krajši dopust na morje. - Š. S., foto: Černi Smrtv bivalni prikolici Lunine mene: 21. julija bo sonce vzšlo ob 5. uri in 32 minut, zašlo pa ob 20. uri in 45 minut. Dan bo tako dolg 15 ur in 12 minut, to je za deset minut manj kot pred petimi dnevi. 24. julija ob 13. uri in 4 minute bo na nebu nastopil zadnji krajec. »Danes nam je vsem dovoljeno sanjati« rav vsi govorniki na slovesnem odprtju asfaltiranega cestnega odseka Stara Nova vas-Bunčani-Veržej so se »spotaknili« ob večletne prazne (predvolilne) obljube, ko sta bila kraja Veržej in Križevci še v občini Ljutomer. Tako so tudi ugotavljali, da so z ustanovitvijo novih občin izredno veliko pridobili na področju infrastrukture, ob tem pa je tudi zelo pomembno tesno sodelovanje obeh (sosednjih) občin, ki skupaj financirata asfaltiranje omenjenega odseka ter ceste med Križevci in Banovci, kjer bo uradna predaja v avgustu. Celoten projekt, ki zajema obe cesti v dolžini 3800 metrov, znaša 76 milijonov SIT, od tega poravna občina Križevci 55 odstotkov, preostalo pa občina Veržej. Župana obeh občin sta se strinjala, da je to za njih velik uspeh, za občino Veržej še toliko bolj, saj gre za majhno občino z malo sredstev, ki je morala v ta Včeraj popoldne so Romi iz zaselka Kamenščice pri Črenšovcih, oblečeni v črnino, v procesiji spremljali na zadnji poti svojega 53-letnega sovaščana Jožeta Levačiča. Sprevod je krenil v cerkev, kjer je bila maša zadu-šnica, nato pa so se od njega poslovili na črenšovskem pokopališču. Nesrečnika so položili v grob, v katerem so posmrtni ostanki njegove žene Ane, ki je preminila pred 20 leti v prometni nesreči pri Lenartu. Jože Levačič je umrl v »sumljivih okoliščinah«. V nedeljo popoldne sta ga našli mrtvega v njegovi razpadajoči bivalni prikolici hčerka Nada Levačič in njegova sestra Marija Cener (posnetek). Obvestili so policijo, kajti po glavi je bil poškodovan. Mu je kdo povzročil rane ali pa jih je dobil, ko naj bi v petek, ko se je vračal iz banke, padel? »Rad je pil,« so mi povedali včeraj dopoldne v Kamenščicah in pokazali hiško, v kateri je počival do pogreba. Pokropil sem ga. »Poglejte, kjer so ga gor vrezali,« so še dejali svojci. Imel je deset otrok. Obdukcija je menda pokazala, da nad njim le ni bilo izvršeno nasilje (kot je bilo mogoče sklepati po rani in, žal, govoricah), ampak zaradi razpada jeter. Menda se je večkrat pritoževal, da ga boli. Žalostna usoda, mar ne? - Foto: Š. S. VESTNIK znova preseneča in nagrajuje Med eminentnimi gosti gala prireditve ob otvoritvi mora-vskotopliških Term 3000 je menda ostal direktor Dušan' Bencik zelo dobro zapisan. Nekoliko slabše vtise pa so z otvoritve odnesli novinarji, snemalci, fotografi in drugi poročevalci, ki se jim je komajda uspelo prebiti v bližino prizorišča te gala slovesnosti. So se organizatorji zbali, da bi kamere odkrile kakšno pomanjkljivost ali da bi bliskavice zmotile ognjemet pod zdraviliškim nebom? *** Janita Kolmanič, direktorica propulzivne družbe Biro Rija iz Murske Soboti, bo kmalu začela preverjati, ali imajo svetniki občine Moravske Toplice jajca. Preverjanje bo potekalo v nastajajočem ART CENTRU v Središču na Goričkem. Ni še znano, ali bo prvi na vrsti župan Feri Cipot ali domačin Tibor Voroš. *** Trditev, da ima Jeno Sapač težave z združevanjem svoje ljudske stranke s krščanskimi demokrati, ne drži. V puconski občini odbor SKD ne obstaja, zato Sapač razmišlja, ali se ne bi morda združil z Združeno listo. *** Iz dobro klimatizirane kleti v Lendavi so sporočili, da bodo naredili vse za ohranitev delovnih mest v svoji občini. *** Luizzi in Lujzek sta morala odložiti lopate in se pridružiti skupini, ki je pridno vadila znano kočevsko himno. *** Veliki biokmetovalec in specialist za poljska teleta Jože Štefko je vložil oster protest pri Kwasniewskem zaradi slabe glasbe na gostiji v Gančanih. kkk Na velikem požarnem tekmovanju naših vrlih gasilcev v Martjancih je dobil prvo nagrado pri guljenju lisic rakičanski zet Peter. kkk Milan Vincetič, edini in zadnji poklicni urednik Pomurske založbe, je dobil odločbo delodajalca, da mu s 1. avgustom preneha redno delovno razmerje. Vinci zdaj izbira med novimi zaposlitvami, vendar se še ni odločil, ali se bo vrnil v pro-svetarske vrste ali bo postal načelnik postaje na novi železniški postaji v Stanjevcih. KEŠEM« KONJ Radio Murski val 94,6 Mbz Vedro v dobro jutro!